Pohota« platan ▼ gotovini. Dožlo .12. XI. »se krat________________ prilog Cena Din 1‘— Uhaja viak dan sjatraj rarran t ponedeljkih ta dnevih po pr**-nitih. — Poiamema Itevilka Dta 1'—, na 16 straneh Din J—, mesečna naročnina Dta 10—, *a tujino Din 30'—» Uredništvo V Ljubljani, Gregorčičev* ulica 33. Telefon uredniitva 30-70, 30-69 ta so-n Jugoslovan Rokopisov ne vralam«. — Oglaal po tarifi ta dogovora. Uprava V Ljubljani, Gradiiče 4, tel. 30-68, Podružnica v Mariboru, Aleksan* drova cesta it. 24, telefon 29-60. V Celju: Slomikov trg 4. Poit 2ek. r»č.i Ljubljana 15.621. St. 140 a Ljubljana, sreda, dne 12. novembra 1930 Leto L Vedno živo fraiuosko-jugoslovansko bratstvo V prisojnosti Ijega Vel. kralja, zastopnika francoske vlade in ogromne množice naroda je bil včeraj v Beogradu odkrit spomenik hvaležnosti Franciji - »Vojaki z Marne in Verduna pozdravljajo bojevnike z Vardarja in Bitolja« - »liip najplemenitejšega naroda« - Odlikovanje kraljeviča Petra Beograd, 11. novembra. 1. Danes so v Beogradu na zelo svečan način odkrili spomenik hvaležnosti Franciji. Svečanost se je pričela s slovesno sejo v veliki dvorani novega vseučilišča. Na seji je Nj. Vel. kralja zastopal general Pekič, navzoči pa so bili tudi ministri dr. Kumanudi, general Hadžič, Maksimovič, Radivojevič, dr. Frangeš in dr. Drinkovič ter še mnogi drugi zastopniki oblasti in kulturnih ustanov. Pevsko društvo »Obilič« je zapelo marsejezo, ki ji je sledilo dolgotrajno in navdušeno vzklikanje in pozdravljanje francoskih gostov. Sledili so govori rektorjev beograjskega, zagrebškega in ljubljanskega vseučilišča. Rektor ljubljanske univerze dr. Alfred Serko je v lepem govoru proslavljal Francijo in podčrtaval njeno veliko vlogo v življenju Jugoslova- nov in posebej Slovencev. Sledilo je nekaj govorov. Po seji se je formiral sprevod, ki je krenil k spomeniku na Kalemegdanu. Tik pred 11. uro je prišla kraljevska vlada s predsednikom generalom Zivkovičem, nato burno pozdravljen Nj. Vel. kralj in kraljica in končno knez Pavle in kneginja Olga. Kot prvi je govoril predsednik za postavitev spomenika prof. M i j a n ič, ki je po pozdravu Nj. Vel. kralja, francoske delegacije in vlade predal spomenik občini v na-daljno čuvanje. Nato je v imenu občine pre-srtolniškega mesta Beograda g. Milan Nešid v kratkem govoru obljubil, da se bo mesto vestno briveš»ya 7« mir Danes ta ve-' lKa«lni kip izn/a • o'e'nosi, ki na veke ve/e naš n-invi z v .n: in on ima močnejši pmren, ker se navdušenosti pridružuje tudi razum, ki stvarnost, da osta- nemo zvesti čuvarji tega, kar smo za tako drago ceno dobili in kar je i/iio s tolikimi žrtvami odkupljeno. Minister Kumanudi je nato citiral stihe francoskega pesnika Viktorja Hugoja in nadaljeval v našem jeziku: Vaše Veličanstvo! Gospod predsednik, gospodje ministri, gospoda! Ta spomenik velikega narodnega genija se je mogel postaviti samo z inicijativo študentov, ki so se izobraževali v tej dragi nam deželi. In ko slavimo »jegovo odkritje, se moramo spomniti, da je delo teh študentov nastalo ob udeležbi in podpori vse ga našega naroda, zastopnikov inte-igence, akor tudi ljudi praktičnega dela. To delo je vse< hčer a rodno delo, ki je napolnilo srca s starimi spomini, s katerimi so obele-ene "v'ste nj hove vez’ ki nerazr ’ivo frartT^Vi narod z jugoslovanskim. Spomenik se imenuje spomenik hvaležnosti, toda iz njega se vidi še mnogo več, . lUicoatvi |josianiK Dani zakaj razen hvaležnosti simo dobili tudi plemenite pobude. In vendar 90 tudi opravičene hvaležnosti kratkotrajne, čeprav je največja in najiskrenejša hvaležnost tedaj, če se to čustvo ne ojači do najvišje stopnje v najjačjem momentu. Drugače ni hvaležnosti brez nevarnosti. To zi'asti velja za razmerje med narodi, kjer je interes njihov najvišji zakon. Toda hvaležnost, o kateri ti/ govorimo, je drugega izvora in pomena. Ta hvaležnost ni rezultat praktičnega izkustva in tudi ni prišla po uradnih zvezah niti ne na podlagi kake diplomacije. Še več, hvaležnost do Francije bi osnala tudi tedaj, kadar bi prišlo do raznih nesporazumov. Tu ne gre za hvaležnost države kot abstraktne celote niti ne naro<’ kot slepe mase. To naše čustvo je nekaj drugega in je edino te vrste v svetovni zgodovini. To je čustvo, ki je s svojim plamenom osvojilo vsa naša srca. Začetek mu je čisto duhovnega značaja. Izvor mu je v razpoloženju du ovnih dogodkov polne topline. Tako %o bile te duhovne stvari ojačane pod vplivom kulture francoskega naroda. V nežne duše mladine našega naroda je že od vsega početka Francija sadila svoje bilke. Tako je to čustvo rastlo v nas, dokler ni prišlo na dan s polnimi občutki v dnevih naše nesreče, ob izgubi domovine, ko smo se znašli v skupni borbi. Tedaj je toplota francoskega srca dala nam vsem svojo hišo, or!j>rla jo bolnice za mla^e in stare za ponižane in zapuščene, ki so iskali ohrabritve in podpore. Takih stvari nikoli ne pozab-li"‘1 oni. ki so jih preživeli, temveč; jih čuvajo kot amulet To je izvor hva ežnosti naprani Franciji in zato je ta hvaležnost či^a ii. globoka, zato ta spomenik stoji tu-l aj tako osvetljen v krogu luči, da se njegov sijaj ne more gledati. V tem čustvu je želja vseh nas. da priznamo z vsem srcem pred oelim svetom, da ljubimo in spoštujemo bratski narod in bratsko zemljo Francij®.1*! hočemo, da to ostane v sreči in nesreči in da vedno plamti v nas hvaležnost do Francije Svečanost je bila i tem končana. Njuni Veličanstvi kralj in kraljica ter knez Pavle in kneginja Olga so se poslovili od francoske delegacije in odšli s slavnostnega prostora burno pozdravljeni. Gospe iz francoske delegacije so priredile kraljici iskrene ovacije. Za kraljevsko rodbino je odšel tudi francoski minister de Ribes. Tedaj je pristopila k njemu žena iz ljudstva, oblečena v nošo šumadinskih kmetic, in mu privezala preko prsi belo ruto s šopkom cvetja z naših polj. Po narodnem običaju predstavlja rutica nerazdeljivo bratstvo do smrti. Minister de Ribes se je za t6 prisrčno pozornost narodne duše najlepše zahvalil. Ob 13. je bilo gostom na čast prirejeno svečano kosilo, ki so mu prisostvovali vsi francoski "ostje. člani vl^de in ugledni povabljenci iz ben^rniske družbe Ob 15 so Francozi posetili francosko šolo v Beogradu. Avdijenca francoske delegacije pri kralju Ob 16-30 so člani francoske delegacije odšli na dvor, da pozdravijo Nj. Vel. kralja in kraljevski dom ter da izroče Nj. Via. prestolonasledniku visoko odlikovanje častne legije Grand croix, s katerim ga je odlikoval predsednik francoske republike. Francoska delegacija je pri tej priliki kraljevskim otrokom izročila tudi lepa darila, in sicer: prestolonasledniku Petru majhen električen avtomobil marke »Citroen«, princu Tomislavu zbirko kovinskih vojakov vseh vrst francoske vojske in princu Andreju avtomatsko gibljivega konja. Nocoj priredijo francoski delegaciji na čast v Narodnem gledališču svečano predstavo. Brzojavka predsednika Doumer-guea Nj. Vel. kralju Beograd, 11. nov. AA. Nj. Vel. kralj je sprejel od predsednika francoske republike Gastona Doumerguea to-le brzojavko: Nj. Vel. kralju Jugoslavije Aleksandru L, Beograd. — Globoko ganjen od priznanja, ki se danes izkazuje Franciji, hitim, da Vašemu Veličanstvu in vsemu jugoslovanskemu narodu, tako tesno združenemu v čustvih s francoskim, pošljem svoje pozdrave. — Vdani Gaston Doumergue. Beogra, 11. novembra. AA. Sefu Centralnega Presbiroja Milanu Marjanoviču je poslal direktor pariške »Information« A. Mousset to-le brzojavko: Iskreno se pridružujem manifestaciji, ki izraža vzajemno privrženost naših dveh držav Direktor -»Information« A. Mousset. Odgovor Nj. Vel. kralja Beograd, 11. novembra. AA. Na pozdrav predsednika francoske republike je Nj. Vel. kralj odgovoril s sledečim brzojavom: Zah valju jo* se Vaši eksc. za prisrčne želje o priliki odkritja spomenika hvaležnosti do Francije v Beogradu, mi je na tem, da Vam izrazim v imenu jugoslovanskega naroda svoje občutke. Iskren sprejem francoske delegacije na Rakeku Rakek, 10. novembra. V nedeljo so " naglici jkrasili kolodvor, v kratkem času je bil ves v vencih in zastavah — francoskih in jugoslovanskih, zastave so izobesile tudi vse druge hiše na kolodvoru. Vse to na čast francoski delegaciji, ki je potovala v Beograd, da prisostvuje slovesnemu odkritju spomenika hvaležnosti, ki ?a ie postavila Jugoslavija Franciji. Vest, da pridejo Francozi z brzovlakom ob 6. zvečer, se je razširila po Rakeku med ljudi komaj ob pol 5. Odrasli in mladina so pohiteli na kolodvor. Peron na postaji je bil kmalu poln občinstva, ki je viharno pozdravljalo došle goste — uradno delegacijo vojakov s solunske fronte. Tudi Francozi so živahno odzdravljali in klicali »Vive la Yougoslavie«. Vodja delegacije se je prisrčno zahvalil manifestantom za nepričakovane In navdušene ovacije. Govoril je v irbo-hrvatskem jeziku. Druga delegacija je prišla nekaj po 10. zvečer. Kljub po"ni uri je priSlo občinstvo na kolodvor v 5e večiem številu, še celo iz Cerknice se iih je pripelialo en avtobus. Oostie so bili Se bolj burno pozdravljeni. V splošnem navdušenju je začel nekdo neti »Lepa, na5a domovina«, naenkrat je vse pelo za njim. NavduSenim ma-nifestantom se ie zahvalieval v francoskem jeziku minister Chamnentier de Ribes. stopil je tudi iz vagona in nodoial roko okoli stoječim. NavdnSenie ie prikinelo do vrhunca, ki se je nolerdo šele ko ie vlak S francosko delpgacijo izginil na ovinku postale proti T.ngatcn. Ostavka bel^iiske vlade Bruselj, 11. novembra, d. Nekateri člani vlade so po seji, na kateri so razpravljali o univerzah, podali takoj svojo ostavko, ker niso »oglašali ? stališčem katoliške stranke. Odstopili so: pravosodni minister .lansohn, zunanji minister Huymanns, prometni minister Lippens, poštni minister Forthomme ter minister za znanost in Šolstvo Wauthicier. Ta odstop je imel za posledico, da je vlada sklenit* podati svojo demtsi.,0. Po predsednic leovem cbishu. Popolen, a tudi zanosen je bil uspeh pota predsednika vlade generala živkoviča v Slovenijo. Treba samo pogledati fotografije o predsednikovem sprejemu, kako vse te dokumentarično dokazujejo, da zlepa že ni ' idela Ljubljana zbrane tako ogromne množice ljudstva. Nepregledne vrste so pozdravljale predsednika vlade in že zlepa ni bilo v Ljubljani niti primeroma tako velike manifestacije. Kakor v Ljubljani, tako pa je bilo tudi na deželi. Povsod velikanske množice ljudstva, povsodi iskrene manifestacije predsedniku vlade in jugoslovanski misli, povsod se je udeleževalo teh manifestacij vse prebivalstvo brez izjeme in brez ozira na bivše strankarske boje. Ze sama ta velikanska udeležba ljudi govori dovolj jasno, da je bil predsednikov obisk popolen uspeh. Ta uspeh je tem večji, ker ni bil samo zunanji, temveč tudi notranji. Niso pozdravljali predsednika vlade samo tisoči in tisoči, temveč vse te tisoče je vezala tudi ena in ista misel — vedno zmagovita jugoslovanska misel. Ne množica, ki jo žene na ulico le prazna radovednost, temveč množica, ki ve kaj hoče, ki jo druži velika misel, je pozdravljala predsednika vlade. In to dejstvo je treba še zlasti podčrtati, ker s tem je šele pravilno povedan uspeh obiska. Jasno pa je vsa ta nepregledna množica povedala še eno, da je namreč absolutno za politiko 6. jan. Strankarskih sporov imajo ljudje zadosti, ker so predrag luksuz, zlasti v sedanji težki gospodarski krizi. Ljudje hočejo imeti delo, hočejo, da se posveča prva skrb konstruktivnemu delu, ne pa strankarskim prepirom in ker to nalogo vlada vrši, zato so tudi s posebno iskrenostjo pozdravljali predsednika vlade. Vse te velike manifestacije so bile prepričujoča deklaracija ljudstva za program in delo vlade. To je jasno pokazalo v govorih zastopnikov ljudstva pri sprejemih, na sejah občinskih zastopov in na banketih. Govori vseh govornikov brez izjeme so z vsem povdar-kom naglašali, da so vsi Slovenci za Jugoslavijo, kralja in 6. januar. V teh vprašanjih sploh ni nobene diskusije, kakor ni nobenega razpravljanja o popolni veljavnosti jugoslovanske misli. V teh osnovnih vprašanjih je ves narod samo enega mnenja in tu ni nobenih nesoglasij. To osnovno izpoved pa so nekateri govorniki izpovedali naj svoj način, ker pač jugoslovanska misel ne ubija individualnosti, temveč jih bogati. Ali tudi te varijacije so bile samo manifestacije naše popolne enotnosti. Še drug uspeh je dosegel predsednikov obisk Slovenije. Kontakt med narodom in kr. vlado je bil popolen in ljudje so spoznali program vladnega dela, ministri pa potrebe ljudstva. Naravnost in brez ovinkov so povedali ljudje, kaj najbolj potrebujejo, a pri tem so uvaževali tudi to, kar je mogoče takoj storiti in kaj je treba vsaj za kratek čas odložiti. Celoten gospodarski program banovine je bil podan na teh sestankih predsednika vlade in ministrov z narodom, in to program, ki je aktuelen in tudi izvedljiv. Pristaši vseh bivših strank so se zbrali ob predsednikovem obisku in dostikrat so si sedeli nasproti nekdanji najbolj zagrizeni strankarski nasprotniki. Čeprav so se morda leta dolgo ljuto med seboj napadali, so morda šele Bedaj ob predsednikovem obisku spoznali, da nasprotnik vendar ni bil tako črn, kakor si misliti. To nad vse dragoceno spoznanje je najboljša agitacija za 6. januar in za složno delo. In vsled tega je tudi predsednikov obisk še posebnega pomena. Na vse zadnje pa je treba omeniti še idejno pridobitev, ki je bila dosežena s predsednikovim obiskom v Ljubljani. Govor predsednika vlade na banketu je bil političen dogodek, ki je že na banketu samem pokazal svoj učinek, ki pa bo imel tudi trajen pomen. Zopet enkrat je predsednik vlade jedrnato in jasno podal program in vsebino jugoslovanske misli in pravec, v katerem se vrši in se mora vršiti vse naše javno življenje. Jugoslovanski duh je ona sila, ki dviga ves narod in mu daje smer ter polet, slovenstvo, hrvatstvo in srbstvo pa dajejo temu enotnemu duhu silo za polet. Sinteza je rešitev Jugosla vije. Na zunaj in na znotraj je bil predsednikov obisk popolen uspeh in zato tudi pod net za novo delo, za novo ustvarjanje. Pafriotična bese Ja Celja in Maribora Navdušen sprejem ministrov na Štajerskem - Pomembni govori ministrov V Celju Gospodje ministri dr. Švrljuga, dr. Srskič in Švegel so prispeli v Celje že sinoči, medtem ko se je minister inž. Sernec pripeljal v spremstvu šefa kabineta g. Suše davi z avtomobilom. Jutro je bilo dokaj megleno, ob 10. pa se je na mah razjasnilo in nastal je izredno lep jesenski dan. Pred poslopjem mestne hranilnice celjske so se ob 9.30 začeli zbirati zastopniki oblastev, društev in šol. Oblasti so zastopali srezki načelnik dr. Hubad, komandant vojnega okrožja polkovnik Burič, predstojnik mestne policije Geriinič, komandant 39. pešpolka Kostič, nad-svetnik Šubic, načelnik okoliške občine Mihelčič, predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič, predsednik upravnega sodišča dr. Vrtačnik, upravni celjske pošte Boc, mestni opat Jurak, pravoslavni prota Cudič, gimnazija, obe meščanski šoli in vse štiri narodne šole, deputa-cije SKJ s starosto župe br. Smertnikom, oddelek mestnih in okoliških gasilcev z zastavo ter mnogo drugih zastopnikov uradov, oblastev in društev. Ob 10. so prišli gospodje ministri Sernec, Srskič, Švrljuga in Švegelj v spremstvu mestnega načelnika dr. Goričana. Železničarska godba je ob prihodu ministrov intonirala državno himno, mestni načelnik pa je nagovoril gospode ministre tako-le: Nagovor župana dr. Goričana. »Gospodje ministri! Prav izredna čast mi je, da vas kot načelnik zgodovinskega mesta Celja ob vašem prihodu prav iskreno pozdravim. Ko smo slišali, da potujete gospodje ministri po raznih krajih naše države, da na licu inesta ugotovite razpoloženje naroda, da neposredno od naroda slišite njegove težnje, njegove križe in težave, smo mi, Celjani, z velikim zanimanjem spremljali te vaše obiske z iskreno željo, da posetite, gospodje ministri, tudi naše Celje in da čujete tudi naše želje in želje prebivalstva iz Savinjske doline. Naša želja se je uresničila. Na nekdaj vročih tleh, kjer so bili poprej hudi nacijonalni boji, kjer Slovenec ni imel besede, se nam danes nudi prilika, pozdraviti člane visoke kraljevske vlade naše ljubljene Jugoslavije. Gospodje ministri, v imenu mesta Celja, kakor tudi drugih srezov, katerih zastopniki se bodo danes zbrali na konferenci z vami, želim da bi bilo vaše bivanje pri nas prijetno, da bi odnesli od tod najlepše spomine, da bi se uverili, da živi tu pri nas narod, skromen, marljiv in udan kralju in državi. V tem imenu vam, gospodje ministri, kličem iskreno dobrodošlico.« Med navdušenim vzklikanjem množice so se nato podali ministri z zastopniki srezov in uradov v slavnostno okrašeno sejno dvorano mestne hranilnice. Tam je ob 10.30 mestni načelnik otvoril konferenco in še enkrat pozdravil ministre ter vzkliknil Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade generalu Zivkoviču. Nato je pozval zastopnike srezov in korporacij, naj gospodom ministrom obrazlože svoje želje. Predsednik okrožnega sodišča dr. Vidakovič je prosil, naj vlada nekaj ukrene glede vprašanja o gradnji poslopja okrožnega sodišča v Celju, ki je vitalnega pomena i za Celje i za njegovo okolico, kajti okrožno sodišče se razteza na 12 srezov in srezkih sodišč. Mestni načelnik dr. Goričan je potem prosil, naj vlada kaj ukrene za regulacijo Savinje. To vprašanje postaja od leta do leta bolj pereče. Kavno tako se je načelnik zavzel za gradnjo poslopja okrožnega sodišča. Nadalje je izvajal, da bi bilo nujno potrebno, da se v Celju zopet vzpostavi carinarnica, ki so jo leta 1927 ukinili. Nato se je oglasil k besedi načelnik mesta Laško, banovinski svetnik dr. Roš, ki se je predvsem dotaknil krize v premogovni industriji. Zaradi bede rudarjev so prišli trgovci po vsem laškem srezu v veliko stisko in bilo bi nujno potrebno, da se v novi zakon uvede določba, da bo plače rudarjev rubljive, da bi s tem narasel kredit rudarjev. Nadalje naj se prepove industrijskim podjetjem voditi konsum-ne trgovine, v katerih morajo rudarji po sili kupovati. Regulacijo Savinje je treba izvesti od Zidanega mosta navzgor. Nujno potrebna je ureditev banovinske ceste prvega reda Zidani most — Laško — Celje. Kmetijstvo čuti izgubo okrajnih zastopstev in bila bi nujna potreba, da se dado srezkim kmetijskim oddelkom sredstva, ki so jih imeli poprej. Načelnik okoliške občine Mihelčič je govoril o veliki krizi v hmeljarstvu in prosil, naj vlada zniža železniške tarife za izvoz hmelja. Prav tako naj z zakonom spremeni okrajne ceste I. in II. reda v banovinske ceste I. oziroma II. reda. Nadalje se naj sestane banovinski svet in sestavi banovinski proračun. Direktor zdravilišča v Rogaški Slatini dr. Šter, ki je zastopal tudi srez šmarski ter občino Rogaško Slatino, je prosil za brezobrestno posojilo, ki je nujno potrebno za zdravilišče in občino Rogaško Slatino. To brezobrestno posojilo bi se bogato obrestovalo po pojačanem dotoku tujcev. Zastopnik sreza Konjice Bruderman je omenil krizo lesne trgovine in predlagal, naj vlada izpremeni progo Poljčane—Konjice iz ozkotirne v normalno. Zastopnik sreza Šmarje Turk je govoril pred vsem v imenu revnih občin in prosil, naj mero- dajni činitelji za te občine ukinejo doklade za učiteljstvo, t. j. za stanarino in kurjavo. Plačevanje davkov naj se spet uredi po 4 obrokih na leto. Znižati bi bilo treba davek na vino za domačo uporabo. Načelnik mesta Slovenjgradec dr. Bratkovič je predlagal regulacijo reke Mislinje. Zastopnik sreza gornjegrajskega Vogrinec je prosil, naj vlada poskrbi za pospravljanje hudournikov, ki vsako leto povzročajo gornjegrajskim krajem veliko škodo. Prosil je tudi za železniško zvezo Gornjega grada 8 Celjem. Nato je med splošnim odobravanjem spregovoril g. Drofenik iz Sv. Jurija ob južni železnici. Izvajal je, da so bila naša mala mesta in naši trgi vedno trdnjave nacijon&lne zavesti in jugoslovanstva. Gospode ministre je prosil, naj se čim bolj ozirajo na potrebe teh trgov, naj predvsem skrbijo, da se po teh trgih ustanovijo kmetijske nadaljevalne šole. Gospod Kukovec je poudarjal potrebe obrtnih zadrug in prosil, naj bi se vlada pri oddaji del ozirala na domače obrtnike in da bi za obrtnike zopet uvedla eksistenčni minimum pri plačevanju davkov, naj izpopolni obrtne nadaljevalne šole, naj v Celju ustanovi srednjo tehnično šolo za elektrotehnike. Zastopnik Delavske zbornice 8vetek je v svojem govoru izvajal, da izvira brezposelnost v Celju in okolici iz hmeljarske, vinarske in gradbene krize, in naj vlada odpravi krizo v teh panogah ter tako tudi olajša brezposelnost in njene posledice. Prosil je, naj merodajne oblasti podprejo gradnjo stanovanjskih hiš ▼ Celju, regulacijo Savinje, gradnjo palače OUZD. S tem bi se v veliki meri zmanjšala brezposel- nost in mnogi brezposelni bi dobili delo. Zahvalil se je vladi, ki podpira težnje strokovnih organizacij delavstva, ki je lahko konstruktiven, pa tud' destruktiven element. Če ima možnosti, da olajša njegov življenski položaj, potem postane delavec posebno pri nas odličen konstruktiven element. Načelnik II. rudarske skupine v Trbovljah Štruc je prosil vlado, naj izboljša položaj rudarjev. Predlagal je sanacijo bratovske skladnice. Načelnik trga Konjice dr. Jereb je izvajal: Narod popolnoma zaupa vladi, da bo krizo, ki pri nas zdaleka ni tako velika kakor v drugih državah, v kratkem odpravila. 'rrdnost naše države pa je treba povečati s pojačanim sokolskim delom. Za njim je govoril predsednik Gremija trgovcev v Celju Stermecky, ki je predlagal, naj vlada spet vzpostavi carinarnico, naj ustanovi filijalo Narodne banke, naj zgradi novo poslopje za Trgovsko šolo in naj odpravi krošnjar-stvo. Za njim je govoril načelnik občine Loka pri Zidanem mostu g. Kovač. Predlagal je, da se zbere fond za pomoč pri kmetijskih nezgodah po toči, poplavah, živalskih kužnih boleznih itd. Zupan pri Sv. Petru pod Svetimi gorami Zo-renčič je predlagal regulacijo Sotle in uvedbo plačevanja doklad v 12 mesečnih obrokih. Kanonik Žagar iz Nove Cerkve je predlagal zavarovanje kmetov za slučaj onemoglosti in starosti, na ta način bi se preprečilo priseljevanje kmetov v mesta. Predlagal je, da se najde način izobrazbe kmetskega delavstva in uvedejo gospodinjski tečaji. Vsem je odgovarjal minister inž. Sernec. govor ministra Minister za gozde in rudnike inž. Dušan Sernec je rekel v svojem govoru med drugim: Prišli smo sem po nalogu Nj. Vel. kralja, da slišimo vaše želje in potrebe. Opisali ste največji del takih želja, ki spadajo v področje banovine. Večina teh želja se mora uresničiti v Ljubljani. Na prvo mesto spada vprašanje regulacije. Culo se je prav mnogo zahtev, toda za to je treba mnogo sredstev. V državnem gospodarstvu mora biti skladnost med državnimi dohodki in državnimi izdatki. Bodite prepričani, da se kraljevska vlada trudi tudi v tej smeri, da najde sredstva. Ne pozabite pa, da se mora kraljevska vlada brigati za vso državo. Če upoštevate vso državo, potem šele lahko ocenite, kaj je najtežje. V to kategorijo spadajo zahteve po železnicah. Če pogledate vso državo, boste videli, da je Slovenija v tem oziru na najboljšem in se ne da primerjati z drugimi kraji. Ne pozabite, da smo sinovi ene, skupne domovine. Nekateri so zahtevali zaščitne carine, drugi pa so bili proti takim carinam, a država mora voditi državno politiko carin. A ta politika ne more in ne sme podrejati interesov posameznih krajev interesom drugih krajev. Vsem je znano, da vlada po vsem svetu kriza. Ta kriza bo trajala dalje časa. Po mojem mnenju je prišlo do tega zato, ker je svetovna produkcija izgubila ravnovesje. Toda mi bomo to krizo lažje prebrodili kakor naši sosedje, ker smo pretežno agrarna država. Vi čitate časnike in vidite, da so v drugih državah milijoni brezposelnih. Tudi pri nas imamo brezposelne in temu je treba odpomoči. Bodite prepričani, da se kraljevska vlada za to briga. Konference, ki so se vršile glede tega, so bile prirejene baš zato, da se olajša svetovna kriza tudi pri nas. Danes se kriza v trboveljskem revirju najbolj občuti. Ta kriza se mora olajšati s povečanjem izvoza premoga na sever in na jug. Kar se tiče elektrifikacije, bo prihodnji teden podpisana pogodba za nov agregat od 5,000.000 konjskih sil za rudnik Velenje. Verujte v našo dobro voljo. Pomagati hočemo povsod. Slišali smo vaše težave in karkoli se bo dalo napraviti, bomo napravili. Sedaj pa še malo o tem-le: Da postavimo vse na pravo mesto, je treba pogledati malo nazaj. Ne pozabite, da smo se trgali v političnih borbah, ki so bile vprav v tem kraju posebno hude. Tako je šlo deset let. Na žalost se nikjer in nikoli ni pri tem naglašalo, kaj bi nas moralo ujedi-njati, temveč samo tisto, kar nas je raz-jedinjalo. Ta boj je prispel do vrhunca in tako stanje se ni moglo dalje držati. Ne rečem, da je bilo vse, kar se je napravilo, slabo. Upoštevati ne smemo samo Dravske banovine, temveč vso državo, ker so bili strankarji razbrzdani do skrajnih mej. Tudi jaz sam sem bil strankar, kakor tudi moji tovariši. Strankarstvo v vsej državi je prišlo do točke, preko katere ni moglo dalje. Sovražniki naše države so že delali račune in se pripravljali, da bi mogli deliti plen. Toda božja previdnost je postavila na čelo naše države odličnega moža (burno odobravanje in vzklikanje: Živel kralj!), ki je prevzel nase od- govornost in rekel: »Tako ne sme dalje iti!« (vnovič burna vzklikanja kralju). To nam je prineslo 6. januar ali kakor pravite vi: Novi režim. Ta režim je moral najprvo gledati na to, da se ublaže strankarske strasti. Ni tu diktature. Začelo se je konstruktivno delo. Priznati morate, da je novi režim imel toliko poleta zlasti v zakonodajstvu, kakor ga ni bilo vseh preteklih 10 let. Zato je prišlo tudi do 3. oktobra. Borbe strank v prejšnjih letih za ureditev naše države so bile s 3. oktobrom presekane, ker smo takrat dobili važno novo ureditev države. Tedaj so se končali vsi spori o federaciji in o konfederaciji, kakor se je to že zvalo. To vprašanje je enkrat za vselej spravljeno z dnevnega reda. Po 8. oktobru se je začelo novo konstruktivno delo. Administracija se je v najvišji meri prenesla na banovine. Kar še ni končano, se bo končalo z evolucijo. Administrativna preureditev je težka, to vemo dobro. Posebno vem to jaz kot bivši ban. Zakonodajstvo še ni končano, ker je treba novo zakonodajstvo še udomačiti in uvesti v življenje. Vse to pa ne gre tako naglo. Za vse to je treba časa in malo potrpljenja. Sedaj pa še nekaj o slovenstvu in o jugoslovanstvu. Mnogo se o tem povsod govori. Tudi prej so bile pri nas stranke, ki so imele v svojem programu jugoslovanstvo. Danes je konce strankarskega jugoslovanstva. Danes imamo jugoslovanstvo napisano na zastavi, ki jo nosi Nj. Vel. kralj. (Burno odobravanje.) Kakor raste drevo iz malega v veliko, tako tudi ideja rase iz male v veliko. Ali je pri nas takoj obstojalo slovenstvo? Ni! Poglejte samo malo nazaj. Bili smo Korošci, Štajerci, Kranjci in Primorci. Vsi smo se po tem ostro razlikovali, vsak se je držal svojega. Isto je bilo tudi po drugih krajih. Najprej so bili Šumadinci, šele potem so postali Srbi. Jugoslovanstvo ni diktatura, ni plod diktature, temveč jugoslovanstvo je nekaj kar obstoji, je konstatacija tistega, kar je tu. A vse drugo so bile samo veje in mladike drevesa. Vrh vsega tega pa je jugoslovanstvo. Danes to drevo vedno bolj raste in deblo tega drevesa je jugoslovanstvo. Zato je nerazumljivo, če še danes o tem debatiramo, kam naj se opredelimo. Jugoslovanska misel je: eno državljanstvo, ena dolžnost, ena pravičnost, eno nacijo-nalno čustvovanje, ena domovina in ena Jugoslavija, močna in krepka ter strah in trepet naših sovražnikov, a ponos našib prijateljev in zaveznikov. Za njim je govoril minister Švrljuga in končno je mestni načelnik predlagal pozdravni brzojavki za Nj. Vel. kralja in ministrskega predsednika Zivkoviča. Slavnostno kosilo. Gospodje ministri so potem odšli ■ povabljenci v hotel Evropa, kjer jih je čakalo slavnostno kosilo. Prvi je na tem kosilu nazdravil kralju načelnik dr. Goričan, vladi pa občinski odbornik dr. Vrečko. Kot tretji je govoril minister Srskič, nato pa vladni svetnik Lilek, ki je pozdravil ministra Srskiča kot svojega bivšega učenca na gimnaziji v Novem Sadu. Minister Srskič se je iskreno zahvalil svojemu bivšemu profesorju. Nato je govoril minister Švegelj. Dr. Hrašovec se je spomnil velikih na- cijonalnih bojev t Celju. Končno je govoril starosta celjske sokolske župe ravnatelj Smertnik, ki je izvajal, da se bo Sokolstvo vedno in povsod zavedalo velikih nalog, ki jih je pojtavii Nj. Vel. kralj, da bo delalo v dobrobit in napredek države in njenega edinstva. Nato bo se ministri tik pred 4. uro s avtomobili odpeljali proti Mariboru. govor ministra Švrljugc »Potujoč po širni našd domovini 9mo moji tovariši in jaz napravili nekatere konstatacije, ki so skupne za vse kraje. Sestoje v tem, da vlada povsod zadovoljstvo zaradi manifesta od 6. januarja. Povsod smo videl' iskreno, odkrito in javno zadovoljstvo naroda, ker je prišlo do vlade kraljeve volje, enakosti in pravičnosti za vsakogar. Delo na tem ni lahek posel. Najbrže je resor, ki ga imam jaz v rokah, najtežji. V naši državi imamo 6 davčnih za-konodajstev in 6 različnih občinskih uprav* Imam« dosti težav z vprašanjem finančnega sistema. Kar se tič« državnih financ, mislim, da so se že pokazali uspehi, da se že vidijo plodovi. Nimamo več nepravičnih davkov. Intencija vlade je, da so po vsej državi za vsakega posameznika finančna bremena ustrezna njegovi moči in njegovim imovinskiim prilikam. Ce bi bili zadnjega pol leta zašli v sedanjo težko krizo, mislim, da se nikjer ne bi slišailo pritožbe zaradi hudih davkov. Toda gospodarske razmere in gospodarski ustroj vsega sveta se je silno spremenil v razmeroma kratkem času. Gospoda, če primerjamo rezultate naše zunanje trgovine in našega izvoza z rezultati v inozemstvu, moramo biti srečni in zadovoljni, da smo v Jugoslaviji. Ne smete misliti, da kraljevska vlada ne vidi težav in da jih ne pozna. Bodite prepričani, da se resno trudimo, da pomagamo, ker brez zadovoljnih posameznikov tudi ni države. Najvišji naš princip je, da so vsi zadovoljni. Banovine že danes kažejo dobre rezultate in velika večina vaših potreb spada v banovine, zato prosim navzoče banske svetnike, da vse potrebe svojih krajev predlože na banskih svetih in da jih tam najresneje ocenijo. Neki govornik je rekel, da ima Slovenija poseben tip malih občin. Povprečno število prebivalcev posamezne občine v Sloveniji ne znaša niti 1000 duš, medtem ko je povprečno število v državi blizu 5000 duš.< Gospod minister se je potem še bavil z željami posameznih krajev, izraženimi na današnji konferenci in dejal: 2elje naroda se urejujejo »Pregledal bom statistiko, ki se nanaša na Celje, pa bom videl, ali je mogoče otvo-riti v Celju earinarnico.< Dalje je minister dejal, da ne bo imel nič proti temu, če se plačujejo davki v štirih enakih obrokih na leto, ker bo na ta način finančno ministrstvo prej prišlo do denarja. Minister govori dalje o vprašanju vina in o vinski krizi ter konstatira splošno evropski pojav, ki ga povzroča nadproizvodnja. Z našim lastnim konzumom ne moremo popraviti cen vinu, temveč se more to storiti samo z izvozom. Zato se že leto dni plačuje izvozna premija, ki je danes v nekaterih krajih dosegla že cene vina. Večjih žrtev, kakor jih sedaj družba trpi samo zaradi enega stanu, se ne more zahtevati. Porabila so se tudi palijativna sredstva in vojska dobiva vino samo zato, da se razbremeni to tržišče. V tem pogledu se bo tudi v naprej storilo vse, da se kriza prebrodi. Svoj govor je minister končal z nado, da bo ,kadar drugič poseti Slovenijo, našel te kraje mnogo srečnejše in zadovoljnejše. Govor ministra dr. Švrljuge je bil burno pozdravljen. V ftlaTibc>vu Ob 15'45 so gg. ministri Sernec, Srskič, Švr-ljuga in Svegelj zapustili CeJje in krenili z avtomobili v Maribor. Večina hiš ob cesti je bilo okrašenih z zastavami. Ljudstvo je ministre povsod navdušeno pozdravljajo. V Vojniku so se ministri peljali skozi špalir šolske deoe z učiteljstvom ob viharnem navdušenju mase. V Konjicah. Prvi sprejem je bil v Konjicah. Gg. ministre je pozdravil srezkd načelnik dr. Davorin Trstenjak, za njim konjiški župan dr.Rado Jereb, obdan od občinskih odbornikov. Nato jih je pova-bii na sresiko poglavarstvo, kjer jih je s primernim nagovorom slovesno pozdravil. GG. ministri so se z vsemi prisotnimi pozdravili in prijazno razgovarjali. Navzoči so bili: za Okrajno hranilnico dr. Rudolf, za cerkveno oblast arhidi-jakon Tovornik, za okrajni cestni odbor župnik Fr. Hohnjec iz čad ram a, ki je prišel gg. ministrom nasproti do Celja in jih nato spremljal do Maribora v Avtomobilu g. ministra Serneca. Za davčno upravo upravitelj Šuc, za sodišče starešina Mihelič, šolski upravitelj Šel in starešina tamošnjega Sokola Prerazil. Ko so ministri odhajali, jih je ljudstvo pred srozkim poglavarstvom burno pozdravljalo in Šolski otroci so izročili ministru Serneru lep šopek nageljnov. V Slovenski Bistrici. Bo se je mračilo, so dospeli avtomobili z visokimi gosti v Slovensko Bistrico, ki je bila vsa v zastavah in lučeh. Nasproti sta jim prišla iz Maribora župan mariborske občine dr. Juvan in s rezki načelnik dr. Hacin. Ministre je [»zdravili slovenjebistriški župan dr. Boštjan Schau-baeh. Navdušeno pa 90 manifestirali za državo, kralja in vlado otroci, Sokoli in gasilci. Po kratkem sprejemu in pozdravih so se ministri odpeljali proti Mariboru in dospeli v mesto okrog 17*15, kjer so jih na zelo svečan način sprejeli. Veličasten sprejem v Mariboru. V Mariboru se je medtem zbrala na Glavnem trgu ogromna množica občinstva, daJje šolska mladina, Sokoli, gasilci, društva in korporacije. Ko so se kmalu po 17. uri na glavnem mostu pojavili prvi avtomobili, je zasvirala železničarska godba. Ljudstvo pa je visoke gosto sprejelo z gromkimi iivijo-klici. Avtomobili gg. ministrov so se ustavili pred Mestnim magistratom, kjer so jih sprejeli župan dr. Juvan, ki se je tik pred ministri vrnil v mesto, podžupan dr. Lipold, šef policije Kerševan in drugi dostojanstveniki, katere so odvedli najprej v županovo sprejemnico kjer so jih predstavili gg. ministrom. Nato pa je sledila v mestni posvetovalnici, kjer so se polnoštevilno zbrald občinski svetniki, konferenca. Tu je g. mestna načelnik otvoril sejo in pozdravil gg. ministre s tem-Je govorom: Govor župana dr. A. Juvana »Gospodje ministri! Dragi nam gostje! Mno-g©spoštovana gospoda! Mesto Maribor je doletela danes izredna čast in velika sreča, ko more v tej zgodovinski dvorani, v kateri se je odlftčala dolga stoletja usoda obmejnih Slovencev, pozdravita štiri ministre kraljeve vlade. V imenu mesta Maribor vas, gospodje ministri, prisrčno pozdravljam in vam kličem: Dobrodošli! Naša radost je tem večja, ker prihajate k nam kot zaupniki in odlični ministri našega viteškega kralja, kateremu je ves Maribor od srca vdan, in kot intimni sodelavci prvega zaupnika Nj. Vel. kralja g. predsednika vlade Petra Živkovi ča, ki z veliko državniško modrostjo vodi našo driavo in jo bo privedel do končne konsolidacije. Naš pozdrav je iskren in prisrčen in prosim. da najde enak odmev tudi pri vas, gg. ministri. Mesto Maribor s svojo okolico leži na najbolj severne točke naše lepe Jugoslavije, toda v naci-jonalno ogroženem ozemlju. Zato strankarski boji pri nas niso bili tako ostri kakor drugod v državi. Nacionalna nevarnost je blaiiJa strankarske strasti in nestrpljivost. Ml vemo ln vedno smo vedeli, kaj je za nas narodna svoboda. V teh krajih smo preživeli težke čase. V tej dvorani se dolgo ni smela spregovoriti slovenska beseda, na svoji zemlji, posvečeni s svojo krvjo in trudom, smo bili tujci in državljani druge vrste. Nismo imeli narodnih šol, naš jezik so zaničevali, od javnih služb so nas odbijali, zatirali so nas in celo zapirnli narodno zavedne ljudi! Ko je t»'lo trpljenje najhujše, :iam ju prinesla srbka vojska zanjo svobode. Po stoletnem rob-8tvu »mo domisli naroduu o>v,;!,n^oj kličem: Naj živi Nj. Vel. kralj, živela Jugosla vija, dobrodošli gospodje ministri!c (Silno odobravanje). Svskičcv govor G. županu je na njegov pozdrav odgovoril v imwnu vseh navzotnih nninistrov pravosodni minister dr. Srskič Milan, ki je v svojem govoru posebno naglasa 1: Čast nam je m srečni smo, da moremo prisostvovati seji vašega občinskega sveta, da se moremo zahvaliti vam in meščanstvu za sprejem. Ta iskreni in prisrčni sprejem, s katerim je počastil ves slovenski del našega naroda brez razlike nas odposlance Nj. Vel. kralja, nam je priča, kako ste Slovenci pravilno razumeli novi duh in nove potrebe. Ta sprejem dokazuje, da se naš najsevernejši in najzapadnejši del naroda v polni meri zaveda položaja, nastalega po zgodovinskem 6. januarju. Vi, ki ste se tu stoletja borili za svojo naoi-jonalno eksistenco da ohranite svoje jugoslovansko čustvovanje, ste tudi v skupni jugoslovanski državi čutili, da po vseh svojih močeh pomagate s svojo kulturo in sposobnostjo sebi in skupnosti do napredka. Mi prihajamo k vam kot odposlanci Nj. Vel. kralja, da kakor je on to hotel, brez posrednikov sami in naravnost govorim z vami. Nj. Vel. kralj je prav to tudi hotel, kajti mogel bi vladati tudi brez naroda, a to bi bilo proti njegovim intencijam, kajti pot do uspeha in do vse moči leži v prvi vrsti le v medsebojnem zaupanju in sodelovanju. Zato je kontakt kraljevske vlade z narodom potreben. Da vzpostavimo ta kontakt, zato smo prišli k vam. Mi vemo, da so vaše potrebe velike, a vemo tudi, da se dajo izpolniti le takrat, če so na raz- polago tudi potrebna sredstva. Mi bomo skušali storiti vse in bodite trdno prepričani, da morete pri tem računati v polai meri z našim razume vanjem, naklonjenostjo in najboljšo voljo. Spo ročilj bomo Nj. Vel. kralju o vašem velikem patrijotizmu in o velikem razumevanja novega stanja in dela za skupne nspehe, ki smo ga na šli pri vas. NaSa velika želja je, da odstranimo vse grehe, napake in ovire prošloshi ln da z našim velikim viteškim vladarjem do kraja izvedem* program, ki so ga začrtale deklaracije kraljev ske vlade za sijaj, veličino in srečno bodočnos' naše velike kraljevine Jugoslavije. (Viharni odobravanje). Na ta izvajanja g. pravosodnega ministra se j( zahvalil župan dr. Juvan ter nato zaključil »ve čano sejo. GG. ministri so se nato v spremstvu okrož nega inšpektorja dr. Schaubacha, mestnega žu pana dr. Juvana in drugih dostojanstvenikov ol viharnem pozdravljanju večtisočglave množice ki je še vedno bila zbrana na Glavnem trgi: pred magistratom, odpeljali v hotel >0rel<, kjei je bila nato intimna večerja. Jutri dopoldne ob 9. uri dalje bodo gg. mi nistri v kazinskem poslopju sprejemali zastop nik oblasti, korporacij itd. Ako bo čas dopu ’ so bodo ministri dopoldne odpeljali na iz lp4e v okolico. Ob 12 30. ur bo prj >Oriu« slav r >sten bank''* Po banketu pa se bodo ministri odpeljali dalje proti Ptuju in Varaždinu. Priznanje uradništvu banovine Okrožnica vršilca banske dolžnosti dr. O. Pirkmajerja Ljubljana, 11. novembra. A A. Vršilec dolžnosti bana Dravske banovine g. dr. Pirkmajer je pozval načelnike oddelkov, naj danes ob 12. uri skličejo sestanek vseh nameščencev oddelkov ter jim prečitajo to okrožnico: Danes, ko je minulo leto dni, odkar je započelo delovanje kraljevske uprave Dravske banovine, zrem nazaj na to dobo in vidim, da so bili v tem času vsi naši uradniki ter sploh vsi naši nameščenci na svojem mestu pri izvrševanju dolžnosti za uresničenje velikih ciljev, postavljenih z zakonom o nazivu in razdelitvi države na banovine in z zakonom o banski upravi. Če se je bilo v začetku treba še le privaditi na skupno delovanje državnih in banovinskih nameščencev, ter so se morale prebresti razumljive težkoče, ker je bilo treba pretrgati s preteklostjo ter postaviti upravni aparat na solidno podlago enako- sti prr izvrševanju dolžnosti in deležnosti pravic, lahko danes z zadovoljstvom kon statiram, da sta dobra volja na eni stran in uvidevnost na drugi strani rodila povo ljen rezultat, ki omogoča mirno in smotre no delo v našem obsežnem področju. Porabljam to priliko, da izrazim svoj* priznanje in vso zahvalo vsem in vsako mur naših nameščencev, ker se popolno ma zavedam, da gredo uspehi našega deli v največji meri na račun marljivosti, vest nosti in požrtvovalnosti osebja. Obenen naprošam, da vztraja vsak tudi v bodoči v požrtvovalnem delu, imajoč pred očm svetel vzgled in visoko zamisel Njegoveg; Veličanstva kralja ter prizadevanja kra Ijevske vlade pod predsedstvom g. genera la Petra Živkoviča, ki se vzgledno trudi, d; nam ustvari urejeno in mogočno domovini ter pravo srečo naroda. V Avstriji se pripravlja nova meščanska koalicija Pogajanja med krščanskimi socijalci in dr. Schobrom — Pričakuje se vsak hip demisija Vaugoinove vlade — Krščanski socijalci obračajo Heimvvehru hrbet Dunaj, 11. novembra, d. V dunajskem parlamentu je že danes postalo zelo živahno. Nekateri klubi so imeli svoja posvetovanja. Pričeli so se živahni razgovori z dr. Schobrovo skupino. Dr. Scliobrov blok je imel daljša posvetovanja o nadalj-ni taktiki v parlamentu. Prvotno so se razširile vesti, da je bil dr. Schobrov blok ustanovljen le ad lioc za volitve in da se bodo sedaj Velenemci odnosno Landbund razdru/.ili. Res je, da si je vsaka skupina pridržala svojo strankarsko samostojnost, toda v parlamentu bodo tvorili skupen klub, kateremu bo načeloval bivši kanoe-lar dr. Sohober. Začeli so se že razgovori med dr. Schobrovim blokom in krščanskimi socijalci. Pričakovati je, da pride do nove vladne koalicije med meščanskimi strankami proti socijalnim demokratom. Razširjajo se že govorice, da bo v najkrajšem času otvorjena kriza vlade Vaugoina. Dunaj, 11. novembra, d. Volilno borbe no razpoloženje posameznih strank je po jenjalo in meščanske stranke so začele se daj trezno premišljevati o nastali politični situaciji. V tisku in v političnih krogih živahno razpravljajo o posledicah 9. novembra. Krščansko-socijalna »Reichspost«. ki je prvi dan po volitvah napovedovala poostritev položaja in nadaljnji obstoj sedanje vlade, je danes v svojem uvodniki! konstatirala, da bodo tvorili pravo desnico v dunajskem parlamentu člani dr. Scho brovega bloka, ki se ne bo mogel iznebiti svoje _ odgovornosti za nadaljnji politični razvoj. Krščanski socijalci so sc začeli od mikati radikalni politiki Heimwehra. Pro vincijalni listi zelo pesimistično presojajt položaj in očitajo radikalnim heimvvehrov cem, da so ravno oni zakrivili, poraz me ščanskih strank, odnosno da so ravno oni največ pripomogli do zmage socijalnim de mokratom. Listi pravijo, da so heim wehrovci prav slabi politični strategi. Koncert draždanskega kvarietfa Sinoči, 11. t. m. smo že drugič v Ljubljani slišali to odlično kvartetno udruženje. Še nam je živo v spominu njihov zadnji nastop, zlasti nj' hovo imenitno podajanje Regerjevega kvarteta v Es-duru z genijalno trojno fugo kot zadnjim stavkom. Tokrat so imeli na sporedu tretji kvartet od šestih, ki jih je napisal Beethoven pod opusom št. 18. Vseh teli šest kvartetov nam kaže velikega skladatelja kot zrelega klasika, ki je poglabljal formo, pridobljeno od Haydna in Mozarta. V opusu 59. se je Beethoven lotil zopet kvarteta: tam je njegov duh rušil stare forme in ustvarjal nove, ki so prišle v poslednjih opusih, nekako od 120. naprej, v take dimenzije in kombinacije, da so postajale njegovim sodobnikom naravnost uganke. Kvartetovci so iz Bee-thovenovega dela izčrpali vse kvalitete in nam ga podali vzorno. Debussyjev edini kvartet je mojstrovina impresionistične dobe. Zgrajen je na principu monotematike. Vsi stavki prinašajo isto misel, ki ostane melodično neizpremenjena, ritmično pa jo je komponist prilagodil značaju posameznih stavkov in njihovemu tempu. Kvar tet je posebno poudaril kontraste, kar Je pr monoteinatičnih skladbah gotovo največjega po mena. Hindcmithov kvartet op. 10. v f-molu j. delo komponista, ki zavzema danes med nen’ škimi mlajšimi prvo mesto. Danes je Hindemitl atonalist, v tem opusu spoznamo, kako se ji razvijal. Izšel ie iz oeklesove šol*, kut vzora s: je postavil Regerja in Busoniia; oba bi imeno val nekaka očeta današnje polifone nemške pro dukcije. Kvartet odlikuje široka kantilena, ži vahen ritem in bogata polifonija. Tudi v ten' delu so člani kvarteta pokazali ogromno znanji in orijentiranost poleg brezhibne prstne, lokovnr in dinamične sigurnosti. Vsekakor so nam Draž danci vedno dobrodošli gostje. Zanimalo bi na« kako bi podali kako modernejšo slovansko skladbo. Slavko Osterc. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 11. novembra d. Večerna vremensko napoved meteorološkega zavoda za jutri: Se verne Alpe: Viharno mrzlo vreme. V višinah aneg. Južne Alpe: Poslabšanje vremena. Padei temperature. V splošnem je pričakovati v dveh ali treh dneh nastop mraza. Dnevne vesii —i Novi vojaški atašeji pri naših poslaništvih. Za vojaškega atašeja pri poslaništvu na Dunaju je bil imenovan artilerijski polkovnik Dra-gutin J. Pavlovič, doslej načelnik štaba kraljeve garde, za vojaškega atašeja pri poslaništvu v Madridu pa konjeniški polkovnik Dimitrije T. Predič. — Uradne ure pri carinarnicah in centralnih carinskih blagajnah so počenši z 11. novembrom 1930. vsak dan dopoldne od 8. do 12. ure ter popoldne od 14. do 17. ure ter ob sobotah' od 8. do 14. ure. — Imenovanja v vojaški službi. Za vršilca dolžnosti načelnika štaba komande kraljeve garde je imenovan generalštabni polkovnik Dra-goljub Mihailovič, za pomočnika stalne vojne bolnice IV. armijske oblasti je imenovan konjeniški podpolkovnik Oton Klobučar, za komandanta 125. vazduhoplovne skupine 6. vazduho-plovnega polka major Oekar E. Umek, za vršilca dolžnosti komandanta 1. vazduhoplovne skupine 1. vazd. polka kapetan II. klase Adalbert Rogelj, za vršilca dolžnosti komandanta 3. vazd. skupine 4. vazd. polka kapetan I. klase Ferdo F. Gradišnik, doslej komandant 281. eekadrile 6. vazd. polka, za vršilca dolžnosti komandanta 201. vazd. skupine 7. vazd. polka kapetan I. ki. Jerolim A. Novak, za vršilca dolžnosti komandanta aerodroma 6. vazduhopl. polka kapetan I. ki. Fran F. Rus, za vršilca dolžnosti komandanta aerodroma 7. vazd. polka Joža S. Zupančič. Za artilerijskega referenta pri komandi v Boki Kotorski je imenovan podpolkovnik Valentin B. Čop. Razrešen je od dosedanje dolžnosti vazd. major Vladislav Sondermajer. — Poziv prijateljem francoskega jezika in kulture v radovljiškem okraju. V radovljiškem okraju, ki je središče tujskega prometa v Jugoslaviji, še ni društva, ki bi sistematično gojilo popularno znanje franc, jezika in prijateljske stike s plemenitim prijateljem našega naroda, • Francijo. Na pobudo francoskega instituta in g. konzula Neuville-ja sem prevzel nalogo, da izvedem pripravljalna dela za ustanovitev takega društva. Brez prejudica za drugačni sklep bodočnosti zamišljam Jesenice kot ^edež tega društva z ozirom na odlične prometne zveze z Radovljico, Bledom in Kranjsko goro. Vsakogar, zlasti pa prosvetno - kulturna društva v okraju prosim, da mi sporočijo po dopisnici najkasneje do vštetega 10. t. m., ali bi hili pripravljeni udeležiti se pripravljalnega sestanka, Ki naj bi se vršil v soboto, dne 22. t. m. na Jesenicah, popoldne nekako ob 17. uri, skupno s predavanjem g. Veya, lektorja za franc, jezik na ljubljanski univerzi. Predavanje se bo vršilo, ako prejmem zadostno število prijav, da se bo dalo presojati, s kolikšnim uspehom utegne društvo delovati. Obstoječa proevetno-kulturna društva opozarjam, da se bo našla oblika, ki bo preprečila, da bi ustanovitev zamišljenega društva pomenjala oslabitev obstoječih. Dr. Štempihar, Jesenice. Oglejte bogato zalogo kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane v raznih kvalitetah in barvah pri tvrdki a železnino 103 STANKO FLORJANČIČ Ljubljana Sv. Petra cesta 85. — JAD. »Triglav«. Dne 30. oktobra 1930. 6e Je vršil 22. redni občni zbor JAD. »Triglava« v Ljubljani, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik, Klinc Erik, stud med.; podpredsednik, Piškur Lojze, cand. iur.; tajnik I., Zajšek Mate, stud. iur.; tajnik II., Zinauer Milan, cand. iur.; blagajnik, Frlan Marko, stud. iur.; arhivar, Korošec Pavel, stud. teh.; knjižničar, Jakhet Adolf, stud. phil. gospodar, Sotlar Bojan, stud. iur.; odbornika: Raič Dušan etud. teh. in Ilc Jože, cand. iur.; revizorja: Lah Jože, cand. ing. in Košar Josip, cand. phil. — Dr. Černetov Poslovni koledar za 1. 1931. ob enem Poslovni Adresar Jugoslavije je izšel z izredno praktično vsebino. Potreben je vsaki pisarni in uradu. Stane Din 30<—, s poštnino Din 33-50. Dobi se v vseh knjigarnah in pri Izdajatelju: Dr. Ivan Černe-tu, Ljubljana, Miklošičeva c. 6. 768 — Krzno se dobi najboljše in poceni pri tvrdki I. Knechtl, krznar, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. 645 — Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 660 — Novi bankovci. Narodna banka je začela v svoji tiskarni na Topčideru tiskati nove bankovce jugoslovanske emisije. Tiskajo se sedaj bankovci po 10 in 100 Din. Oblika bankovcev ostane ista, samo izpremenjeno bo naslovno ime. Mesto »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« se bo glasilo »Kraljevina Jugoslavija«. Podpisana sta na bankovcih guverner Narodne banke Bajloni in član upravnega odbora An-drija Radovič. — Pouk o cepljenju sadnega drevja priredi podružnica »Sadj. in vrt. društva« v Ljubljani v sredo, 12. t. m. ob 19.45 na univerzi, v dvorani mineraloškega instituta. Poučeval bo gosp. Josip štrekelj. Ker bodo s poukom združene tudi praktične vaje v cepljenju, priporočamo udeležencem, naj po možnosti prineso s seboj ce-pilne nože. Namen tega predavanja je, usposobiti vse prijatelje narave v tem zanimivem opravilu. Saj je res, da nam je najljubše tisto drevje, ki ga sami cepimo. Vstopnine ne bo. — Regulacija Save pri Kresnicah. Gradbeni odsek banske uprave v Ljubljani je izdelal podrobne načrte o regulaciji Save pri Kresnicah Regulirala se bo struga Save od Kresnic proti Verniku v daljavi kakih 3 km. Gradbeno mi- nistrstvo je te dni že odobrilo detajlne načrte. Stroški regulacije so proračunani na 1,438.838-10 dinarjev. Najmodernejše vzorce ZAVES IN PERILA namiznih in kuhinskib garnitur veže naj-fineje in najceneje Matek & Mikeš, Ljubljana Dalmatinova ulica štev. 13 628 — Pletarski tečaj v Rakičani (Prekmurje). Ker so mnogi kmetovalci, ki so zaradi neprestanega deževja še močno zaposleni pri jesenskih poslih, izrazili željo, da se pletarski tečaj, ki ga je nameravala prirediti banov, kmetijska šola v Rakičanu že 10. t. m., prične malo pozneje, je uprava sklenila pričetek pletarskega tečaja odložiti za štirinajst dni. Brezplačni pletarski tečaj za kmetovalce pri banov, kmetijski šoli se torej prične nepreklicno v ponedeljek 24. novembra t. 1. Ker je na razpolago dovolj prostora, bo uprava lahko sprejela še precej tečajnikov. Pridni tečajniki bodo na koncu tečaja nagrajeni. Interesenti naj se čimprej javijo v pisarni banovin, kmetijske šole. — Vreme. Že peti dan traja lepo vreme. Če Je — pravijo — lepo na Martina, potem je mila zima. Po ravninah Dravske banovine Je bila včeraj zjutraj gosta megla, po gorah izredno solnčno. Barometer je začel padati. V zadnjih 24 urah Je padel približno za 3 do 5 5 mm. Ba-rometersko stanje v državi je variralo med 7636 in768-3. V Dravski banovini je bilo drugače naslednje etanje: Ljubljana barometer 767’2 (padec za 5-1), temperatura 1-9, relativna vlaga 96%, zmerno vetrovno ESE, močno megleno. Iz megle padlo zjutraj za 0-1 mm padavin, najvišja temperatura včeraj 7 C, najnižja 1-0 C. V Mariboru: barometer 765 (padec 4-2), temperatura 3, relativna vlaga 95%, sever, oblačnost 2, najnižja temperatura 3 C. Barometer Je včeraj ob 7. kazal: Zagreb 765-5, Beograd 765-2, Skoplje 768, Sarajevo 768-8, Mostar 764-8, Split 764-3, Rab 764-3 in Vis 763 6. Jutranja temperatura se je včeraj gibala od 0-1 C do 12 C. Včeraj je prvikrat živo srebro zdrknilo pod ničlo in to v Skoplju. Termometer je včeraj ob 7. beležil: Zagreb 6, Beograd 6, Skoplje 0-1, Sarajevo 1, Mostar 5, Split 11, Rab 12, Vis 10. Za danes v sredo napoveduje dunajska meteorološka postaja znaten padec temperature. Ejubljtma ■ Prisrčno slovo ministrskega predsednika od Ljubljane. Že včeraj smo poročali, kako je bilo prisrčno slovo g. ministrskega predsednika generala Petra Živkoviča od Ljubljane. Ko je g. predsednik vlade v avtomobilu prispel pred glavni kolodvor, ga Je pri vhodu postajnega poslopja pozdravil direktor ljubljanske železniške direkcije dr. Borko v spremstvu postajnega načelnika g. Ludviga. G. predsednik vlade se je nato prav prisrčno razgovarjal z mnogimi odličnimi osebami ter ponovnokrat dajal izraza svojemu zadovoljstvu nad lepim sprejemom z besedami: »Najbolje spomine ohranim na Ljubljano in na te svetle dneve.« g. ministrskega predsednika je spremljal med vožnjo direktor dr. Borko do Zagreba. ■ Znanstvena predavanja. V sredo 12. t. m. ob 8. zvečer se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice znanstveno predavanje. Predava dr. Škerlj o temi: »Važnost miljeja za prostitucijo«. Ta predavanja so važen pripomoček za vzgojo mladine. K temu predavanju imajo pristop samo ženske. Pobirajo se prostovoljni prispevki za luč in kurjavo. Udeležite se predavanja! Hodni atelje Malži Ravnikar GOSPOSKA ULICA št. 4, pritličje levo, se priporoča cenjenim damam za okusno in solidno izdelavo plaščev, kostumov in oblek. Državni nameščenci na obroke. CENE ZMERNE! 778 ■ Koncert pevskega kvarteta Glasbene Matice ljubljanske, ki ga tvorijo gospodje Pelan, Završan ml., Završan st. in Skalar, bo v ponedeljek 17. t. m. Znani in jako priljubljeni kvartet Matičnih pevcev bo nam zapel ta večer celo vrsto četverospevov iz naše literature od najstarejših pa do novejših del sedanje dobe. Natančni spored priobčimo v teh dneh. Danes pa povemo, da je s tem koncertom združena tudi proslava 40-letnega pevskega udejstvovanja našega g. Janeza Završana, ki je eden najbolj znanih slovenskih pevcev, bil steber raznih slovenskih kvartetov, poleg tega pa tudi eden najod ličnejših in najzvestejših Matičarjev. Predprodaja vstopnic bo od srede dalje v Matični knjigarni. ■ Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo prihodnjo soboto 15. nov. 1930 ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. Na vrsto pride predavanje o aktualnem vprašanju velike gospodarske važnosti: »O zakonski stabilizaciji dinarja«. Predavat pride iz Beograda g. dr. Milan Lilleg, urednik odlične revije »Narodno blagostanje« in publicist v Beogradu. G. dr. Milan Lilleg je na glasu dobrega in točnega poznavalca naših gospodarskih problemov. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezplačen- 769 ■ Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani priredi v soboto dne 15. novembra t. 1. ob 20. uri v »Ljudskem domu« Martinov večer s prav pestrim sporedom. (Godba, petje, ples, komični nastopi itd.). Točila se bo dobra domača kapljico In se postreglo z dobro jedačo. Prijatelji petja in vesele zabave iskreno vabljeni. 775 ■ Pevski zbor Glasbene Matice. Vaja mešanega zbora danes v sredo ob 20. uri. — Odbor. ■ Bukova drva, trboveljski premog in koks pri tt. »Kurivo«, Dunajska 33, tel. 3434 (na Balkanu). 199 ■ Pevski kvartet Glasbene Matice ljubljanske, ki ga tvorijo gg. Pelan Vladko, Završan Dušan, Završan Ivan in Skalar Josip koncertira v ponedeljek 17. t. m. v veliki kazinski dvorani. Izredno bogat in pester program naših najlepših po večini liričnih zborov. Kvartet jih je že neštetokrat pel po celi ožji domovini z najlepšim uspehom. Zato ima med našim občinstvom izredno mnogo prijateljev, ki bodo brez dvoma poeetlli njihov ponedeljkov koncert. Začetek ob 20. uri. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. ■ Krovčeva nesreča. Pri tvrdki Teodor Korn je kot krovskd pomočnik zaposlen 231etni Ludvik Pibrovec. Včeraj popoldne je popravljal streho hiše št .71 na Poljanski ceeti. Nesreča je hotela, da je na strehi izgubil ravnovesje ter Je padel 8 m globoko s strehe. Pri padcu si je zlomil levo nogo in je dobil tudi notranje poškodbe. Prepeljan je bil z rešilnim avtom v javno bolnico. Taa<]am Kuha naznanja, da Je preselil 1 eOuOF Kunc svoj damski modni salon in prikrojevalno šolo na Sv. Petra cesti št. 4, II. nadstropje. (774) ■ Drobiž policijske kronike. Policijski upravi je bila prijavljena tatvina obleke, 4 bojaželjnl Bosanci zaradi hudega pretepa v neki predmestni gostilni, neki ponočnjak zaradi kaljenja nočnega miru in neki gostilničar zaradi prekoračenja cestno policijskega reda. Policijski upra- vi je bil naposled prijavljen prestopek obrtnega reda, prekršek naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, 1 prekršek avtopredpisov in 8 prekrški cestnopolicijskega reda. ■ Pozor pred nakupom kolesa. V soboto, 8. novembra t. 1. mi je bilo ukradeno iz veže V. mestne hiše za Bežigradom kolo znamke Torpedo št. 433.854, črno pleskano, skoraj novo, vredno Din 2200. Svarim pred nakupom. Kdor bi pa kaj izvedel o njem, ga prosim, da mi proti nagradi javi. — Slavko Puterle, V. mestna hiša za Bežigradom. ■ Aretacije. Od ponedeljka do včeraj opoldne je policija aretirala 8 delinkvente. Med drugimi je bil aretiran neki Ljubljančan zaradi drznega vloma, neki moški, ker je imel pri sebi več prstanov -sumljivega izvora in naposled neki star berač Jaka. ■ Tatvina plašča. Približuje se zima, zato so tatvine sukenj in plaščev na dnevnem redu. V kavarni »Emona« je bil Stanku Streklju ukraden z obešalnika 1000 Din vreden plašč, drap barve z usnjatimi rjavimi gumbi. ■ Tatvina obleke. V Hrastju pri Mostah stanujočemu krojaškemu pomočniku Francetu Na-krstu je neznan tat odnesel iz zaklenjene sobe razno obleko v vrednosti 400 Din. Tat je odprl s silo pritlično okno ter se nato splazil v sobo, kjer je pograbil vse, kar mu je v naglici prišlo pod roke. Tat Jo je potem popihal prav tako skozi okno. : 'Mavibcv m Admiral Koch v Mariboru. Danes 12. t. m. s praškim brzovlakom ob 18-59. uri prispe v Maribor g. admiral M. Koch, ki se vrača s svoje turneje po Češkoslovaški, kjer je z glavnim tajnikom »Jadranske Straže« in znanim književnikom g. Nikom Bartudovičem priredil več predavanj o našem Jadranu in ustanavljal podružnice »Jadranske Straže«. m Občni zbori. V petek 14. t. m. ob 20. uri ima pravoslavna cerkvena občina v Slovenski ulici 28 svoj letošnji proračunski občnt zbor. Dne 16. t. m. dopoldne ob 9. uri bo v občinskih prostorih v Rušah ustanovni občni zbor krajevne protituberkulozne lige, 18. t. m. ob 17. uri pa bo v gimnazijski posvetovalnici občni zbor podpornega društva za revne učence državne realne gimnazije v Mariboru. m Šahovski odsek diij. društva »Napredek« javlja, da je društvena soba zopet urejena In bodo sestanki zopet redno vsak ponedeljek in četrtek od 17.—19. ure. m Seja župnega načelstva mariborske Sokolske župe bo danes v sredo 12. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu. Vse člane načelstva pozivam, da se seje udeleže. Načelnik. m Prošnja protituberkuloške lige. Tukajšnja protituberkuloška liga je pričela te dni s pobiranjem članarine za letošnje leto in prosi vse svoje člane, da hi jd še nadalje ostali zvesti. Oni, kri so članarino za letos že prej poravnali, naj jo pa vplačajo za prihodnje leto. m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Herbert Grossmann, slaščičar in gdč. Helena Vrhnjakov«, šivilja; Franc Caf, železničar in gdč. Marija Fabičev«, gospodinja; Josip Lušanc, nožar in gdč. Štefka Sauperiova, delavka; Franc Gutmaoher, tvorniškd delavec in gdč. Marija MegMčeva, delavka; Ivan Dovnik, šofer In gdč. Ivanka Postružnikov®, delavka; Blaž Gracej, železničar in gdč. Ivanka Lozejeva, maserka; Rudolf Štampar, vratar in gdč. Marija Majerjev«, goapodinja; Mihael Golavšek, posestnik in Ivanka Ušenova, posestnikova hči; Franjo Šafarič, železničar in gdč. Manica Divjakova, delavka; Josip Žveglič, zasebnik in gdč. Anica Majcenova, šivilja; Alojzij Menhard, posestnikov sin in gdč. Ivanka Potrčeva, zasebnica; Friderik Kocbek, klepar in gdč. Roza Kresnikov«, kuharica; Franc Htittler, tvorniški delavec in gdč. Marija Puhičeva; Viktor Podlesnik, krojač in gdč. Jožica Woch!ova, uradnica ter Jakob Rokavec, sodar in gdč. Antonija So-bova, tvoraiška delavka. n Z delovnega trga. Od 2. do 8. t. m. je iskalo v Mariboru dela 114 moških in 73 žensk, skupaj 187 oseb. Prostih mest je bilo 127, dela e pa dobilo 79 moških in 55 žensk, skupaj 134 oseb. V istem času sta za delom odpotovali 2 osebi. V evidenci je koncem tedna ostalo še 549 brezposelnih. m Borza dela. Brezposelnost je v Mariboru v vseh strokah zelo velika, ponudb za delo je pa malo. Pri borzi išče sedaj dela: 18 ekonomov, 20 viničarjev, 10 hlapcev, 4 rudarji, 2 kamnoseka, 29 stavbenih in strojnih ključavničarjev, 15 kovačev, 6 ielezostrugarjev, 8 kleparji, 9 kolarjev, 2 sodarja, 8 mizarji, 5 tkalcev, 8 tape-tarji, 14 krojačev, 5 čevljarjev, 2 knjigoveza, 6 mlinarjev, 11 pekov, 2 slaščičarja, 7 mesarjev, 6 inštalaterjev, 10 točilcev in kletarjev, 2 hotelski slugi, 12 zidarjev, 14 tesarjev, 4 slikarji in pleskarji, 2 fotografa, 14 strojnikov in kurjačev, 29 slug in vratarjev, 2 trgovska pomočnika, 52 pomožnih delavcev, 9 kočijažev in šoferjev, 12 pisarniških moči, 4 vajenci ter več šivilj, po-strežnic, tovarniških delavk sobaric in služkinj. Delo dobi: 19 viničarjev, 7 hlapcev, 1 brusač, 1 mizar, 1 sodar, 1 mlinar, 8 čevljarjev, 1 krojač, 7 pomožnih delavcev, več vajencev kovaške, mizarske, pekovske in natakarske obrti, kakor tudi 20 služkinj, 8 kuharic, 4 sobarice, 1 varuška in 1 šivilja za obleko. m Družabni večer Glasbene Matice bo v soboto v Narodnem domu. Posebnost večera bo prvi nastop domačega jazz-banda. m Ljudska univerza v Studencih. Jutri v četrtek 13. t. m. bo g. dr. Jehart imel predavanje o »Palestini« s skloptičnimi slikami. Začetek ob 19. Vstop prost. m Avtomobilska nezgoda. Na Aleksandrovi cesti je včeraj zjutraj stal posestnik Cartl iz Lormanja pred Kličkovo gostilno blizu železniškega prehoda. Na enovprežnem vozu so bila tri teleta. Na vozu je bila posestnica Julijana Plojeva iz Oseka pri Sv. Trojici. Iznenada se je kmečki voz od zadaj zaletel v neki osebni avtomobil in prevrnil vozilo. Takoj pozvani mestni fizik Je ponesrečeni Julijani Plojevi, ki je dobila več ran, nudil prvo pomoč. m Racija. Tukajšnja policija je v pondeljek Izvršila racijo po mestu za sumljivimi ženskami dn je iztaknila tri že davno znane ptičke, ki se kljub nevarnosti, kaznim in izgonom vedno znova vračajo n« prepovedana pota. 2enake bodo prejele zasluženo kazen. Celfc * Pobiranje takse la skladatelje. Gostje celjskih kavarn so bili v nedeljo zvečer nemalo začudeni, ko so jim plačilni natakarji pri poravnavi računa prezentirali zelene listke, za katere se plača 50 par. Sprva so vsi gostje mislili, da se je zopet uvedla malo priljubljena taksa na nočni obisk kavarn; natakarji pa so jim razložili, da gre za takso, iz katere se po avtorskem zakonu plača tantijema skladateljem, katerih komadi se igrajo pri večernih koncertih. * Koncert »Svobode«, ki se je vršil v nedeljo popoldan v Narodnem domu, je bil izredno dobro obiskan in je zelo lepo uspel. Zlasti sta ugajala mešani zbor iz Maribora ter celjski moški zbor, ki ga dirigira g. C. Pregelj. * Celjsko pevsko društvo ima ta teden pevski vaji danes in v petek, obakrat za mešani zbor. * Zatekel pes. H gospej Gradišer na Mariborski cesti 8 se je zatekel volčjak z znamko »18 Delnice«. Lastnik ga dobi tam. * Delovni trg. V času od 2. do 8. novembra je pri celjski Borzi dela iskalo zaposlitve 513 oseb, dela je bilo za 33, dobila je delo 16, brisanih je bil iz evidence 15, koncem tedna pa je ostalo 482 oseb. Napredovanja v sodno-pisarnišLi službi Ker so izpolnili pogoje za napredovanje v državni službi, je pravosodni minister odredil, da napredujejo iz 3. skupine v 2. skupino III. kategorije naslednji sodnopisarniški uradniki: a) sodni kanclisti: Erschen Pavla, deželno sodišče Ljubljana, Andres Kristina, okrožno sodišče Novo mesto, Skrem Josip, okrajno sodišče Žužemberk, Kresnik Anton, okrožno sodišče Celje, Rajšp Zorana, okrajno sodišče Kozje, Križnik Anton, okrajno sodišče Vrhnika, Fras Ludovik, okrožno sodišče Celje, Polanc Fran, okrajno sodišče Črnomelj, Žebrč Andrej, okrajno sodišče Litija, Lebič Miloš, okrajno sodišče Brežice, Pohar Erna, deželno sodišče Ljubljana, Cmer Anton, okrožno sodišče Celje, Rigler Fran, okrajno sodišče Ribnica, Grabnar Drago, deželno sodišče Ljubljana, Honigmann Josip, okrajno sodišče Kranj, Miklič Josip, višje dež. sodišče Ljubljana, Kronabethvogel Stanko, okr. sodišče Radovljica, Fister Antonija, okrajno sodišče Radovljica, Kandrič Jakob, okrajno sodišče Marenberg, Svhweiger Franjo, okrajno sodišče Ribnica in Majcen Matija, okrajno sodišče Mokronog. b) izvršilna uradnika: Smerdel] Jakob, okrož. sodišče Novo mesto in Merc Anton, okrožno sodišče Maribor. c) strojnik Kržišnik Valentin, okrožno sodišče Novo mesto. Pcvsfei praznilr v Trbovljah 35 let že Trboveljski »Zvon« zvoni v svojem rudniškem revirju, 85 let dviga sroa dn blaži duše TrboveljCanov; v minolih časih je dvigal prapor narodne zavesti, že lepo vrsto let pa »luž* umetnosti na koncertnem odru in spada danes med naša najzavednejša, najmar 1 jive]ša in najbolj ambicijozna pevska društva izven Ljubljane. Leto za letom prireja redno pevsike koncerte doma, izvaja najnovejše zborovske skladbe, dostikrat s spremJjevainjem orkestra, (ki marsikatero delo prijetno poživi), nastopa pa tudi povsod drugod, kamor ga kliče pevska dolžnost. »Zvon« Štejemo med pevska društva, ki so se vselej odzvala klicu naše vrhovne pevske organizacije, prej Zveze slov. pevskih zborov, sedaj Hubadove župe JPS, Zasluga je vse to pač dobrih vodstev, predvsem pevovodje Oskarju Molla, ki že dolgo dobo z neverjetno vnemo, požrtvovalnostjo in nesebičnostjo stoji pred pultom trboveljskega zbora, Se vedno mlad in agilen. Pod pultom pa v čudovito lepi slogi vztraja njegov zbor, ki je že neštetokrat dokazal uspehe svojega navdušenja za pevsko umetnost. Razumljivo je zato, da javaotrt — zikusta pa naši pevski krogi niso mogli Zvonove 851etnioe prezreti. V nedeljo se je zbralo v Tirbovljah izredno lepo Število zborov, njihovih zastopstev in prijateljev lepe pesmi, z namenom, da dragemu pobratimu jubilantu izneso svoje čestitke in simpatije. Dopoldne je »Zvon« na kolodvoru korporativno pričakal g. ministrskega predsednika generala P. Zivkoviča in mu zapel v pozdrav F. S. Vilhanjevo, Slovenec, Srb, Hrvat. G. predsednik vlade je bil vidno vzradoščen, informiral se je o delu društva in vprašal, koliko časa obstoja. Ko nvu je društveni predsednik pojasnil, da praznuje baš ta dan 351elnioo svojega obstoja, je g. general Živkovif velikodušno Zvonu poklonil dar 5000 Din. Ta lepa gesta g. ministrskega predsednika je med članstvom in občinstvom v Trbovljah izzvala velikansko navdušenje, ki se je pokazalo tudi na slavnostnem koncertu popoldne ob štirih v dvorani sokolskega doma. Razprodana dvorana je bila pač dokaz, kako priljubljen je »Zvon« Trboveljčanom in s kako pozornostjo zasledujejo njegovo pevsko udej-etvovanje slovenski pevski krogi. Od vseh strani so prihiteli zastopniki pevskih društev, Hubadovo župo JPS sta zastopala podpredsednik Rado Šturm in pevovodja Zorko Prelovee, pevski zbor Glasibene Matice Grčar, Cerar, Peruzzi in ena članica ženskega zbora, »Lj. Zvon« podpredsednik D. Matul in tajnik I. Ošaben, »Slavca« predsednik Hladnik ter več odbornikov in odbornic, »Kirakovo-Trnovo« predsednik Lokar c večjo deputacijo, »Lipo« v Liliji skladatelj Peter Jereb, »Pevski zbor učiteljstva UJU« predsednik D. Zupančič, glasbeno društvo Ljubljana predsednik Rado Šturm. Korporativno so se slavnosti udeležili: moški zbor »Zvona« iz ftmartna, mešani zbor iz Hrastnika, mladinski zbor iz Zagorja, »Cankar« iz Ljubljane, ki so na koncertu trudi nastopili. Po deportaciji so bili zastopani tudi »Grafika« iz Ljubljane in pevsko društvo »Hum« iz Laškega. Slavnostni koncert je otvoril moški zbor trboveljskega Zvona in prav posrečeno zapeil J. Rav-niikovo »Kam si šla mladost ti moja«, nato pa E. Adamičevo »Scherzando« s spremljevanjem orkestra. Intonačno sta obe skladbi dokaj težki in zato je razveseljivo, da jih je zbor hvalevredno odpel. Po drugi točki je predsednik Zvona Pleskovič podal kratko zgodovino društva z zahvalo vsem zanj zaslužnim možem, nakar so aastopniki društev izrekli jubilantu svoje iskrene čestitke. Prejel je obilo vencev, cvetličnih darov, spominskih slik itd. Vse govore je občinstvo živahno akilamirato in prirejalo delegatom, društvenim funkcionarjem, najstarejšim članom, zlasti pa g. pevovodji Mollu dolgotrajne, navdušene ovacije. Po kratkem odmoru je nastopil mladinski zbor Glasbenega društva iz Zagorja in je ljubko, ganljivo zaipel Koroško narodno, »Čej so tiste stazice«, in E. Adamičevi »Tam gori za našo vasjo« ter »Po vodi plava«. Gosp. učitelj Kopfiva je v teh mladih srcih zasejal ljubezen do petja. Zbor se je prav pogumno odrezal in bi’ deležem gorkega priznanja. Moški zbor šmartinskega »Zvona« je pod vodstvom g. M. Kovačiča ubrano prednašal V. Vodopivčevo »Ob večerni uri«, strumno pa A. Hajdrihovo »Slava Slovencem«, dasi zadnjo ne dosti intonačno čisto. Istega društva mešani zbor zaradi prehlajenja sopranistu*] ni nastopil. Posebno viden napredek se od nastopa do, nastopa kaže pri zboru Glasbenega društva v Hrastniku, ki ga odlično vodi D. Čander. Me-šaai zbor je z vervo zaipel dr. A. Schwabovo *Še ena«, ženski E. Adamičev kanon »Solnje Bije, zeleni livada«, mešani pa D. Jenkov zbor »Tanana« iz spevoigre »Vračana ili baba Hr.ka«, ob« s s premije vanjem orkestra. Zadnjo posebno z zanosom, ostro, v živahnem, plesnem ritmu, da so jo na ogromen aplavz morali ponoviti. Simpatičen vtis je v vseh navzočih ostavil nastop pevskega društva »Cankar« iz Ljubljane. Zbor je v rokah pevovodje Krista Perka, šteje le 16 pevcev, poje ubrano, skrbno pazi na dinamiko in prav lepo pred-naša. Pel je St. Binič-kcga »Jesen stiže«, J. Gotovca »Pod jorgova-nom« in I. Muhvičev »Mir«. Baritonistom bi bilo priporočati, da se v p mailo moderirajo. Koncert je zaključil nastop jubilanta, ki je izvajal J. Prohazkovo »Ljubezen«, dokaj težko in v meškem zboru kočljivo skladbo starejšega ’peri premiera Audrano-ve operete »Maskote«, ki je bila v režijskem pogledu za Ljubljano novost. Delo samo nima kdovekakih kvalitet in tudi ne pravega stopnjevanja do konca ter bi v šablonski režiji čisto gotovo propadlo. Zato je zasluga predvsem režiserja in dirigenta, ki sta delala res roko v roki, da je Maskota dosegla uspeh, moram reči, da senzacionalen uspeh. Maskota je srečo-nosna devojka, ki se pojavi zdaj tu, zdaj tam — kamor pride, je sreča in veselje, kjer je ni, je žalost in smola. Ce bi se poročila, bi izgubila svojo lastnost in zato skušajo vsi, ki so »v smoli«, preprečiti njeno poroko. No, končno ugotovi komisija Društva narodov, da je ta lastnost pri njej dedna in — proti njeni možitvi ni več protestov — nasprotno: vsi žele, da bi rodila dvojčke, trojčke , . . in to čimprej. Vsaka država si zaželi po eno »mlado Maskoto«. Bratko Kreft je izrežiral zadevo prav sodobno, v smislu režijskih stremljenj Tairova, Stanislavskega, Reinhardta, celo Piscatorja. Vse duhovito. Na oder ni postavil narave, ampak teater. Že med overturo smo čutili, da se je v tem pogledu v Ljubljani nekaj zgodilo, in sicer nekaj novega in dobrega. Zlasti drugo de- {anje je bilo polno pestrosti. Tako doslej še ni lila izrežirana nobena opereta, v tej smeri tudi nobena opera pri nas. Nekaj podobnega je dala zagrebška opera pred leti z vprizoritvijo Stravinskega baleta »Petruške« in deloma "a-lakireve »Tamare«. Dirigent Štritof je svojo vlogo prav zmiselno priredil režiji in je nekaj melodramov, ki bi motili, črtal ter pustil na njihovem mestu prozo. Orkester je bil eksaktno naštudiran in je Štritof na primernih mestih tempa sijajno pognal. Glavne pevske vloge so nam podali ga Poli-Čeva, gdč. Španova in g. Janko nadpovprečno, igralske kreacije Diremovca, Pečka, baletnih solistov (Chaplin, Pat in Patachon, akrobati) in vsega ansambla so bile tudi nad pričakovanje dobre. Viharji aplavzov so veljali zlasti režiserju Kreftu, s katerim je opera dobila veliko delavno moč. Maskota v tej izvedbi zasluži, da si jo ogleda ne le vsak ljubitelj operete, temveč vsak ljubitelj napredka. Slavko Osterc. Premiera Audranove »Lutke« v mariborskem gledališču Audranova »Lutka« je tipična opereta iz tistih »tarejših francoskih časov, ko je bilo življenje še vse drugačno kakor je dandanes, zato ima nekaj svojevrstnega čara in tihe mikavnosti, čeprav njena glasba ni prav izvirna. Tu pa tam zazvenijo jasno na uho melodije, ki tmo jih nekoč in nekje drugje slišali. Pa nič ne de, tudi drugi so delali — in 5e delajo — tako ne samo Audran. Naša mariborska premiera je bila po insenaciji bolj ikromna. Skoraj bi rekli, da smo v tem oziru pri opereti precej daleč ca dramo. Tudi sicer ni oprema bila povsod na tistem vičku, ki bi tudi pri naših skromnih razmerah morda bil vendar mogoč. Režija g. Djukc Trbuhoviia se je sukala nekako v sredini med stremljenji stare in nove operetne režije. Tako je tudi prav, ker nižje ne smemo, višje bi pa težko zmogli. Kljub temu bi bila nekatera pretiravanja Hilarija in preveč posvetnjaška persiflirana samostanskega življenja lahko izostala. Kolikokrat bo treba š eponoviti, da le da doseči efekt tudi v opereti z dostojnostjo, ki ne prekoči mej resnega odra? Središče dogajanja sta v »Lutki« dve osebi, sa mostanski brat Lancelot, nečak barona Chante-rellea in Alezija hči Hilarija, tvomičarja lutk. Igrala in pela sta ju g. Djuka Trbuhovič in gdč. Pavla Udovičeva. G. Trbuhovič je našel v Lance- lotu zopet hvaležen lik, da je mogel pokazati vso svojo neposredno učinkovitost, ki je skrivnost njegove simpatične pojave in dobre igre, ki premaga in odtehta vse. Gdč. Udovičeva je združila s petjem smotreno in iskreno igro in dosegla lep uspeh, zato smo zares radovedni na prihodnjo Alezejo naše mlade subretke gdč. Elze Bar-bičeve. Prav posrečeni so bili tokrat tudi postranski liki: predstojnik zavoda g. Pavla Koviča, ki je srečno premagoval pevske partije, baron Chante-relle g. Vladimirja Skrbinška; Loremois g. Danila Gorinška, ki kaže talent za komiko; dobro poin-tiruna družabnica Gudulina g. Mileve Zakrajškove. karakterno pogodena gospa Hilarijeva ge. Stefe Dragutinovičeve, učenec Henrik ge. Danice Savi• nove in notar g. Frana Tovornika. Kakor vedno je g. Anton Harastovii tudi tokrat dobro pogodil lik tvomičarja Hilarija in mogli bi mu čestitati, ko ne bi bil zopet zašel tu in tam v neokusna pretiravanja. To je njegova večna napaka in bolezen, ki mu kvari razvoj in pot do višjih stremljenj. O tem in takem bo treba enkrat spregovoriti resno načelno besedo. Na isto stranpot je zašel tudi g. Tovornik kot brat Baltazar, čeprav vendarle manj. Ostali bratje Benoist g. Ivan ča-mer, Bazilij g. Fran Kobilica in Aguelet g. Ivan Lobnik so rešili epizodne vloge po svojih močeh. Zbor in orkester sta bila ubrana. Dirigent g. Lojze Herzog je pokazal svojo staro marljivost in resno voljo, ki nikoli ne odpove. Zelo efekten je bil tudi plesni nastop gdč. Erne Kovačeve pred drugim dejanjem, kar je pokazal tudi aplavz. Resno besedo pa moramo spregovoriti zaradi jezika v naši opereti, ki je vse prej kakor na višku. Da dela slovenščina Neslovencem težkoče, razumemo, a pri nas niti ni resne volje, da bi se te težkoče premagale, in — bolezen se širi tudi na šibkejše Slovence. Oder ni samo umetnost igre in petja, temveč tudi jezika. Zato apeliramo na upravo, Da, odhajam,« je rekel Jefferson Hope, ki je vstal b svojega sedeža. Obraz mu je bil kakor izklesan iz mra-morja, tako strog in odločen je bil njegov izraz, oči pa so se mu zlonosno svetile. >Kam pa si sedaj namenjen?« »Nič za to,« je odgovoril; in vrgel je puško preko rame ter odšel po globeli proti osrčju gor in bivališču divjih zveri. Med vsemi temi ni bilo nobene tako silne, tako nevarne kakor je bil on. Mormončevo prerokovanje se je le še prekmalu uresničilo. Ali je bila strašna smrt njenega očeta ali učinek zoprne možitve, h kateri so jo prisilili, — uboga Lucija ni več okrevala, marveč je nagloma hirala in tekom enega meseca umrla. Njen trapasti mož, ki jo je poročil največ zavoljo premoženja njenega očeta, ni kazal posebno velike žalosti spričo te izgube; pač pa so ostale njegove žene žalovale za njo in čule pri njej v noči pred pogrebom, kakor je pri Mormoncih navada. Sedele so ob prvem svitanju zore okoli njenega mrtvaškega odra; zdajci so se v njihovo neizrekljivo grozo in začudenje odprla vrata in v sobo je stopil divji, zagorel človek v razcapani obleki. Ne da bi jih pogledal ali nagovoril, je stopil naravnost k bledemu, molčečemu truplu, ki je nekdaj vsebovalo čisto dušo Lucije Ferrier-jeve. Sklonil se je k njej, spoštljivo pritisnil ustnice na mrzlo čelo in ji snel poročni prstan s prsta. »S tem ne sme biti pokopana,« je zavpil s silnim glasom; preden pa so mogle ženske priklicati ljudi, je planil iz sobe in izginil. Ves prizor je bil tako čuden in tako kratek, da bi se celd ženskam samim zdel neverjeten in bi iz-težka uverile druge ljudi o njem, da ne bi bil izginil zlati obroček, ki je značil, da je umrla bila nevesta. Več mesecev se je Jefferson Hope potikal po gorah, živel čudno, divje življenje ter gojil v svojem srcu silno poželenje po maščevanju. V mestu so pripovedovali pravljice o čudoviti postavi, ki so jo videli tavati po predmestjih in ki je strašila po samotnih gorskih glo belih. Nekoč je krogla prižvižgala skozi Stangersonovo okno in se komaj čevelj daleč od njega zarila v steno. Ob drugi priliki, ko je Drebber stopal pod skalnato steno, je pridrvela proti njemu velika skala, pred katero se je rešil edino s tem, da se je urno vrgel na tla. Mlada dva Mormonca sta kmalu spoznal vzrok teh po-skušenih napadov na njuno življenje; zavoljo tega sta opetovano vodila pohode v gore v nadi, da bi ujela ali usmrtila svojega sovražnika; toda vedno in vselej brez uspeha. Po mraku se nista več upala od doma in sta zastražila svoje hiše. Cez nekaj časa pa sta opustila te varnostne odredbe, kajti o njunem sovražniku že < l.i časa ni bilo sluha, in začela sta upati, da je čas ohladil njegovo maščevalnost. V tem pa sta se zelo motila. Hopejeva želja po maščevanju je postala še silnejša. Lovčev duh je bil žilav, neupogljiv in neodjenljiv, in misel na maščevanje ga je tako popolnoma prevzela, da v njem ni bilo prostora za kako drugo čuvstvo. Predvsem je začel ravnati praktično. Kmalu je prišel do spoznanja, da tudi njegova železna narava ne more dolgo prenašati neprestanih naporov. Trajno bivanje pod prostim nebom in pomanjkanje prave zdrave hrane mu je jemalo moči. Ako bi bil umrl v gorah kakor pes, kdo bi se potem maščeval? Bilo pa je popolnoma gotovo, da ga doleti taka smrt, ako bi še nadalje živel tako življenje. Spoznal je, da bi bilo tako ravnanje edino sovražnikom v korist; zavoljo tega se je, dasi nerad, vrnil nazaj k rudnikom v Nevadi, da si popravi zdravje in pridobi dovolj denarja, kar vse bi mu olajšalo zasledovati svoj cilj. Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 28. Zn tiskamo odgovarja Otmar Hihilek. — Urednik Jane« Debevec. — Za In tratni dni odgovarja Avgust Kniman - Vm v l.tubh»"t Dobre in slabe strani železnice Nedavno ao na Angleškem slovesno praznovali stoletnico, odkar ja stekla prva železnica. Pri tej priliki so angleški listi obširno poročali o vtisih, ki jih je novo prevozno sredstvo napravilo na tedanje ljudi. Kakšne skrbi so ljudi takrat morile, je razvidno iz navodil za železniško vožnjo, ki jih je izdal 1. 1838. neki Co-ghan. Ta svetuje: »Izberi si svoj prostor vedno kolikor mogoče daleč proč od lokomotive. Če pride namreč do eksplozije, boš le ob roko ali nogo, če sediš bolj zadaj, če pa sediš v bližini parnega kotla, te bo vsega razneslo in raztrgalo. Če dobiš primeren prostor bolj zadaj, se vse-di vedno s hrbtom proti lokomotivi. Če tako sediš, ne boš tako zelo čutil prepiha kakor v nasprotnem položaju, in tudi prah in saje ti ne bodo letele v oči (takrat so imeli še odprte vagone). Drugi ljudje pa so bili od lepote novega prometnega sredstva kar navdušeni. Tako piše 1. 1818. neki delavec: »Znamenitosti, ki sem jih videl v Londonu in v drugih velikih msetih, se nikakor ne dajo primerjati 8 tem, kar sem videl v Liverpoolu. Tam sem videl parni stroj, ki je veličastno drdral, s sebaj pa je vlekel veliko število popotnikov brez prestanka skozi mesta in vasi. Kaj tako veličastnega in mogočnega še nikdar ni sem videl!« Pisateljski honorarji nekdaj in sedaj Veliki španski list »ABC« objavlja zanimiv članek o honorarjih, ki so jih prejemali pisatelji nekdaj in sedaj. Iz starega veka porčajo, da je dobival pesnik Homer, kjerkoli je deklamiral svoje pesmi, popolno hrano in nekaj daril. Pesnik Sofoklej si je kot nagrado izgovoril pravico, da je smel javno nositi lovorjev venec. »Očetu zgodovine« Herodotu so dali Atenci 10 talentov, ko je bral odlomke svoje zgodovine na olimpijskih igrah (10 talentov je približno 9000 zlatih mark ali 120.000 dinarjev). Pesnik Herilos, ki je slavil zmago Orkov nad perzijskim kraljem Kserk-som, je dobil za vsak verz svoje pesmi 1 cekin, pesniku Vergili ju pa je plačala Oktavi ja, mati mladega Marcela, ki ga je Vergilij slavil v neki pesmi, za vsak verz po 350 mark, a verzov je bilo 32. Veliki francoski mislec Rousseau je dobil za svoje delo »Emil« 6000 frankov nagrade. Dobre nagrade pa dobivajo danes angleški pesniki in pripovedniki. Hall Caine n. pr. zasluži na leto po poldrug milijon mark, Bernhard Shaw pa po 350.000 mark. Siokošji »tfrustf« Kaj je »trust«? Trust je udruženje raznih fabrik iste vrste v eno skupno organizacijo v svrho reguliranja oziroma diktiranja cen. V tak trust so se združili tudi kurjerejci v Ameriki. V Zedinjenih državah Severne Amerike so našteli pri zadnjem štetju nad 400 milijonov kokoši. Več tisoč valilnic lahko vali naenkrat do 200 miljonov kokoši in vrednost kokošje produkcije znaša nad 1 miljardo dolarjev na leto. Za kure so posebno pripravna peščena, a vedno zelena tla Kalifornije: okolica mesta Pe-talunna živi samo od reje kokoši na debelo. Mesto Petalunna zredi 'na leto do 30 miljonov komadov kokoši in razpošlje v svet do 250 miljonov jajc. Se predno se je polastilo Amerike navdušenje za avtomobile, so imeli tam pri vsaki hiši na deželi kurnik — danes pa so vse nekdanje kurnike prezidali v avto-garaže. Pri farmah, kjer še goje in rede kokoši, si vsak lahko naroči svojo tedensko potrebo: dva tucata jajc in ena kokoš — to je »standard«. Ogromne valilnice, kjer se izvali vsake 8 tedne po 100.000 kokoši, so seveda čuda moderne tehnike. Tu gre vse avtomatična, toplota, zrak, obračanje jajc — vse avtomatično! Tudi pitajo živali avtomatično: Pomočniki stoje pred strojem in na tisoče kokoši pride na vrsto. Kokoši prijemajo za noge, jim stegnejo vratove, odpro jim kljune in konec cevi od stroja jim vtaknejo v vrat. En pritisk na gumb in potrebna hrana zdrkne ▼ kokošji želodec, in o«nažene kokoši pa leže v dolgih Vojaštvo pomaga po-plavljencem v Nemčiji Vojaki nametavajo nasipe, da zajeze vodo, in se vozijo s čolni po ulicah mesta Frankfurt ob Odri, da prinašajo ljudem prvo pomoč. Nadzornik jetnišnice: »No, ali nas hočete zopet obiskati?« ‘Zločinec: »Ali so morda prišla zame kakšna pisma?« Posledice tega izuma so še nedogledne. Ljudem, ki delajo v bližini te cevi, se dvigne telesna toplota na 38 stopinj. To se pravi, da je mogoče s to cevjo ustvarjati umetno vročino, kar bi pomenilo za zdravstvo velik napredek. Tudi kuhanje na »radio« s pomočjo te cevi je prav lahko. Če vtakneš klobaso v stekleno cev in če to cev primerno zvežeš z oddajno in s sprejemno anteno, je klobasa v par minutah brezhibno kuhana, čeprav ni nikjer vidnega ognja ali kuriva. Tudi jabolka se dajo peči na ta način in jajca itd. Da se pa s pomočjo te cevi delati tudi sicer zelo redki »kroglasti blisk« Edmund A. Uullion Edmund A. Gullion, ki ga kaže naša slika, je učenec neke ameriške srednje šole in je dobil prvo nagrado v govorniškem tekmovanju, ki so ga priredili v Washingtonu za srednješolce. Zakaj je toliko zakonov nesrecnčEi Neki nemški list pravi, da razni zakoni niso vedno nesrečni iz »globljih« vzrokov, ampak zalo, ker žene ne znajo prav ravnati s s vejami možmi. Zato priporoča list zakonskim ženicam sledem recept, da si ohranijo svoje možičke »rečne in vesele doma: Prosi svojega moža (beseda »pro&i« je podčrtana!) naj pride ločno k obedu in k večerji; naj te nikdair ne zmerja pred pcsLi in otroci; naj nikar ne razpolaga s tvojim časom po svoji volji; naj nitkar ne odpira tvojih pisem brez tvoje vednosti; naj ti da vedno nekaj denarja za tvojo osebno potrebo in male izdatke; naj ti pove, kdaj ga ne bo' domov; naj ti pove, če bo dolgo izostal; naj ne pozabi na večrai ključ, da H ponoči ne bo treba vstajati; nnij pride tiho domov ponoči da te ne zbudii In Če je žena moža že za vse to pt sila, nai ga vpraša še po njegovih pose.bnih željah .. Predor med r je veljal 25 milijomo- dolarjev, delaiM pa so ga 7 mesecev. Den«r so dobili na obligacije in vsi sc prepričani, da bodo kapitalisti, ki so d."H de nair, delali prav dobre kupčijo kljub nizke pristojbini za porabo predora. Na kr>nn i i pr 'dora pa je načelo na novo obratovati že 190 novih fabrik. Humor Kako drage so ženske? Neki ameriški profesor, ki bržkone ni mogel več plačevati računov pni šiviljah in modiet-kah za svojo ženo, je izračunal s težko muko, koliko velja v Ameriki moža njegova žena. Izračunaj je, da porabi vsak Amerikanec povprečno po 70 odstotkov svojih dohodkov za svojo ženo iin hčer, t. j. za obleke, za doto in sploh za ves ženski luksuz. Če pa vprašaš Amerikanko, kako je s to stvarjo, ti pove, da so tako »radodarni« mogoče drugi možje, njen pa ne! Cena, ki jo plačuje svet za ženo, pa ni odvisna prav nič od nijene lastnosti. Ravno nasprotno, kolikor manj dela ženska, toliko dražja je. Amerikanke, ki takoj po poroki odlože vsako delo med svoje »mladostne spomine«, spadajo brez dvoma med najboljše »iplačane« ženske na svetu. Pri divjakih pa, kjer žene ne opravljajo le svojega dela, ampak navadno tudi vse moško delo, so žene čudovito poceni. In kolikor bolj morajo delati in kolikor težja dela morajo opravljali, toliko manj so spoštovane in toliko cenejše »o. Zamorski Kafri plačajo za ženo 8 debelih krav. V Ugandi (tudi v Afriki) si lahko za enegia bika že izbereš ženo. Kurdi (v Aziji) pa ne dajo za žensko več kot aa enega pitanega pra-soa. Res pa je, da so Kurdinje precej gide, kurdski prasoi pa so prav letpi in dobro rejena. Načniižjo oeno pa imajo ženske pni Talarjih, kajti ti plačajo za žensko komaj funt masla. V Bengaliji (Indija) plačujejo lepe in krepke ženske s kožami, slabotnejše ženske pa s steklenimi kroglicami. Eskimi pa, ki imajo navadno precej več otrok kakor je njim samim všeč, pa prodajajo svoje hčerke že za zavojček tobaka. Pni nas pa je v tem oziru vse drugače. Pri nas moški ne plačujejo, da bi dobili ženo, ampak zahtevajo doto, t. j. žema mora kupiti moža. AJli pa raijše plačujejo (davek na samce), samo rl« ’’m nr/->»■* r> ryn l ’ Otroci so povzročili a . »ouiuuiiauo nesrečo V mestu Wargrave pri Londonu so praznovali nedavno neki svoj domači praznik. Tega dne prižigajo ljudje umetne ognje po cestah in spuščajo rakete itd. Neki dečko je pri tej priliki zagnal raketo na mimovozeči avtobus. Šofer, ki se je ustrašil eksplozije, je voz z vso silo zavrl, vsled česar se je pa voz prevrnil. Ena ženska s e je ubila, 7 potnikov pa je bilo težko ranjenih. Apaški »častfni dvoboj« Znani pariški »apaši« — v Ljubljani pravimo takim ljudem barabini — imajo tudi svojo posebno »stanovsko čast«, ki jo branijo z orožjem. če se namreč gospodje barabini med seboj kaj skregajo ali sporečejo, potem pride med njimi do »častnega dvoboja«, ali kakor oni pravijo: oni rešujejo svoje spore med seboj »ft la loyale«. 0 takih dvobojih morajo strogo molčati i medseboj, še bolj pa proti policiji. Če pri takih »častnih dvobojih« eden ali drugi mrtev obleži, se policiji skoro nikdar ne posreči prijeti morilca. Te dni sta se sprla »boksar« Fredo in Še neki drugi barabin. Fredo je bil zadet v trebuh in njegovi tovariši so smatrali rano za smrtno. Policija je za dvoboj sicer takoj zvedela, predno pa so prišli stražniki na lice mesta, so ranjenca 2e odpeljali z avtomobilom neznano kam Barabina je policija sicer prijela, toda on trdovratno molči in noče nič povedati, ker mora braniti svojo čast... Čudežna cev Čisto priprosta radio-cev za visoko napetost, ki meri v premeru okoli 15 cm, visoka pa je približno 60 cm, je okoli 50krat tako močna, kakor so navadne cevi za kratke valove. Take cevi delajo naravnost čudeže, kar so dokazali poskusi, ki so jih delali v laboratorijih velike ameriške tvrdke »Western-electric-company«. O teh poskusih poroča K. Fester v znameniti reviji »Die Umschau« sledeče: »Cev razžari navadno žarnico do polne svetlosti, ne da bi bila kje priključena na električni vod. Na tleh ležeča bakrena palica ostane sicer hladna, vendar pa se izpuste na roki mehurčki, če primeš za palico. Ljudje, ki se tej cevi preveč približajo, čutijo sprva prijetno toploto, kakor da so popili nekaj kozarcev močnega vina, potem pa čutijo bolečine v udih in v sklepih. Podgane, ki jih prineso v kletkah blizu cevi, poginejo. Dočim so dosegali velike učinke doslej samo z dolgimi valovi, je mogoče 3 ,o cevjo doseči ennVo voi-Vo tudi s kratkimi valovi. vrstah na dolgih deskah, glave jim vise navzdol, vsaka kokoš pa je obtežena s težko opeko, da dobi primerno obliko. Na stotine kokoši zlože potem v sode in hajdi na kolodvor. Uboga ameriška kokoš se je dalje izpremenila v kar navaden stroj za nesenje jajc. 350 jajc v 365 dneh je rekord, ki ga je dosegla neka kokoš v Kanadi. En sam mož zadostuje, da v svoji valilnici izvali naenkrat po 15.000 jajc. Koklja-nje je nepotrebno — kokoš vtaknejo v mrzlo vodo in jo zapro v temo, dokler ne neha kok-ljati. Najbolj priljubljena vrsta kokoši v Ameriki so kokoši »Leghorn«, ki slove kot najboljše jajčarice. Zakaj je št. 15 številka Številko 13 smatra silno dosti ljudi za »nesrečno« številko, tako da trinajstega v mesecu ne začno nobenega posla, ne potujejo, in tudi stanovati nočejo v hiši, ki ima št. 13. Mnogo velikih hotelov računa 8 to okolnostjo, tako da št. 13 na sobah raje izpuščajo ali pa jo označijo z »12 a«. Odkod pa prihaja to praznoverje? To praznoverje je prastaro. Že pri narodih, ki so znali komaj za silo opazovati nebo in računati, se je pojavila potreba po neki časovni meri. Ta mera je bila mesec. 12 »mesečnih« mesecev (po 4 tedne) pa ni dovolj za solnčno leto in zato je kmalu moralo priti do tega, da je mesec maj padel v dobo, ki je bila vse prej kot lepa. Tudi mesec žetve se je včasih moral premakniti v dobo, ko je bilo žito še vse zeleno. Takrat so vrinili še 13. mesec, da so razliko med naravo in med štetjem popravili. Vsako tako vrivanje 13. meseca pa je vzbujalo med ljudmi nevoljo in tako je prišel 13. mesec in potem sama šte-vika 13 v sloves nesrečne številke.