Leto IX. 1911. Št. II. November. :: Nakupujoči :: oblačilno blago za ženske in moške obleke, blagovolite se ozirati na priporočljivo domače podjetje JANKO ČEŠniK LlubUono, Stritarjeoa-LInsarieoa ulica Popolna oprema za neveste. - Velika zaloga vsakovrstnega belega perilnega blaga v bom' bažn in platnu v poljubni širokosti. - Različne preproge, linoleji, zastori, garniture itd. itd. Cene nizke. Stroga solidna postrežba. Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave (nasproti kavarne „Evropa") na Dunajski cesti št. 22 — LJUBLJANA konces, podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči in prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in petrolin ter Diesel-oviii motorjev. — V zalogi vedno v veliki izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštalacijski materija!, tnazilna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vse tehnične potrebščine. v . sprejema vsakovrstna mehanična dela in popravila I Mphiinipnf) nPI^VniCrl vsakovrstnih strojev. Dela se izvrše solidno, točno I w MIVU jn po najnižjih cenah Proraguni nazahtevo zastonj. | Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave. k Detvarni promet do 31. decembra 1910 čez 87 milijonov kron. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron. j Ljudska posojilnica f Ljubljana, Miklošičeva cesta št 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela »Union" za frančiškansko cerkvijo registrooana zadruga z neomejeno zaoezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 4 In pol odstotkov brez _ iSšs^ nuj i|i_ - _ JHJ kakega odbitka, tako da prejme vlo:nik od vsakih vloženih 100 kron čistih K 4-50 na leto. Lastna glavn. K 608.996*84 Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoCi račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredt (proti poroštvu) in ziastavi vrednostnih papirjev.Menjicesenoj- *ARI„„ trS- kulant. eskomptirajo. Dr. Ivan Šusteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu n L Fran Povše, vodja, praščak, državni in deželni poslanec. Hntou Kobi, posestnik in trgovec, Breg p B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt zbornice in hišni posestnik v Ljubljani Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik „Ljudske posojilnice". Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župmk na Rudniku IDKODI »SLOVENEC", sobotna izdaja, stane 7 kron na leto. Položnice priložimo prihodnji 12. številki za leto 1912. ——— Gričar & Mejne LJubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke in g novosti v konfekciji za :: :: dame. :: :: Ceno fPobteljno l kg sivega skubljenega "lv 2—, boljšega K 2-40, pol belega prima K 2'8o, belega K i'—, tinega mehkega puha K o, prvovrstnega K 7 —, 8'— in 9 60. Sivega puha K 6■—, belega finega K 10-—, prsnega puha K 12--, od pet kg naprej franko. Dovršene napolnjene postelje iz gostega, trpežnega, rudečega modrega ali belega inlet (iian-king) blaga. 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema vzglavnicama, vsaka ca. 80 cm dolga, 80 cm široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in terpežniin posteljnim perjem K Iti—, s polpuhom K 20—, s puh perjem K 21'—. Posamezne pernice K 10-—, 12-—, 14 —, 18--. Posamezne vzglav-nice K 3 — 3 50, i —. Pernice 200X140 cm velike K 13 — 15 —, 18 —, 20-—. Vzglavnice 90X70 cm velike K •t'50, 5 —, 5 50. Spod. pernice iz najbolšega gradla za postelje 180X116 cm velike K 13-— in 15 —, razpošilja proti povzetju ali naprej vplačilu Maks Berger DeSenica št. 413 a Češki les. — Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustrovani ceniki vsega posteljnega blaga zastonj. 2182 Dama ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in belo polt, se umiva le z Steckenpferd lilijno mlečno milo (znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & K o., Tešin ob Labi. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom itd. Pri nakupu gvantnega blaga v Ljubljani najdete veliko zalogo za moške in ženske obleke, kakor iudi peril-nega blaga, novosti v rutah in šerpah, kakor tudi vse drugo v to stroko spadajoče blago v doli imenovanih trgovinah kjer je vsakdo dobro in prijazno postreien R. Miklaic Stritarjeva (Spitalska) ulica št. s Pri Škofu Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši nasproti mokar jev Pri Miklavžu medena ulica zraven loterije 2682 15 1000 rodbin se oblači s tkalskimi izdelki iz Poizkusila pošiljatev po povzetju: 23 m kanafasa „REKORDIA" rdeče ali modro pasastega K 10 60, 23 m bele tkanine za srajce „IRIS" samo II K. Vzorce brokata, damasta, oksforda, zlasti modnega 1903 blaga pošiljata radovoljno zastonj (10) Starek & Machane, Spy, št. 63, Češko. Hnluečja češka tunika»«1«*««™* ceneja posteljnega perja! 1 kg novega, sivega, skubljenega, dobrega gosjega perja 2 K; 1 kg boljšega 2 K 40 v, polbelega 2 K 80 v, belega 4 K, belega skubljenega 5 K 10 v, 1 kg izredno finega sneznobelega, skubljenega 6 K 40 v in 8 K; 1 kg sivega puha --- 6 V"/ K; 1 kg beiegapuha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. - Pri 5 kg se ggjčBR^Jn posije franko. — Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega jako . , ^Tt®^ trpežnega, rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinblaga, 1 pernica 180 cm 116 cm_široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 cm široka, napolnjena z lepim, mehkim račjim perjem lč K, z izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne SnL Vi*'-16- ^CbLa2:iRe 3 & 50 v, 4 K. - Pošilja proti povzet u od 12 K više ranko. 5. BENISCH v Dešemc 766 Sumiva, Češko. - Zamenjava in frankovrnitev dopuščena, za neugajajoče se vrne denar. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko. Beiiisch^ Mesečni koledar za november 1911. i Dan Godovi Celodnev. češč Ijubij. škof. presv. R. T. lavant. škof. Razne slovesnosti i 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Vsi svetniki Spomin vernih duš.; Just, muč. Viktorin, škof Karel Boromej, šk.; Modesta, d. Bela peč Ljubij. hiralnica Ustje Col j Sromlje Kapela pri Brež. Artiče « 1 5 6 7 8 9 10 11 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22. pobink. Cahar., oč. Jan. Krst Lenart, opat Prosdocim, škof Bogomir, škof Božidar, muč. Andrej, Avel. spozn. Martin, škof Črni vrh n. Pol. Or. Kropa Jesenice Novo mesto, franč. Loški potok Sostro Dob Koprivnica Zabukovje Zdole | Slov. Bistrica Mar. 7. žalosti Sv. Mart. n. P. 12 13 14 15 16 17 18 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 23. pobink., Martin, papež Stanislav Kostka, spozn, Jozafat, muč. Leopold, vojvoda Otmar, opat Gregor čudodelnik, škof Maksim, muč. Šmartin pri Kr. Podlipo Šmartno pri Litiji Moravče Orad Srednja vas Mengeš Gornja Polsk. Spodnja Polsk. Črešnjevec J Majšberg j Makole 19 20 21 22 23 24 25 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 24. pobink., Varstvo D. Mar. Feliks Val. spozn. Darovanje Dev. Marije. Cecilija, dev. muč. Klemen, papež-muč. Janez od Križa, spozn. Katarina, dev. muč. Ljubij. Josephin. Šmartin pod Šm. g. Hrenovke Sp. Tuhinj Bukovšica Žiri Sv. Katarina v Top. j Poličane J Laporje J Studenice Tinje t 26 '27 28 29 30 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek 25. pobink., Konrad, škof Virgil, škof Jakob, muč. Saturnin. muč. Andrej, apostol Rova Zapoge Litija Studeno Vače Sv. VenčesI 1 Sv. Magdalena I v Mariboru Cer. sv. Jožefa Odpustki meseca nov. 1911. I. Odpustki celega meseca novembra. Verniki, ki opravljajo vsak. dan meseca novembra kako pobožno vajo v tolažbo dušam v vicah, dobe: 1. vsak dan odpustek 7 let in 7 kvadragen; 2. popoln odpustek poljuben dan v mesecu, če prejmejo svete zakramente, obiščejo cerkev in tam molijo po namenu sv. očeta. II. Odpustki ob določenih dnevih meseca novembra. 1. Sreda. Praznik vseh svetnikov. Popoln odpustek: a) udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, v farni cerkvi; b) onim, ki nosijo višnjev škapulir; c) udom rožnivenške bratovščine. — Tretjerednikom vesoljna odveza. Ta dan popoldne ob dveh počenši in cel naslednji dan (vernih duš dan) do pete ure popoldne zamorejo verniki, ki so prejeli sv. zakramente in imajo pri sebi blagoslovljeno svetinjico sv. Benedikta, tolikrat zado-biti popoln odpustek, kolikorkrat obiščejo cerkev ali javno kapelo in molijo po namenu sv. očeta. Vse odpustke morejo obrniti v prid dušam v vicah. Molitve se lahko opravijo v vsaki cerkvi, tudi na podružnici. 2. Četrtek, prvivmesecu. Vseh vernih duš dan. Popoln odpustek: a) udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa, kakor včeraj; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; spovednik more mesto molitve v bratovski cerkvi določiti drugo dobro delo; c) udom rožnivenške bratovščine v bratovski cerkvi ali med osmino; d) udom bratovščine za uboge duše v vicah. 3. P e t e k , prvi v mesecu. Popoln odpustek vsem, ki gredo k spovedi in sv. obhajilu in nekoliko premišljujejo dobrotlji-vost presv. Srca in molijo v namen sv. očeta; udom bratovščine presv. Srca Jezusovega popoln odpustek pod navadnimi pogoji danes ali pa v nedeljo. 5. Nedelja, prva v mesecu. Udom rožnivenške bratovščine trije popolni odpustki: 1. če obiščejo bratovsko kapelo in tam molijo v namen sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če je v bratovski cerkvi izpostavljeno sv. Rešnje Telo in tukaj nekaj časa pobožno molijo. — Udom bratovščine Leto IX. Stcv. H. Vse za mladino! II. Vzgoja našega naraščaja. Še enkrat Marijini vrtci. Vse za mladino! To je geslo, ki nam mora biti pred očmi vedno in povsod. To je geslo, v katerem je naše upanje, naša rešitev. Zakaj v mladini tiči vsa naša pri-hodnjost. Zatorej: Vse, vse za mladino! Za mladino pa, da bo dobra in da bo naša, se ne more začeti nikoli prezgodaj skrbeti. Ka kor hitro se otročiček malce začne zavedati, da je na svetu, se mora že tudi ž njegovo vzgojo začeti. Domača hiša, zlasti mati, ima tukaj največjo in najvažnejšo nalogo. Takrat ko je otročičkova dušica najbolj mehka, občutljiva in sprejemljiva, takrat mora mati zastaviti svoje delo. Čas od 1. do 6. otrokovega leta je najvažnejši in n a j o d -ločivnejši za celo življenje človekovo. In v teh letih ima otroka v rokah mati. Kaj bi matere iz svojih otrok lahko naredile, ko bi hotele in ko bi znale, smo pokazali zadnjič na prelepem zgledu. Ko bi matere svojo nalogo dobro razumele in dobro izvršile, potem so vsi otroci, fantje kakor dekleta, godni za Marijino družbo. Če pa dobimo dečke in deklice, ki že pri 12. letu za Marijino družbo ne marajo, lahko vemo, da niso imeli dobre domače vzgoje, da niso imeli skrbne pobožne matere. Matere morajo pripravljati materijal za Marijine družbe. Zato skrbimo za dobre matere, in te nam bodo preskrbovale dobre otroke, iz katerih se bo dalo kaj poštenega napravit^. Pri 6. ali 7. letu pa mati ali domača hiša izroči otroka — ne da bi sama nehala zanj skrbeti — a izroči ga še drugim rokam, ki naj ji pomagajo za odraščajočega otroka skrbeti. To je šola, zlasti pa veroučitelj, kateliet. Otrok mora dobiti verskega znanja, ki mu ga domača hiša ne more vselej podati. Hvala Bogu, da se zadnje čase veliko misli in dela na zboljšanje kateheze; da je prodrlo prepričanje, da samo znanje in brezmiselno dr-dranje katekizemskih vprašanj in odgovorov človeka še malo poboljša, da je poleg učenja in znanja treba v šoli zlasti verske vzgoje ter praktičnega ali dejanskega izpolnovanja katekizemskih naukov. Znanje je potrebno in mora biti za podlago življenju. A znanje brez življenja ne velja nič. Opazujemo pa v življenju, da kljub skrbnemu katehetičnemu pouku in vzgoji mnogi mladi ljudje, ko šolo zapuste in posebno ko malo odrastejo, vse kar so v 21 šoli dobili, na klin obesijo, na vse šolske nauke, opomine in navodila pozabijo ter žive, kakor bi jih nikoli ne bili slišali. Zato je poleg navadnega šolskega ve-ronauka treba še posebnih sredstev, da to, kar smo v otroška srca sadili, ohrani i m o. Ta namen imajo Marijine družbe. — Na svoje veliko začudenje pa zopet opazujemo, da imajo mnoge družbe, dekliške in seveda še bolj mladeniške, čudno malo prirastka. Marsikje niti po en nov ne pristopi vsako leto, drugod le nekaj malega, in vendar izstopi vsako leto precejšnje število otrok iz vsake šole. Da bomo dobili prirastek ali dotok Marijinim družbam iz naših šol, zato smo jeli priporočati in vpeljavati M ariji n e vrtce. In res, nobenega boljšega sredstva ne vemo za to, da se delo dobre domače vzgoje v šoli skrbno '" .... nadaljuje, kakor so. vrtci Marijini. Hvala Bogii, misel o Marijinih vrtcih je našla mnogo prijaznega odmeva. Dobri otroci sami imajo veliko veselje z vrtci, in skrbni dušni pastirji so se vrtcev hitro oprijeli in jih »zasadili« ali pa jih še nameravajo. Da danes zopet pišemo o tej stvari, je vzrok trojen: 1. Ker se nam zdi silne važnosti; zato se nam ne zdi dosti, da je samo enkrat ali parkrat omenimo, marveč zasluži, da se večkrat o nji dodobra pogovorimo; 2. se nam zdi potrebno, posebno zdaj na začetku šolskega leta te stvari omeniti, ker takoj prvo leto, ko smo to misel sprožili, se pač ni mogla še povsod vpeljati;, v tekočem šolskem letu pa pričakujemo še mnogo novih vrtcev; 3. zato, da nekatere nejasne reči še malo pojasnimo. Najprvo vpraša nekdo, če so vrtci namenjeni tudi za fantiče ali samo za deklice. Odgovor na to je dan: I, kajpada tudi za fantiče, in za te še prav posebno! Deklice se dado navadno že tudi pozneje še dobiti za Marijino družbo, a fantje težko, kakor hitro se je malo zamudilo. Zato je treba s temi še prav posebno z g o d a i začeti, dokler so še ne- pokvarjeni. — Seveda sprejeti bo mogoče samo tiste, ki so imeli tako dobro domačo vzgojo, da jih kaj takega veseli; Komur pa že pri teh letih (8., 9., 10.) taka reč ne diši, s takim pač ne bo mogoče veliko narediti. Kolikor pa poznamo naše šolarje, bo menda vsaj polovica, če ne več, rada pristopila, če se primerno povabijo. — Seveda med kandidate Marijine družbe se bodo (pri 12. letu) sprejeli le tisti, ki so se v »vrtcu« izkazali godne. In od kandidatov zopet (pri 14. letu) med prave ude družbe, kateri so se za časa kandidature dobro obnesli. Gotovo bo kateri odletel; večina, upamo, bo pa vendar ostala. Kdor se ne izkaže godnega za vsprejem, se odloži na poznejši čas. Ako pa nikakor ne kaže, bo dobro, ga spraviti vsaj v društvo, ki ne zahteva toliko po-božnosti, pa vendar varuje velikih nerodnosti. Takemu se bo lahko reklo: Tebe pa premalo veseli molitev in pobožnost, boš pa rajši telovadil! Glavna zahteva v vrtcu je: vsakome-sečno sveto obhajilo in pa — ne pozabiti — abstinenca! Seveda bo to dalo dosti spovedovanja. A zato bo pa toliko manj greha! In ker bodo večkrat šli k spovedi, se bodo znali tudi boljše in ročnejše spo-vedovati. Razen tega naj se spoved tudi kolikor mogoče okrajša. To pa velja za vse, ne samo za otroke, posebno pa še za Marijine družabnike! Čemu — da naravnost rečem — čas tratiti z »očitno spovedjo«, ki ni za veljavnost spovedi čisto nič potrebna, ampak je le bolj zavoljo lepšega, in še moti, ker jo mnogi zamenjavajo in v isto vrsto stavijo s kesa-njem, kar je kapitalna zmota. Pri sedanjem obilnem spovedova-nju bi bilo najbolje, da bi se ta dolga »očitna spoved« popolnoma opustila. Namesto tega naj bi se ljudje navadili na začetku spovedi povedati, kdaj je bila zadnja spoved, kar je za spovednika veliko večje važnosti vedeti, kakor pa »očitna spoved«, ki jo je že tisočkrat slišal, in pa: večjo važnost polagati na kosanje, od katerega je odvisna veljavnost cele spovedi. To misel so odobrili tucli ljubljanski knezoškof v »Vodniku marijan-skcm« (na strani 69. in 70.). Torej se lahko po nji ravnamo. — No, to smo tako mimogrede povedali. Naj dodamo še to, da marsikje tem malim spovedencem določijo poseben čas za spovedovanje, kadar drugih ljudi ni v cerkvi, da jim ne delajo napotja, kar je gotovo zelo dobra uredba. Nekdo drug vprašuje, kako z znaki (svetinjami). V »Vodniku marijanskem« jo rečeno, da naj kandidatje ne dobijo nikakih svetinj (na zelenem traku). Ti mali pa so dobili zdaj male svetinjice na ozkih tračkih. — Ko je bil »Vodnik« izdan, še nismo poznali Marijinih vrtcev. Ko so se teli vpeljavati, so ti mali želeli imeti neko vidno znamenje, kaj da so. Da imajo večje veselje in da bodo bolj stanovitni, se jim je dovolilo. Razume se, da kandidatje ne morejo biti na slabšem kakor aspiranti, zato naj zaenkrat — ako se kdaj kaj drugega ne določi — ohranijo iste znake. Zopet drug dopisnik sporoča, da odrasli družabniki ne vidijo radi, da bi se ti mali ž njimi vred udeleževali družbenih shodov. — Na to odgovarjamo: Seveda ne! Kandidatje pač gredo že med velike, a aspirantje ne (tudi pri procesijah ne, ker morajo iti tam, kjer gre »šola«), — Za male tudi ni potrebno, da bi bili shodi vsak mesec, in sicer iz dveh razlogov: 1. ker bi duhovniki, če nimajo nobenega pomočnika za to, toliko dela ne mogli zmagati; 2. ker jih imajo itak v šoli skupaj in se jim lahko pri krščanskem nauku vmes kaka beseda reče. Zadostuje torej, da imajo nekaterikrat — recimo trikrat, štirikrat — na leto malo posebnega shoda, da se za to reč posebe vnemajo. Seveda kjer pa hočejo imeti večkrat te vrste shode, prosto jim! Kjer so razumni in goreči družabniki, je najbolje, če oni prevzamejo in duhovniku olajšajo to delo. Kako lepo znajo to v Vipavi, nam priča ta-le dopis; Vipavski Marijin vrtec. Nedavno se je v vipavski Marijini družbi ustanovil Marijin vrtec, kateri šteje 48 članic. Sestanlfjj se vrše vsak teden po popoldanski službi božji, iz-vzemši ko imajo članice Marijine družbe mesečni shod takrat izostane. Voditeljica Marijinega vrteča je gdč. Franjica Silvester. Spored sestanka: I. Trikrat se zapoje: O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki k Tebi pribežimo! Eno češčenomariio ter: Z ljubljenim Sinom nas blagoslovi Mati Marija! II. Pri vsakem sestanku prerešetamo kako družbeno pravilo. Potem se prečita vzpodbudna dogodbica, ki jo vzamemo iz »Bogoljuba«, »Detoljuba« ali kaj drugega primernega. III. Marijina pesem, češčenamarija ter molitvica »Pod Tvoje varstvo pribežimo«. To je naš običajen spored. A imamo še nekaj. V Marijinem vrtecu smo, zato gojimo tudi Marijine cvetlice. S kakim veseljem segajo deklice po čednostnili cvetkah, ki jih razdeli gdč. voditeljica. Čednosti in premagovanja ki so na listkih pisana, izvršujejo se v teku tedna. Cvetlice se glase na primer tako-le: 1. Ko se zjutraj zbudiš, pozdravi Marijo ta teden: Češčeno bodi sveto in brezmadežno spočetje presvete Device Marije Matere božje! 2. Pripravi ta teden lep, svež šopek za družbeni oltar in sicer za soboto. 3. V petek pridi v družbeno sobo in zmoli pet očenašev na čast Kristusovemu trpljenju. 4. Iz spoštovanja do sv. R. T. hodi po cerkvi po prstih. 5. Ko poklekneš pred tabernakeljnom obenem izgovori »Hvaljen Jezus«. 6. Premagaj se ta teden, da ne boš pila nobene alkoholne pijače. Tu smo navedle le nekatere, a imamo jih obilo, katerih se prav pridno poslužujemo Ko pa končamo pobožnost, potem se* pa igramo raznovrstne igrice, pri katerih se prav prijetno zabavamo. Tako preživimo nedeljski popoldan. V Marijinem vrtecu se vadimo v molitvi, omiki, petju in veselju Bogu in Mariji zveste ostati. No, vidite, ali si morete misliti kako lepše opravilo za dobro Marijino hčer, kakor cla se na tak način peča z vzgojo mladega »naraščaja«? Ni rečeno, da morajo poVsod do pičice enako delati, toda lep zgled imate tukaj, ki ga priporočamo v 21* posnemanje, kjer vam je le mogoče. Morda bi se dobil tudi kak mladenič, ki bi se hotel na podoben način posvetiti skrbi za svoje mlajše bratce? Še na en pomislek bi bilo skoro potrebno odgovoriti. Ko ste zadnjič brali zgodbo o onem pobožnem fantičku na Štajerskem, si je morda kdo mislil: E, to je pa že preveč pobožno! To za nas ni! — »Preveč pobožno«! O tem bi se dalo spet mnogo pisati, pa danes ne utegnemo; morebiti pride kedaj drugikrat na vrsto. Za danes rečemo samo toliko: Ko bi bilo prave pobožnosti res kdaj preveč, potem bi bili gotovo preveč pobožni predvsem — svetniki. Dokler pa častimo svetnike kot nedosegljive vzornike, toliko časa nikar tako ne govorimo in se nikar ne bojmo preveč pobožnosti, — če je le resnična, prava. Napačna je pač lahko pobožnost in je res mnogokrat;ačeje prava, je ni nikoli preveč, in posebno se ni bati, da bi bila naša mladina kdaj pre-pobožna! Pre-nerodna že, — a ne pre-pobožna! * * * Mala, na videz otročja reč, ti vrtci, pa vendar velikanske važnosti za krščansko življenje našega ljudstva v prihodnji dobi. »Zgodaj se vadi, kdor hoče mojster biti«, tako nekako pravi neki pregovor, ali z drugimi besedami: Česar se je Janezek učil, to Janez zna. — Ne čudimo se preveč, če z našimi mladeniškimi družbami ni šlo prav gladko! Fantje so imeli premalo podlage od zgodnje mladosti. No pa še s temi je ponekod precej dobro šlo. Če se bodo pa v tem duhu vzgajali od zgodnje mladosti, bo šlo še vse bolje. Zdaj je čas, da se mladeniške Marijine družbe začnejo oživljati in poživljati — in sicer na ta način. Če hočejo fantje vrh tega tudi še telovaditi, dobro. Če imajo veselje do tega, kdo bi jim branil? A le podnevi, ponoči nikar! Toda najprej mora biti trdna verska podlaga. Sama zunanjost jim ne bo srca preustvarila. Le fantje z dobro versko vzgojo bodo zanesljivi v vsakem slučaju. To bo en velik uspeh teh otroških organizacij. Drugi sad neizmernega pomena pa bo ta: Le na ta način bomo versko življenje moškega spola dvignili iz sedanje mlačnosti; bomo moški spol spravili k bo!j pogostemu prejemanju sv. zakramentov. Pred kratkim sem vprašal nekega tujega gospoda, ki živi že dalj časa v naši sredi, kako sodi o verskem življenju našega ljudstva. Splošno mi je pohvalil, a imenoval je dve napaki, ki jih sam živo čutim. Prvič, je rekel, je vse malo plitvo, površno, premalo globoko in trdno. Zjutraj, pravi, vse prav pobožno v cerkvi, popoldne pa vse veseljaško, lahkomišljeno Tako da se popoldne skoro vse zgubi, kar se je dopoldne pridobilo; podere, kar se je sezidalo. — To je stara pesem, katero jaz že dolgo pojem, ki jo pa malokdo hoče poslušati. Površno! Naša pobožnost obstoji samo v molitvi, — zatajevanja pa ne prenese. Malo zatajevanja — zdržati se opojnih pijač — se zdi ljudem tako čudno, tako novo, tako nezaslišano, tako neumno, kakor bi še nikoli ne bili slišali o nekem učitelju nove vere, ki se je imenoval Jezus Kristus in ki je učil: Kdor hoče moj učenec biti, naj zatajuje sam sebe!... Zato naša pobožnost nima krep-kosti, nima zanesljivosti. Vsak nasproten vetrič jo lahko prekucne, vsaka skušnjav-ca, vsak materialen dobiček, vsak slepar-ček jo lahko spelje. Zato imajo liberalci tako lahko delo! . . . Pa o tem se danes nisem namenil obširneje pisati. Zapeljalo me je na stran. Oprostite! — Drugič pa je rekel tuji gospod: Samo ženstvo! Imamo zares veli1/o obhajil, a koliko je moških? . . . No, to je naša stara rana, katera nas vse boli in nad katero že davno tožimo. Pa kako jo odpraviti? Kaj smo že vse poskušali, da jo odpravimo, a dozdaj je še malo uspeha! Ali ve kdo za kak boljši pomoček, da bi to staro rano ozdravili? Kaj bi pomagalo? To in edino to, če bomo tudi moško kakor žensko mladino prav z m 1 a d e -g a odvajali proč od nepotrebnega teles- nega uživanja, proč od pijače, pa vodili k studencu duhovnega življenja, ki teče v sv. obhajilu. In to se bo zgodilo z abstinenco pa z Marijinimi vrtci in Marijinimi družbami — kakor za dekleta tako za mladeniče. Zato: Naj živi abstinenca!* Naj rastejo in se razcvitajo Marijini vrtci! V tem je naša rešitev, v tem upanje boljših časov .... * Berite »Lepo pismo iz Amerike«! Pojdimo na pokopališče! Vseh svetnikov večer. Narava je ogr-njena v žalno jesensko krilo, le na pokopališču cveto cvetlice, kakor bi ondi klila pomlad. Na grobove prihajajo številne množice v slovesnem sprevodu, opravljene v žalno opravo. Sredi pokopališča stoji križ, drevo življenja. Pred njim poveša cvetje vele glavice in drobne lučke raz grobov pošiljajo mu skromne žarke. Raz križa pa veje tolažilen dih: «Blagor mrtvim, ki počivajo v Gospodu!« Križani Rešenik ie vstal iz groba, tudi mi !)omo vstali kakor on, — če bomo živeli, kakor on . . . Odišli domov v Gospodu umrli niso mrtvi, ampak spijo. Pokopališče ni brezupen kraj, je le postaja, počivališče, kjer se odpočijemo za večnost. Grobovi niso grobovi človeške sreče, ampak so mesta kratkega odmora. Zato jih venčamo s cvetjem in prižigamo lučice na njih površju, proseči večne luči onim, ki snivaio v Gospodu. Kak skrivnosten večerni prizor! Tihi mrak ogrinja naravo, pokopališče je kakor jezero, kadar se leskeče v solnčnili žarkih. Zdi se, kakor bi bilo košček večernega neba, ki nasuto z ne-brojnimi zvezdami pričakuje veličastnega vzhoda. Vse to se vrši na večer praznika Vseh svetnikov. Kjer so svetniki, naši zmagujoči predhodniki, tjakaj pridejo naši v Bogu počivajoči sobratje, tja upamo priti i mi po za-služenju našega Odrešenika. O, pevajmo ta dan slavospeve zmagoslavni cerkvi, na večer pa pojdimo na pokopališče, kjer naši dragi počivajo v senci križa. Pokopališče je šola življenja, slika zemeljske ničnosti. Vsa zemeljska lepota in čast, vsa nečimernost in ohola prevzetnost je tu pokrita z zemeljsko rušo. Tu ne buči vihar strasti, zavisti in sovraštva: 3ovražnik počiva poleg sovražnika, ne da bi mu mogel škodovati, prijatelj poleg prijatelja, ne da bi mu mogel spregovoriti prijazno besedo. Hodimo na pokopališče, v to šolo življenja! Tam stoji ob grobu križ, vanj je vdoib-ljena podoba Brezmadežne. Kdo počiva tukaj? Mladenič, mladenka. V najlepši mladostni dobi sta zahrepenela po nebeški Materi, katero sta pohitela gledat v pravo domovino. Pokleknimo na njih grobove ter jim v goreči molitvi pošljimo prijateljski pozdrav. Kaj ne, kako se sladko spi, kdor nosil družbeni ie znak, kdor nosil je Marijin trak, Mariji zvest življenja dni! O, če bi bilo mogoče, bi nam vzkliknili iz gruoa: Zmagujte svet, zmagujte sami sebe, oklenite se Marije, ona vas more osrečiti! Hodimo torej na pokopališče! Moderni svet se oddalja od njega in se ga boji, nam pa so grobovi gredice, v katere so vsejana semena, ki bodo ob glasu trobente vzkliia v rajske cvetove — ali pa tudi v plevel, ki bo ob žetvi odbran in vržen v ogenj . . . Vseh mrtvih večer ... Ob križu leske-čejo tri lučice: življenje, smrt, večnost . . . Vse bo minilo, večerno solnce življenja zaide za goro; trudni bomo legli k počitku ter zaprli motne oči. Kmalu se bo tudi nad našim grobom dvigal križ in bodo gorele lučice. In kje bodo takrat naše duše? ... Za gotovo ne moremo vedeti. A navadno je: Kakršno življenje, taka smrt, taka večnost. Kar bomo sejali, to bomo želi. Vse bo kmalu minilo, — samo čednosti in dobra dela bodo ostala. Imejmo zemljo pod nogami, v srcu Boga, v mislih večnost!To je nauk, ki nam ga daje pokopališče, — šola življenja. J. U. .(i Vseh mrtvih dan. !Turobno se glase Zvonovi, znaneči vernih mrtvili dan. V resnobno misel med grobovi premnog zataplja se kristjan. V resnobni misli poleg groba, topim se danes tudi jaz; srca se polaste občutki, ki tuj mi zanje je izraz. A kaj bi tu iskal izraza? kar čutim jaz, to čuti vsak, ki danes resnega obraza tu sem obrne svoj korak. V duhu zremo belo ženo, ki v grob povede nas enkrat; ila z mrtvimi smo kakor eno, kot sestra sestri, bratu brat. Nemila smrt, ki položila, tu znanee naše je v zemljo, nas kmalu tudi priklopila pokojnikom trohnečim bo. Čemu li človek se šopiri s častjo, bogastvom, cvetom let? Nečimerni so sreče viri, ki nudi jih minljivi svet. Kako li svet imel bi v čisli, da svoje dal bi mu srce; če mi pogosto take misli duha bistrijo in vedre! Ta resna misel naj spodbada v življenja borbah nas povsod, da kdaj skušnjav strupena vada ne zvabi nas na krivo pot! f I. Naj glas zvonov iz stolpa line odmeva liani čez hrib in plan, naj vzbuja v srcih nam spomine na resni vernih mrtvih dan! Br. Gervazij. PRESVETO RESnJE TELO. Veliki pomen evharističnega kongresa v Madridu. Pred vsem moramo pomisliti, da so se prekuculii družabnega in cerkvenega reda ro svojem izvršenem »delu« na Francoskem in Portugalskem vrgli z vso srditostjo na Špansko. Toda že pred kongresom se je polastilo toliko navdušenje celega naroda, da se nasprotno časopisje ni nič prav upalo zabavljati zoper kongres. Liberalni »Madridski Heraldo«, ki je med vsemi španskimi listi najbolj razširjen, je prav pravično in taktno pisal o kongresu. Zanimiv je bil tale slučaj v zbornici. Dva radikalna poslanca sta želela izpo- slovati prepoved procesije z Najsvetejšim. Dobila pa sta od pravosodnega ministra silno krepko podnosnico. Rekel je njima, da je že ski-ajni čas, da se navza-meta »evropske« olike, da ne bosta zaostala za tistimi narodi, ki so dosedaj izkazovali evharističnim kongresom največjo naklonjenost. Kongres so otvorili v nedeljo, 25. junija, ob 6. uri zvečer v nadškofovi prestolnici sv. Frančiška. Papežev zastopnik kardinal Aguirre je imel prvi govor. Zelo pomenljivo je povdarjal, da je ravno ta evharistični kongres največje z a d o- ščenje za sv. očeta, katerega ravno letos Italija s svojo puhlo 501etnico tako kruto žali. Prav pomenljivo je bilo slovesno zborovanje v ponedeljek 26., junija. Nastopali so kot govorniki škofje iz Amerike, Španske in drugi. Poudarjali so zlasti tudi dolžnosti starišev, učiteljev in časnikarjev glede pospeševanja pogostnega sv. obhajila. Zelo važno je bilo zopet splošno zborovanje v torek 27. junija. Nastopali so najboljši govorniki svetnega stanu, kakor: odvetnik Briffant iz Belgije, odvetnik Tousaint iz Pariza in Pidal, predsednik španske akademije. Najbolj znamenit in pomenljiv pa je bil nastop in govor portugiškega škofa iz Beje Msgr. Seba-stian, ki ga je portugalska republika izgnala. Njegov govor je bil zelo času primeren, njegova izvajanja resnična, ker so se opirala na skušnje zadnje žalostne preteklosti. Z ozirom na uničevalno preganjanje katoličanov, pravi škof Seba-stian, ste najpotrebnejša dve sredstvi: temeljit krščanski pouk mladine in pa dobro razvito katoliško časnikarstvo. Podpiranje kr-ščanskega tiska je za naše čase koristnejše in potrebnejše, kakor zidanje kake nove cerkve ali kakega novega samostana je zaklical svojim poslušavcem, ki so njegov govor sprejeli z navdušenim odobravanjem. Vsak dan je prinesel nove zanimivosti. Sreda 28. junija pa je nudila rajsko lep prizor. Bilo je to skupno sv. obhajilo otrok, ki se ga je udeležilo kakih 25.000 otrok. Kdor je to videl, kdor je gledal mladim in starim v rosne oči, ki so se lesketale v svetlih solzicali veselja in navdušenja, ta je moral priznati, da je bil to najlepši, pa gotovo tudi dolgotrajen sad tega evharističnega kongresa. Komaj je papežev dekret o prvem svetem obhajilu otrok bil pred 10 meseci v Montrealu razglašen, je že nastopila prvikrat, kar stoji sveta Cerkev, v Madridu krasna armada 25.000 otroških obhajan- cev pri skupnem sv. obhajilu! To veliko pomenljivost sem hotel poudariti. Na presenečenje 28. junija je sledilo novo, dne 29. na praznik sv. apostolov Petra in Pavla. V nadškofijski^ prestolnici je bilo sklepno zborovanje ob 4. uri popoldne. Tega so se udeležili osebno kralj Alfonz, kraljica Viktorija, cel dvor in ministrski predsednik Canalejas (Ka-nalejas). Pri tem sklepnem zborovanju je govoril papež in je govoril kralj. Sv. oče so poslali zanimivo očetovsko brzojavko, v kateri prosijo udeležence, da se naj obrnejo do božjega Zveličarja v najsvetejšem Zakramentu s prosivnimi in spravnimi molitvami za tako bridko obiskani portugalski narod, da bi pre-sveto Srce Jezusovo potolažilo škofe, duhovščino in verno ljudstvo. Kralj Alfonz pa je v svojem navdušenem govpru pozdravil vse udeležence, svoje podanike in tujce, je izrekel svojo udanost sv. očetu ter prosil njihovega sv. blagoslova zase, za svojo dimžino, za Špansko in za vse v Madridu zastopane narode. Tu se je vzdignil vihar navdušenja. Ni bila zlepa zahvalnica »Te Deum« tako umestna kakor tukaj. Zakaj ta evhari-stični kongres je bil prvi, katerega je kronan vladar počastil s svojo navzočnostjo in s svojim govorom. Takega navdušenja ni videl še noben kongres. Nevem, ali je bil ta prizor veličast-častnejši ali procesija, ki je nato sledila. Ker je bila ta že zadnjič opisana,' se omejim zopet samo na to, da poud ari m znamenitost tega dogodka. Ko je bila procesija najsijajnejše izvršena, je prenesel papežev zastopnik najsvetejši Zakrament v kraljevo prestolno dvorano. Tu se je izvršilo posvečenje Španije pre-svetemu Zakramentu, ki je zgodovinskega pomena. Francoski kralj Ludovik XIV. bi bil imel sezidati presv. Srcu Jezusovemu cerkev ter sebe in svoje kraljestvo njemu posvetiti. Zanemaril je to naročilo in sledila je francoska revolucija z vsemi nesrečami do d&našnjega^dne. Na Španskem pa je kralj Alfonz res kraljevsko plemenito nastopil pri tem kongresu. Kako obilen je moral biti blagoslov, ki ga je nazadnje z balkona kraljeve palače podelil papežev zastopnik z Najsvetejšim, je kmalo pokazala najbližja prihodnjost. Kdo se ne spominja revolu- cionarnih izbruhov po celem Španskem pred nekaj tedni? Kakor hitro so nastali, ravno tako hitro so zopet izginili. Ali se vam ne zdi, da je ta božja pomoč bila posledica blagoslova prepornenljivega XXII. mednarodnega evharističnega kongresa v Madridu? Župnik Alojzij Šoba. Pripravi Od vekov že je tvoja volja ta prostor za oltar izbrala; ti sam si roko blagoslavljal, ki beli marmor ie klesala. tudi mene! Ti si čebelico ohranjal, ko se je pasla po cvetovih; ti si voščenice pripravljal, si zbujal rože po vrtovih. Ko so po bajnolepih gajih olive sočni plod razvile, si jih ti čuval, saj si vedel, da bodo večno luč pojile. V naročje zemlie ti si vložil dragulje in pa solze zlate, ti si umetniku pokazal, kako izkuje kelih zate. V kadilo, ki gori pred tabo, najdražjo si izlil vonjavo. Kako lepo si vse pripravil za tempelj svoj, za svojo slavo! Ti Vsemogočni, ti Veliki — o ne odkloni prošnje ene: Glej, tudi jaz sem tvoj ciborij, pripravi, Jezus, tudi mene! M. Elizabeta. O Grinjonovi „pravi pobožnosti do Marije". (Dalje.) Ako gremo k Jezusu, pojdimo, o kristjani, po Mariji, to je božja skrivnogt izvoljenih. BI. Montfort. Srce me žene, da bi ti, dragi »Bogoljub«, spregovoril še o veliki važnosti in vrlinah prave pobožnosti. Toda za to bi — da govorim z bi. Grinjonom — potreboval obilnega razsvetljenja; zato naj ob kratkem spregovorimo le sledeče: 1. Ako se na Grinjonov način po Mariji izročiš Jezusu, posnemaš s tem v nekem oziru nebeškega Očeta, ki nam je svojega božjega Sina podaril tudi po Mariji, ter nam naklanja še vedno vse milosti po Mariji; drugič posnemaš s tem božjega Sina, ki je 1 e po Mariji prišel k nam ter nam je tako dal zgled, kako naj po isti poti, po kateri je On k nam prišel, gremo tudi mi k njemu: namreč po Mariji; tretjič posnemamo na ta način Sv. Duha, ki nam siplje svoje milosti in dobrine po svoji ljubljeni nevesti. »Mar ni edino pravično,« vpraša sv. Bernard, »da se vrača milost po isti poti k svojemu začetniku, po kateri je prišla k nam?« 2. Ako hrepeniš priti po Mariji k Jezusu, priznavaš s tem njegovo neskončno srvetost ter mu izkazuješ dolžno čast. Ti bi rad na ta način dal na znanje, da se sam — zaradi svojih grehov — ne upaš bližati njemu Najsvetejšemu, ampak da potrebuješ za to neobhodno srednice in priprošnjice Marije, ki je njegova blažena Mati ter zakriva s svojo svetostjo tvojo grešnost. Obenem razodevaš s tem svojo ponižnost pred svojim Bogom in prihodnjim sodnikom, pred katerim bi brez Marije ne mogel obstati. 3. S to pobožnostjo položiš vsa svoja dobra dela, ki so vsled samoljubja oma- deževana, v roke Mariji, da jih ona, p>pe-dobrotljiva Mati, očisti vseh made|ev ter nepopolnosti, jih posveti, okinča ter jih nato Bogu podeli; tak dar je potem gotovo Bogu drag in ljub. O kako srečni so tisti, ki tako vsa svoja dejanja in trpljenja po rokah Marijinih darujejo Najvišjemu; s kakšnim do-padenjem sprejema Bog take darove! Povem ti priliko. Kmetič je dolžan svojemu kralju veliko najemnino; nima pa drugega kot le nekaj sadja, ki pa je slabše kakovosti. Kaj misliš, ali bi bilo pametno, da bi kmetič to sadje sam nesel kralju v povračilo za najemnino ali pa kot dar? Gotovo rečeš, da ne. Kaj naj torej ubogi mož stori? Pametno bi ravnal, ako se približa kraljici ter jej ponudi sadje; ta bi pa iz usmiljenja do ubogega kmetiča od-sl ranila od sadja črvojedno in gnjilo ter bi — če je potem dar tudi majhen —■ morda le eno jabolko — na zlatem krožniku podarila kralju. Gotovo bi kralj z veseljem sprejel ta če tudi majhen dar, in to zato, ker ga mu je podarila ljubljena kraljica v imenu ubogega kmetiča. Podobno je tudi naše razmerje do Boga, našega Gospoda, ter do naše nebeške Kraljice. »Ako bi rad kaj malega Bogu daroval,« pravi lepo sv. Bernard, »skrbi za to, da ta darček izročiš Mariji v roke, ker bi ga sicer Bog zavrnil.« Veliki Bog! vzklikne po teh besedah bi. Grinjon, kako majhno je vse, kar mi storimo! Vsi naši dohodki, to je vsa naša dobra dela, ki jih izvršujemo, v resnici nimajo večje vrednosti, kot ono slabo sadje ubogega kmetiča. Toda s pravo pobožnostjo jih izro-čujmo v roke Mariji. Njej v slavo smo se odrekli samim sebi ter se jej izročili z vsem, kar smo in imamo. Ne bo li velikodušna nebeška Kraljica pokazala svoje radodarnosti do nas ter nam naše male darove povračevala bogato, prav kraljevsko? Ona se nam bo — pristavi bi. Grinjon ves navdušen in prepričan — izročila z vsemi svojimi milostmi in zaslugami; položila bo naše darove v zlato skle-iico svojih čednosti ter jih podarila Bo- gu; oblekla nas bo, kakor je nekdaj to storila Bebeka sinu Jakobu, z lepimi oblačili svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa in tako bomo kot njeni zvesti služabniki oblečeni z dvakratno prekrasno obleko, namreč z oblačilom, z dragocenostmi in vonjem, to je s čednostmi in zaslugami Jezusa Kristusa ter obenem z onimi naše nebeške Matere Marije. 4. Ako se okleneš »prave pobožnosti do Marije«, s tem izvršiš najvzvišenejši čin ljubezni do bližnjega, saj s tem prepustimo vsa dobra dela in trpljenja, ki so nam tako draga, Mariji, da ž njimi poljubno razpolaga v korist živim in mrtvim. 5. S to pobožnostjo zavaruješ milosti in pridobljene zasluge, ker jih izročiš v varstvo Mariji, devici najsvetejši. Porečeš jej lahko: »Glej, moja draga Mati in moja dobrotna Gospa, izročim ti vsa dobra dela, ki sem jih dovršil z milostjo tvojega ljubega Sina; bojim se, da bi jih ne izgubil, ker poznam svojo veliko slabost in nestanovitnost, poznam tudi številne in nevarne sovražnike, ki me brez prenehanja napadajo in zapeljujejo. Ah, skoro vsak dan vidim, da žalostno na tla padajo cedre libanonske, ki so svetile kakor zvezde na nebu; toda naenkrat izgube svoj lesk in svojo visokost. Na moji desni padajo tisoči pravičnih, ob moji levi de-settisoči. O moja premogočna Kraljica, ki vse premoreš, podpiraj me ti, da ne padem, čuvaj ti vse moje zasluge, da mi jih kdo ne uropa; vse, kar sploh imam, izročim tebi v varstvo; »vem, komu zaupam,« te besede sv. Pavla smem nate obrniti. Dobro vem, kdo si ti, o Marija, in zato se ti prepustim z vsem, kar sem in imam. Ti si »Devica najzvestejša«, ne samo Bogu, ampak tudi nam ljudem, in zato ne boš dopustila, da bi se izgubilo, kar je v tvoje varstvo izročenega. Ti si »Devica najmogočnejša, nihče ti ne more škodovati, nihče vzeti, kar je prišlo v tvoje roke. — »Ako stopaš v njene stopinje,« pravi sveti Bernard, »ne boš zašel, ako njo kličeš, ne boš obupal, ako te ona drži, ne boš pa- del, ako te ona varuje, se ni treba nič bati, ako te ona vodi, ne boš opešal, ako ti je ona naklonjena, boš srečno premagal vse ovire in zapreke" ter dospel-do cilja.« In zopet pra:vi isti sveti učenik: »Ona zadržuje Šina, da ne udari, zadržuje satana, da ne škoduje; ona krepi čednosti, da ne omagajo, ona varuje zasluge, da se ne poizgube, ter čuva milosti, da jih nihče ne uropa.« Te besede sv. učenika, pravi bi. Grinjon, vsebujejo jedro vsega, kar sem doslej pisal. Zares, ko bi me tudi noben drug vzrok ne navduševal za to pobožnost, kakor ta, da me ista gotovo ohrani v milosti božji, bi se moje srce moralo zanjo vneti z vsem ognjem. 6. Ta pobožnost podeli dušam prostost otrok božjih ter jih resnično oprosti. Ker se prostovoljno iz ljubezni do Marije njej popolnoma, izročimo, podžge ta draga nam za.povedovavka iz hvaležnosti naša srca, da hitimo' z orjaškimi koraki dalje po poti božji. Marija odvzame duši potrtost, žalost in bojazljivost. Na to pobožnost je opozoril sam božji Zveličar služabnico, imenovano Nežo Jezusovo iz dominikanskega reda, ko je bila njena duša vsa zbegana. »Postani zvesta služabnica moje Matere,« jej je naročil. Storila je to in v trenutku je minula potrtost. + * * Opisali smo v letošnjem »Bogoljubu« — to čutimo, z medlimi obrisi — jedro Grinjonove prave pobožnosti do Marije. Prebiraj večkrat te razprave s premislekom, da se vtopiš v bistvo te pobožnosti, ki mora prevzeti in prenarediti vsega človeka. V prihodnjem letniku »Bogoljuba« bomo opisali praktično stran te pobožnosti, kako se je treba oprijeti in izvrševati. Upamo, da bomo mogli kmalu podati dragim bogoljubom tudi knjižico z navodilom o tej pobožnosti. Duhovnikom in nemščine veščim priporočamo knjižico: »Das goldene Buch der wahren Andacht zu Maria« vom sel. Maria Grignon von Montfort ter »Das Geheimniss Maria in ihrer Heiligkeit und Macht« vom sel. Ludwig Maria Grignon v. Montfort. Iz teh knjižic blesti zlato prave pobožnosti in krščanske popolnosti. Hvala Bogu in Mariji! Ustanovila se je bratovščina »Marije, Kraljice src«, ki ima namen, Grinjo-novo pobožnost do Marije pospeševati. Cerkev jo je potrdila in priporočila; bratovščina se širi veselo ter šteje že mnogo tisočev članov; med temi najdemo tudi ime papeža Pija X. Podružnica te bratovščine se nahaja na Slovenskem pri čč. lazaristih pri Sv. Jožefu nad Celjem, kjer se vpišejo lahko tisti, ki hočejo postati pravi služabniki Marijini po nauku blaž. Grinjona. Vstanite legijoni pravih služabnikov Marijinih! vzklika sloveči bogoslovec Lemkuhl, ki ves gori za to pobožnost. Te legijone množimo tudi ,mi verni Slovenci. S tem bomo pospeševali med našim narodom pravo in zdravo pobožnost, vodili duše k visoki popolnosti ter storili mnogo v slavo božjo in Marijino. Priporočam ti, dragi bogoljub, da vsako jutro moliš naslednjo molitev ter se tako pripraviš za pravo pobožnost k Mariji ter za vstop v bratovščino »Marije, Kraljice src«: »O Marija, o moja dobrotljiva in brezmadežna Gospa, jaz sem tako srečen, da sem tvoj popoln služabnik iz ljubezni! Izročim ti in posvetim svoje telo in svojo dušo z vsem notranjim in zunanjim, naravnim in nadnaravnim, preteklim, sedanjim in prihodnjim imetjem. Želim se da^ies udeležiti vseh odpustkov, ki jih morem dobiti, ter jih izročim tebi. O Marija, moja preljuba Mati! Odpovem se svoji volji, svojim grehom, svojim nagnjenjem in namenom. K tebi pribežim ter se skrijem in izgubim v tvojem ljubezni plamtečem srcu, moja nebeška Mati, da samo po tebi, s teboj in za tebe molim, delam, trpim v večjo čast najsv. Srca Jezusa, tvojega božjega Sina. Amen.« Lepo pismo iz Amerike. bit. v ■! • t iev f •'«1 ■ . ••< ■ Radifpriobčimo 5. Na Jutrovem. 6. Zgodbe sv. pisma, 17. zvezek. V zameno ali v doplačilo — kakor si je kdo pri vpisovanju želel — se še doda: 7. Troje povesti. Z razpošiljatvijo smo pričeli ravnokar. Potrudili se bomo, tla častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. — Red za letošnjo razpošiljatev je sledeči: 1. Amerika, Afrika, Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Tržaško-koprska škofija. 5. Lavantinska škofija. 6. Ljubljanska škofija. 7. Goriška nadškofij a. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj tako j , ko dobijo »avizo«, pošljejo po nje na železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo družbi samo zamudo in nepotrebne stroške. Obenem vsem čč. gg. poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več kot eno balo, vljudno naznanimo, da se nahaja zapisnik udov vedno v oni bali, ki ima najnižjo številko. Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Odbor. ★ ★ ★ Naprošeni smo kot dodatek k prejšnjemu naznanilu objaviti še to-le prošnjo: MOHORJANI! — »SLOVENSKA STRAŽA« VAS KLIČE. Zopet Vas je družba sv. Mohorja razveselila s krasnim književnim darom. Za ud-aino dveh kron dobite šest lepih knjig, katere Vam bodo krajšale dolge zimske večere. Kako pa lahko najlepše izkažete hvaležnost? Družba sv. Mohorja sama ima svoj sedež v mestu, kjer prebivajo najbolj zagrizeni naši narodni nasprotniki, ki nam hočejo ugrabiti našo lepo zemljo in zatreti naš mili sloven-slli jezik. Družba sv. Mohorja je največja slovenska trdnjava v naši, narodno najbolj ogroženi Koroški in njenem glavnem mestu Celovcu. Veliko napadov je že morala prestati od strani nemških nestrpnežev in zato jo bo gotovo razveselilo, ako bo vsak Mohor j an v znak hvaležnosti, da mu za tako nizko ceno podaja vsako leto toliko duševnega kapitala in zabave, ob sprejemu knjig daroval za »Slovensko Stražo« vsaj 10 vinarjev. Mohorjani! Lansko leto ste se radi odzvali naši prošnji in poslali skupno 2748 K 4 vin. Srčna Vam hvala za ta lep dar. Prosimo Vas pa, da se nas tudi letos spomnite s še obilnejšim darom. »Slovensko Stražo« čaka v bodočem letu ogromnega dela, katero bo pa mogla'izvršiti le, ako bo dobila za to potrebna sredstva. Armada Mohorjanov šteje nad 84.000 članov, ako bi vsak član daroval »Slovenski Straži« vsaj 10 vinarjev, bi se nabrala že lepa vsota, s katero bi bilo obmejnim Slovencem veliko pomagano. Gg. poverjeniki družbe sv. Mohoria — prav vsi pomagajte »Slovenski Straži«, naberite pri razdelitvi knjig kar največ darov. Mohorjani! »Slovenska Straža« zaupa v Vas in je prepričana, da se bode po Vaši požrtvovalnosti lani nabrani znesek letos vsaj potrojil. Osrednje vodstvo »Slovenske Straže«. V molitev se priporočajo: Javne zadeve: Razširjanje sv. vere po vsem svetu. Spreobrnenje nevernikov, spoznanje krivovercev, združenje razkolni-kov. Trudi in prizadevanja katoliških misijonarjev. — Pravo krščansko življenje med katoliškimi narodi. Spreobrnenje grešnikov. Krščansko življenje po mestih in industrijskih krajih. — Nameni sv. očeta. Vsi katol. škofje in duhovniki. — Napredek katoliške stvari v Avstriji. — Katoliško življenje med Hrvati. — Versko življenje v naši domovini. Naša mladina. — Naši rojaki na tujem. —■ Napredek abstinence. — Da bi nam Bog dal srečno smrt. — Vsi, ki bodo ta mesec umrli. Zasebne zadeve: Neko dekle iz Koblje glave se priporoča v molitev za zdravje. — Neka Mar. hči za vredno prejemanje sv. zakramentov, ljubezen in stanovitnost. — Neka družina, posebno oče in sin. — Vse že priporočene, a še ne izpolnjene želje. Zahvale. Za razne od Boga prejete milosti se zahvaljujejo: L. B. iz Trsta. — M. F. iz Škofje Loke. — I. B. iz Badeč. — K. J. iz Žalca. — A. N. (odkod?) ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Naročajte in priporočajte Petra Barhariča? Nevezan 1 K, vezan 1'50K, lepše 1*90 K. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ • ♦ ♦ <> ♦ ♦ ❖ ♦ * ♦ ♦ ♦ Ni ptialkoMi katekizem a 10 vin., na 10 izvodov eden povrh. Dobiva se oboje v Katol. bukvami ali pri Ničmanu. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Važne določbe o predstojništvu Marijinih družb. Zadnjič smo govorili o volitvi pred-slojništva. Dodati bi imeli k temu še to, na kar smo bili opozorjeni, namreč glede islarosti izvoljenih. V predstojništvo naj se ne volijo ne premlade, ne prestare; ne mlajše kakor 18 let in ne starejše kakor 45 (izjemno 50) let. Danes bi imeli govoriti, kakor je bilo zadnjič napovedano, o delovanju predstojništva. Preden pa o tem govorimo, naj bo prej še nekaj drugih važnih pojasnil. Najprej se pogovorimo o imenih, da se bomo razumeli in da jih bomo povsod enako rabili. Vsi skupaj se imenujejo »predstojništvo« (latinsko magistrat ali konzult), da se loči od društev, ki imajo »odbor«. Namesto »odborniki« bi se mogli imenovati »predstojniki«. — Razni udje predstojništva imajo ta-le imena: duhovni predstojnik je »vodni k« ali »voditelj« (praeses), ker on družbo »vodi«. — Prvi izmed udov je »prednik« (ica) (prefekt), ker je pred drugimi. — Ponekod ima prednik dva »pomočnika« (asistenta); večina naših družb pa tega nima. — Vsi drugi udje predstojništva se imenujejo »s v e t o v a v c i« (-ke) (konzul-torji). Ti naj bodo porazdeljeni po raznih delih župnije, da morejo družbo nadzorovati. — Vsaka družba naj ima še enega nadzornika novincev. Ta je lahko prednik sam ali pa kdo drug; biti mora posebno razumen, goreč in skrben. Zdaj, ko imamo že dvojno stopnjo priprave (aspirante in kandidate ali prosivce in novince), bi bilo treba — ako duhovni vodnik tega sam ne opravi — že dveh ali po potrebi še več takih nadzornikov oziroma pomočnikov. To so torej imena, — da se razumemo. Tedaj ne zamenjavati (kakor se je doslej večkrat godilo, ko še nismo imeli trdno določenih imen) »vodnika« s »prednikom« in prednika z vodnikom! Vsako predstojništvo ima primerno število udov, kakor je družba velika. Približno tako-le: na 20 udov 3 člane predstojništva, na 50 — 5, na 100 — 8, na 200 — 12, na 300 — 15. Toda to je le približno določeno, da se veste malo ravnati. Ni tako natančno. Če ima župnija več vasi, mora biti več svetovavcev, ker mora imeti vsaka, vsaj količkaj večja vas, ki ima po nekaj članov ali članic, svojega svetovavca (vko). Zdaj pa poslušajte važne resaiice in določbe! Na predstojništvu je pri družbi zelo veliko ležeče. Največ je na vodniku, potem pa na predstojništvu. »Bogoljub« pa ni kraj, kjer bi duhovnim vodnikom navodila dajali; zanje je pisan »Vodnik ma- rijanski«, ki ga menda že vsi v roki imajo. Torej tukaj govorimo o nalogah pred-stojništva. Predstojništvo ni dosti, da je samo izvoljeno, marveč se mora svoje naloge tudi dob-o zavedati. Da pri naših družbah marsikje ni pravega življenja, je mnogokrat krivo tudi predstojništvo, ker se ne zaveda svoje naloge in je ne izpolnjuje. Zapomnite si posebno dobro sledeči dve debelo tiskani resnici: 1. Predstojništvo pri Marijinih družbah nima odločivnega ampak le posveto-vaven glas. To se pravi: zoper voljo vodnika ne more nič ukreniti. Duhovnik je popoln (absoluten) gospodar pri družbi. Tako je pri vseh cerkvenih družbah, — drugače kakor pri svetnih društvih, kjer predsednik ni sam absoluten gospodar, ampak mora to izpeljati, kar večina odbora sklene. Torej zoper voljo vodnikovo predstojništvo ne more nič ukreniti; ono mora delati v vedni pokorščini do vodnika in svoje sklepe njemu v odobrenje predložiti. No, to je že znana resnica. Manj znano pa je to, kar zdaj pride: Če pa tudi predstojništvo brez vodnika ne more ničesar ukreniti, je pa vendar tem bolje, čim bolj pomaga vodniku družbo voditi, čem bolj samo v delovanje družbe posega — z odobrenjem vodnikovim seveda. So opravila, ki jih predstojništvo vodniku ne more odvzeti (n. pr. nagovore imeti); kar pa more, to naj pa predstojništvo samo prevzanie, da duhovniku, ki ima drugega dela veliko, delo pri družbi olajša. Da bo predstojništvo svojo nalogo vršilo, mora imeti seje. Če nima sej, predstojništvo nima veliko pomena. Ker če skupaj ne pridejo, ne bodo kaj posebnega ukrenili. — Seja naj bi b ila navadno vsak mesec, in sicer pred shodom. Le pri malih družbah bi utegnila zadoščati vsak drugi mesec. — Ni treba, da je duhovni vodnik vselej zraven. Toda kar se sklene, se mu mora predložiti v odobrenje. — Pri sejah se mora vse povedati, kar je potrebno. Tam ni čas molčanja! Zato pa se mor,a na zunaj strogo molčati, kar se je pri sejah govorilo! Kdor ne zna molčati, ta ni za predstojništvo! Tako, zdaj smo glavne splošne določbe podali. Poudarimo še enkrat: Predstojništvo ima pri družbi važno nalogo. Predstojništvo, ki svoje naloge ne pozna, je večkrat krivo, da v družbi ni pravega življenja. To bi bila podlaga delovanju pred-stojništva. Zdaj pa pridemo do delovanja samega. Kateri sta dve glavni nalogi predstojništva? 1. Družbo nadzorovati. 2. Za vsestranski prospeh in na^re« dek družbe skrbeti. O teh nalogah v prihodnjih številkah. Prošnja. Tu pri Tebi, rajska Deva, duša plava v svetem miru, tukaj se srce ogreva ob ljubeznipohiem viru. Tu pred Tabo svet mi gine, ko v oko Ti zrem ljubeče; duh pa dviga se v višine, s domu nepopisne sreče. O da bi mi bilo dano vedno tu pri Tebi biti, mirno in otroškovdano kakor lučka Ti svetiti! Ker pa to ne more biti, prosim Te le eno: Mati, prej ko Tebe kdaj žaliti, dej mi raie smrt poslati! . F. C. t Bogoslovec g. Karol Purič. Repentabor pri Trstu. Večkrat je že pisal »Bogoljub«, da ne bo objavljal smrtnih obvestil. Naj se zdaj dovoli mala izjema! V petek popoldne ob 3. uri smo izi*očili pri nas zemlji našega rojaka, gospoda Karola Puriča, četrtoletnika goriškega semenišča. Naši škofiji, v kateri vlada toliko pomanjkanje duhovščine, je zadan s to izgubo bridek udarec. Bil je pokojni Karol čednosten mladenič, poln ognja in navdušenja za duhovsko službo. Precej prvo leto bogoslovja je bil že kar cel mož. Član Marijine d r u ž b e , se je pokojnik živo zanimal za to prelepo organizacijo. Ko je lansko leto »Bogoljubov« g. urednik govoril v goriškem semenišču o abstinenci, je bil zopet pokojnik, ki je prevzel poverjeništvo in vso agitacijo. Bil je poverjenik za »Bogoljuba« in »Zlato dobo« v semenišču. Izobražen glasbenik je z vnemo vodil orgla-nje v semeniški cerkvi in imel mnogo prelepih načrtov za razširjenje prave cerkvene glasbe v tržaški škofiji in za krščansko izobrazbo sploh. Pogreba so se udeležili skoro vsi goriški bogoslovci z gospodom vodjom na čelu, ki je vodil tudi sprevod ob asistenci mnogo duhovnikov iz Trsta in okolice. Tovariši so mu zapeli, navdušenemu pevcu, dve lepi žalostinki, in ko se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnika bogoslovec Žužek, je ostalo suho ma-lokatero oko. Žalostne stariše naj tolaži Bog, tržaški škofiji pa daj še mnogo takih kandidatov za duhovski stan! Počivaj v miru, blago srce! /i . : ' ' • i J V blag spomin f Amaliji Tome, ! učiteljici pri Sv. Križu pri Litiji. Moj namen ni hvaliti pokojnice pred ljudmi pri pisanju teh vrstic, ker to bi ne bilo tej dobri Amaliji po volji in bi mi odgovorila, da vsa hvala gre Bogu in presve-temu Srcu, ki ga je ona tolikanj častila. Moj namen je staviti njeno življenje le v zgled, ker takih zgledov pogrešamo ne samo v naši fari, ampak tudi po drugod. Minula so tri leta, odkar nas je zapustila ta blaga pokoj-nica in odšla na bolj lahko faro v službo, sedaj pa je bivala že v pokoju pri bratu v Ljubljani. Blizu 17 let je delovala med nami kot prva razredna učiteljica. Bila je zelo ponižna, miroljubna, vestna in pobožna. Vsakdanja sv. maša in sv. obhajilo je bilo njeno največje veselje, tolažba in moč, da je mogla svoj zelo težavni poklic izvrševati. Sme se reči, da kadar je bila prosta, je bilo njeno stanovanje večinoma pri Jezusu, v taberna-keljnu skritemu. Samo on ve, ki je vseveden, koliko je ona dobrega storila z molitvijo, z lepim zgledom naši fari. Čeravno jo je večkrat bolezen napadala, je bila vedno veselega obraza in zadovoljna s tem, kar ji je Bog poslal. Malo je mater, ki bi tako skrbele za dušni blagor svojih otrok, kakor je ona skrbela za nji izročene učence in učenke. V do- brem spominu mi ostanejo molitvice, ki sem jih od nje slišala kot njena učenka. Kadar je bil dan celodnevnega češčenja, je bil zanjo dan veselja. Kako pridno je vodila učence in učenke pred tabernakelj in glasno z njimi molila sv. rožni venec; in ko je potekla 1. ura, je šla po drugi razred. Tako je delala, da so se vsi učenci in učenke udeležile molitvene ure, kar sedaj zelo pogrešamo. Ko je bila ustanovljena tukajšnja dekliška Marijina družba, je bila izvoljena za prednico. Kako vestno in ljubeznivo se je z vso skrbjo oprijela teh dolžnosti. Ona se je popolnoma zavedala, kaj je prednica pri Marijini družbi. Velika žalost je napolnila marsikatero srce, ko so naš vlč. g. voditelj na Mali Šmaren razglasili novico o njeni smrti in jo priporočili v molitev. Večinoma vsa dekleta so na Ime Marijino prejele sv. obhajilo in ga darovale za pokojno, kar jih je bilo pod njenim pred-ništvom. In čeravno je ni več med živimi, pa njen duh še živi med nami. Ona ostane v nepozabnem spominu pri nas. Dal Bog, da bi bilo več tako vernih učiteljic in vzgojiteljic otrok, kakor je bila rajna Amalija, potem bi bil verouk - ~nladih srcih vkoreninjen. Bog Njena učenka. Kako se gibljemo. Abstinenčne odseke imajo dalje še te-le družbe: Homec: I. st. 41, II. 42, (to so vse). Žiri: I. st. 51, II. 24. Dobrova: I. st. 16, II. 62. Gorice: I. st. 11, II. 16. Šmartno pri Litiji: I. st. 15, II. 51. Višnja gora: I. st. 11, II. 110. Semič: I. st. —, II. 33. No, to so enkrat številke, da jih je človek lahko vesel! Pa zakaj ste jih tako pozno naznanili? Takih številk se ni treba sramovati in jih skrivati! — Zapomnite si: Marijini družabniki morajo biti pokorni svojemu vodstvu: domačemu, dekanijskemu in škofijskemu na migljaj! Kakor če bi vojaški poveljnik poklical vojake na plan: pri tej priči vse popuste in skočijo pred njega, kaj želi. Tam je telesna vojska, tukaj pa duhovna. Pri oboji mora biti stroga pokorščina, če hočemo biti močni, nepremagljivi proti svojemu sovražniku. Torej drugič nikar ne pustite, da bi bilo treba šele ropotati nad vami, ampak zadostuj rahla beseda! Seveda, koliko je pa še družb, ki niso dale v tem oziru od sebe nobenega glasu! Vprašamo: Kar je na Homcu (v mali farici) in v Zi-reh mogoče, zakaj pa drugod ni?! Kje je zavira? — — — —- ■— —■ — — — — — — Splošno pa moramo priznati, da se že marsikje manj pije, kakor se je. Pri vseh dekliških shodih letošnjega leta, pri katerih sem bil iaz pričujoč — razen na enem kraju — niso dekleta pile nobenega alkohola. Zgled so najprej dale vrle Vipavke, ki so pod trto zrasle. Tudi od fantov-Orlov sem iz nekaterih krajev ravno to slišal. To je gotovo že lep napredek. Ko bodo po vseh župnijah imeli pokazati take številke abstinentov, kakor v Žireh in na Homcu, potem se bo pa jelo že malo poznati in čutiti, da se silni sovražnik, ki nas je imel dozdaj v oblasti, počasi umika, da se njegova moč maje. Po tem potu naprej — pa vse družbe in vsa mladina! Ur. V Novem Mestu so v nedeljo 24. septembra g. knezoškof slovesno blagoslovili novo lično kapelo v samostanu, ki bo služila zlasti za shajališče dijaške kongregacije. — Rožno-venško nedeljo pa je obhajala kongregacija dekliška svojo desetletnico z duhovnimi vajami in slovesnim shodom. št. Jakob v Rožu. Skupni shod dekliških Marijinih družb na Ko- roške m. V nepozabnem spominu nam ostane praznik Imena Marijinega, kajti ta dan je bil za nas koroške mladenke, oziroma Marijine družabnice dan veselja in radosti. Nestrpno smo pričakovale tega srečnega dneva, ko nam bo dana priložnost, se osebno spoznati ter skupno navdušiti za dobro stvar, namreč za čast Marijino in v slavo naši slovenski domovini, ker le z združenimi močmi moremo upati, da bomo dosegli, kar imajo v sosednjih deželah na Kranjskem in Štajerskem. Shoda so se udeležile izven ene vse Marijine družbe, katerih šteje naša Koroška komaj deset in te so sledeče: iz Kazaz, Med-gorij, Podkrnosa, Celovca, Zihpolj, Zilske Bistrice, Žile pri Beljaku, Gozdanj in naša Št. Jakobska. Zbranih nas je bilo 200 družabnic s petimi zastavami. Slovesnost se je vršila najprej v Podgorjah v staroslavni romarski cerkvi; ob 10. uri pridiga preč. g. dr. Martina Erlicha, prelata iz Celovca, kateri so nam govorili v ognjevitih besedah, kako naj častimo našo nebeško kraljico; po pridigi skupno sv. obhajilo, h kateremu so pristopile skoraj vse, nato pa je sledila slovesna sv. maša. Po sv. maši smo obnovile posvečenje ter pevajoč pesem »Slovo od Marije« odhajale v dolgem sprevodu proti Št. Jakobu. Ko smo dospele tja, je bil najprvo obed v Narodnem domu. Od dveh je bil v župni cerkvi sv. blagoslov s petimi litanijami; cerkvena slovesnost se je zaključila s par Marijinimi pesmami. Nato je bilo v Narodnem domu zborovanje. Govorov je bilo šest; govorili so trije gg. duhovniki in tri družabnice, katere je bilo res krasno poslušati. Sledilo bi bilo še več govorov, ali čas ie potekel in dekleta so morale na vlak; razšle smo se v trdni nadi, da se čez leto zopet snidemo. — Po mučni osemletni srčni bolezni je mirno v Gospodu zaspala dne 7. avgusta Ana Pečnik, stara 17 let; se priporoča v sv. molitev. Iz Idrije. Dekanijski shod! Ej, kako je zavrelo po našem mestu; to je bila nova, neznana beseda. Vse je bilo radovedno, kako se bo to vršilo; in dekanijski shod se je vršil v prav lepem redu, čeravno je deževalo. Zbralo se je okrog 200 zunanjih deklet, naše pa so prišle polnoštevilno. Ob 10. uri nam je govoril preč. gosp. Verhovec, vodnik žirovske Marijine družbe. Po veliki sv. maši je bilo skupno kosilo. Ob tričetrt na 1. uro pa seja predstojništev; vodil jo je dekanijski voditelj preč. g. Fr. Oswald, govoril pa preč. g. škofijski voditelj o dolžnostih predstojništva. Nato se je sklenilo ustanoviti Marijino zvezo, t. j. zvezo vseli predstojništev naše dekanije. Članice so si že začele medsebojno dopisovati; upamo, da bo zveza pripomogla k prospehu vseh družb v naši dekani j i. — Ob pol 2. uri je bil skupen shod; govoril je preč. gosp. J. Kalan. Po litanijah je bila še mala zabava pri g. Didiču. Tudi tu nas je preč. g. Kalan razveselil s kratkim govorom. Dasiravno je deževalo, je bil ta dan za nas lep; vsem bo ostal v trajnem spominu. — Na rožnovenško nedeljo sta imeli idrijska in spodnjeidrijska Mar. družba skupen shod. Čeprav nam je zopet nagajal dež, je precej deklet priromalo pozdravit rožnovenško Kraljico. Govoril je preč. gosp. Fr. Oswald o lurški Materi božji, katera je ob prikazovanjih sama molila sveti rožni venec. Vesele smo se zopet vrnile vsaka na svoj dom s trdnim sklepom, Marijo v tem mesecu vsaki dan pozdraviti z molitvijo presvetega rožnega venca. S Homca. Dne 11. septembra t. 1. so imele Marijine družbe Moravške dekanije svoj shod v božjepotni cerkvi na Homcu. Nad 500 Marijinih družabnic s sedmimi zastavami je prihitelo počastit nebeško Kraljico na naš prijazni Homec. Pri znamenju sredi Homca je homška Marijina družba sprejela svoje so-sestre iz Moravške dekanije in homška dru-žabnica Rezika Gostič je pozdravila dekanijskega voditelja prečastitega g. dekana Biz-jana. Slavnostni govor v cerkvi je imel veleč, gosp. Alojzij Železny, ki je z ognjevitimi besedami navduševal Marijine družabnice k zvestobi in ljubezni do Marije. Nato je pre-častiti gosp. dekanijski voditelj daroval sveto mašo. Nad 300 deklet je pristopilo k angelski mizi. Da so bila dekleta deležna več sv. maš, sta še maševala gospoda župnika iz Peč in Št. Gotarda. Po lepem poslovilnem govoru gospoda dekanijskega voditelja so bile slovesne pete litanije. — Shod se je v splošno zado-voljnost prav lepo izvršil. Šmihel pri Šoštanju. Dne 8. septembra t. 1. ie imela naša dekliška Marijina družba sestanek in ob tej priliki je govorila odbor-nica Neža Turnšek o blagoslovljeni vodi in nje pomenu, tajnica Mar. družbe Antonija Praprotnik o čednostih Marijinega otroka, odbornica Ana Golob je vabila še druga dekleta v družbo in razodela veselje, ki ga imajo dekleta, katere živijo res po pravilih Marijine družbe. Nežka Stanovšek je razložila stanje bolgarskih misijonov in ob tej priliki se je tudi darovalo 11 K 70 vin. za misijone. Deklamirala je tudi pesem »Mati lju-beznjiva« Ana Hrastnik. Nato so še zapela dekleta h koncu Marijino pesem in se zopet navdušile za daljno delovanje. Tudi imamo vrtec Marijine družbe za otroke. Iz Žirov. Malo zbodlo nas je očitanje škofijskega voditelja, da smo v nekaterih družbah samo zaspanke, da je ponekodi vse premalo življenja v družbah. Če smo res zaslužile, da so nas malo okrcali, pa sprejmimo za dobro! Zato se pa le brž malo pohvalimo vsaj me Žirovke, ki menda od nas niste še nikoli nič slišali, ko smo tako zaplankane na koncu sveta. V zadnjem času smo posebno vzele na piko shode in skupna sveta obhajila. Pred shodom imamo vselej sejo, da se pomenimo, kaj naj se pri shodu pograja li pohvali, kaj naj se slabega odpravi ali kaj naj se novega vpelje. Da nobena ne more neopaženo izostati od shoda ali skupnega svetega obhajila, zato vsaka svetovalka pazi in pove za svoja dekleta prednici pri. shodu, če katere ni bilo pri skupnem svetem obhajilu ali pri shodu, no da bi se bila prej opravičila. Prednica potem imenuje one zanikarne vpričo vseh pri shodu. Z listki ali s klicanjem se nam je zdelo prenerodno. Tako nam nobena ne izostane neopravičeno od shoda ali od skupnega svetega obhajila, ne da bi vse članice zato ne izvedele. — Pa še nekaj novega imamo. Oglasilo se je prav veliko novink iz nedeljske šole. Zato smo izvolili dve dekleti, ki ste vodnici teh novink. Večkrat mora imeti ena ali druga shode ali sestanke ž njimi, da jih tako bolje pripravi na sprejem. Zmenijo se prav po domače, da deklice dobijo zaupanje in tako k vsakemu sestanku pripeljejo še katero novo. — Naj povemo še nekaj, kar je napravilo precej zamere. Odločili so, da vse nad 50 let stare družbenice od nekaterih dolžnosti oproste. Te so shodi in procesije, katerih se jim ni treba več udeleževati, drugače pa še ostanejo vpisane v družbi. One so nekako dosluženi vojaki, ki so pa vendar še naši. Pri nekaterih je bilo nekoliko godrnanja, druge so pa same rekle, da je prav tako. Iz Dola pri Hrastniku. Marijinega vnebo-^etja dan je bila pri nas ustanovitev in prvi slovesni sprejem v Marijino družbo deklet. Pred sprejemom so nam v dveh pripravi javnih naukih krasno razložili namen in pomen dražbe, zlasti kaj bodemo izgubile in kaj dobile v Marijini družbi. Na praznik Marijinega vnebovzetja je bila ob 10. uri slovesna sveta maša s pridigo, popoldne pa slovesen sprejem. V slavnostnem govoru so nam preč. g. dekan razložili potrebnost in korist Marijine družbe za posamezne osebe, za cele družine, kakor tudi sploh za celo župnijo. Nato se je vršil sprejem, med katerim se je v naši novi veličastni cerkvi krasno razlegalo lepo petje navdušenih družabnic, katerih je pristopilo 50. Slovesnost se je zaključila s primerno Marijino pesmijo. V Komendi je bil na praznik Marijinega Imena popoldne blagoslovlzen nov kip nebeške Kraljice, za katerega je priredil prvi oltar na ženski strani kaj lepo g. Karol HrOvat iz Domžal. Poprej je od potresa . jem le majhna slika na drugem oltarju spominjala jia potrebo Marijinega oltarja. Kip je zares umetniško izdelal Slovenec Konrad Skaza v Grodiiu na Tirolskem, kovinasta krona je narejena po lurški. Prenovljeni oltar je dekliška Marijina družba okrasila z zelenjem. Zbrala se je skoraj cela župnija k tej tako zaželjeni slovesnosti; saj je skoraj ni hiše, ki bi ne bila kaj prispevala za Marijin oltar in za olepšavo župne cerkve. G. Matija Koželj nam slika sedaj prezbiterij na presno, kakor ga je bil že pred 25 leti okrasil s svetopisemski dogodki iz življenja sv. Petra, a je velikonočni potres vse zidovje poškodoval, tako da se je moral prezbiterij podreti in nov, pa večji pozidati. Iz Cerkelj pri Krškem. Pred dvema letoma se je zgradila lepa kapela Matere božje v Župečivasi, in letos dne 23. julija zopet nova v čast Srcu Jezusovemu, ki je bila tega dne posvečena. Kako krasen je bil sprevod na kraj slavnosti iz župne cerkve, kjer so blagoslovili gospod dekan novi kip! Marsikomu se je utrnila solza srčnega veselja, ko je zrl skoraj bi rekel nepregledno vrsto naših deklet Marijine družbe za svojo zastavo in krepko četo 50 Orlov v kroju in čez 30 brez kroja, ki so tvorili častno spremstvo svojemu Gospodu na poti k novemu bivališču v Župečovas. Pred lepo okrašeno kapelo se razpostavi procesija, kip se postavi na pripravljen prostor. Cerkveni pevski zbor zapoje lepo pozdravno pesem, novemu Gostu, domače dekle iz Marijine družbe deklamira nalašč za to priliko zloženo pesem, v kateri posveti celo vas presv. Srcu Jezusovemu. Ker je vredna, da jo tudi javnost izve, prosim, da jo objavite. Zdaj si tukaj, gost Ti naš ljubljeni, hrepenenje našega srca; prišel vendar dan je zaželjeni, da pozdravi vas te radostna. Hišica res slaba je, ubožna; kajti kralj si, vse je Tvoja stvar. Toda vedi, roka Ti pobožna iz ljubezni da ta borni dar. Torej milostno na prestol sedi, vdana Ti ga da Zupečavas; in če priliitimo k Tebi v bedi, sliši vzdihov naš proseči glas ! Oče pride, truden ves od dela, in poklekne tu pred Tvoj oltar; daj, da duša proč bo šla vesela, naj družina srečna bo vsikdar! -J J - J Vt -• * Tu objokana Ti toži mati, da v tujini sin je zgrešil po.t. Boš li pustil jo v skrbeh ječati, izgubljenih ti pastir sirot? Tam dekleta glej v obleki beli! K Tebi zre zaupno njih oko. Daj, da nežna cvetka ne izseli iz gredic srca se, prosimo! Kogar križi tarejo, trpljenje, kdor Te prosi truden, obtežen: čuj ga, pot resnica in življenje, saj je Tvoj in Tebi izročen. »Sin moj, hčerka, daj srce mi svoje!« kliče mili Tvoj ljubeči glas. Glej nas, tukaj smo, srce je Tvoje, Tvoja hoče biti naša vas. Vladaj našo vas kot dobri oče, druži naj nas vse ljubezni vez! Zlij svoj blagoslov do zadnje koče, milost Tvoja naj rosi z nebes! Kdor od črede Tvoje kam zaide, hodi zapeljan po cesti zmot: Tvoje naj Srce ljubeče pride in pripelje ga na pravo pot! In ko smrtna noč na lice dalme, takrat ne zapusti nas nikar! Naj ljubezen Tvoja ne usahne do vaščanov zvestih Ti vsikdar. Zl. F. O. Slavnost se je zaključila z dnevu primerno igro »Sirota«. — V torek, dne 8. avgusta, smo zakopali v grob pridno Marijino služabnico Alojzijo Omerza iz Zupečevasi. Dasi je bila ubožna, je vendar pokazal pogreb. kako jo je ljubilo vse. Spominjajte se umrlih sosester: Marija Š v a j g a r v Metliki. Zgled vsem dekletom v ponižnosti in lepem vedenju, zlasti služkinjam. Služila je 24 let pri eni hiši. Frančiška Pirnat (odkod?) 24. avgusta, stara 24 let. K r i s t i n a C. (?) 31. maja pri Sv. Duhu nad Krškim. SLOVENSKI MISIJONAR Vprašanje o spreobrnenju nevernikov. Tisoč in šeststo milijonov ljudi živi na zemlji; od teh je le 600 milijonov kristjanov, rimskih katoličanov pa celo le samo 300 milijonov. Nad eno milijardo ljudi še sedi v temi in smrtni senci never-stva, ki se še niso udeležili blagoslova krščanstva. In vendar poteka že drugo tisočletje proti koncu, odkar je prišel in trpel tisti, ki ga je Bog bil obljubil kot rešitelja in osrečitelja vseh rodpv zemlje. Ko to vidimo, ali se nam ne vsiljuje misel, da bi rekli, da je malo koristil Kristusov prihod, in da bi božjemu Zveličarju položili v usta besede, ki jih je govoril prerok nekdaj: »Zastonj sem se trudil in za nič sem svojo moč potratil. Kako korist prinaša moja kri?« (Iz. 49, 4. Ps. 39, 10.) Toda ne govorimo tako! Saj delo krščanstva je brez dvoma .najvažnejše izmed vsega, kar ima pokazati vsa človeška zgodovina. Krščanstvo je nerazložljivo, ako bi ga hoteli razlagati na navaden človeški način. Imelo je za začetek živinski hlev in mučilni križ, za razširje-vavce nekaj nevednih ribičev, razvijalo se je preko celili gora nasprotovanja in ovir in razvija in razširja se tudi danes pred našimi očmi z nepremagljivo močjo, s skrivnostno močjo svojih prvih let. To ni človeško delo, to je uspeh dela Zveli-čarjevega. Toda kako vendar, da je svet še tako malo krščanski? da je še cela milijarda ljudi v temi in smrtni senci neverstva? Skrivnost božjega delovanja je to in pred skrivnostmi božjimi se mi ponižno uklo- nimo. Vedimo, da kdor veličastvo preiskuje, ga častitljivost potare. (Preg. 25, 27.) Vedimo, da dva tisoč let je le kakor ena poteza v božji brezkončni večnosti, kajti tisoč let pred božjimi očmi je kakor včerajšnji dan, ki je minil in kakor ena ura ponoči. (Pr. 89, 4.) Za dotične daljne poganske kraje pač ni še bila ura spreobr-nenja. — Pa dasi je tako, dve stvari sta vendar, ki sta žalostni pa kruto resnični, in s katerima se ne more sprijazniti srce misijonarjevo: da namreč Zveličarja večji del zemlje še zdaj ne pozna, ne ljubi, mu ne služi, in pa da toliko ljudi umira brez prave vere, brez katere je nemogoče Bogu dopasti, in brez prerojenja po krstni vodi in Sv. Duhu, brez katerega je nemogoče iti v nebeško kraljestvo. (Hebr. 11, 6; Jan. 3, 5.) ★ * ★ Toda zdi se nam, da to vprašanje o spreobrnenju nevernikov, dasi je težko, vendar ni tako, da bi ne mogli nanj vsaj nekoliko odgovoriti; in da skrivnost delovanja božje milosti pri nevernikih vendar ni tako temna skrivnost, da bi je ne mogli vsaj nekoliko osvetliti. Razširjanje evangelija namreč ni samo delo milosti božje, ampak mora biti tudi delo ljudi, delo človeških moči. Zveličar naš sam je to uredil tako. Nam ljudem je izročil spreobrnenje nevernikov; saj je ljudem, svojim učencem, izročil nalogo učiti vse ljudi in deliti jim zakramente, po katerih dohajajo ljudem zasluge njegovega odrešenja. S tem nas je Zveličar čudovito počastil, ko nam je izročil to veličastno poslanstvo. Kajti to poslanstvo, učiti ljudi in jim deliti božje milosti, je pravzaprav le nadaljevanje njegovega lastnega poslanstva.- Tako nas je storil Kristus za svoje pomočnike pri velikem delu spreobrne-nja. »Božji pomočniki smo.« (Kor. 3, 9.) Tako hoče Kristus, da mu vračamo njegovo neizrekljivo ljubezen do nas s tem, da tudi druge vodimo k njemu. Kajti božja neskončna modrost je sklenila, naj bo delo odrešenja vseskozi le delo ljubezni in požrtvovalnosti. Ker je prostovoljno padel človeški rod, naj se s pomočjo božjo tudi prostovoljno dvigne iz greha z lastnimi močmi. On pač želi, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice (1 Tim. 2, 4), in je, da to omogoči, poslal celo svojega edinoroje-nega Sina na svet, da bi bil svet po njem zveličan (Jan. 3, 16. 17), toda da človeški rod tudi prostovoljno vstane iz greha, je izbral ljudi, da posredujejo njegovo odrešenje človeškemu rodu. On je vse storil, kar je bilo od njegove strani potreba storiti za rešenje človeštva, tako da more reči: Kaj bi bil imel še storiti in nisem storil? (Iz. 5, 4.) Ako je še toliko ljudi v temi in smrtni senci in se ne udeležuje njegovega odrešenja, tega ni kriv on, marveč tega je krivo pomanjkanje gorečnosti in vneme od naše strani. Naš greh, naš greh, naš preveliki greh! Mi smo krivi, da se še tako malo ljudi udeležuje odrešenja in da je misijonsko delo tako pomanjkljivo v primeri z velikanskimi potrebami. * * * Tako radi smo nevoljni in tako radi se jezimo, da krščanstvo še ni obvladalo vsega sveta. Kakor nekdaj apostoli, vprašujemo radovedno: Gospod, ali boš v tem •času ustanovil kraljestvo Izraelovo? (Dej. ap. 1, 6), odgovora pa, ki ga je Gospod dal na to vprašanje, nočemo razumeti: vi glejte le, da storite, kar je vaša naloga, da evangelij oznanujete do kraja sveta, časa pa ne gre vedeti vam. Vam ne gre vedeti časov ali ur; vi pa mi bote priče v Jeruzalemu in po vsi Judeji in do kraja sveta. (Dej. ap. 1, 7.) Pa dasi nam ne gre vedeti časov ali ur, kdaj bo ustanovil Kristus po vsi zemlji kraljestvo Izraelovo, kraljestvo božje, vendar mislimo, da se ne motimo, ako trdimo, daje ravno v n aš i d o b i nastopil čas, da so postale razmere posebno ugodne, da neverna ljudstva trumoma vstopijo v kraljestvo božje. V naših dneh so meje med deželami in državami že skoro čisto padle. Nešte-vilne železnice preprezajo že ves svet, po vseh morjih plovejo neštevilni nagli parniki, neizmerne daljave sveta prehodimo v nekoliko dneh, nekoliko urah. Ni več daleč Peking od Petrograda in Pariza, Sibirija in Kavkaz, Tibet in Himalaja, sever in jug si podajata roko, vzhod in za-pa-d se že za kratek čas obiskujeta med seboj. Trgovina, industrija, znanost prodirajo po doslej neznanih potih in otre-sajo pravljice in bajke z doslej skrivnostnih nedostopnih krajev. Tako bo šlo tudi krščanstvo po svojih apostolih z naglim korakom preko vsega sveta. Ali so slutili stari Rimljani, ko so na-pravljali po vseh svojih deželah lepo po-tlakane ceste za svoje zmagovite vojske, da bodo te ceste služile za razširjenje krščanstva? da bodo potom ravno teh cest osvajali svet prvoborivci krščanstva: sv. Irenej, sv. Martin po Franciji, sv. Avguštin po Angliji, sv. Bonifacij po Nemčiji, sv. Ciril in Metod po slovanskih krajih in vsa množica drugih vnetih misijonarjev prvih časov krščanstva? Ne, tega niso ne slutili, ne nameravali Rimljani. In vendar so od njih napravljena pota bila eden izmed glavnih vzrokov, da je takrat krščanstvo tako naglo obvladalo ves tedaj znani svet. Kakor nekdaj Rimljani, tako tudi sedanji svet ne namerava sicer s svojimi železnicami in parniki razširjati krščanstva, toda kdo more reči, da ni v sklepih božjih, da so se ravno zato zgi-adile železnice in parniki, da po-neso ime Kristusovo med nevernike in do kraja sveta? Ali ni prelepega napredka krščanstva v prošlem stoletju, kakor smo ga predkratkim tudi na tem mestu občudovali, pripisovati v veliki večini ravno olajšanemu prihajanju v najbolj oddaljene kraje? In ali je le prevara, ako upamo, da se Anglija in Rusija nekega dne zopet povrneta v naročje katoliške cerkve? Ali ne opažamo posebno v Angliji in v Zedi-njenih državah, da se toliko ljudi vrača v katoliško cerkev, kakor bi si nikdo ne bil drznil upati? In ako se potem Anglija in Rusija, ki obvladujeta skoro ves svet, združita, da še bolj razširita svojo po- sest, kdo ne vidi, koliko bi to pripomoglo, da se ves svet prenovi v krščanstvu? Ta premišljevanja kažejo še v jasnejši luči našo dolžnost, da pomagamo pri razširjevanju sv. vere, da se vsi, ki ljubijo Kristusa, vzdramijo, molijo in pomagajo, da se spreobrnejo nesrečni ne-verniki k sv. veri Kristusovi. Žetev je velika, povzdignite svoje oči in poglejte polje, da je že belo za žetev! (Jan. 4, 35.) Prosite tedaj Gospoda, da naj pošlje delavcev v svojo žetev! (Mat. 9, 38.) Pojdimo in polastimo se dežele, zakaj lahko jo bomo dobili! (4. Moz. 13, 31.) Jubilejne slavnosti v Kara-Agaču. Ob novem letu 1911 je minulo 50 let, odkar so se Bolgari zedinili s katoliško Cerkvijo. Sicer se je le majhen del Bolgarov trajno povrnil v naročje katoliške Cerkve, vendar je ta dogodek zelo važen za cel bolgarski narod. Katoliški Bolgari so v raznih krajih na razne načine praznovali petdesetletnico svojega zedinjenja s katoliško Cerkvijo. Najslovesneje so petdesetletnico slavili v misijonskem semenišču v Kara-Agaču pri Odrinu. Dne 7. do 11. avgusta leta 1911. so se katoliški duhovniki odrinske škofije v semenišču zbrali k duhovnim vajam, ki jih je v bolgarskem jeziku vodil častitljivi misijonar P. Ivan Pistiški iz PIov-diva. Zbrali so se stari junaki, še iz Pan-telejmovega časa, in mlajši duhovniki, vzgojeni v Kara-Agaču in Carigradu. Niso se ustrašili niti težavnega daljnega pota niti stroškov; nekateri so si morali denar za potne stroške izposoditi. To so bile prve skupne duhovne vaje, sploh prvi shocl vse katoliške duhovščine v odrinski škofiji. Semeniški gojenci so se pa med tem časom na drug način pripravljali za slovesnosti. Urili so se v petju in v dekla-macijah ter ponavljali svoje vloge. Ker v semenišču ni bilo prostora za te šumne priprave, zato so se zadnje izkušnje za petje, deklamacije in igre vršile zunaj na prostem ob reki Marici. Ob sklepu duhovnih vaj, v petek, dne 11. avgusta, so se pričele slavnosti s slovesno sveto mašo; daroval jo je odrinski škof Mihael Petkov, ki se je v družbi svojih duhovnikov udeležil duhovnih vaj. Popoldne so nastopili semeniški gojenci, ki so s petjem, deklamacijami in dvema igrama slavili znamenito petdesetletnico. Mladi duhovnik Ciril Balabanov je nalašč za to slovesnost spisal igro »Misijonski poklic mladega Bolgara«; gojenci so jo predstavljali z veliko spretnostjo in živahnostjo. Najtrajnejši spomin na slovesno petdesetletnico bode duhovska bratovščina sv. Cirila in Metoda. Bolgarski duhovniki odrinske škofije so se medseboj združili v pobožno društvo imenovano po svetih slovanskih apostolih. Ali je bilo to društvo potrebno? Gotovo, zelo potrebno. Kakor je katoličanom povsod potrebno medsebojno združevanje, tako in še veliko bolj je potrebna katoliška organizacija v misijonskih de- želah. Pred vsem morajo biti med seboj združeni misijonarji, da se medsebojno posvetujejo in podpirajo ter po enotnem načrtu branijo in razširjajo sveto vero. Le tako se dajo doseči stanovitni uspehi. Prav tega smo pogrešali v odrinski škofiji. Posebno svetni duhovniki so bili popolnoma osamljeni. Tam v daljnih gorskih vaseh je vsak po svoje delal za sveto vero, brez enotnega načrta, brez sveto- Mibael Petkov in njegovi duhovniki so z veseljem pozdravili nasvete svojih slovenskih dobrotnikov. V nekoliko mesecih je bilo vse izvršeno, pravila sestavljena in ocl odrinskega škofa potrjena, vsi duhovniki pa povabljeni k skupnim duhovnim vajam dne 7. do 11. avgusta. Zadnji dan duhovnih vaj, dne 10. avgusta, popoldne je bil nekak ustanovni občni zbor duhovskega društva sv. Cirila Slovenske usmiljenke z bolgarskimi otroci. vavcev, brez duševne in gmotne podpore. Nikoli niso imeli skupnih duhovnih vaj, nikoli nobenega shoda ali posvetovanja. Odbor našega »Apostolstva sv. Cirila in Metoda« je spoznal, da je za bolgarske misijone poleg gmotne podpore potrebna tudi duhovna pomoč za tesnejše medsebojno združenje katoliških bolgarskih duhovnikov. Naš odbor je začel v pismih nagovarjati bolgarske duhovnike, naj se v sporazumu s svojim škofom združijo v pobožno duliovsko društvo. Odrinski škof in Metoda. Zbranim duhovnikom so se prebrala in pojasnila pravila. Po teh pravilih se duhovniki zavežejo, da se bodo medsebojno podpirali v vsem, kar je potrebno za napredek katoliške vere med Bolgari. V ta namen se bodo vsak mesec zbirali k posvetovanjem o duliovnopastir-skih rečeh, vsako leto enkrat pa k skupnim duhovnim vajam. Vsa pravila so bila soglasno sprejeta. Predsedstvo in pokroviteljstvo društva je prevzel škof Mihael Petkov. »Po volitvi odbora je nastopil najginljivejši trenutek« — tako nam piše naš znanec P.. Ksaver Laverdur. »Duhovniki so hiteli k svojemu škofu, mu poljubljali desnico in mu častitali; škof je ginjen objemal svoje duhovnike. Potem so si duhovniki medsebojno častitali in objemali. Nikoli ne bomo pozabili tega slovesnega prizora. Vedno se bomo hvaležno spominjali slovenskih dobrotnikov, ki so nas tako osrečili in poživili.« Z duhovskim društvom sv. Cirila in Metoda se je začela nova doba za bolgarske misijone. Društvo bode tudi poskrbelo, da se bode doposlana podpora previdno porabljala v korist katoliške vere; odbor bode pregledal vsako prošnjo za pod- poro in se posvetoval o razdelitvi podpor. Sedaj smo popolnoma varni, da se bode vsaka naša podpora prav obrnila. Slovenci smo se zavezali, da bomo z vsemi močmi podpirali to društvo. Upamo, da se bode sedaj še bolj poživilo zanimanje za zapuščene bolgarske katoličane. Darovi naj se pošiljajo »Apostolstvu« v Ljubljani, Semeniška ulica. Tako so v Kara-Agaču slavili petdesetletnico zedinjenja Bolgarov s katoliško cerkvijo. Duhovniki in zbrani gostje so se po slavnostih razšli polni navdušenja za katoliško stvar v veselem upanju, da bode katoliška vera med Bolgari odslej še mnogo hitreje napredovala. Misijonska poročila. Apostolski poklic. Meseca septembra je odpotovalo iz misijonskega zavoda v Steylu 43 patrov, 8 bratov in 30 misijonskih sester na apostolsko delo na Kitajsko, Japonsko, v Novo Guinejo, na Filipine, v Togo itd. Samo za opremo in prevozne stroške za vsako osebo je treba pripraviti okrog 1200 K; iz tega je razvidno, kako velike vsote se porabijo, preden pride misijonar do misijonskega delovanja. Iz Janice v Macedoniji. Slovenske usmi-ljenke so nam že večkrat poročale o veliki revščini v Jamči (po turško: Jenidže—Var-dar). V začetku so imele šolo v nizki kleti, brez tlaka in oken. Lansko leto so pa z velikimi žrtvami sezidale hišo, ki jo vidite na sliki, stran 394. Poslopje je še zadolženo, a upati je, da bode s pomočjo dobrotnikov polagoma poplačano. V hiši je prostor za ljudsko šolo, lekarno, bolniško sobo, kapelo, stanovanje za misijonarja in za usmiljenke. Pred hišo so zbrane bolgarske učenke, a samo nekatere, ker se zaradi kolere še ni mogla začeti šola takrat, ko je bila ta slika napravljena. Vse učenke so ubožne Bolgarke; da nosijo tako lično obleko, zato gre hvala velikodušnim dobrotnicam iz Ljubljane in Celja ter Apostolstvu sv. Cirila in Metoda. Letos je dobilo 30 deklic celo obleko od slovenskih dobrotnikov- Malim Bolgarkam ne bomo zamerili, če šo se hotele slovenskim dobrotnikom predstaviti v svoji praznični oble- ki, ki so jo od njih dobile; seveda nas zagotavljajo, da bodo vedno hvaležne svojim dobrotnikom in da bodo zanje molile. Sredi učenk stojita njih učiteljici Slovenki sestri Neža Golob in Marija Praprot-nik. Usmiljenke dajejo po svojih močeh otrokom hrano opoldne ter podpirajo mnoge sestradane Bolgare, ki so jih Turki spravili na beraško palico. Takim je treba večkrat preskrbeti ne samo hrane, temveč tudi zdravila, obleko in stanovanje. Na razna vprašanja o sodelovanju v bolgarskem misijonu clanes odgovarjamo splošno tole: Device, ki bi rade misijonsko delovale v bolgarskih šolah v Macedoniji na Turškem, morajo imeti 7 ali 8 razredov ljudske šole za seboj; biti morajo zdrave in hčere zakonskih starišev; vstopiti jim je eno leto v noviciat usmiljenih sester ter se po tej preskušnji šele morejo poslati v Macedonijo. Za nadaljnje pojasnilo naj se obrne vsaka do svojega župnika. »Mater Dolorosa« (Žalostna M. B.). V sedmih dramatskih slikah. Spisal Silvin Sar-denko. Cena 1 K; krasno vezana 2 K. — Krasno pesniško delo, primerno za gledališko prireditev in za vzpodbudno berilo; umljivo in prikupno tudi za preprosto občinstvo. Na odru je ta igra povsod dosegla velik uspeh. »Marijino kraljestvo na Jutrovem,« Spisal Silvin Sardenko. Cena 50 v, krasno vezano 1 K 40 v. — Knjiga obsega 12 lepih beril o češčenju Matere božje na Jutrovem; prepletena je z lepimi zgodbami. Obe knjigi je založilo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. S kupovanjem, priporočanjem in razširjanjem teh knjig podnirate najpotrebnejše katoliške misijone. Razno. Ali se jim bodo odprle oči? V francoskem vojnem pristanišču je dne 25. septembra zletela v zrak ladia »Liberte«; mrtvih je 350 pomorščakov, škode 60 milijonov frankov. To je v kratkem času že druga nesreča za francosko brodovje, — če ne delo anarhistov. Morda bodo prve francoske glave jele spoznavati, da brez verske vzgoje, brez kršč. življenja med vojaki ne bo ne zaslombe, ne zanesljivosti. Naj le še dalje vzgajajo anarhiste!! Žrtev ljubezni do bližnjega, V Santo Ma-rinella pri Rimu sta vtonila dva duhovnika, don Michele Tanarati in redovnik P. Angel-stino, ki sta hotela rešiti mladega, potaplja-jočega se delavca, a sta pri tem našla smrt v valovih. Skočila sta oba v vodo na pomoč, toda nihče se ni rešil, ne delavec, ne duhovnika. SOletnico je praznoval italijanski škof Bonomelli, ki je znan vsled svojih naprav za izseljence. Kraljica - vdova mu ie ob tej priliki podarila zlat kelih. Bi bilo treba tudi pri nas, Neki popotnik pripoveduje, da je našel v vagonu, ko se je peljal po železnici v južni Avstraliji, na steni tole pomenljivo svarilo: »Kdor bo obdol-žen, da je na tem prostoru govoril nenravne ali bogokletne besede, in se bo to izpričalo po sopotnikih, ga bo zadela kazen pet funtov, t. j. 120 kron«. — Kako potrebna bi bila taka svarila tudi pri nas po gostilnah, po železniških vozovih in drugod. Doslej smo dosegli, da so obešene po javnih prostorih tablice z napisom: »Pljuvati na tla je prepovedano«. Morda dosežejo društva za varstvo javne nravnosti (če ie pri nas katero), da bodo oblastva ščitila tudi verstvo in moralo. Darovi. Za dekliško sirotišnico v Sarajevu Lucija Dobrovnik nabrala 10 K. Za Bosno (1 kvadratni meter zemlje) gospa Roza Kos, Homec, 5 K; neimenovana 5 kron. Za bolgarske misijone: Franja Bosač 1 K; neimenovana po misijonarju dr. A. Na-stranu, 10 K, za bolgarske revčke ; neimenovana iz Trsta 20 K. Za bolgarski vsakdanji kruh. Žene in dekleta z Ježice, 26 K 34 v. Za afrikanske misijone: Lucija Bolta 40 kron. Za odkup zamorčka (Jožef): Marija Kotnik, Kleče, 10 K. Za kruh sv. Antona Jožef Rakun, Rečica, 25 kron. Listnica uredništva. Š m i h e 1 pri Š o š t a n j u. Taki shodi, kot ste ga vi imeli, so zelo priporočljivi. Priporočamo jih vsem družbam. — Žiri. Na zadnji del Vašega dopisa bomo ob drugi priliki obširnejše odgovorili. Način nadzorovanja je precej strog, pa morebiti ni napačen. Poročajte, kako se Vam bo obneslo! — Iz Ljubnega na Štajerskem je prišel dopis, v katerem se toži nad mlačnostja v družbi, pa ga v celoti ne moremo prinesti. Morebiti bo že ta opazka kaj pomagala. — J. U. L. Nikar toliko pesmi! Saj jih nimamo kam djati. Ampak te bolj opiliti! — Vsi, ki ne pišete popolnoma dobro, nikar ne pišite tako tesno, da se ne more nobena beseda vmes vpisati. Pišite bolj narazen in pustite tudi na straneh malo prostora, da se more kaj popraviti. — Gorica, semenišče. Po blagem g. Puriču je tudi meni silno žal. Kolika škoda za tržaško škofijo, ki tako potrebuje duhovnov! Želim in prosim, da bi njegove agende za njim kdo drug sprejel. Hvala Vam za prijazen spomin in povabilo! Morda da se še kdai vidimo. Zdravi bodite in nikar ne umirajte! — Prostora je zmanjkalo za dopise iz Drage, Goric, Železnikov, Škal, gt. Jerneja, Ptujske okolice, Sv. Križa pri L. Prihodnjič! Urejuje: Janez Ev. Kalan. presv. Srca Jezusovega, Kakor prvi petek, če se ga niso že takrat udeležili. 13. Ponedeljek. Sv. Stanislaj. Popolni odpustek udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa, kakor prvi dan tega meseca. 15. Spomin umrlih iz karmeli-Janskega reda. Popoln odpustek udom škapulirske bratovščine karm. M. B. pod navadnimi pogoji. 19. Nedelja. Sv. Elizabeta. Tretjerednikom vesoljna odveza. 21. Torek. Darovanje Marije Device. Popoln odpustek: a) udom rožni-venške bratovščine v katerikoli cerkvi danes ali med osmino; b) udom škapulirske bratovščine karm. M. B. v redovni ali farni cerkvi. — Tretjerednikom vesoljna odveza. 24. Petek. Sv. Janez od Križa. Popoln odpustek udom škapulirske bratovščine karm. M. B. v redovni ali farni cerkvi. 25. Sobota. Sv. Katarina. Tretjerednikom vesoljna odveza. 26. Zadnja nedelja v mesecu. Sv. Leona r d Portomavriški. Popoln odpustek: a) tretjerednikom v redovni cerkvi; kjer te ni, pa v farni cerkvi; b) vsem, ki trikrat na teden skupaj molijo rožni venec, če prejmejo sv. zakramente in obiščejo cerkev. 27. Ponedeljek. Z v. Delfina. Tretjerednikom popoln odpustek kakor 26. dan tega meseca. 29. Sreda. God vseh svetnikov iz treh redov sv. Frančiška. Tretjerednikom popoln odpustek, kakor 26. dan tega meseca. Darovi: II. izkaz darov armade sv. Križa za Sveto deželo: Janez Potokar, župnik v Bočni 11 K 50 vin.; Florijan Rachle, Celje, 49 K 40 vin.; Cecilija Anžur, Sp. Hrušica, 70 K; Marija Bode, Domžale, 33 K; Marija Kolšek, Podvrh, 24 K; Neža Zurman, Ljubljana, 30 K «0 vin.; Janez Baje, Št. Jurij, 76 K; Janez Može, Su-šak, 16 K; Franca Mažgon, Trebenče, 12 K; Ivana Poljanec, Idrija, 21 K 40 vin.; Terezija Jakše, Razdrto, 25 K; Erjavcova Miholič Marija, Bratonci, 27 K 60 vin.; Tomaž Prijatelj,, Št. Rupert, 12 K; Jakob Kržič, Šmarata, 127 K 40 vin.; Neža Hriberšek, Šoštanj, 16 K 30 vin.; Elizabeta Brumec, Studenice, 22 K 10 vin.; Jera Kalan, Cerklje, 25 K; Kunigunda Homer, Št. Lovrenc, 22 K 20 vin. Posamezni: 18 K 60 vin. Za kitajske misijone: Gosp. Janez Jenčič, cerkvenik v Št. Vidu na Dolenjskem 20 K. Za odkup poganskega otroka, ki naj dobi pri krstu ime Frančišek: Gosp. Franc Nemic iz Št. Petra pri Gorici 30 K. Za »Dejanje sv. Detinstva« so poslali do 15. oktobra čč. gg.: J. Molj, župnik v Sostrem 25 K; Jos. Eppich, župnik v Stari cerkvi na Kočevskem 7 K; Val. Remškar, župnik v Dol. Logatcu 20 K; I. Trpin, župnik v Mošnjah 20 kron. Ravnokar je izšla knjiga: Gospodinjstvo Neobhodno potrebna knjiga za vsako gospodinjo in dekle. — Cena vezani knjigi K 310. — Več pove oglas na zadnji strani. Družinska Pratika stane samo 24 vinarjev, Zahtevajte jo povsod !j Contrheninan točno boli lajšajoče vribalno sredstvo. Pušica 1 krona. Zaloga v lekarnah. Po pošti proti predplačilu K 1'50 franko 5 pušic „ „ K 5-— „ Izdeluje B. FRAGNER, c. kr. dvorni založnik, Lekarna Praga 203-III. 3130 (10 Z izgubo! Da se svojim p. n. odjemalcem izkažem hvaležnega, oddajam BšT 40 do 50 m prlstnoborvnih ostankov brez napake za 16 kron sortiran, v lepih vzorcih dobrega cefirja, posteljnine, oksforda, belega platna, višnjeve tkanine, flanele in barhenta. Vsak ostanek je 3 do 12 m dolg in najbolje poraben. Enaki ostanki, najbolje, najfinejše kakovosti 40—45 m za 18 K. ItM Pošilja se po povzetju. — Neprimerno se vzame nazaj in takoj vrne denar. C Cfnjn tkalnica j. JIliiI, piama Mod, Češko. K5T Zbirka vzorcev vseh vrst izbornih tkanin za gospodinjstvo in opremo nevest brezplačno, le od ostankov se ne pošiljajo vzorci. 3131 Za dobo kašlja. THVmOmEl SCIUHE preizkušeno, zdravniško toplo priporočeno, točno učinkujoče in prijetno dišeče sredstvo za otroke in odrasle. 1 steklenica kron 2-20. Zaloga v lekarnah. Po pošti franko proti predplačilu K 2 90, 3 steklenice za K 7-— in 10 steklenic K 20— . 3130 (10) Izdeluje B. FRAGNER, c. kr. dvorni založnik, Lekarna Praga 203-III. Kdor rabi dobre in pa pristnobarvne zimske barhente, flanele za srajce in drugo perilo, lanene in bombažaste kahalase, celire, platno, inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, žepne robce in druge tkanine, naj se obrne zaupno na krščansko tvrdko: 3098 (2) JHROSLHV MHREK, ročna tkalnica 45. Bistro pri Novem Mesta ob Met. češko. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, fanel, kanafasa itd. in razpošiljam po 40 m za 15 K, prve vrste pa za 20 K franko po povzetju. — Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Dopisuje se slovensko. V vsaki hiši lahko izostanejo velike neprijetnosti pral-nega dneva, ako se namoči perilo že na predvečer s pralnim praškom ki popolnoma izloči vso nesnago. Pralni prašek je predmet zaupanja, kajti lahko je ponarejen in težko je ponaredbo dognati. Ako kupite izdelek tvrdke, katera Vam za pristnost jamči, tedaj bodete gotovo prejeli zanesljivo pralno sredstvo. Ponarejeni pralni praški (prah iz mila) sicer tudi dobro čistijo, a uničijo v kratkem času vsako perilo. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek je vsekakor Schichtov pralni ekstrakt »Ženska hvala", SlIDjf k svojim! Svoje cenjene odjemalce opozarjam tem potom, naj se nikar ne dajo prevariti po bahati reklami tuje konkurence, ki večkrat ne izpolni svojih obljub. Naj se torej vsakdo pri nakupu ur, uerilfc in druge zlatnine zaupno obrne na podpisanega in gotovo bo zadovoljen. 186 Liubliana, Kopitarjeva ulica 4. I*. llilhar, lirar. aaaDHnonaDuuauuDnaDaaaaaoanDnanuuannaaaocjac naše gospodinje!!8 SHStS 1 D D □ D D □ D □ □ D □ □ Q 733 a nnnnr-innnr-inr-ir-inr Kolinsko kovino primes v korist obmejnih Slovencev. 2 a 0 0 a 0 a a 0 int~ir-~inr—inr-inr—inr-innnnnr-innnnnnrinrinn S; i n 5] Sj M M M M V.', Edina izhorna priložnost za nakup za trgovce kakor tudi za zasebnike! 40—45 metrov lepo sortiramh ostankov samo po K 16'— 1», 1» ostanki po K 18-—, obstoječi iz flanele za bluze in srajce, modnega ripsa, cefira, oksforda za srajce, posteljne prevleke, blaga za predpasnike, belega platna za srajce in kratka oblačila. Ostanki so 6—15 m dolgi, pristno pralni in najboljše kakovosti, razpošilja proti povzetju tkalnica platna Kari >0, Kohn, Nachod, št. 23. — Na željo pošljem vzorce od vseh svojih izdelkov zastonj in franko. Igj ! POZOR! Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko UNION" ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri Fr. Čndsau urarju in trgovcu v Ljubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Ge-vi in Bielu. llhani, prstani bril|anti. Sveto'^^no najfinejše blago^po najnižjih cenali. 190(12) Bogata zaloga i8č (12) šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev S Ljubljana, Dunajska cesta 17. Dobro računale f in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pra-vega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. »Katoliška Tiskarna" priporoča vizitke, kuverte in druga dela. Kot povzročevalca pljučnih bolezni so spoznali tuberkel - bacile, ki se nahajajo povsod, kjer bivajo sušični, v zraku in v cestnem prahu, in ki se ne dajo izločiti. Navzlic temu, da vsak človek ob jednem s prahom vdihava te bacile, vendar ne zbole vsi ljudje, ker je k sreči človeški organizem v normalnih razmerah v stanu, da s pomočjo v bronhialnih (pljučnih) žlezah se nahajajočih snovi uniči vanjga prodrle bolezenske kali. Samo, kjer so te žleze oslabele, se pojavi bolezen, in ko so enkrat to spoznale slovite avtoritete, se je lahko začelo uspešno zdraviti bolezen z ojačenjem bronhialnih žlez. V novejšem času se tedaj jetičnim predpisuje ki vsebuje učinkujoče snovi iz bronhialnih žlez zdravih živali in tako s pomočjo umetne (1 o vaje bolezenske kali uničujočih snovi podpira naravni zdravilni pojav telesa. Zdravniki, ki so vporabljali Glandulen pri svojih bolnikih, so opazili, da se zboljša tek, bolnik postane bolj vesel, njega teža in moči se večajo, kašelj' se zmanjšuje, izmeček se izloči, nočno potenje poneha, skratka, bolnik se nahaja na potu zboljšanja. Priporočati je tedaj, da ne pustite neposkušeue Glandulen-tablete. Tako na primer pišejo : Gospod dr. Braun, H.....: „. . . Vaše Glandulen-tablete sem z zelo ugodnim uspehom uporabljal proti trdovratnemu kašlju in hripa-vosti. Neugodnih stranskih pojavov ni bilo. Tablete bodem v enakih slučajih zopet uporabljal in jih zamorem gospodom kolegom le priporočati." Gospod dr. Kolin, G......: ,,Uspehi, ki sem jih dosegel z Vašim izdelkom, so izvrstni in jih zamorem na podlagi večletnih izkušenj vsem bolnikom najtoplejo priporočati." Gospod dr. F....... Dunaj: „V moji zelo razsežni praksi predpisujem že skozi 6 let Vaš Glandulen zelo pogosto pri kroničnih obolenjih dihalnih organov in sem imel pri veliki večini slučajev zabeležiti odlične uspehe." Glandulen se proizvaja v kemični tovarni dr. Hoffmanna nasl. v Meerane, Saško in se dobiva po zdravnikovem predpisu v lekarnah, kakor tudi v zalogi B. Fragneijeve lekarne, c. kr. dvorni založnik, Praga, 203—in, v steklenicah po 100 tablet za K 5-50; 50 tablet za K 3'—. Obširna brošura o zdravilni metodi s poročili zdravnikov in ozdravljenih bolnikov se dopošlje od tovarne zastonj in poštnine prosto. 850 (10) Za naše gospodinje, matere, žene in dekleta Blagostanje družine je odvisno od gospodinje. Skrbna gospodinja, verna in razumna mati, je prva in pr«va vzgojiteljica ljudstva! Blagor narodu, ki ima skrbne dobre in varCne gospodinje! Le narodi, ki skrbe za vzgojo dobrih gospodinj in mater, imajo prihodnjost. Tudi pri nas se v zadnjem Času uvažuje skrb za umno gospodinjstvo, ustanavljajo se ..Gospodinjske šole" in snujejo gospodinjski tečaji; manjkala pa je strokovna knjiga, ki bi služila objednem tudi gospodinjam, ki ne morejo v šolo. Vsaka slovenska gospodinja bodi torej vesela nove knjige: Gospodinjski* Navodilo za vsa v domačem gospodinh^u važna opravi. Šolam in gospodinjam sesta\|| S. M. Lidvina Pursaj voditeljica ..Gospodinjske šole" v Ljubljani. Za to knjigo je deželni odbor kranjski, svest si, da je blagostanje cele dežele odvisno od naših gospodinj, dovolil podporo, tako, da ima knjiga nizko ceno K 2*20 za broširan in K 2-80 za vezan izvod, po pošti 30 vinarjev veC. Pisateljica sama je dolgoletna praktična gospodinja, kateri pa ne manjka kot voditeljici ,.Gospodinjske šole, tudi teoretične naobrazbe. Knjiga obravnava vse panoge gospodinjstva tako za preprosto, kakor tudi obširnejše gospodinjstvo. Le podrobnosti o kuhinji in kuhinjsko umetnost ni bilo mogoče obrazložiti v splošni knjigi o gospodinjstvu. To poglavje je preobširno; zanj je treba posebne knjige, v kateri gospodinja lahko h!tro_ poišče, kako se pripravi vsaka jed okusno, na priprost način, ter z malimi izdatki. • Vsakdo ve, da zna izkušena in varčna kuharica s skromnimi sredstvi pripraviti boljša in tečnejša jedila, nego slaba gospodinja z bogato izabranimi pripomočki. Kuhinja zahteva od gospodinje največ izdatkov, zato si tudi gospodinja, ki zna živila'pravilno uporabiti pri kuhinji, največ prihrani. Vsa ta umetnost je z največjo natančnostjo obrazložena v naši novi knjigi: Magdalene Plefweisove Slovenska kuharica Sesti natis priredila. S. H. Felicita Kalinsek šolska sestra in učiteljica na ..Gospodinjski šoli" v Ljubljani. Šesti natis te splošno razširjene knjige je izšel v najpopolnejšem, vsestransko ustrezajočem obsegu. Temeljita naobrazba in dolgoletna izkušnja je prirediteljico tako usposobila, da bi bilo težko najti sposobnejših moči za tako delo. Ta dragocena knjiga je izšla v dveh izdajah: Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in s 16 finimi barvnimi tabelami, v velikem tudi najmodernejšim zahtevam odgovarjajočem obsegu. Cena broširani knjigi K 5'20, fino vezani K 6'—, po pošti 30 vinarjev več. Okrajšana izdaja brez slik za navadno rabo in vsakdanje potrebe K 3'—, fino vezana K 3"60, po pošti 30 vinarjev več. Katoliška Bukvama v Ljubljani.