Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 1G0
Leto II. - Štev. 6 „
Gorica - 8. februarja 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
Bogastvo in uboštvo
Pred nekoliko meseci .ta je neka angleška sindikalna komisija vrnita iz sovjetske Rusije. Po vrnitvi je ta komisija začela svoje uradno poročilo z besedami: »Meti svojim potovanjem po Rusiji nam je bila dana možnost ugotoviti, da je zelo laliko odpraviti bogastvo. V tem pravcu »o Kusi izvršili kolosalno delo. Odpraviti pa istočasno tudi uboštvo je vendar nekaj zelo težkega. In v tem pogledu niso Rusi nič storili.«
V teh besedah je skrita uso-depolna resnica. Ruski komunizem je razlastil vse kapitaliste in vzel zasebno lastnino vsem ljudem. Vendar vsega tega premoženja danes ne uživa niti industrijski. niti kmečki, niti intelektualni proletarec. ker si ga je prilastila država kot edini kapitalist. To ni socialna razdelitev kapitala med množice, pač pa koncentracija kapitalu v eni. sami roki: moloha-države.
V teoriji je s tein socialno vprašanje rešeno. V praksi pa je proletarec večji revež, nego je bil prej.
Zakaj?
Prej je bila država pravna o-seba zase in kapitalisti pravne osebe zase. Interesi države pa niso nujno tudi interesi zasebnemu kapitalista. Zato je dana možnost, da država nastopi v nasprotje z zasebnim kapitalistom in ščiti delavca. To je možno, oko so države demokratično urejene. Kjer pa je država istovet-nas s kapitalistom, je tudi nujno zaščitnica same sebe kot edinega kapitalista. Tako postane proletarec pod to novo vrsto državnega kapitalizma večji revež, nego prej pod privatnem kapitalizmom. To nam jasno dokazujejo vse tako zvane »udarniške brigade«, vse neizmerno število neplačanih »prostovoljnih dnevnih naduru, katere mora proletarec v komunistični državi prostovoljno izvršili v prid kupita-listu-državi.
Vemo dobro, kako koinunistič-ni priganjači to delo svojim tlačanom tolmačijo: Vi delate brezplačno zn državo; ker ste pa država vi sami, delate v svoj lastni prid.
/ ri tem mi šili d pero slika s čebelnim panjem. Tudi čebele tvorijo med seboj lepo urejeno državo in pridno delajo. Toda faktični gospodar panja pu je le gospod čebelar. Ta jim SVIJm jem času pobere med in ga sne ali proda.
Lepo ponazoruje to ruzmerje novodobnega tlačanstva v komunističnih državah ona znana krilatica o budimpeštanskem cestnem pometaču. »No,« ga je vprašal tujec, »kako se počutiš i’ novi komunistični državi?« »Dobro,n je odgovoril pometač, »prej sem pometal kot mestni uslužbenec, danes pometan kot solastnik budimpeštunske občine. Delo je isto, plača manjša, čast pa večja !u
Delavec je prej tlačaniI kapitalistu, danes pa tlačani državi,
, hi je naslednica bivšega kupita-. lista, katerega interese je nase | vzela, ter zato nima več pravice I do imena demokrat'ene države, pač pa do imena edinega kapitalista v državi, ki se zove država.
Kako je prišlo do tega? Isto 1 socialno zlo, ki ga čutimo v ka-pitalističnih državah se v zelo povečani meri pojavlja r komunistični državi, ki je dejansko edini kapitalist.
Do tega je prišlo, ker komunisti rešujejo socialno vprašanje
iz zgolj materialističnih vidikov. Kar je kolesce v tiri, to je človek v mehanizmu komunistične države. Zato, da stroj kaže ure, mora kolesce le teči in teči. Od tod vse zlo!
Uspešno more rešiti socialno vprašanje le pozitivno krščanstvo, ki spoštuje v človeku njegovo osebnost, ki vid: v človeku podobo božjo, ki gleda v njem otroka božjega.
Da, bogastvo so odpravili. uboštva pa ne!
"La obrambo Svob. tržaškega ozemlja
V	Trstu se jc ustanovil »Akcijski odbor za obrambo Svobodnega trs žaškega ozemlja«. Odbor ( bstoji iz zastopnikov Slov. kr.šč. soc. zveze, Slov. dem . zveze i:i Neodvisnih Slovencev. Odbor je prejšnji teden izdal proglas na Slovence in Hrvate Svobodnega tržaškega ozemlja. Pro* glas, ki ga je objavila »Demokracija« od 3. feb., poda najprej kratko zgo* dovino ustanovitve STO. poudari njegov pomen za naš narodni obstoj, podčrta nevarnost, k' mu grozi in potrebo, da se združimo vsi v skupni obrambi, za kar je bil tudi usta* novljen »Akcijski odbor«.
Pozdravljamo možat nastop de« mokratičnih tržaških Slovencev, izra* žarno svoje iskreno veselje nad nji* hovim strnjenim nastopom, jim zr* gotavljamo svojo pomoč in smo uverjeni, da bodo v soglasju z veli* k>m delom italijanskega prebivalstva končno zmagali.
Ker zaradi stiske s prostorom nc moremo priobčiti proglasa v celoti, objavljamo njegove bistvene točke:
Usoda je hotela, da je najzapad-. nejši in narodnostno najbolj izpo-. stavljeni del slovenskega naroda ostal v mejah Italije, doiim je bil del Slovencev in Hrvatov, ki so ostali izven meja matične države, vključen v meje samostojne državne tvorbe — Svobodnega tržaškega ozemlja.
Tako, v danih razmerah edino možno rešitev sta izrecno sprejeli kot obvezno tudi obe pri stvari na ji bolj prizadeti sosedni državi, Italija m Jugoslavija, s tem, da sta ratifi-. cirali mirovno pogodbo, ki je stopila v veljavo dne 15. septembra 1947.
I o kompromisno rešitev so spreš jeli tudi Slovenci in Hrvatje v met juh STO;ja in do zadnjega časa ni bilo med njimi politične organizai cije, ki bi postavljalo v dvom njeno veljavnost in obveznost. Saj je bita s to rešitvijo prvič v zgodovini mednarodnopravno priznana Sloveni cem in Hrvatom kot državljanom le nove državne tvorbe popolna narodna enakopravnost s sodržavljan ni italijanske narodnosti, saj jim je bil s to rešitvijo zajamčen neoviran kulturni in gospodarski razvoj, saj jim je ta rešitev nudila možnost, da končno kot polnopravni državljani samostojne državne tvorbe prevzar mejo plemenito vlogo posrednikov med obema sosednima državama za dokončno pomirjen je in prijateljsko sodelovanje med sosednimi narodi. Istih misli je bil tudi velik del tw kajšnjega italijanskega prebivalstva.
Razvoj zadnjega časa v notranjo sti in izven naših meja nam narekuje dolžnost, da kličemo naš narod k obrambi njegovih življenjskih kori; sti. Doživeli smo, da se celo v ne katerih slovenskih vrstah zanik možnost popolne realizacije Svobod nega tržaškega ozemlja in se hoče mimo mirovne pogodbe reševati /r žaško vprašanje na drugih osnovah
Napočil je tako čas, da se Sloven ceni in Hrvatom STO-.ja, brez razli. ke strank in političnega prepričanja pove odkrita beseda:	Od obstoja
Svobodnega tržaškega ozemlja je od visno vprašanje našega narodnegi življenja. Vsako slepomišenje v ten vprašanju je težak greh na naši na* rodni bodočnosti!
Dokler je mirovna pogodba, ki jt ustvarila Svobodno tržaško ozemlje v veljavi — in mi vemo, da je 5 veljavi in da bo v veljavi, dokler vse države, ki so jo podpisale in odobrile, med njimi tudi Jugoslavija in Italija, ne prekličejo svojih pod pisov, v kar ne verujemo — je pra vica in dolžnost vseh državljanov Svobodnega tržaškega ozemlja in predvsem njegovih slovenskih in hr vatskih državljanov, da ostanejo zvesti svoji državi in da se za njen obstoj in popolno realizacijo borijo z vsemi svojimi silami.
Prebridke so bile nedavne in pr e/ govorne so tudi sedanje izkušnje, da bi mogli nasedati kakim obljubam izraženim v kakršni koli obliki od te ali 0ne strani; življenje Slovencev na Goriškem nam je očiten dokaz kaj bi nas čakalo, če bi prišli zopet pod oblast Italije.
Slovenci in Hrvatje Svobod. tržaškega ozemlja!
Nevarnost nam pretil Morda je bližja, kot se to komu dozdeva. Ni več časa, da bi ga izgubljali. Ne ozirajmo se več na levo in ne na desno za pomoč in podporo. Kot že tolikokrat v naši zgodovini, veruj’ mo v svoje lastne sile, v neizčrpne zaklade svoje narodne duše in neiz merne vire svojega narodnega duha. Obstoj Svobodnega tržaškeg: ozemlja je v nevarnosti, čepra\' bi morala hiti njegova samostojnos1 nedotakljiva za vsakega, kdor veruje, da je veljavnost in spoštovanje mednarodnih obvez pogoj za skladno sožitje med narodi.
Naj nam nihče nikoli ne očita, da v usodnih trenutkih nismo izvršili svoje narodne dolžnosti!
Z vero vase, z vero v pravičnost naših teženj naprej do zmage!
Razgled po svetu
Parlament zaseda
Od 1. t. m. se razpleta v poslanski zbornici ob precejšnji brezbrižnosti poslancev in občinstva debata o vladni izjavi, ki jo je 31. jan. podal min. predsednik. Ker se v senatu ne more ob istem času kot v poslanski zbornici vršiti razprava o vladni deklaraciji, je v senatu na vrsti zakonski načrt o melioraciji visoke planote Sila v južni Italiji.
Dne 2. t. m. je zunanji minister Sforza predložil zbornici v nujno razpravo zakonski načrt o upravi Somalije. Kljub social komunistični opoziciji je bil predlog o nujnosti sprejet z veliko večino. Drugi dan je bila zato v poslanski zbornici zelo živahna razprava o sprejemu zaupnega mandata za upravo Somalije. Ta debata se je v soboto 4. t. m. nadaljevala in je končno zbornica predlog z veliko večino sprejela. Predlog glede Somalije je bil nato oddan senatu, ki ga je sprejel v razpravo 7. t. m. Merodajni krogi računajo, da bo kljub komunistični opoziciji senat zadevo hitro rešil in bodo že v bližnjih dneh lahko odplule dve italijanski ladji z zasedbenimi četami proti Somaliji.
V	poslanski zbornici se bo te dni še nadaljevala debata o vladni izjavi. Na vrsti so glavni govorniki opozicije:	Togliatti.
Menni in Di Vittorio.
Spremembe v francoski vladi
Zadnje dneve prejšnjega tedna je prišlo do nesoglasij v francoski vladi, ki so jo v bistvu sestavljale tri stranke:	krščansko
ljudsko gibanje, radikalci in socialisti. Vsled teh notranjih trenj so socialistični ministri — pet po številu — izstopili iz vlade. Min. predsednika Bidaulta pa to ni spravilo iz ravnotežja. V sporazumu z radikali je nadomestil izstopivše socialiste z možmi iz obeh glavnih strank, ki še ostaneta v vladi, in se je s tako spremenjenim ministrstvom predstavil zbornici in ostal na krmilu države.
Acheson eno leto zunanji minister
Pred dnevi je ameriški zunanji minister Dean Acheson praznoval eno leto svojega službovanja v zunanjem ministrstvu. V tem času je imel Acheson več sijajnih uspehov, pa tudi nekaj pogreškov, včasih se mu je nasmejala dobra sreča, včasih pa je bilo tudi nekaj smole. Na splošno moramo priznati, da so uspehi in sreča odtehtali njegove napake in smolo. Vendar smo se v tem letu približali določeni ameriški zunanji politiki, ki temelji na nekakšni združitvi načel in praktičnega dela. V času, ko vodi Acheson zunanje ministrstvo, so Združene države dosegle sporazum s severnoatlantskimi sosedi. Dogovori Je so se z njimi^ da jim bodo dobavile orožje. Uspešno je potekalo \udi delo na podlagi Trumanove doktrine v Grčiji.
Marshallov načrt je skoraj pred koncem svoje prve dobe, to je dobe proizvodnje. Pripravlja se že na pričetek druge faze, v kateri bo treba pravilno porazdeliti dobrine. Gospod Acheson je vzpostavil in uredil izboljšane odnošaje z Jugoslavijo. Prav take je prevzel in z uspehom vzpostavil odnošaje z zahodno Nemčijo.
Sicer smo pa šele v začetku njegovega dela. Sodbo o njegovih resničnih uspehih ali neuspehih bo mogoče izreči šele, ko se bodo videle posledice njegove politike *v Jugoslaviji in na Kitajskem. Če bo v Jugoslaviji Tito lahko še nadalje izkoriščal in zasužnjeval jugoslovanske ua-rode in če bo na Kitajskem imel komunizem bogato žetev, potem je bila Acliesonova politika zgrešena in mogoče usodna.
Komunistična »demokracija"
Sovjetska zveza in komunistična Jugoslavija, ki si na drugih področjih še vedno nasprotujeta, sta napovedali nove volitve, ki bodo v obeh državah mesec« marca. Obe državi trdita, da imata demokratienejši način volitev kakor »kapitalistične« države. Obe državi sta izdali nov vo-livni zakon, ki odpravljata (vsaj teoretično) znani način ene same volivne liste, po katerem postavijo voditelji tako imenovanih ljudskih demokracij kandidate svoje stranke ali kvečjemu še slamnate može, vsakršno opozicijo pa izključijo. Po novem vo-livnem zakonu lahko (vsaj teoretično) vsak državljan kandidira za poslanca. Med teorijo in prakso pa je seveda velika razlika. Po sovjetskem sistemu je za vsakega kandidata potrebno, da ga imenuje edina zakonita stranka, to je komunistična stranka ali kakšna delavska organizacija, mladinska organizacija ali kaj podobnega, toda vse te organizacije so le komunistične podružnice, v katerih je kakršna koli opozicija izključena.
Jugoslovanski vladajoči krogi so ta sistem toliko izboljšali, da dopuščajo kandidate, ki dobijo vsaj sto podpisov volivcev v njihovem okrožju. Ti kandidati pa morajo še vedno priznavati »socialistična načela« in le kak zelo pogumen kandidat bi morda nastopil proti Titu. V teh okoliščinah je vsa samohvala komunističnih režimov le hvalisanje • svobodi in demokraciji, s katerim prikrivajo absolutno diktaturo.
Angleški minister Bevin pri sv. očetu
Angleški zunanji minister Bevin se je na svojem povratku s konference v Colombu ustavil, kot znano, v Rimu in napravil obisk tudi pri sv. očetu. Z njim se je pogovarjal pol ure. V Rimu se je Devinu prpcpj^mudilo, ker so ga skrbele volitve doma, kjer je volivna borba v polnem teku.
DRUGA PREDPOSTNA NEDELJA
Iz svetega evangelija po Luku
Ko se je zbirala velika množica in so iz mest prihajali k Jezusu, je povedal v priliki: Sejalec je šel seme sejat. In ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota in je bilo pohojeno in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo;	in ko je	pogna-
lo,	je usahnilo,	ker ni	imelo
vlage. Drugo je padlo v sredo med trnje; in trnje, ki je z njim zraslo, ga je zadušilo. Drugo je padlo na dobro	zemljo	in je
zraslo ter obrodilo stoteren sad.
—	Ko je to govoril, je zaklical: Kdor ima ušesa	za poslušanje,
naj posluša! — Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj pomeni la prilika. On jim je rekel: Vam je dano razumeti skrivnost božjega kraljestva, drugim pa se daje v prilikah, da gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne razumejo. Prilika pa to pomeni: Seme je, božja beseda. Kateri so poleg pota, so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in vzame besedo iz njih srca, da ne verujejo in se ne zveličajo. Kateri so na skali, so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, kadar jo slišijo — pa nimajo korenine:	nekaj	časa verujejo, ob
času skušnjave pa odpadejo. Seme pa, ki je padlo med trnje, so tisti, ki slišijo, pa gredo in se v skrbeh in bogastvu in nasludno-stih življenja zaduše in ne obrede sadu. Ono pa, ki je n dobri zemlji, so tisti, ki besedo slišijo in ohranijo v dobrem in plemenitem srcu ter obvode sad v potrpljenju.
*
Če je današnje dni versko mišljenje in življenje pri nas tako klavrno na tleli, bi človek godil, da je še največ krivde na »trnju«. Prav mnogo je takih ljudi, pri katerih je skraja božja beseda ozelenela in pognala, pa se je kasneje »v skrbeli in bogastvu in nasladnostih življenja« zadušila, tako da ni bilo pravega gadu verskega življenja.
Skrb za posvetno je pri nas le pregoreča in izključna. Pravimo ji z drugo besedo praktični življenjski materializem. Vsa vrednost življenja in delovanja se meri le po metrih, kilometrih, kalorijah in kilovatih. Kdor poje dnevno \eč >.kalorij« (toplotnih enot), ta »živi bolje«, tudi,
ako krade, slepari ali polega. Kdor proizvaja več kilogramov blaga ali več kilovatov energije, ta dela več »dobrega«. Kdor preteče v minuti ali uri več metrov poti, ta je odličnejši človek. Ženska je najbolj časti vredna, če dobi nagrado in priznanje na lepotni tekmi kot »kraljica« ali »mis« ali »zvezda«. Svoj čas dobro uporablja, kdor se več ur dnevno utegne zabavati po igriščih. kinematografih, gledališčih, harih in plesiščih, tako da ob dveh zjutraj leže v posteljo s sladko zavestjo, da »smo se prav imenitno imeli«.
Med takim trnjem plemenito seme božje besede ne more uspeti. Dokler fant ali dekle še obiskujeta šolo, se neredkokrat ob katehetovi besedi navdušita za višje cilje, za duhovno vsebino življenja. Ko pa odrasla prideta v dnevni vrvež, se polagoma vse duhovno pozabi in zanemari, človek postane dolgočasen materialist brez vsakega poleta. Če se je v današnjih razmerah zadušila poezija, če je opešala umetnost, če se je zgubila filozofija, ali je potem čudno, če se je tudi vera zadušila'!
Kako je s teboj, dragi čitatelj? Nisi morda tudi ti v veri opešal? Ali še veruješ trdno in priznavaš vse verske resnice, ki jih krščanstvo od apostolskih časov sem oznanjuje? Ali si morda že med tistimi, ki pravijo, da to ni važno? Si že med tistimi, ki trdijo, da »je dovolj hiti pošten«? Ali si že med tistimi, ki pravijo, da »so slabši taki, ki obiskujejo cerkev in hodijo k spovedi«? Si že tudi sam opustil velikonočno obhajilo? Opuščaš nedeljsko službo božjo na ljubo svoji ko-modnosti ? .Si že spremenil »Gospodov dan« v »zabavni dan«? Se boriš za boljši materialni obstoj brej ozira na pravičnost in ljubezen, kakor jo uči katekizem? Piješ dnevno strup iz komunističnega časopisja in postajaš počasi sovražnik papeža, škofov in duhovnikov?
Postani in premisli! Poruj in požgi trnje materializma, da bo gorko sonce božjega nauka in božje milosti posijalo v tvoje »r-ce; tako boš tudi ti v potrpljenju obrodil duhovni sad resničnega mišljenja in življenja po veri.
Iz življenja Cerkve
Mučenec in ne zločinec
Glavni voditelj ogrske katoliške akcije msgr. Mihalovics je te dni izdal v tisku knjigo o kardinalu Mindszentyju, ki ji je dal zgornji naslov »Mučenec in ne zločinec«. V tej knjigi govori Mihalovics o tem, kako je prišlo do aretacije kardinala Mindszen-tyja. Pred bralcem razvije vso zgodovino odnosov med katol. cerkvijo in državo na Ogrskem od leta 1944. ko so del Ogrske zasedli Rusi ter začeli s tako zvano osvoboditvijo. Pokaže, kako je komunistična partija, od začetka le skromna manjšina, s
pomočjo sovjetskih zasedbenih čet dobivala vedno večjo moč, kako se je vrinila v vlado in kako je končno z zvijačo iti nasiljem prišla do popolne oblasti. Pri tem pokaže, kakšno taktiko so uporabljali komunisti do Cerkve. Od obljub sodelovanja in verske svobode iz leta 1944 so ptešli do zahtev o prilagoditvi Cerkve novim zahtevam časa ter preko teroriziranja katoliških organizacij in njihovega razpusta do aretacije kardinala in njegove obsodbe. Po kardinalu pa so udarili, ker so vedeli, da je bil duša vsega odpora katoličanov na Ogrskem.
Sveto leto kliče tudi katoliške Slovence
■ ■■—:—- v SR im =
Framasonstvo v Italiji
Italija je bila in je dežela prostozidarjev. Kot je Kristus določil Rim za središče krščanstva ter rimskega papeža za vidnega poglavarja svoje Cerkve, tako je tudi satan prepletel It ali jo z mrežo framasonskih lož ter s sedeži raznih »velikih mojstrova. Cerkev je ponovno obsodila pro-slozidarstvo ter ga razkrinkala z raznimi papeškimi okrožnicami, n. pr. »Humanum genusa. (1884).	»Inimica vis« (1892),
»Custodi della fede« (1892). Prepovedala je vpis pod grožnjo izobčenja (c. 2335). Vkljub temu se je prostozidarstvo silno razširilo v Italiji, saj je štelo pripadnike v sami vladarski hiši ter v krogu najvišjih državnikov.
Pod fašizmom je bilo frama-sonstvo prepovedano, vsaj formalno. Dejansko pa je precej delovalo. V sedanjem demokratičnem redu pa se je silno razbohotilo. Framasoni držijo danes v Italiji važne ključne postojanke: v vojski, v državnem upravnem aparatu, v propadajočem plemstvu, v svobodnih poklicih. Mnogi prepričani framasoni so se vrinili celo na vodilna politična mesta, da bi laže kontrolirali razne državne odseke ter poslovanje javnih ustanov. S teh pozicij sabotirajo in hromijo razne ukrepe in zakonske odločbe, ki se jim zdijo »preveč krščanske«.
Samo tako lahko razumemo, kako je mogoče, da sedanja »de-mokrščanska vlada«, ki toliko poudarja krščanska načela, izdaja ukrepe, ki so nekrščanski in krivični; in samo tako nam bo razumljivo, zakaj naši krajevni demokrščanski voditelji, ki enako proglašajo svojo zvestobo krščanskim nazorom, vodijo do slovenske manjšine tako nekr-ščansko politiko.
Vtis imamo — in la sum postaja kar gotovost — da hočejo framasoni diskreditirati pri ljudstvu demokrščansko stranko prav s sličnimi nekrščanskimi in krivičnimi postopki. To je sicer satansko zvita igra. toda uspešna! Žalostno je. le to. da se katoličani s svojim polovičarstvom in s svojini norim šovinizmom pustijo »okrog prinesti«.
Zgodovina katoliške cerkve in katoliških narodov uči, da ko so »katoličani« izdali svoja večna načela, so vedno pogoreli. Krivice. ki so jih izvršili ali tudi samo dopustili, so padle nanje same in jih pokopale pod seboj.
Umreti noče...
Karel Marks je točno napovedal. da ho vera v socialistični družbi umrla in se zrušila, kakor se zruši in zamre slak, če mu podrežeš kol, na katerega se ovija, in mu podkopaš korenine, s katerimi črpa sok iz zemlje. Tako je Marks napovedal. V Sovjetiji že več kol trideset let čakajo in si vse prizadevajo, da bi se ta napoved vsaj v njihovem raju izpolnila. Sedaj je pa Nikolaj Holešuk v reviji »Znanost in življenje« moral priznati, da se to še ni zgodilo. »Bilo bi napak, če bi kdo mislil, da je verski čut v Rusiji že zamrl« piše omenjeni list. »Verski predsodki trajajo še naprej. Ni jih malo med našim ljudstvom, ki še naprej verujejo v bivanje božje; med mladino še vedno živi verski duh in so primeri mladih ljudi, moških in ženskih, ki še hodijo v cerkve, da prisostvujejo verskim obredom.«
Krivdo za to meče Holešuk tudi na kapitaliste, ki hočejo vsiliti sovjetskim narodom meščanske teorije, med njimi tudi vero. Želja po veri v nadnarav-
ni svet je ostala med sovjetskim ljudstvom vsled tega, trdi Holešuk, ker ni Sovjetom še uspelo popolnoma obvladati naravnih sil. Suša, toča in slana so one sile, ki netijo v kmetskem ljudstvu vero v nadnaravni svet. Ker je bila suša, so ponekod. trdi člankar, kmetje šli z ikono v procesiji prosit dežja. Svoj čla-
neK ssiepa z ugotovitvijo, da je versko življenje v Rusiji po zadnji vojni močnejše nego prej. K temu da so nemalo pripomogli tudi prebivalci novo zasedenih pokrajin v Evropi, ki jih brezbožna propaganda ni še dovolj pregnetila.
Vera torej celo v Sovjetiji noče umreti.
Borbeno sovjetsko
brezboštvo
(Konec)
1' reviji »Pravoslavna Rusija« (Juž: na	Amerika, 18. dec. 1948.) piše:
»Komunistična stranka češke narod* ne fronte je dala sledeča navodila za borbo proti katoliški cerkvi: Pr* v/c — Vatikan. Treba se je na vso moč truditi, da se ugled Vatikana v očeh vernikov čim bolj zmanjša in poniža: posebno z napadi v časopisih in s sramotilnimi članki. Drugič — enotnost škofov in duhovnikov. Razi deliti višjo in nižjo duhovščino. Za: saditi klin med škofe in duhovnike, med duhovnike in vernike. Tretjič
—	tesno sodelovanje s »Češkoslo: vaško cerkvijo«. Skrbeti za njen ugled. Četrtič — posebno važno je, sejati verski razdor med narodom. »Narodno cerkev« v začetku podpi: rati; pozneje bo treba najti drugač* ne metode. Prago povišati v »pravo: slavno metropoli ti jo« (t. j. odtrgati jo od Rima in jo povzdigniti v neodvis* no narodno »čehoslovaško cerkev« s sedežem v Pragi.) Po teh navodilih se ravnajo komunisti danes povsod, kjer imajo oblast. Med katoličani samimi hočejo zanetiti prepir, sov: raštvo. Skratka, povsod vodijo po* lit/ko razdora, razkola, ločitve od
Rima.
Samo po sebi pride človeku na mi: sel vprašanje: zakaj so prav za prav boljševiki že od začetka začeli tako ostro napadati Rim? Na vprašanje nam delno odgovarja »Zveza borbe:
ni h brezbožnikov«. Brezbožje ne pr e: nese katoliške vesoljnosti in cerkvene enotnosti. Komunisti vidijo v papežu poveljnika, ki zbira križarsko vojsko proti Rusiji. Proti papežu so zato, ker je on tisti, ki drami ves krščan: ski svet pred zmotami, ki se pojav: tjajo v teku stoletij.
Ali bo boljše\’ikom uspelo uresni: čiti njihove sanje in oddeliti katoli: čane od Rima? Verjetno jim bo de: loma uspelo: duh je sicer voljan, a meso je slabo. Možno je predvide: vati, da bodo grožnje, preganjanje in mučenje uklonili voljo manj moč: nih. Morda bodo novi razkoli, nove ločine, narodne cerkve. Možno je celo, da mlačni kristjani izgube ve: ro in to popolnoma, tako, da presto* pijo na stran brezbožnikov Cerkve.
»Na svetu boste imeli stisko, ali zaupajte! laz sem svet premagal!«
Kristus je svet premagal: Kristus je vstal! To bi nam moralo biti že dovolj; toda dal nam je še več: ker je videl našo slabost, nam je dal še izrecno obljubo... »in peklenska vrata je ne bodo premagala!«
Mi zaupamo v to Kristusovo ob: ljubo.
Vemo, da pride čas, ko bo resnici zopet dano mesto, ki ji gre.
Vemo, da pride čas, ko bo ljube: zen do Boga slavila zmago nad mrač: nim sovraštvom . ■ .
Po članku p. Tiskjevviča D. J.
Kulturni obzornik
Koncert SPZ v Boljoncn •
Preteklo nedeljo je lul v Boljuncu koncert Slovenske prosvetne zveze. Za ves Breg in STO je ta krasno uspeli koncert senzacija prve vrste Ali ni čudno, da svobodna slovcn* ska pesem prodre na dan prav tam. kjer je nihče ne pričakuje? Vsem je znano, da Boljunec ni ravno rožnato mesto za nekomunistične prireditve. In vendar je k ncert uspel nad vse pričakovanje!
Ne mislimo se spuščati v podrob* no presojo koncertnih točk. Veliki orkester kakor vsi trije solisti so želi toliko odobravanja, da bi mo* rali skoro vse točke ponavljati. Od*
Koledar za prihodnji teden
12. februarja. NEDELJA. Druga predpostna. Sedem sv. ustanoviteljev reda Služabnikov Marijinih (Scrvi* tov). Ta red ima zdaj svojo pošto* janko tudi v Trstu pri Sv. Am, kjer je cerkev Žalostne M. B.
13. PONEDELJEK. Katarina Rie* ci, devica.
N. TOREK. Valentin (Zdravko), muč. _ »Valentin prvi pomladili«.
15. SREDA. Favstin in Jovita, mučenca.
16. ČETRTEK. Julijana, dev. tnuč.
17. PETEK. Frančišek Kle, muč.
18. SOBOTA. Simeon, škof muče* ncc. Bil je Klcofov sin in za sv. apo* stolom Jakobom drugi jeruzalemski škof. Umrl je na križu star 120 let.
lični baritonist g. Marijan Kos jc bil tako odlično razpoložen, da je po njegovih točkah zažarel sleherni obraz. Vsi smo čutili eno: ti mladi pevci in godci nam prinašajo našo lepo slovensko pesem nepotvorjeno, svobodno, brez mrtvaškega objema zvezde in srpa Prav zato je dihalo v dvorani pristno domače veselje, ki ga zastonj iščeš pri rdečih koncertih.
Jasno je, da komunistom v Bregu ni ugajal ta nekomunistični nastop v Vidalijevi trdnjavi — v Boljuncu. Zanimivo je, kaj so n. pr. storili proti: V Boljuncu so hodili komuni* sti od hiše do hiše s parolo: ne na kon* cert! — Boljunsko Prosvetno društvo jc vzelo iz dvorane oder, tako da so morali godci igrati na tleh. — ti. Strajn, lastnik k>na v tej dvorani, jc tik pred začetkom vzel iz dvorane vse stole, da je moralo občinstvo stati. — In kljub vsemu temu ie koncert uspel! Znani komunistični kinopodjetnik je še prav naredil, ker je pohral stole, so vsaj številni udeleženci lahko v dvorani stali, si* cer niti v dvorano ne bi mogli. Tako vsa komunistična protipropaganda in sabotaža ni ničesar preprečila, am* pak samo pokazala svoj pravi rdeči obraz. Vsi pošteni svobodni Brežan' si iskreno želijo, da hi sc podobni koncerti še ponovno priredili. Zlasti z veseljem pričakujemo nastop »Skr* jančka« v Bregu.
.Katoliški glas“ v vsako slovensko družino I
Lete II. - Štev. 6
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3.
V obrcsmbo slovenskih pravic
Dodatna spomenica Slovencev v Italiji
merno in hote manjša število slovenskega prebivalstva, kar pomeni, da Slovenci ne uživajo istih pravic kot ostali državljani italijanske republike.
Gospod predsednik ministrskega sveta je opetovani izjavil, da imajo narodnostne manjšine pravico do razvoja in tudi gospod prefekt v Vidmu nam je po nalogu vlade zagotovil, da imajo italijanski državljani slovenske narodnosti pravico do vsestranskega gojenja lastne narodnosti (oktober 1945).
Zaradi vsega tega poudarja slovensko prebivalstvo, ki živi v Italiji, svojo pravico do zaščitnih zakonodajnih določb po členu 6 ustave in do zakonodajnih določb ustavodajnega značaja po zgledu onih, izdanih v korist nemške in francoske manjšine.
V takem zaščitnem zakonu bo treba predvsem določiti način ugotavljanja pripadnosti državljanov k posameznim skupinam.
Zaščita jezikovne manjšine pa mora biti uspešna, z natančnimi kazenskimi določbami za vsakogar, ki manjšinsko zaščito žali in je ne spoštuje.
Zavod »Aloisianum« in stavba št. 24 na Verdijevem šetališen
Prepričani smo, da ni treba zahtevati splošnega zakona za vrnitev stavb, ki smo jih izgubili za časa fašizma in zaradi fašizma.
Slovenci nimajo zaradi tega zavoda, v katerem bi dostojno in udobno nastanili dijake, v korist katerih je bil »Aloisianum«. usta novljen l. 1897. Nimajo niti dvo-
rane za svoje prosvetne prireditve, odkar jim je bila odvzeta stavba št. 24 na Verdijevem še-lališču. Gledališka dvorana, ki je v tej stavbi, je bila pred kratkim nalašč dana v najem italijanskemu društvu »Lega Nazionale«, in sicer v brk izglasovanemu sklepu občinskega odbora, da dobijo to dvorano na razpolago vsa krajevna društva po določenem vrstnem redu.
Prepustitev dvorane društvu »Lega Nazionalea je bila izvršena ravno z namenom, da bi se na ta način preprečilo Slovencem prirejati v njej svoje prireditve, čeprav so Slovenci zgradili to stavbo z največjim trudom za časa Avstrije.
Če le vlada hoče, more vrniti obe stavbi njihovemu prvotnemu namenu.
Misli splošnega značaja.
Ne gre, Vaše blagorodje, pri vsem tem za špekulacije na račun pravnih določb in za dlakocepstvo okoli členov. Gre za uspešno zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji po tolikih obljubah, ki smo jih našteli na obe zbornici z dne 16. decembra 1949. Otroci dvojezičnih optantov ne bodo spravili v nevarnost obstoja naroda s 45 milijoni prebivalcev!
Primerno je, da dobi vsak svoje in da vsakogar uspešno primoramo do medsebojnega spoštovanja, da pridemo do sožitja, ki bo demokratično in krščansko, zdravo in trajno.
Sklicujemo se na peticijo z dne 15. decembra 1949 in na prejšnje ter ponovno sporočamo voljo slovenskega prebivalstva v Italiji, da sodeluje ustvarjanju sporazuma med obema tu živečima narodoma.
Gorica 30. jan. 1950.
Vodstvo Slovenske dem. zveze
Zveza	uslužbencev
šnl na Tržaškem ozemlju“
V IZPOPOLNITEV SPOMENICE, KATERO JE SLOV. »EM. ZVEZA V GORICI PREDLOŽILA PREDSEDNIKU VLADE, PRED. SENATA IN PRED. ZBORNICE TER VSEM PO-SLANCEM IN SENATORJEM, JE BILA IZROČENA G. PREFEKTU V GORICI ŠE NASLEDNJA DODATNA SPOME-NICA;
Gospodu prefektu goriske po-krajine
Gorica.
Glede na zaključke razgovora z Vami z dne 24. jan. Vam izročamo naše pismene pripombe » naslednjih vprašanjih:
OPTANTI IN ŠOLE. — K
prepovedi, da sinovi slovenskih »ptantov ne smejo posečati šol s slovenskim učnim jezikom, ugotavljamo, da je treba tolmačiti izraz »občevalni jeziku po členu 19 mirovne pogodbe kot občeval-■ i jezik v celotnem izživljanju posameznika in ne zgolj v družinskem, in sicer očetovem družinskem krogu.
Če se goriški Slovenci (vključno optanti z bivališčem na Goriškem, ki so vsi rojeni na ozemlju goriške pokrajine ali tu bivajoči iz dobe pred 10. junijem 1940) poslužujejo slovenščine v krogu svoje družine, morajo u-porabljati italijanski jezik v zunanjih odnosih z italijanskim prebivalstvom, ki ni vešče slovenščine (trgovci iz osrednjiii pokrajin, uradi in državni ter poldržavni uradniki, vojaška služba itd.).
llavno zaradi tega zgoraj navedeni člen 19 uporablja izraz »občevalni jeziku, ker bi moral sicer določiti, ali gre za »očetovi ali »materin jeziku, ali pa za »jezik, ki ga govore v družim«, v primeru, da bi hotel omejiti •pcijsko pravico na same državljane italijanske narodnosti. I.i govorijo izključno italijansko v družinskem občevanju.
Italijanska oblastna v Gorici so obveščena, da potrjujejo jugoslovanska oblastna italijansko državljanstvo tudi dvojezičnim Slovencem .
Nemci uporabljajo izraz »M ut-terspracheu za označbo materinega jezika in izraz »Umgangsspra-cheu za označbo občevalnega jezika. Prvi izraz označuje družinski ali izvirni jezik, medtem ko drugi izraz določa »občevalni jeziku v vseh pojavih vsakdanjega življenja.
Iz tega zaključit jemo, da so lahko optirali tudi dvojezični Slovenci in da morejo njihovi sinovi posečati šole s slovenskim učnim jezikom, v katerih se v ostalem poučuje tudi italijanščina.
Glede šol pa ugotavljamo: ker prepovedujejo Italijanom vpisovati otroke v šole * slovenskim učnim jpzlfcoI!l:	poučujejo
tudi it ali janšcino , bi bilo treba dosledno temu načelu prepoveda-
li	tudi Slovencem pošiljati otroke v šole z italijanskim učnim jezikom, kjer ne poučujejo slo-venšeine.
Glede optantov bi radipri. pomnili še naslednje: prisiljenih je bilo optirali tudi	Sf;°'
vencev, ki so imeli l - junija 1940 svoje stalno bivobsce (rezidenco), vsekakor pa *IVU ,sr< (domicil) v Italiji in mso bili vpisani v seznam tukajšnjega stalnega prebivalstva.
In vendar italijanska upravna i„ politična oblastva ni*0 'lolela
in še vedno nočejo priznati tem osebam italijanskega državljanstva.
To pa nasprotuje jasnemu besedilu člena 19 mirovne pogodbe, ki zahteva anagrafsko potrjeni »domicilu in ne »rezidenco« za ohranitev italijanskega državljanstva. In celo proti načelom veljavnega italijanskega prava dopušča možnost dokazovanja »rezidence« tudi z domnevami, s pričami, notorskimi listinami (»atti notori«) itd. (»Massimario della Giurisprudenza Italiana -Fascicolo 10 - Dicembre 1949 -Colonna 481 - VAce: Domicilio, residenza, dimora).
Treba je zato popraviti vsako krivico, ki je nastala zaradi na-jiačnega tolmačenja tega vprašanja.
DVOJEZIČNOST: člen 3 ustave pravi: :
»Vsi državljani uživajo enak družbeni ugled in so enaki pred zakonom, brez razlike glede spola, plemena, jezika, veroizpovedi, političnega mnenja, osebnega in družabnega položaja.u Člen 6 ustave določa:
»Republika ščiti s posebnimi določbami jezikovne manjšine.a Poudariti moramo mimogrede, ker se je Vaše blagorodje dotaknilo tega vprašanja, da določa člen 15 mirovne pogodbe:
»Italija bo podvzela vse primerne ukrepe, da zagotovi vsem osebam, ki spadajo v njeno pravno območje, ne glede na pleme, jezik, spol, veroizpoved, uživanje vseh človečanskih pravic in osnovnih svoboščin, itd.«
Po besedilu teh treh jasnih in točnih členov imajo italijanski državljani italijanske narodnosti in italijanskega jezika vse pravice; ravno tako italijanski državljani nemške narodnosti; in ravno tako italijanski državljani francoske narodnosti.
Vsi omenjeni državljani uživajo popolno pravno zaščito in ščiti jih posebni statut.
Italijanski državljani slovenske narodnosti pa nimajo pravice do peticij v slovenskem jeziku; ne morejo občevati z upravnimi političnimi in sodnimi oblastvi v lastnem jeziku. Niti pred kazenskim sodnikom ne smejo govoriti in izražati svojih misli r materinem jeziku.
Iz tega vidimo, da Slovenci ne uživajo enakega družabnega ugleda in da niso enaki pred zakonom ostalim državljanom.
Oni nimajo posebnih pravnih določb, ki bi jih pravno zaščitile!
In vendar je ravno gospod vladni predsednik De Gasperi tako zaščitno zakonodajo opetova-no obljubljal. Isto so storile tudi druge politične osebnosti.
Posebna avtonomija, ki jo določa člen 116 za našo pokrajino ravno z namenom, da zagotovi vse pravice slovenski manjšini, je bila po določbi X. uprave samo začasno ukinjena, toda s pripombo: »ostanejo v veljavi določbe o zaščiti jezikovnih manjšin v skladu s členom 6«.
Določila za dosego te zaščite pa 'sc niso uzakonjena!
Vaše blagorodje poudarja, da ne mara porasta slovenskega prebivalstva.
K temu moramo pripomniti, da ima slovensko prebivalstvo pravico do svobodnega razvoja, kot to določa ustava in člen 15 mirovne pogodbe. Razen tega prijiominjamo, da se s takimi izjavami in s takšno politiko na-
Že dalj časa se čuti velika potreba, da se uslužbenci na vseh slovenskih šolah na 1 rzaš-kem medsebojno povežejo. Potrebe so velike:	zaščita stanov-
skih koristi, kulturno in strokovno izpopolnjevanje s predavanji, zastopanje in obramba koristi slovenske šole, kar že samo po sebi narekuje čim trdnejšo povezanost na podlagi preizkušenih krščanskih načel. Dosedanje »Društvo katoliških učiteljev« v svojem ozkem okviru ni moglo razviti potrebne dejavnosti. Novo strokovno društvo slovenskih šolnikov in ostalih uslužbencev je zamišljeno na širši osnovi. V n jem bodo lahko našli mesta
Mavhinje
ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA: Ob no* vili smo župnjisko knjižnico. Ima na razpolago 200 knjig. Začela je s posojanjem knjig že leta 1942. Naše matere, pa tudi mladina so si izpo* sodile mnogo knjig in so prebile marsikatero urico ob njih v zabavo in pouk. Prišli so Nemci ter požgali našo vas. V ognju je končala tudi marsikatera lepa knjiga naše knjižni* cc Po vojni smo si nabavili novih in sedaj je knjižnica spet na razpola. go vsem župljanom.
MAVHINJSKI ODER: Mavhinj* ska mladina se pridno pripravlja na veselo pustilo prireditev, ki bo na pustno nedeljo dne 19. it. m. v Seslja* nu ob pol štirih popoldne. Gledali
tudi tisti profesorji, učitelji, uradniki in služitelji, ki jim do sedaj iz navedenega razloga ni bilo mogoče pristopiti. Le v skupni povezanosti s čvrstim in jasnim pogledom v bodočnost bo mogoče doseči zastavljene cilje.
Ustanovni občni zbor društva bo 11. februarja 1950 ob 3 uri popoldne v dvorani pri Sv. Ivanu v ulici delle Cave št. 1.	—
Važnosti novega društva ni potrebno posebej poudarjati. Vsi, ki boste prejeli vabila, ste vabljeni, da se občnega zbora z gotovostjo udeležite! S seboj pripeljite še tiste prijatelje, ki jim vabila ni bilo mogoče dostaviti.
Pripravljalni odbor
boste burke, poslušali veselo petje ter dolgo vrsto smešnie in prizorov vseh barv. Preskrbljeno je za sede* že. Pridite in za ubogi stotak pa pol se boste nasmejali do solz. Na vese* lo svidenje!
Jazbine
Kdor nas obišče občuduje naš kraj koit lep košček naše zemlje. Naš kraj bi bil res lep, če bi imeli trdo cesto. Žal pa je cesta taka, da je skoro ne* prehodna. V začetku januarja so za* čeli graditi cesto od G radi skute proti Jazbinam. Vsem, ki 90 pripomogli, da je do tega prišlo, smo prav hva* ležni. Delo vrši »Canitiere del lavoro, disoccupati di Gorizia«. Delo ne na* preduje posebno hitro, vendar se vsak delovni dan utrdi kos ceste.
Prebivalstvo je z veseljem pozdravi* lo pričetek dela in je pričakovalo, da se bo zgradila utrjena cesta od Gradiškute mimo Jazbin do Prevala kot je svojčas bila vložena prošnja. Preteklo nedeljo 5. t. m. pa so bili obveščeni tukajšnji gospodarji, da vodstvo gradnje ceste ne more finan* cirati in da ne more utrditi ceste niti do Jazbin. Stavljen je bil pred* log, da naj lastniki zemljišč v tem okolišu prispevajo po dva tisoč lir za njivo, ki jo tu posedujejo. S temi prispevki bi se krili stroški za dovoz materiala, da bi se cesta potegnila do Jazbin. Ljudem se ne zdi pravil* no, da bi plačevali posebne prispevke za cesto. Saj že itak plačujejo davke, ki jih terjajo pristojni uradi kot drugi občani in državljani, katerim sc gradijo in popravljajo ceste brez posebnih prispevkov.
Števerjan
Zopet smo zvedeli od itam preko za zločinsko grdobijo, ki nas je vse zabolela. Na Dednem pri Kojskem imajo zidano kapelico, v kateri je bil kip Marije z Jezuščkom. Nekega večera je Marijin kip zginil. Ko je drugi dan nekdo šel p.o vodo v bliž* nji vodnjak, ga je močno pretreslo, ko je vrh vode v vodnjaku opazil Jezuščkov kipec. Po nekoliko na* tančnejšem pregledu so ljudje našli v vodi tudi Marijin kip, od katerega se je bil pri bogoskrunskem početju komunističnih brezbožnikov oddrobil Jezušček. Nekateri še vedno sveto* hlinsko zatrjujejo, da komunizem ni proti veri. Kdo za božjo voljo je pa spravil nesrečno mladino v tako podivjano brezboštvo kot ga kaže pri raznih prilikah, če ne surovi materialistični komunizem, ki taji Boga in dušo?!
Medana
Naš ugledni vaščan Franc Keber, ki je zadnja leta bival na Plešivem, je 29. jan., star 82 let, mirno v Go* spodu zaspal. Pokopali so ga v Kr« minu, kamor ga je spremljala velika množica domačinov in sosedov. Zvonili so mu tudi medanski župni zvonovi, kar je med pogrebci pov* zročilo mnogo ganotja. Skrbnemu gospodarju večni mir, žalujoči druži* ni toplo sožalje!
Vodikova ali superbomba
Ameriško javno mnenje odobrava Trumanov odlok o izdelovanju vodi> kove bombe.
Trumanov ukaz za nadaljnje delo o vseh oblikah atomskega orožja, tu* di izdelovanje tako imenovane vodi* kove ali superbombe je žel splošno odobravanje v raznih izjavah in raz* pravljanjih raznih odličnih državni* kov, članov kongresa in v časopisnih člankih.
Trumanov sklep je bil neizogiben — poudarja neki komentar — z ozirom na stalno sovjetsko odklanjanje spo* razuma o mednarodnem nadzorstvu nad atomsko silo, ki jo zagovarja velika večina držav članic Or.ganiza* cije združenih narodov.
Še vedno je treba skušati doseči sovjetsko sodelovanje, toda dokler tega ne dosežemo, Združenim drža* vam ne preostane drugega, kot da vodijo v atomskih orožjih.
Listi poročajo, da je mnenje v kongresu tako pri demokratih kot pri republikancih popolnoma na strani Trumanove odločitve. »New York Times« poroča, da so bili kongresni krogi takoj v pretežni večini naklo* njeni predsednikovi izjavi, ne glede na njihovo strankarsko usmerjenost. »Washington Post« je napisal na po* ročilo o mnenju kongresa naslednji naslov: »Ukaz za izdelovanje vodi* kove bombe žanje na kapitolu popol* no odobravanje.«
Dopisnik »Times*a« ugotavlja: No* beno predsedniško poročilo, odkar je Truman vstopil v Belo hišo, še ni tako v trenutku naletelo na splošno odobravanje kongresa, ne glede na posamezne stranke.
Dopisi
N
o v i c e
BEGUNCEM
Organizacija IRO izdaja posebne potne iste. Begunci, ki jih želijo imeti, naj se oglasijo v uradu IRO, Corso Roosevelt 5 v Gorici. Opozarjamo begunce, ki mislijo emigrirati v Argentino, naj se takoj javijo na IRO, ker jim argentinski konzulat da vizum samo na tak potni list. Glede drugih informacij za emigracijo v Argentino naj se potem oglasijo na Centru -.Riva Piaz-zutta 18.
Urad Centra
Slovenec v diplomatski službi sv. stolice
Msgr. dr. Jože Žabkar je bil ime« novan za tajnika 1. raz. apostolske nunciature in odposlan v Leopolde* vilic v Belgijskem Kongu v Ruanda * Urundi, kamor odpotuje skupno z apostoLskim delegatom te dni. V pri* znanje za večletno delo pri papeš« kem državnem tajništvu v Rimu ga jc sv. oče imenoval za svojega taj« nega kanonika. Monsignorju želimo na njegovem odgovornem mestu mnogo bogatih uspehov v službi Cerkve.
Goriški kvestor povišan
Naš kvestor g. dr. Stanislav Po« mariei bo v kratkem zapustil Gorico, kjer si je pridobil mnogo spoštova« nja, da prevzame v notranjem mini* strstvu v Rimu zaupno višje mesto. Želimo mu obilo uspeha.
Zamenjava kaznjencev
Po vesteh iz poučenih virov se bo v bližnjih dneh — datum še ni do* ločen — izvršila izmenjava italijan* skih in jugoslovanskih zapornikov na bloku pri Rdeči hiši. Gre za sku« pino približno dvajsetih jugoslovan« skih državljanov, ki so bili v Italiji obsojeni zaradi raznih navadnih pre« stopkov. Od jugoslovanske strani bo oddanih enako število italijanskih državljanov, ki so imeli iz raznih vzrokov zaporne kazni. Nekateri ju« goslovanski kaznjenci so izjavili, da se nočejo vrniti v domovino in so zaprosili za azil. Njihovi želji je bilo ustreženo in so bili odposlani v notranjost države.
Prireditev Marijine družbe
V	nedeljo 5. feb. je Mar. družba v Gorici priredila za svoje prijatelje lepo uspelo pustno prireditev. Na programu je bilo večje število točk šaljive vsebine, ki so nekatere žele obilo odobravanja pri do zadnjega kotička zasedeni dvorani. Petje, de« klamacije, šaljivi prizori so ustvarili pri poslušalcih veselo pustno razpolo« ženje, ki je doseglo svoj višek pri zadnji enodejanki, ko smo videli na odru robato, a prebrisano služkinjo in njeno gospodinjo. - - Z veseljem smo ugotovili, da zna Mar. družba gojiti tudi prijetno in pošteno pustno zabavo.
Razdelitev zimske pomoči v Trstu
Prvi sestanek odbora za zimsko pomoč se je vrši) 27. jan.. Na tem sestanku 50 sestavili načrt za raz« delitev sklada za zimsko pomoč, ki so ga zbrali v kitu 1949/50. Leta }949 so zbrali skupni znesek 13,500.000 lir. Znesek, ki ga bodo zbrali letos, bodo objavili, ko so bo zbirka končala. Na čelu odbora je conski predsednik, ostali člani odbora pa so predstavni« ki Delavske zbornice, Enotnih sindi« katov, Urada -za delo, finančnega oddelka in oddelka za socialno po« moč ZVU, občinske ustanove za skrbstvo in Zavoda za socialno skrbstvo.
Slovenska krščanska socialna zveza v Trstu
Vljudno vabimo člane, prijatelje in somišljenike na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo 12. februaria ob 16. uri pri Sv. Ivanu v dvorani ul. alle Cave. Na sporedu je poročilo in razgovor o zelo važnih zadevah slovenskega tržaškega prebivalstva.
Odbor
Koledar Svobodne Slovenije
Te dni je dospel iz Argentine Koledar Svobodne Slovenije za
l.	1950. Odkrito moramo priznati, da smo bili radostno presenečeni, ko smo dobili to sijajno slovensko knjigo v roke. Ni le v čast in ponos zavednim slovenskim izseljencem v Argentini, ampak je v ponos vsemu slovenskemu narodu.
Knjiga, ki presega najlepše Koledarje staroslavne celovške Mohorjeve družbe v njenem največjem razcvetu, obsega 250 strani, prinaša okrog 200 slik in fotografij, ter zajema življenje vseh Slovencev izven domovine.
Naj za danes zadostuje to prvo veselo sporočilo. Obširno oceno bomo priobčili prihodnjič.
„L’ Oratoir" in cerkev sv. Jožefa v Ljubljani
V	Montrealu v Kanadi izhaja krasno ilustrirani mesečnik »L’Ora« tcire«, glasnik sv. Jožefa. V decem« berski številki prinaša pod naslovom čez dve strani: »Preganjanje sv. Jo« žefa v Sloveniji«, članek, v katerem poroča o usodi nove cerkve sv. Jo« žefa v Ljubljani. V prvi svetovni vojni je bila spremenjena v vojaški magacin, sedaj so jo vladajoči komu« nisti zopet rekvirirali v slične svrhe. Članek je opremljen s tremi slikami. Spisal ga je naš znani Ferdinand Kolednik.
Smatrali smo za dolžnost naše na« ročnike opozoriti na te članke in knjige, kateri kažejo na veliko zani« manje za Slovence v velikem svetu. Mislimo, da ne izdamo nobene skriv« nosti, če povemo, da je v Kanadi v Montrealu že v tisku tudi prestava Terčeljeve povesti »Vozniki«, ki bo te dni izšla.
Volneni izdelki UNRRA
Pokrajinski urad za mednarodno pomoč na goriški prefekturi je za« časno ukinil izdajo nakazilnic (bo«
nov) za nakup izdelkov, ki so v raz« prodaji od 30. jan. Zopetna izdaja bonov bo javljena po časopisju. Podeželske občine naj pošljejo čim« prej sezname vseh onih oseb, ki že« lijo bone za nakup izdelkov, Pokra« jinskemu uradu za mednarodno po« moč (U.P.A.I.).
Gospodarsko odposlanstvo v Združenih državah
Svet OEEC je odobril predlog, po katerem odpotuje manjša misija goz« darskih strokovnjakov v Združene držav e, kjer bo preučevala nasade to« polov. Z ameriškimi topoli so nam« reč izboljšali evropske križanice topolov. V zadnjem času so posvetih posebno pozornost nasadom topo« lov, ki so posebno važni za proizvod« njo celuloze, za papirno industrijo. Topoli zelo hitro rastejo, tako da dozorijo v približno 12 letih, medtem ko je za norveško jelko in smreko potrebno 50 let.
Misija, ki bo sestavljena iz stro« kovnjakov raznih držav Marshallove« ga načrta, bo prispela v Združene države v aprilu, ko topoli brstijo
Za pust
OPRAVIČENA PREVIDNOST
Marij se je vrnil z dolgega poto« vanja in pripoveduje svojim prija« teljem v neki kavarni svoje lovske dogodivščine iz Afrike: »Ravno sem stopil jz gozda, kar zagledam pred seboj velikanskega leva. Popolnoma hladnokrvno nastavim puško, po« merim, ustrelim in že je lev ležal mrtev pred menoj... Sto korakov da« lje se pokaže še večji lev jz grmov« ja. Zopet namerim puško in ga za« denem naravnost v srce... A vrsta ni še končala... Komaj sem se nekoliko oddahnil, že se prikaže tretji lev, še večji od prvih dveh. Brez odloga na« stavim puško, pomerin, ustrelim in---------«
Neki kavarniški gost, ki je sedel pri sosednji mizj in vse to poslušal, je pri teh besedah dovolj glasno re» kel svojemu prijatelju: »Če še tega ubije, častna beseda, da ga vržem iz kavarne.«
In Marij, ne da bi trenil z oče« som, konča svoje pripovedovanje: »Ustrelim in... ga nisem zadel.«
JURIŠ r.
Sin znamenitega državnega prav« dnika je bil uslužben pri neki tr» govski tvrdki in je že ponovno u* sitrelil velikega kozla. »Kaj jc vaš oče?« se je razkoračil gospodar ves razdražen nad njim. »Državni prav« dnik.« — »Čudim se,« je dejal tr« govec, »da ni vaš gospod oče takoj po vašem rojstvu napravil rekurza.«
ZANKE UGANKE
UREDNIK: DOMEN
39
ZLOGOVNICA
(Domen.)
Če prvi sam je: ne dobiš celote — če drugi sam je: spanec te obide. Če skupaj sta, si pa vesel trenutka, ko božje Dete k nam na zemljo pride.
4Q BRZOJAVKA
(Domen.)
I	t	z	i	O	n	P
	—..		••	—••		
m	e	k	a	r	0	6
	—	••	.—		—•—	
a	k	a	1	a	v	j
.—	—	••		—..		•—
a	J	e	ž	d	e	n
a	s.	Gregorčič.				
^ j SPOMINSKA PLOŠČA
(Domen.)
I.
II .
1	a	b	e	e	•	a	a	a	a j	1
2	i e	e e		e	i	a	a	a	b	2
3	e	e	e	i	•:	d	d	e	e	3
4	ji	i	j	k	•	e	i	i	i	4
5	k	k	1	1	•	i	i	j	j	5
6	1	1	m	m	i	k	k	k	k	6
7	0	0	0	0	©	k	1	1	0	7
8	P	P	P	r	•	0	0	0	P	8
9	s	s	t	t	e	r	r	t	t	9
10	t	t	v	ž	•	t	t	v	ž	10
Gospodarski listek
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Preprečujmo slinavko in parkljevko
Slinavko in parkljevko pozna sko« raj naš sleherni živinorejec, saj na« stopa v zadnjem času zelo pogosto. Naš živinorejec tudi ve, da slinavke in parkljevke zaenkrat ne moremo ozdraviti, ker takega zdravila še ne poznamo, saj živinozdravniki še do« dobra ne poznajo bistva te bolezni. Slinavka in parkljevka izgine, kot se je pojavila, — sama od sebe, oblast s svojimi predpisi in če jih živin.)« rejec res izpolnjuje, prepreči samo razširjenje bolezni in pospeši o« zdravljenje.
Pravimo, da je žival lažje obolela, če je obolela samo v gobcu — samo slinavka — ali pa samo na parkljih
—	samo parkljevka. — Hujše je, če oboli istočasno na obeh delih. Pri slinavki se napravijo v gobcih me« hurčki in živali se močno slinijo. Pri parkljevki se na-pravijo mehurčki med in nad parklji:	obolele	živali
hočejo vedno ležati, če pa so na no« gah, se neprenehoma prestapljajo.
Bok
h!<
Če živinorejec opazi bolezen v hlevu, naj se drži naslednjega:
1) Predvsem mora javiti obolenje pristojnemu živinozdravniku ali na občino ter izpolnjevali navodila, ki jih bo dobil.
2) Držati hlev čist, pobeljen z ap« nenim mlekom in razkužen, ker ,-ed in snaga v hlevu sta predpogoj ozdravljenja.
3) Razkužujemo z apnenim mle« kom, ki naj ho sveže pripravljeno, ali pa z lizoformom v 5°/« raztopini. (Kreolki je dobro razkužilo, a slabo vpliva na krave mlekarice, zato ga rabimo le, če nimamo drugih raz« kužil).
4) Nastilj naj bo suha in večkrat obnovljena1.
5) Dokler niso mehurčki v gobcu rdečkasti, je najbolje, da jih pusti« mo pri miru. Ko pa so že rdečkasti, razpršimo po gobcu l°/o lizoform ali slano vodo, kateri smo dodali neko« liko kisa. Ne garaiti po gobcu s cu» njamt, ki b> bile napite g soljo, Česni*
kom in podobnim, ker s takim ran*« nanjem lahko samo škodujemo.
6) Ne krmiti sena in sploh ne suhe krme. Živali ne sme manjkati 'oda, krmimo jo pa z lažje prebavnimi krmili, kot so oljnate pogače, kuhan ječmen, pesini zreški.
7) V napoj deni dvakrat na dan po peščico bikarbonatne sode.
8) Če ima žival parkljevko, razku« ži noge s 3°/o raztopino modre galice ali s 3°/o lizoformom. Seveda glede nastilja velja zgoraj rečeno.
9) Tudi vime mora biti snažno: operi ga z mlačno raztopino 2°/o li« zoforma, nato pa z mlačno milnico.
Preprečevanje bolezni
Proti slinavki in parkljevki pozna« mo cepljenje, ki navadno prepreči, da bi žival obolela. Cepiti sme samo živinozdravnik, cepljene pa bi mora« le biti vse živali, vsi parkljarji v hlevu, to je govedo, prašiči, koze in ovce.
V	zadnjem času je bilo cepivo mnogo izboljšano, ker znanstvo ved« no bolj prodira v bistvo bolezni. Danes poznamo že več vrst kužil, več virus«ov, ki povzročajo to bole« zen in cepivo deluje proti vsem zna« nim vrstam kužil, posebno pa proti trem glavnim, ki se imenujejo: virus A, virus B in virus C.
Prav in dobro bi bilo, če bi bile živali cepljene proti slinavki in park« Ijevki ravno tako kot morajo biti cepljeni prašiči proti rdečici, ki tudi vsako leto nastopa in napravi letno ogromno škodo.
LANSKE STAVKE V ITALIJI
L. 1949 so izgubili italijanski de« lavci vsled stavk v celoti 15.5 mili« jonov delavnih dni za nad 10 milijard lir mezd. Po gospodarskih panogah je bilo izgubljenih dni v kmetijstvu 7.5 milijonov, industriji 4.2 milijo« nov, stavbarstvu 2.2 milijonov, in drugod 1.6.
Največjo škodo je povzročila stav« ka kmečkih delavcev, ki so stavkali maja in junija meseca, ko je največ kmečkega dela. Najobčutljivejšo Sko« do so trpeli lastniki velikih hlevov z mlečno živino, ki n>i bila redno uiolžona in je zaradi tega mnogo živali poginilo, druge so obolele, pri zelo mnogih pa se jc znatno zmanj« šala mlečnost.
Sedanja vlada pripravlja zakon giedo stavk. V bistvu bodo stavke dovoljene, zakon pa bo prepovedal stavkati organom javne varnosti strežnikom v bolnicah in zavetiščih za onemogle ter tudi molžačem mlečne živine.
Končne črke besed I. skupine in začetne črke besed II. skupine (označene s pikami) dajo ime slov. pesnika. Besede pomenijo:
I. I. turški dostojanstvenik: II. sočioje — 2. I nebesna stran: II. del srajce — 3. I. strašna poplava: II. dan v tednu — — 4. I. dolgostna mera; II. del prsnega kosa — 5. I. del stavbe; II. vrsta pesnitve —- 6. I. doma žival; II. krivica na lastnini — 7. I. mlada domača žival; II. svetopis. o-seba — 8. I. votla mera; II. poljedelec — 9. I. šolski predmet;
II. razglas —	10. I. zdravilna rastlina; II. orna zemlja.
PROIZVODNJA MLEKA V ITALIJI
Proizvodnja mleka je znašala lan« sko leto v Italiji 58 milijonov hekto* litrov ali približno 120 litrov na vsa« kega državljana. Večina tega mleka pa je bila predelana v maslo in sir, ker računajo, da je porabil v sred« njem vsak italijanski državljan v vsem letu komaj 36 litrov mleka, ali dnevno manj kot 1/10 litra.
SV1LOPREJA
, Svilodni zapredki imajo v zadnje;* času mnogo‘boljšo ceno, ki odgovar« ja 500 liram za kg svežega blaga. Tekom enega meseca se je cena dvignila za 100 lir. Ker računaj«,, da v bodoče cena ne bo padla — žensk* zopet povprašujejo po nogavicah ia prave svile —, predvidevajo, da' bodo poprijeli gojenja sviloprejk mnogi, ki so ga v zadnjih dveh letih opustili.
LISTNICA UPRAVE
A. P. v Trsitu — »Katoliški glas«, ki se programatično bori proti brez« božnemu tisku, ni poklican odpirati okna onim protiverskim časopisom, ki so bili vrženi skozi vrata.
Sicer pa: »Kar ti v gozd — to od« mev iz gozda!« . . Utemeljena proš« nja sprejme dovoljenje, neljubezniva zahteva pa še odgovora vredna ni.
G. France Turk, Toronto Oanada: Po zračni pošti bi Vas »Kat. glas« stal vsakokrat približno 230— lit., ta bi bilo za vse leto skoraj 12.00— lit. Zračunajte: vsakih 5 gramov stane 60.— lit. Zato smo Vam začeli z da« našnjim dnem pošiljati list po navad« ni pošti. Naročnina za celo leto 1.300— lit,
DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS«
N. N. iz župnije Sv. Jakob v 'Prstu 1000; Marijina družbeniea, Opčin* 1000— lir.
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČI SV. DRU2INE«
Zbirka (A) 254; družina Ž. 1000; M. O. v Gorici 500; zbirka (B) 70; L. V. 280; Tomšič Peter, Sovodnj* 420; Marija Zuodar 200; Slovenska .strokovna šola v spomin .in počasti« te v pok. mamice g. kateheta in tk> kuna Alojzija Pavlina 2684; družina Vižintin v spomin in v počastite* pok. očeta preč. g. Mazoru 500; Po4* parno društvo v Gorici jc darovalo
12	lepih srajc za dečke»sirotc.
Vsem Bog plačaj!