teto LXIX Štev, 154 a V Ljubljani, v četrtek, 3. IuH]a I94I-XIX mmm ptaiana v gotovhd. Prezzo —- Cena L 0.70 Naročnina mesečne 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za ineerate. Podrvinic&i Noto mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana. VEMEC Izhaja vsak dan zjutraj raaen ponedeljka la daera po prazniku. | Uredništvo In npraval Kopitarjeva 6, Ljubljana. = S Redazione, Amministraziones Kopitarjeva 6, Lubiana. = 1 Telefon 4001—4005. i Abboaamenti: Meso 12 Lire; Estero, mete 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.i Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 per le inierzionL Filiale: Novo mesto. Concessionaria esclusiva per la pubblicitž di provenienza italiana ed estera: Unione Pnbblicita Italiana S. A., Milano. Nemški pritisk je najsiiovitejši pri Minsku in na Baltiku V/^ Rfesfb f/.Munlo -ji Haparanda*;, Tampere i Turku laht« Helsinki,, fjgfe^llf V VARŠAVA Najhujši nemški pritisk še dalje traja na bojišču od Ra-kitniških močvirij do Vzhodnega morja. Poročila javljajo o silovitih bojih na reki Dvini, kjer so že med svetovno vojsko bili ogorčeni boji med Nemci in Rusi. Pri Dvinsku se odigrava velika bitka med oklepnimi divizijami. Boji so zato tako siloviti, ker se na Dvini odloča usoda Leningrada. Južno od Dvine se je Nemcem posrečilo še dalje poriniti svoj jekleni klin v smeri proti Smolensku in Moskvi. Zadnja poročila govore že o ogorčenih borbah na Berezi-ni, torej že globoko v sami Stalinovi utrjeni črti. Sovjetske čete so tu v težkem obrambnem boju proti premočnemu nemškemu orožju, ki dobiva še neprestano okrepitve. Južno od Rakitniških močvirij do Črnega morja se boji nadaljujejo, ne da bi ena ali druga stran v zadnjih 24 urah javljala bistvene spremembe. Tudi na skrajnem severu pri Murmanskem so zelo hudi boji in pa na Karelski ožini, kjer rdeče čete obupno branijo nemško prodiranje proti' Leningradu. Iz dosedanjih desetdnevnih bojev bi se dalo sklepati, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo vrglo svoje najmočnejše sile v Besarabi-jo in vzhodno Galicijo v pričakovanju, da bo tu sledil največji nemški sunek na bogato Ukrajino. Med tem pa se je pokazalo, da so Nemci usmerili svoj glavni napad v smeri na Leningrad in Moskvo in se tema dvema ciljema že približali za več kot polovico poti. Zaradi tega je rdeče poveljstvo prisiljeno, da v naglici pregrur pira svoje divizije, kar pa se mu bo pri silnih razdaljah in slabih prometnih sredstvih komaj še posrečilo. Položaj rdeče vojske na zapa-du, ki ji poveljuje general Pavlov, postaja zelo resen. Treba je tudi vpoštevati, da so Nemci pri naglem prodiranju napravili več velikih »žepov«, v katerih je brez rešitve zajetih veliko sovjetskih čet. Sovjetske armade pri Bialistoku uničene Berlin, 2. julija, lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Sovjetska vojska, ki je bila obkoljena pri Bialistoku, je bila včeraj večinoma uničena. Med ogromnim plenom so do sedaj našteli nad 100.000 ujetnikov, 300 tankov in 300 topov. Včeraj se je tudi končala bitka med tanki v Galiciji in je bilo tam nad 200 tankov uničenih in ■aplenjenih. Nemška vojska v Rigi Berlin, 2. julija, lp. Vrhovno poveljstvo nemških vojnih sil objavlja: Včeraj zjutraj so nemške vojne sile zasedle Rigo, potem ko so napadalni oddelki pod poveljstvom polkovnika Lačna dne 20. junija s hitrim prodorom iz smeri pri Mitau-u zasedli jugozahodni del mesta. Luck zaseden Berlin, 2. julija, lp. Nemške čete so zasedle tudi mesto Luck, ki leži severovzhodno od Lwo-Wa. V to mesto so v ponedeljek zvečer prodrli prvi trije nemški tanki. Pri tem so morali prekoračiti most, ki se je takoj nato podrl. Po kratkem boju so bili uničeni štirje sovjetski tanki in trije težki topovi. Elitni sovjetski tankovski polk uničen Berlin, 2. julija, lp. Sedaj se je zvedelo, da so nemške vojne sile na vzhodni f»onti najprej med prvimi uničile sovjetski tankovski Vadsfl ---t^lOO ilOO 1 3QO , rMurenansk *Ra*Ni£.ZoIotlckaja Plnega ARHflNGELSK Holmogori iOnega Vajaoall Tuli«*, ^ * . Medvel n|« Gora Kuopr^ , '•Jemectc Jemca \ /v f^.Enojj fiKtfolismaaA 'Lepša i KaUisalmi IPudoi .Sorfavala Salml Kronšt? _ fock. LENJINGRAD .Somlno •Zabs~ka luga Pijusg •Bjetafa SIGA I Opock« • Nowqorod .StRusa ••Dunaburg VentspjH MEMEL^IsutJaj '' \ l/TVA /Dzisa? < i/Lomia V™*0 . Bararoyide * r^ •K"ncl •Bjafisfolc ?Slucl< V Gome| Bfelsk 'Prulma Jji®*1«* ' VegfSSk •Kobra".pirgir£^£-. Ka'gopol ^ »Konola .Vitegra Olonec " __C. Voskresensk Lodejnoje Poljema • fčerepovee Čudovo .BorovlJi «) ___ Bjelcck Bologoje ' šf% / Rostov •V.Vo!očckWyPcrcLa,lav| Holm ^OsfeSkov KalinlnJ ^ lljf r%5!fv ^MOSKVA iVel.LukiJ« © /J . Slafsk , ^ J • Kolo« na* •Vjafi Smolsnsk Oret^ C Z •Ryisk #0boian Bjel^omd Prflutd " ^ MARKOV •Serpuho* (Kaluga •Tula Uvni« Jalec Glyhov) Lublln. % .Koval (J KfM V Helm*ALuck . Rovhorod ^k iT ----------^ *BerdlOw Vcerkasl 1 'Zvenihorodka* Zlnovjevsl« tfotnmmSv •Kamlanec Oman "■PramaslD «LW0W T..««««! BerdlO« SLOVAt%. •»'al -tiSnfefa »nov KA- Ifninmni^ »Kamlanec V "na? ^ ^^T0^ •K"vo|rog3Zap°roiie Przemysi; - ~ ' [JEPfiOPETOOVSK dnJIprostroj Balta-V ' MADŽARSKA.^, 'M&f^ Arad "^Sf^ IVt- — ™ Temefvar „ ^ e Kronstodt.—' -M" . . M •Miskolcz a.. BacaŠlAtennanJ !?njinslg 'Her^on MentoptU KRIM M*&0*umuaijska seogradNVh Oalac"« .T.Severln eUKAREST \ < Konsfan/ rJevpatorija: rScvasto^žjJ —(AHiar) — ^Jalt-a—S polk .it. 1„ ki so ga v Moskvi smatrali za najbolj odličnega in ki je vedno moral paradirati na Rdečem trgu. Izvedelo se je tudi, da so v pristanišču Libavi, ki so ga nemške čete zavzele v ponedeljek, dne 30. junija, ugotovili, da leži razbitih sovjetskih parnikov za 30.000 ton. Te par-nike je poprej uničilo nemško letalstvo. Washington, 2. julija, lip. Ameriški listi objavljajo pod izredno velikimi naslovi poročila z vzhodnega bojišča. V svojih komentarjih so ameriški listi črnogledi in ne verujejo v angleške, še manj pa v sovjetske uspehe. Zasedena sovjetska letališča Berlin, 2. julija, lp. Pri svojem bliskovitem napredovanju se je nemškim četam posrečilo zasesti in s presenečenjem zapleniti na več letališčih tudi mnogo sovražnih letal ali jih pa uničiti in poškodovati. Tako je bilo na letališču Šučin zaplenjenih šest sovjetskih bojnih letal, šest šolskih letal, dva bombnika, ki sta bila pripravljena na odlet in mnogo streliva. Sovjetski padalci zajeti na Finskem Helsinki, 2. julija lp. Finski vojaki so zajeli mnogo sovjetskih padalcev, ki so v poslednjih dneh pristali v raznih krajih, da bi sabotirali vojaške in civilne naprave. Težaven umik sovjetske vojske Monakovo, 2. julija, lp. »Miinchener Neueste Nachrichten« piše, da se iz sedanjih bojev na vzhodu vidi, da se operacije razvijajo v treh smereh: 1. Na levem krilu je bila dosežena in prekoračena reka Dvina in se odpira prosta pot v severno Latvijo in na Estonsko; 2. desno krilo mora še zbijati srdit odpor sovražnika pri Lvovu, odkoder nemške čete prodirajo sedaj z izrednimi uspehi. Tako se sovjetske čete pri Minsku ne bodo mogle osvoboditi iz oklepa. Te čete so obsojene na predajo ali pa na popolno uničenje. Tako je tretji odsek okoli Minska prav za prav že obsojen na izločenje iz boja. »Volkischer Beobachter« piše, da so v odseku med Bialistokom in Minskom nemške sile sovražnika ravno tako razbijale, kakor je nemška strategija delala to poprej na zapadu in na Balkanu. Sovjetska vojska v tem obroču je bil najprej razdeljena na majhne odseke, katerih usodo je potem nemška vojska vsakega posamič zapečatila. Pri tem načinu vojskovanja tudi velikim armadam niso več možni strateški umiki, kakor je to bilo še v prejšnji svetovni vojni. Napad nemškega letalstva na Murmansk Berlin, 2. julija, lp. Nemško letalstvo je razširilo svoje napade na sovjetsko ozemlje ter jo napadlo tudi pristanišče v Murmansku, kjer je na-pravilo ogromno škodo. Toda v zadnjih dveh dneh so nemška bojna letala izvedla tudi uspešne in izredno pomembne napade na mesto Smolensk ob Dnjepru, kjer so letala z bombami zadela tovarno orožja, tovarno letal, letališče in veliko skladišče lesa. Izbruhnili so ogromni požari. Nemška letala so tako razbila sovjetske železnice, da se lahko reče, da so večinoma neuporabne. Železniška proga Tarnopol-Odesa je bil« znova silovito bombardirana. Na dveh raznih točkah je bila zveza med tema dvema mestoma preki-njena. V Kirovsku pri Murmansku so nemška letala razdejala električno centralo in razne industrijske naprave. Sovjetsko letalstvo ni nikjer oviralo nemških letal, ki so se vsa vrnila na svoja oporišča. Stockholm, 2. julija, lp. Finski parnik je z Aalandskih otokov peljal osebje sovjetskih konzulatov v mesto Aabo. Ko se je parnik približal pristanišču, so sovjetska letala mesto ravno napadala. Parnik se je hotel umakniti napadu sovjetskih letal in je odplul nazaj na široko morje. Med tem pa so preplašeni sovjetski konzularni uradniki bledi begali po parniku in se skrivali ter iskali razna zavetja. Obvezna protiletalska služba v Sovjetiji Helsinki, 2. julija. Ip. Moskovski radio je danes zjutraj objavil ukaz sovjetske vlade, ki pravi, da se uvaja splošna obvezna protiletalska vojaška služba. Na podlagi tega ukaza morajo sodelovati pri protiletalski obrambi vsi moški od 16. do 60. leta in vse ženske od 18. do 50. leta. Slovaško vojno poročilo Bratislava, 2. julija, lp. Slovaško uradno vojno poročijo pravi, da slovaške čete zasledujejo sovražnika na njegovem umiku. Ukrajinsko prebivalstvo pozdravlja slovaške čete, ki so jih osvobodile boljševiškega jarma in postavlja slavoloke po mestih in vaseh, kjer so bile izobešene tudi mnoge slovaške države. Zelo številni Slovaki zapuščajo sovjetsko vojsko in se pridružujejo Slovakom. Količina zaplenjenega in število ujetnikov vedno raste. Slovaške čete so vdrle 100 km globoko na sovražno ozemlje. Temeljno nasprotje med fašizmom in komunizmom Rim, 2. julija, lp. Znana revija »Critica Fa-scistac piše, da vojna osi proti Sovjetiji ni mnogo presenetila italijanskega javnega mnenja. Če upoštevamo fašistična načela, je ta vojna naravno nadaljevanje nujnih življenjskih dogodkov. Toda Italijane ne sovraži ruskega naroda, pač pa obsoja temeljno in usodno nasprotje med fašizmom in komunizmom. Revija proučuje še različne dobe sovjetske politike v zadnjih 20 letih in pravi, da je komunizem hotel izvesti revolucijo v vsej Evropi. Mnogo evropskih držav je že čutilo hude posledice te gonje. Toda sedaj so stališča jasna. Na eni strani je Evropa, na drugi strani pa komunizem. Protievropsko delovanje komunizma je že večkrat pojasnil Duce, ko je bil velik del Evrope še pod vplivom boljševiške propagande. Če je fašizem zaradi svojega realističnega gledanja imel zveze s sovjetsko vlado zaradi poslovnih potreb, tedaj pa je bila fašistična ideologija vedno ostro naperjena proti Moskvi. Križarska vojna proti boljševizmn je torej zadeva, ki je bila predvidena in naravna. Norveški parnik potopljen Berlin, 2. julija, lp. DNB je izvedel iz New Yorka, da so tamkajšnji pomorski krogi objavili, da je bila potopljena norveška petrolejska ladja »Regina« (9545 ton). Ladja je plula pod angleško zastavo. Potopljena je bila, ko je s polnim tovorom bila na poti v Anglijo. O posadki ni nobenih poročil. General Wavell premeščen Rim, Z julija, lp. Ponoči je bilo objavljeno v Londonu uradno poročilo, ki pravi, da je bil general Wavell imenovan za vrhovnega poveljnika v Indiji na mesto generala Auchinlecka, ki je bil imenovali za poveljnika angleških vninih sil na srednjem vzhodu. Anglija bi rabila 50.000 tankov Stockholm, 2. julija, lp. Švedski listi objavljajo pod velikimi naslovi članek, ki ga je objavil londonski list >Daily Express«. V tem članku razpravlja list o velikih pomanjkljivostih angleške vojske. Članek poudarja, da bi Anglija rabila 50.000 tankov, če bi hotela uspešno nadaljevati vojno. Vojno poročilo št. 392 Letalsko bombardiranje Tobruka Glavni stan italijanskih vojnih sil objavlja: Severna Afrika: Delovanje topništva na bojišču pri Sollumu. Italijanska in nemška letala so bombardirala in razbijala naprej obrambne naprave Tobruka in zadela ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču. Med letalskimi napadi proti^ sovražnim ladjam severno od Bardie — kakor je bilo poročano v včerajšnjem uradnem po- Izredna izjava japonske vlade Japonska smatra, da je v Vzhodni Aziji nastopilo stanje velike nevarnosti Tokio, 2. julija, lp. Japonsko zunanje ministr- I pripravljen, čim bolj resen bo položaj. Japonski stvo |e objavilo naslednjo uradno izjavo: narod se mora truditi, da \;a 1 m noriiilni bnnfnronoi i n Kil CVIVA1AV mn*An I alt — .X. .... _1__ 1 ___ _ _ i! Y Na imperialni konferenci je bil sprejet važen politični sklep. Naravno je, da se položaj, ki se je ustvaril z vojno med Nemčijo in Sovjetijo, ne sme presojati s preprostega stališča, da je to samo voj-na med Nemčijo in Sovjetijo. Zato smo sklenili, da bomo vse dogodke zasledovali z veliko pozornosto na podlagi priprav, katerim lahko in moramo popolnoma zaupati. Mi se ne smemo obračati samo na razvoj na vojaškem polju, ampak moramo upoštevati ves svetovni položaj, prav tako pa upoštevati smeri, ki jih zavzame sleherni narod, upoštevati pa moramo tudi politične okoliščine, ki se lahko pojavijo pri po-samezriih narodih. Vlada ima vtis, da je y vsem sveto, zlasti pa v Vzhodni Aziji, nastopilo stanje nevarnost!, 'ki je v neposrednem stiku z našo državo ter *e že uveljavlja. Naš narod pa mora biti tem bolj miren in ne bo zagrešil niti najmanjše napake, kar se tiče splošnih smernic, ki se vsiljujejo japonski politiki, vsi razredi in vse vrste prebivalstva pa morajo biti zedinjene in poslušati voljo svojega cesarja. Kitajska narodna vlada splošno priznana Tokio, 2. julija, lp. List »Japan Times« piše, da so poleg Italije in Nemčije priznale kitajsko narodno vlado v Nankingu še Romunija, Slovaška, Hrvatska in Bolgarija. Ja.ponski narod je vesel, da se je tako uspešno zaključilo potovanje predsednika kitajske narodne vlade Vangčingveja v Tokiu. Vse to bo na svetu ustvarilo vtis, da se na Kitajsk CST1 rCSulvnG ust varja novi re«, Kar uo omo- . gočilo, da bodo kitajsko narodno vlado y Nankin- I gu priznale še druge države. ročilu — sta bila poškodovana dva rušilca med zaporednimi napadi. Poleg tega pa so bili sestreljeni trije lovci, ki so hoteli ščititi pomorske edinice. Vzhodna Afrika: Naše junaške čete so odbile nov sovražni napad pri Debra Taborju. Na bojišču, 2. julija, lp. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Letalstvo osi še naprej pospešeno nadzira vode Sredozemskega morja in zadaja nove udarce angleškemu vojnemu in trgovskemu brodovju. Pozno popoldne dne 29. junija je neko naše iz-vidniško letalo opazilo dva sovražna rušilca približno 50 km severno od Bardie. Rušilca so takoj napadla strmoglavska letala in lovci. Delovanje naših bombnikov se je vkljub hudemu sovražnemu topništvu zaključilo s polnim uspehom. En rušilec je bil zadet na krmilu in sicer je padla nanj bomka, težka 500 kg in rušilec se je hitro začel potapljati. Drugi rušilee je bil pa močno poškodovan in je na njegovem krovu izbruhnil požar. Dne 30. junija je italijansko in nemško letalstvo izvedlo uspešen napad na sovražni ladijski sprevod vzhodno od Bardie. Strmoglavska letala so z vso silo napadla sovražno skupino in težke bombe so dosegle pomembne uspehe. Dve angleški tovorni ladji sta bili zadeti v polno. General Geloso v Atenah Atene, 2. julija, lp. Včeraj je Eksc. general Ueloso, poveljnik 11. armade, prišel v Atene s svojim štabom. Popoldne je v spremstvu odpravnika poslov, poveljnika mesta in drugih častnikov =ei na Akropolo, kjer mu je izkazala čast četa grenadirjev ter je tam pozdravil italijansko in nemško zastava Nemško vojno poročilo Berlin, 2. julija, lp. O bojih na vzhodu pravi dar ianje vojno poročilo med drugim tudi to: Na vzhodu se operacije proli sovjetski vojski uspešno nadaljujejo. Južno od Pripjeckih močvirij je pri Lotzovu prišlo do bitke tankov in je bilo uničenih 100 sovjetskih tankov. Pri Btihnju so sovjetske sile tonkov prišle med noše divizije, ki so v ozadju sledile kot rezerve, in v dveh ilnch bitk so bili sovjetski tanki uničeni. Oh tej priliki smo zaplenili 120 sovjetskih tankov. Velik del sovjetske armade, ki je bila obkoljeno vzhodno o«l Bialostoka, je bilo včeraj končno uničena in je bilo med predelom nad stotisoč ujetnikov, 400 tankov in 300 topov. Kakor je bilo že objavljeno s posebnim poročilom, so nemške čete zasedle Rigo in Libavo. Skupno s finskimi zaveznik? je naša oboro-žena sila prešla v napad proti sovjetskim tankom no severnem Finskem. Letalstvo je tudi včeraj povsod bombardi-rolo sovražno zbiranje čet, tonkov in oklepne vlake. Vzhodno od Lvova in Minska so letala prizadejoln sovražniku hude izgube. Oddelk? madžarske vojske prodirajo s Karpatov v Galicijo in sicer po načrtu. Berlin, 2. julija. Ip. Kakor poroča DNB, je angleško letalstvo dne 30. junija in v noči na 1. julij izgubilo 19 letal. Angleški listi napadajo švedsko in Finsko Boji v Siriji Vichy, 2. julija, l/p. Francosko uradno poročilo o bojih v Siriji pravi: Angleške čete so napredovale in so njihovi oddelki v stiku z našimi postojankami. Delovanje angleških letal je zelo delavno. V južnem Libanu in ob morju ter v gorskih krajih je bilo delovanje topništva na obeh straneh zelo močno. Sovražni oddelki so skušali priti v stik z našimi četami. V Siriji je položaj okoli Damaska neizpremenjen. Severno vzhodno od Damaska je oddelek naših tankov napadel močno angleške oddelke v Eebeku. Stik s sovražnikom je bil ohranjen. Posadka v Palmari nadaljuje s svojim junaškim odporom in napada sovražne sile ter jim povzroča hude izgube. Naše letalstvo je nadaljevalo s svojimi napadi. Angleško letalstvo je znova napadlo Beirut in je v pretekli noči metalo zažigalne bombe in bombo velikega kalibra. Iz raznih delov mesta poročajo o škodi in o žrtvah med prebivalstvom. Turški parnik potopljen Berlin, 2. julija, lp. DNB poroča, da je bilo v Ankari objavljeno uradno poročilo, da je bil potopljen v vzhodnem delu Sredozemskega morja turški parnik »Rafali«. Kmalu nato so Angleži objavili uradno poročilo, v katerem pravijo, da tam v tistih vodah ni bilo nobene angleške podmornice. Nemški vojaški krogi podčrtavajo, da je izredno težko v tako kratkem času ugotoviti, kje plovejo podmornice. Ta hitra izjava angleške vlade dokazuje samo slabo vest Art-gležev. Prav gotovo pa je, da nobena nemška in italijanska vojna edinica ni v nobeni zvezi s potopitvijo tega turškega parnika. Uj'et francoski parnik Newyork, 2. julija. lp. Angleška vojna ladja je v južnem delu Atlantika ujela francoski parnik • Oregon' >>Rodney« v Bostonu na popravilu Lisbona, 2. julija, lp. Mornarji iz nevtralnih držav poročajo, da je angleška bojna ladja »Rod-ney« priplula v Boston. Bojna ladja je bila zelo poškodovana ter je kazala vidne znake sledov boja z nemško bojno ladjo »Bismarck«. Še isti dan, ko je bojna ladja prišla v Boston, so jo spravili v dok. Tudi nek angleški rušilec je priplul v Boston, da bi ga tam popravili. Bratislava, 2. julija, lp. Za hrvatskega poslanika na Slovaškem je bil imenovan dr. Dragotin Toth. Slovaška vlada je na to imeopvanje že pristala. Rim, 2. julija, lp. Vsi angleški listi silovito napadajo švedsko in Finsko in zagovarjajo stališče, du jo treba smatrati za sovražnike Anglije in Sovjetske zveze vse tiste države, ki dejansko ali pa pasivno podpirajo Nemčijo v njenem boju proti Sovjetski zvezi in angleškemu imperiju »Ewening Standard« primerja Finsko in Irsko in izjavlja, da Rusija ni mogla prenesti navzočnosti nemških čet na Finskem, kakor ni mogla Anglija nikdar prenesti navzočnosti tujih čet na Irskem. Tako skuša ta angleški list opravičiti boljševiški napad na Finsko. >News Cronycle< piše, da nevtralnosti sploh več ni. Tisti, ki ni z Anglijo in s Sovjetsko zvezo, je proti Angliji in proti Sovjetom. Vsi sovražniki sovjetov so obenem tudi sovražniki Anglije in obratno. »Šunday Times« piše, da angleški narod ne bo pozabil na obnašanje švedskega in finskega naroda in bo obsodil postopanje teh dveh držav. Prepiri v Moskvi Ankara, 2. julija, lp. Iz Moskve se je izvedelo, da je med člani sovjetskega generalnega štaba in člani angleškega vojaškega odposlanstva ter ameriškimi vojaškimi atašeji v Moskvi že prišlo do velikih prepirov. Angleži bi radi, da bi sodelovanje med Anglijo in Sovjetsko zvezo slonelo predvsem na strateškem in operativnem udejstvovanju, sovjetska vlada pa želi vojajke pomoči iz Anglije in Amerike. Ameriški vojaški odposlanec je opozoril na dejstvo, da Amerika šele gradi tovarne za orožje in da zaradi tega ne more priskočiti Sovjetom na pomoč v vsem potrebnem obsegu. 9 Gospodarstvo Ameriška mornarica bi naj rešila Atlantik Ameriški mornariški minister priznava velike izgube angleške trgovske mornarice Newyork, 2. julija, t. Današnji »II Plccolo« prinaša poročilo o govoru, ki ga je imel minister knox na sestanku zastopnikov amerikanskih vlad v Bostonu in v katerem je dejal, »da mora ameriška mornarica takoj intervenirati, da bo rešila Atlantik pred pritiskajočo nevarnostjo totalitarnih držav«. Ameriški mornariški minister je pri tej priložnosti prvikrat omenil poleg vseh že obrabljenih argumentov anglosaksonske propagande tudi tako zvano »sveto vojsko«, rekoč, da bo Ameriki brez dvoma uspelo zagotoviti »zmago krščanske civilizacije nad poganskimi silami«. Kar pa je poslušalce najbolj osupnilo, je izjava o uspehih, ki so jih dosegle osiščne pomorske sile v bitki za Atlantik. »Če se bodo izgube trgovske mornarice nadaljevale v sedanjem ritmu,« je rekel, »ne bomo mogli preprečiti zmage totalitarnih držav, ki si bodo tako priborile premoč v svetu. V prvih petih mesecih tega leta je bilo potopljenih 2,198.000 ton trgovskega ladjevja, kar jx>meni izgubo 5 milij. ton trgovske mornarice v enem letu. Treba je še pripomniti,« je dejal vsem eusEUnam in kavncnani Knox, »da so na vsako ladjo, ki jo zgradimo mi in Angleži, potopljene tri ladje. Upoštevati pa je treba, da s tem niso potopljene samo ladje, marveč tudi letala, topovi, orožje in živež, ki ga te ladje prevažajo.« Za vzgled je nato navedel Knox primer, ki se je zgodil v severnem Atlantiku, kjer sta bili potopljeni dve ladji, od katerih je ena prevažala 1000 strojnic, poldrug milijon pa-tron in mnogo drugega streliva. »Druge ladje pa so vozile v Anglijo,« je nadaljeval Knox, »letala, oklepna vozila, tanke in na tisoče zabojev živeža. Vse to je sedaj na dnu morja.« Knox je zaključil: »Ce hoče Anglija živeti, boriti se in zmagati, mora absolutno dobivati živež, petrolej, topove, letala in municijo v vedno večji množini. In neobhodno potrebno je, da vse to tudi pride res v Anglijo.« Iz teh priznanj ameriškega mornariškega ministra se jasno vidi, kako velik uspeh imajo osiščno države v »bitki za Atlantik« in kako ve-likapske so aiv-^Jške b«ibe na morju. Prinašamo veselo vest, da prispe v nekaj dneh v Ljubljano večja zaloga pristne oranžade in mineralne vode, svetovno znane tvrdke Terme S. Pellegrino, Milano. — Javite se takoj na spodnji naslov, da pravočasno dobite odgovarjajočo količino že od prve pošiljke! TERME S. PELLEGRINO. Ljubljana, telet. 46-27 »Stalin molči« O tajinstvenem molku, v katerega se je zavil sovjetski diktator Stalin po izbruhu sovražnosti med Nemčijo in Sovjetsko Unijo, objavlja »Neue Ziiricher Zeitung« zanimiv članek pod gornjim naslovom, ki ga zaradi točnih ugotovitev prinašamo skoraj v celoti. Čeprav je Stalin pred dvema mesecema demonstrativno prevzel predsedniško mesto v Svetu ljudskih komisarjev, je po vojni napovedi od strani Nemčije tako onemel, kakor da bi bil za vodstvo državnih poslov še vedno neodgovoren tajnik komunistične stranke. Človek res ne more vedeti, če se bo prihodnje dni v Moskvi sestal Vrhovni sovjet ali pa ne in če morda sovjetski diktator Stalin le ni zate pridržal odgovora Hitlerju pred tem »parlamentom«. Dosedaj je namreč prepustil zunanjemu ministru Molotovu, da je zavračal proglas nemškega državnega kanclerja in noto zunanjega ministra Ribbentropa. Šef sovjetske vlade ni smatral za potrebno, da bi bil sam stopil pred ruski narod in ga pozval na odpor. Človek se ne bo dosti zmotil, če gleda v tem zadržanju Stalinovo priznanje, da mu je nemška vojna napoved iztrgala iz rok vse karte in da je njegova politika doživela popolen polom. Iz novejše napovedi agencije »Tas« je bilo namreč mogoče zvedeti, da je bil Stalin pripravljen Italilanšiina brez ulitella 53 t DVAJSETA LEKCIJA Seznanili se bomo z oziralnimi zaimki in se pomudili pri obrtnikih. Slovenske oziralne zaimke menda poznate: prednjači jim vselej in povsod porabni »ki«, za petami mu je »kateri, -a, -o« in še nekateri drugi pridevni oziralni zaimki (kakršen, kolikršen, kateri koli, kakršen koli itd.). Slovenska slovnica a loči tudi samostalne oziralne zaimke: kdor, ar itd. Italijan jih tako ne loči, dasi ima obojne. Slovenski pridevni oziralni zaimki; ki, kateri. Ki. — Slovenskemu »ki« odgovarja italijanski »che« (izg. ke), s predlogi pa »cui« (izg. kui). a) Che. Služi nam za moški in ženski spol, za ednino in množino. Rabimo ga za prvi in četrti sklon. II trino che pArte — i trčnl che pArtono. Vlak, ki odhaja — vlaki, ki odhajajo. La penna che adftpero — le pčnne che ado-pero. Pero, ki ga uporabljam — peresa, ki jih uporabljam. Drugi primer nam kaže oziralni zaimek v četrtem sklonu. V slovenščini ne zadošča sam »ki«, marveč mu sledi še »ga« ali »jo« za ednino, »jih« za množino. »Ga«, »jo«, »jih« v takem primeru Italijan opušča, ker mu zadošča že sama oblika ozlralnega zaimka »che«. Napačna je torej raba: La penna che la (oz. 1') adoperol »Che« ie rabi sam. Če pa nam Izraža »kar« ("» la qual cosa), moremo postavljati predenj tudi gpolnik v raznih sklonih: Prinesel si mi pismo, kar me veieli (kar = to, da si mi prinesel pismol). Mi hAi portAto la ISttera, il che mi fa piacerc. Prinesel si ml pismo, za kar sem ti hvaležen (za kar = za to, da si mi prinesel pismo!). Mi hAi portAto la lžttera, del che ti s6no riconoscente. Opozarjam ponovno, da »... il che mi fa pift-cčre« in »...del che ti sono riconoscente« nikakor ne povesta istega kakor: »...che mi fa pia-cčre («=* pismo me veseli!) In ». ..di cui ti s6no riconoscčnte («■ za pismo sem ti hvaležen!). b) Cui. Tudi on nam služi za moški in ženski spol, za ednino in množino, Rabimo ga za drugi (s predlogom »d i«) in tretji (s predlogom »a«) sklon in v zvezi z drugimi predlogi. II libro di cui ti pArlo — i libri di cui ti pArlo. Knjiga, ki ti o njej govorim — knjige, ki ti o njih govorim. L'amlco a cui ho prestAto i llbri — gli amici a cui ho prestAto i libri. Prijatelj, ki sem mu posodil knjige — prijatelji, ki sem jim posodil knjige, La cittA da cui arrivo — le cittA da cui arrivo. Mesto, ki iz njega prihajam — mesta, ki iz njih prihajam. Il treno con cui parto — gli amici con cui pArto. Vlak, ki z njim odpotujem — prijatelji, ki z njimi odpotujem. Kakor pri »che« opozarjam tudi pri »cui« na razliko med italijansko in slovensko rabo kratkega oziralnega zaimka v 2., 3. in 4. sklonu ter v zvezah z raznimi predlogi: »..., ki o njem, ki o njej, ki o njih« = di cui (brez osebnega zaimka!); »..., ki mu, ki ji, ki jim« = a cui (brez osebnega zaimka); »..., ki z njim, ki z njo, ki z njimi« = con cui (brez osebnega zaimka); itd. Naj nas torej slovenščina pri tem ne moti. Zavedajmo se: slovenska raba je težja, italijanska raba preprostejša! Nekaj stavkov Non conAsco l'u6mo di ciii tu pArli. Qučsto č 11 gičvane a cili h6 prest&to 11 mto libro. E cfisa prudinte cončscere le persčne con ctil si vlve. Vi raccommAndo il mfo amico di ciii vi h6 par-lAto. II proprietArlo di qučsta cAsa č un avvocAto che non Abita qui. £cco un ufimo che servirA desempio. Ho veduto quella signorina che voi m'avčte raccOmandAta. Knjiga, ki jo iščete, je na mizi. Stvar, ki vam jo bom pripovedoval, je resnična. Evo hiše, v ( = in) katerih se skriva beda, Mi boš posodil knjigo, ki si mi o (=» di) njej govoril? firudlnte — pameten abitAre — stanovati; a persona — oseba Abito — stanujem raccommnndAre — pri- čcco — evo, tu glej(te) poročiti servire — služiti; servlre il proprietArio — last- di — služiti kot, za nik l esemplo m. — vzgled 1'avvocAto — odvetnik nasc6ndersl — skrivati se la miseria — beda odkupiti mir z dalekosežnimi koncesijami, ki jih je ponujal Nemčiji. Sedaj lahko tudi z gotovostjo smatramo, da j« Stalin prevzel predsedniško mesto v Svetu ljudskih komisarjev samo zato, da bi pred ruskim narodom lahko zagovarjah tak mir, ki bi za ruski ugled pomenil vsekakor težko obremenitev. Tega odmora za še nadaljnje svobodno dihanje mu pa Berlin ni več hotel dati. Stalinovi načrti, da bi ostal izven sedanje svetovne vojne, ob njenem koncu pa, da bi izmučeni Evropi vsilil komunizem, so se zrušili in z njimi vsa politika, ki jo je vodil Kremelj zadnji dve leti, t. j. po sklenitvi nemško-ruske nenapadalne pogodbe. Za dosego tega cilja — sklenitve nenapadalne pogodbe z Nemčijo — se je Stalin osebno zavzemal tako močno, da je po zatrjevanju Krivickega, dal postrelitl elito komunistične stranke, rdeči oficirski zbor pa decimirati. Ta polom sovjetske, ali bolje rečeno Stalinove politike, bo seveda prišel manj do izraza, če se je sovjetski vladi tekom zadnjih dveh let posrečilo zboljSati rdečo armado tako, da bi se lahko dalje časa upirala nemški oboroženi sili. O tem pa seveda ni nobenih točnih podatkov ter bo to pokazal šele razvoj dogodkov na bojišču. V tem slučaju bi seveda Stalin lastil vse te uspehe zase že iz razloga, da bi zabrisal polom svoje politične koncepcije. Pa tudi v tem slučaju Stalin ne bo nikdar več to, kar je bil in njegova beseda ne bo več odločilna. Zaradi nemškega napada in »kršitve ter preloma« prijateljske pogodbe, se ima sam Stalin pač najmanj pravico pritoževati. Ljudje se namreč še dobro spominjajo avgusta meseca 1939, ko je z neverjetno prepredenostjo in zvijačo presenetil francosko in anglčško diplomacijo, ki je že menila, da ima sporazum z Moskvo tako rekoč že v žepu, ker je bilo treba rešiti samo še nekaj neznatnih vprašanj z ozirom no baltsko države, z novico o skle-nityi nenapadalne pogodbe z Nemčijo, V ostalem stoji danes Stalin prav tam, kjer se je nahajal avgusta meseca 1939 za časa pogajanj britansko-franco6ke vojaške komisije z moskovskim general-štabom. Stalinov poraz in popoln polom njegove politike in vse njegove politične koncepcije, se pa pokaže v pravi luči šele potem, če upoštevamo jasnost Stalinove politike navideznega sporazuma z Nemčijo in njegovo osebno globoko sovraštvo napram Angliji. Za sklenitev zakona na daljšo dobo z nacionalistično Nemčijo je bil ruski diktator tem bolj navdušen in pripravljen, ker je pri tem mislil, da bo med časom, ko bo Nemčija krvavela na raznih bojiščih v bojih z Anglijo, lahko prikrito pospeševal in pripravljal svetovno revolucijo. Anglijo t njenim liberalnim svetovnim nazorom je Stalin vedno smatral za svojega nasprotnika. Zato s« je tudi osebno otepal vsakega paktiranja z njo. S to Anglijo je pa sedaj moral skleniti bratstvo orožja. Tudi ta okolnost bo lahko povzročila v Rusiji notranjepolitične posledice, če bi se seveda Sovjetom posrečila kakršna koli rešitev iz sedanje smrtne nevarnosti. In bo tudi v tem slučaju konec »Stalinove dobe«. Azlenda Tabacchi Itallanl, Roma — Italijanska tobačna monopolska družba, ki ima 40 milijonov lir glavnice (od tega država 25 milij. lir) je imela v bilančnem letu 1940 po odbitku 2,05 milij. lir 5.88 milijonov lir čistega dobička. 450.000 ton magnetorca na Lacijski obali. Generalno ravnateljstvo Trgovske mornarice je naročilo posebni komisi|i, na| preilče pesek na raznih točkah italijanske obale, ker vsebuje mnogo rud. Na Lacijski obali, ki leži med pristaniščema Santa Severa in Fogliano, so pri preiskavi našli v pesku znatno količino magnetovci. V pesku je ? do magnsteves. V cclctl sc bo dalo pri-dobiti 430.000 do 450.000 ton. Tudf na obali med Salerno in Acropoll je okoli 165.000 ton magnetovci. Italijanska težka Industrija »Fin8lder« je finančua družbu z glavnico 1.8 milijarde lir, ki kontrolira največja podjetja težke industrije v Italiji. Poleg tega ima tudi mnogo drugih delnic podjetij železarske in slifcne industrije. Med nadzorovanimi podjetji so največja: »11 v a«. Družba je zvišala svojo glavnico od 800 na 1000 milij. lir. Dividenda za 1040 Je znašala ti.5%. »Ter ni«. Družba je lani povečala svoj dobiček in je izplačala 7% dividende. Zvišala je tudi glavnico od 960 na 1200 milij. lir. »D a 1-mine« je zvišala glavnico od 00 na 120 milij. lir. »SIAC« je zvišala glavnico od 200 na 500 milijonov lir. Nadalje so v koncernu še družbe »Rami-fer«, »Ferralbta« in številne trgovske družbe. Vse naprave družb, ki »padajo v koncem »Finsiderja«, imajo vrednost 4600 milij. lir, dočim so imele pred letom dni vrednost 3800 milij. lir (dne 31. decembra 1039). Vse družbe so imele zaposlenih ravnateljev in nameščencev 6622, delavcev pa 72.962, torej skupno 79.584, k čemur pa je šteti še 6044 vpoklicancev. Vsi prejemki delavstva in name-ščenstva so znašali lani okoli 875 milij. lir. Računski zaključek družbe izkazuje tele najvažnejše postavke po etanju dne 31. marca 1941 (vse v milij. lir — v oklepajih podatki za 81. marec 1941): Bilanca: Aktiva: drž. papirji 411.8 (632.44), udeležbe z delnicami 1.273.6 (1.146.8), naložbe 0.7 (79.65), dolžniki: kontrolirane družbe 600.4 (91.8), ostali 82.6 (64.85), raport — (50.0) itd., bilančna vsota 2.369.5 (2.065.36), izvenbilančoe postavke 2.045.9 (1.785.0) milij. Pasiva: glavnica 1.800.0 (1.800.0), razne rezerve 119.84 (115.44), upniki 37.1 (11.4), predujmi 271.87 (46.1), čisti dobiček a prenosom vred 127.8 (75.6) milij. lir. Račun zgube in dobička izkazuje povečanje donosa od 77.4 (149.7) milij. lir. Dividenda za 1904-1941 znaša 6.5%. Trgovinski sporazum g Hrvatsko. Kakor smo že poročali, je bilo prejšnji teden v Rimu hrvatsko trgovinsko zastopstvo in je bil sklenjen začasni, trimesečni trgovinski sporazum, ki določa za razdobje od začetka julija do konca septembra blagovno izmenjavo v znesku 200 milijonov lir ali 526 milijonov kun. Sporazum obravnava podrobneje medsebojna vprašanja glede trgovinskega, carinskega in železniškega prometa, gospodarske odnose ter medsebojne pravice in obveznosti Italije in Hrvatske v Dalmaciji, vprašanje denarnih in zavarovalnih zavodov ter obmejnega prometa. Podrobno so urejena tudi plačila med Italijo in Albanijo ter Hrvatsko. Pogajanja so bila ves čas v duhu velikega prijateljstva med obema državama. To je pokazala zlasti Italija, ki se Je za to trimesečje odpovedala hrvatski živini, svinjam, pšenici in koruzi. Ker kmetje spomladi niso imeli dovolj koruze, Je na Hrvatskem občutno pomanjkanje pitanih svinj. Sedaj mora Hrvatska uvažati pitane svinje, pšenico in moko iz Madžarske. Ker pa se obeta dobra letina koruze in žita, bo na jesen pitanih svinj in pšenice dovolj, tako da bo lahko Hrvatska tudi to blago izvažala v Italijo. Italija pa bo po tem sporazumu oskrbljala hrvatsko narodno gospodarstvo s potrebnimi surovinami in polsurovinami za tekstilno industrijo, z aluminijem, električnimi-.in gospodarskimi stroji, avtomobili itd. Iz Hr.vatske bo dobila Italija zlasti les, boksit, železno rudo in premog. f[1 Hrvatska si ureja promet. Kakor poročajo iz Zagreba, bo v kratkem razdeljen bivši jugoslovanski železniški park na vse države, naslednice bivše Jugoslavije. V zvezi s tem si nameravajo Hrvati urediti ves promet, graditi nove železn. proge. Pri prometnem ministrstvu v Zagrebu je ustanovljena vrhovna železniška uprava, ki je razdeljena na 8 oddelkov. V okviru teh oddelkov sta tudi dve železniški ravnateljstvi v Zagrebu in Sarajevu. V okviru teh dveh ravnateljstev bo šest kontrol: Zagreb, Karlovec, Split, Koprivnica, Osi-jek In Vinkovcl. Poleg tega je predviden še gospodarski svet, ki bo neke vrste tarifni odbor s povečanimi kompetencaml. Sestavljajo ga predstavniki gospodarskih zbornic in železniČarskl strokovnjaki. Za gradnjo novih prog je ustanovljen še posebni posvetovalni odbor iz železničarskih strokovnjakov, inženirjev in vseučiliških profesorjev. Hrvatsko-romunska trgovska pogajanja. Po poročilih iz Zagreba bo prihodnji teden prispelo v Zagreb romunsko trgovsko zastopstvo, ki bo vodilo s Hrvati pogajanja za ureditev trgovskega in plačilnega prometa med Hrvatsko in Romunijo. Včeraj 2. julija pa je odpotovalo v Berlin in hrvatsko trgovinsko zastopstvo, ki bo z nemškim vladnim odborom rešiio vsa vprašanja, katera iz tehničnih razlogov niso mogla biti rešena pri zadnjih pogajanjih v Zagrebu. Bombai pred vrati Rima. »Giornale d'Ita-lia« piše o bombažnih nasadih v pokrajini Lit-toria in podčrtuje velik pomen izsušenih močvirij za italijansko gospodarstvo. Prejšnje leto je bilo 1440 ha bombaževih nasadov. Žetev je bila ugodna. To leto je obdelanih 2000 ha, ta površina pa se bo v pokrajini Littoria povečala še na 10.000 ha. Povprečni pridelek znaša sedaj 5.8 stolov na ha, upajo pa, da se bo povečal na 10 stotov. Trgovinska pogajanja med Italijo in Turčijo. Kakor poročajo listi iz Ankare, so v teku pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Turčijo. Zadnja italijanska trgovinska statistika za prvo polletje 1939 ie pokazala aktivno bilanco za Italijo. Italija je uvozila iz Turčije blaga v vrednosti 85.6 milij. lir, izvozila pa v Turčijo za 91.6 milij. lir. Glavni predmeti, ki jih je Italija uvažala iz Turčije, so jajca, bombažni odpadki, ječmen, ribe in kovine, izvažala pa je v Turčijo tkanine iz bombaža in konoplje, sukanec in nekaj železa. Drahma ne bo zgubila vrednosti. Grški ministrski predsednik Zolazoglu je zastopnikom tiska izjavil, da nimajo nobene podlage alar-matne vesti glede razvrednotenja drahme. Grški denar je izgubil polovico vrednosti leta 1922 zaradi nepriljubljenosli kralja Konstantina in pa leta 1926. Sedaj so se zopet širili glasovi, je rekel general Zolazoglu, da namerava izdati tudi on slično odredbo, ker da je ubežni kralj z vlado odnesel grško zlnto. Ti glasovi pa so nasprotni narodovim koristim in so popolnoma fantastični. 11'editev podrobnega prometa med Spodnje-štajersko in Gorenjsko ter Hrvatsko. Te dni je bilo v Zagrebu končano zasedanje mešane nemško-hrvatske komisije za ureditev prometa in drugih gospodarskih vprašanj med Spodnještajersko In Gorenjsko ter Hrvatsko. Prihodnje zasedanje bo 8. julija v Gradcu. Izmenjava blaga med Madžarsko in Hrvatsko. Hrvatska direkcija za zunanjo trgovino je sklenila z Madžarsko večjo pogodbo o medsebojni izmenjavi blaga. Hrvatska bo uvozila is Madlarske nekaj sto vagonov pšenice in moke, v zamenjavo pa bo Izvozila na Madžarsko les in nekatere dru-ce predmeta Kmetijstvo v novomeškem okraju Novo mesto. 1. juliia. Dolenjska stoji s svojim kmetijstvom danes v ospredju našega gospodarskega računanja in mišljenja. Njena industrija ie tako malenkostna, da v gospodarskem življenju Ljubljanske pokrajine ne more imeti posebne in vidnejše vloge. Kakor pa je majhna vloga Dolenjske v industrijskem pogledu, toliko je večja po svojem kmetijstvu, ki je na Dolenjskem resnično glavna panoga vsega gospodarstva. Kar se kmetijstva tiče. pa je zopet novomeški okraj, poleg krškega, ki pa v celoti ne spada pod Ljubljansko pokrajino, najmočnejši in najpomembnejši. Zato ne bo odveč, če kmetijstvu tega okraja posvetimo nekaj vrstic. Novomeški okraj, ki je bil eden največjih med vsemi, meri 939 km' in je po veliki večini valovit, ponekod, v Gorjancih in v Kočevskih hribih pa prehaja v hribovit svet. V pretežni meri ima površina okraja kraški značaj, ki tudi kmetijstvu daje svoj pečat. Pedološko okraj še ni raziskan in bi bila ena prvih nalog našega načrtnega kmetijskega dela," da se čimprej napravi točna pedološka karta ne le novomeškega okraja, marveč vsega ozemlja Ljubljanske pokrajine. Najpomembnejša voda v okraju je Krka, ki s svojimi pritoki ustvarja plodno površino, prikladno za poljedelstvo in intenzivno živinorejo. Niže ležeči travniki so povečini zamočvirjeni, oni v višjih legah in meliorizirani pa dajejo izborno sladko krmo, ki ustvarja pogoj za razmeroma dobro razvito živinorejo v teh krajih. Če bi se našla zadostna sredstva za izsušitev vseh zamočvirjenih travnikov, bi bila dana živinoreji možnost za razmah, ki bi iz tega okraja napravila za enega najbogatejših. Zlasti je vprašanje melioracij travnikov pereče ob Temenici in ob Mirnšci, kjer ležijo veliki kompleksi travnikov, ki zaradi zamočvirjenosti živinoreji ne dajejo tistega, kar bi mogli in morali. Okraj ima 94.561 ha kulturne zemlje, od katere odpade 45.117 ha na gozdove, 20.070 ha na njive, 142 ha na vrtove, 12.650 na travnike, 10.923 ha na pašnike in planine, 2.750 na vinograde in 995 ha na sadovnjake. Te številke nam pričajo o notranjem ustrojstvu ne samo dolenjskega kmetijstva, ampak tudi dolenjske kmetije. Razmeroma velike so površine gozda, ki so okraju dale dokaj razvito lesno industrijo in z njo živahno lesno trgovino. Vendar je najbolj razvita gospodarska panoga poljedelstvo, ki daje ob normalnih letinah nekatere poljedelske proizvode tudi za izvoz. To so zlasti krompir, fižol, ozimna žita in seno. Z viški poljedelskih proizvodov pa ne razpolagajo vsi predeli okraja, kar je spričo že omenjene strukture tal povsem razumljivo. Suha krajina, ki predstavlja v okraju tip kraškega sveta, n. pr. je tudi v normalnih letinah navezana na uvoz živil, nekateri predeli pridelajo za lastno uporabo, za izvoz pridelajo v dobrih letinah trebanjski sodni okoliš, h kateremu štejemo občine Trebnje, Vel. Loka, Dobrnič in pa predeli ob Dolenji Krki z občinami Šmarjeto, Belo cerkvijo in Orehovico. Ze omenjena Suha krajina z občinami Hinje, Ambrus, Ajdovec, Žužemberk, Sela pri Šumberku, Zagradec in Dvor predstavlja v poljedelskem oziru pasivno pokrajino. Pač pa travniki in obširni pašniki dajalo velike možnosti za živinorejo, ki je tukaj glavna kmetijska panoga. O lepo razviti živinoreji pričajo dobro obiskani živinski sejmi 1 na0Jtem področju, ki so nekdaj sloveli po svoji lepi_ živini. Tu je zlasti razvita reja volov. Tudi ovčjereja je razvita, vendar ne toliko, da bi bile izčrpane že vse možnosti njenega nadaljnjega razvoja. Vprav ovčjereja bi se tukaj dala z ureditvijo pašnikov in z uvedbo solčavske pasme, ki bi naj nadomestila domačo dolenjsko, kvalitativno in kvantitativno zelo dvigniti. Pri pospeševanju poljedelstva bi bilo treba v bodočnosti veliko pozornost posvetiti zlasti krompirju, ki v dolenjskem poljedelstvu nima več tiste vloge, ki jo je imel nekdaj. Suha krajina n. pr. je nekdaj krompir izvažala, sedaj pa je že nastopila degeneracija krompirja, zaradi česar je pridelek vedno manjši. Ta pojav je opažati tudi po drugih predelih in je zato nujno potrebno, da se razširijo že uvedeni sortni poskusi, k; naj odločijo o uvedbi nove sorte. Glede žitaric so strokovnjaki mnenja, naj se njih gojenje nekoliko omeji v korist krmskih rastlin, ki jih živinoreja za svoj razvoj potrebuje. Pri pridelovanju žit je kot veliko zlo opaziti, da se semen je ne razkužu je in da primankuje trierjev in selektorjev, za kar bi morale skrbeti strojne zadruge in pa krajevne kmečke zveze. Uvesti bi bilo treba tudi splošno gnojenje s fosfatom in kalijem ter okopanine in detelje. V zvezi s propagando za čim večjo zasaditev s krmskimi rastlinami bi morala iti tudi propaganda za gradnio silosnih jam. Travništvo, osnovo živinoreje, bi bilo treba v okraju podpirati z nabavo in pridelovanjem travniških semen, za kar bi naj skrbeli posebni krožki, in travniških bran. kar bi naj bila naloga strojnih zadrug, ki bi se šele morale ustanoviti. Dolenjski pašniki, ki so nujen pogoj za dolenjsko živinorejo, so zaenkrat še zelo zanemarjeni in bi morale občine poskrbeti za njih boljšo ureditev, zlasti za napravo napajališč in za trebljenje tistih, ki jih ie poraslo grmičevje in ki so nekdaj živini dajali izborno pašo. Ugodno podnebje in talne prilike dajejo velikim predelom okraja obilo možnosti za razvoj sadjarstva, ki bi mu bilo treba pomagati do večjega in lepšega razmaha s sajenjem jesenskih in zimskih sort, ki so sposobne za izvoz, in z obnovitvijo češpljevih nasadov. Posebno poglavje so brusniške češnje, ki bi jim zlasti bilo treba najti dober trg. V zvezi s sadjarstvom je tudi vprašanje sadnih sušilnic, ki bi jih bilo treba še mnogo zgraditi. Dolenjska je s svojimi travniki in obilnimi planinskimi pašniki kakor ustvarjena za živinorejo, ki je po vsem okraju enakomerno razvita. Pri govedoreji je na prvem mestu vzreja volov, večja pozornost pa bi se morala posvetiti vzreji krav mlekaric, ki jih je vse premalo. Med ko-njerejci sta najbolj priljubljena nonias in lipicanec.. Ovčjerejo hi bilo zlasti propagirati v Suhi Krajini in v predelu Gorjancev, ki kar kličela po večjem številu ovac. Prilika za dvig *'vinoreie je zlasti sedai ugodna, ko so cene fctvini dobre in ko se izdatki za izboljšanje živinoreje hitro poplačajo. Glede vinogradništva velja isto, kakor Zri vse naše vinogradniško okoliše. Vinogradi so ostareli in izčrpani in kličejo po obnovitvi, za kar pa je treba denarja, ki bi ga bilo vino gradniku dati v obliki brezobrestnega posojila. C.e ne bo sredstev za obnovo vinogradov, vse delo za pospeševanje vinogradništva ne bo mnogo pomagalo, ker bo pridelek vedno manjši in tudi najboljši vinogradnik ne bo imel kaj trgovati in najboljši kletar nc kaj pretakati. Gornje podatke smo povzeli po petletnem kmetijskem pospeševalnem načrtu, ki ga je izdelal okrajni kmetijski odbor v Novem mestu, ki se sedai trudi, da bi po gornjih smernicah delal za pospeševanje kmetijstva. Pripominjamo, da veljajo vsi podatki, ki smo jih navedli za prejšnje meje okraja. Glede pospeševalnega dela bi bilo še omenili, da bo zlasti sedaj, ko so okraju priključene nekatere občine krškega okraja in ko so se razdalje okraja zelo povečale, strokovno osebje zelo zaposleno. Zato bi bilo nujno, da se to osebje oprosli pisarniškega dela, s katerim je sedaj vse preveč zaposleno. Če bo strokovno osebje oproščeno pisarniškega dela. se bo moglo boli posvetiti strokovnemu delu, ki bo krneli! več koristilo, kakor pisarniško delo, ki ga nai prevzamejo pisarniški uradniki. Šport Slavni tenor Bcnjamino Gigli je na ljubljanski postaji z veliko ljubeznijo delil avtograme in zapel tudi pesem: »Ne pozabi me!« Slika nam kaže slavnega pevca, kako podpisuje razglednice medtem, ko poje flrv čez Gruberjev prekop dograjena Mestna občina je gotovo ustregla prebivalcem na levem in desnem bregu Gruberjevega prekopa, ko se je odločila, da bo zgradila v podaljšku Streliške ulice brv čez Gruberjev prekop. Lani na jesen je podjetje inž. A. Umek začelo z graditvijo, ki je sedaj že popolnoma zaključena. Most, ki ima širino hodnika za pešce, se pne v lepem loku čez prekop. Levi in desni podpornik mosta sta obložena z rezanim ličnim podpečanom. Tudi ograja brvi nad stranskimi oporniki je iz rezanega kamna. Sedaj manjka na mostu le še asfaltna obloga tlaka in železna ograja. Vsa dela so sedaj zastala samo zaradi tega, ker je bila ograja izdelana iz litega železa in sicer izven območja Ljubljanske pokrajine. Ograja sama je izdelana, vendar sedaj čaka na ureditev vseh formalnosti, ki so potrebne za uvoz v Ljubljansko pokrajino. Na desnem bregu vodi z mosta betonirano stopnišče do višine želzniške proge dolenjske železnice. Ob • tej se tudi neha dosedanje gradbeno delo tako, ' da most še nima zveze z bližnjo Hradeckega cesto, ki teče nekoliko višje pod Golovcem. Prav škoda bi bilo, če se tudi ta prehod ne bi uredil čimprej, saj bo most v kratkem dokončan, medtem ko bo zveza mosta s Hradeckega cesto zahtevala precej časa. Urediti bo treba pešpot čez progo in priključek na Hradeckega cesto. Od lesenega odra, ki je svoj čas nosil težo betonskega oboka, je ostalo ie še nekaj glavnih pilotov, ki so zapičeni v dno struge. Akademski Športni klub. Seja upravnega odbora in načelnikov vseh sekcij bo v četrtek, 3. julija ob 14 v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5. — Tajnik. Komisija za lahkoatletske izpite. V izpitno komisijo za lahkoatletske sodniške izpite, ki bodo dne 19. julija ob 15 popoldne na letnem telova-dišču v Tivoliju, so določeni naslednji gg. sodniki: I. komisija: predsednik geoin. Čeme Miroslav, Zupančič Miljutin, dr. Nagy Ernest; II. komisija: predsednik dr. Kuhelj, Finec Milan, Cimperman Maks. Vodja izpitnih komisij g. Gorjanc Jakob. Izpiti za lahkoatletske sodnike. Slovenska lahkoatletska zveza službeno. — S. L. A. Z. razpisuje praktične in teoretične izpite za lahkoatletske sodnike, ki bodo dne 19. t. m. ob 15 na letnem telovadišču pod Tivolijem. Kandidati za lahkoatletske 6odnike morajo obvladati pri teoretičnem izpitu vsa pravila Slovenske lahkoatletske zveze, pravilnike podrejenih organizacij, sodniški in tehnično poslovni pravilnik, slovenske in važnejše svetovne lahkoatletske rekorde in osnovna načela o organizaciji mednarodne lahkoatletske zveze in mednarodnega olimpijskega odbora. Material, potreben za pripravo za izpit, dobi vsak kandidat pri svojem klubu, kandidatje, ki pa niso člani nobenega kluba, naj se pa oslonijo na kakšen klub, kjer bodo dobili vse podatke brez obveznosti. Prijave je treba poslati najkasneje do 15. t. m. z vsemi osebnimi podatki, fotografijo in izpitno takso 19 lir na naslov zveznega tajnika g. Zupančiča Miljutina, Ljubljana, Kralja Petra trg 8-p. Kandidati se lahko zglasijo tudi osebno. Sedanj; svetovni rekord v skoku v višino je 4.71 m in ne 4.75 m ter ga je dosegel v Los An-gelosu Cornelius Warmerdam. Dosedanje svetovne rekorde nad štiri m so dosegli: 1912 Ameri-kanec Wright 4.01 m, 1920 Amerikanec Foss 4.09 m, 1922 Norvežan Hoff 4.12, 1925 isti 4.25, 1938 Amerikanec Barnes 4.30 m, 1932 Amerikanec Mtiller 4.31, 1932 Amerikanec Graber 4.37, 1936 Amerikanec Varof 4.43 m in 1937 Amerikan-ca Sefton in Meadovvs po 4.54 m, 1940 Amerikanec Warmerdam 4.57 in 4.60 ter 1941 isti 4.64 m in 4.71 m. Hrvatski in srbski šport. Poverjenik za šport v neodvisni hrvatski državi Miško Zebič je prepovedal vsem hrvatskim športnim klubom stike s klubi s področja okupirane Srbije. Hrvati nastopajo na Slovaškem. Meseca avgusta bo gostovala na Slovaškem hrvaška plavalna reprezentanca. — Gostovanje Gradjanskega v Bratislavi je utrdilo stike med slovaškim in hrvaškim nogometom. 5. julija bo v Bratislavi tekma hrvaške in slovaške nogometne reprezentance. Na Slovaško je povabljen tudi Hašk, ki bo igral v raznih slovaških mestih. Uspehi madjarskih atletov. Delo trenerja mad-jarskih atletov Christmannsa rodi lepe sadove. Na zadnjem nastopu kluba M. A. C. v Budimpešti je vrgel znani madjarski metalec diska 53.40 m — kar je najboljši ietošnji evropski rezultat. Na isti prireditvi je tekel Zsamy 100 m v 10.8 in 200 m v 22.2 sek, Harsany pa je rabil za 800 m 1:55,8. Joe Louis zopet zmagal. Pred 45.000 gledalci je branil svetovni prvak v boksu Joe Louis v New-yorku svoj naslov pred prejšnjim svetovnim mojstrom poltežke kategorije Bilijem Connom. Borba je bila jako ogorčena ter je Louis podrl nasprotnika šele v 13. kolu na tla. Volna in Bog Ali bi Bog nc bil inogel zabranltl vojne! Zakaj ju le dopustil, da se je dvignilo ljudstvo proti Ijudstvuf Poslednji odgovor na ta »zakaj* jc kot skrivnost, zasidrana v globinah božanstva, te globine pa so bolj zagonetne, kot so globine morja. Nas tolaži to, da je Bogu vse znano. Toda dvoje delnih odgovorov na ta »zakaj« pa le poznamo. Prvi je, da je Bog dopustil to vojno, ker hoče, da imu človek prosto voljo. Pred človeka je položil življenje in smrt, blagor in prekletstvo in mu je dejal: »Izberi si življenje!« Tisti Bog, ki pusti, d« nastaja železo, noče iineti hlapcev, ampak hoče, da smo svobodni ljudje, ki se naj v svojem svobodnem hotenju brez nasilja odločimo za dar božji. A čeprav si izbere smrt, zase in za druge, vendarle ne odtegne človeku svojega daru, to je proste volje. Ce bi Bog hotel, bi se zdajle lahko vsi topovi raztreščili in bi lahko z eno samo besedo dal razorožiti vse vojaštvo. Pa tega le ne stori, ker dovoli, da se vsa naruva svobodno razvija in da ima človek svojo prosto voljo. Cc bi človek izgubil svobodo svojega hotenja, bi ne bil več cel človek. To bi bila rana, hujša, kot vsaka ,ki jo more prizadejati vojna. Človek brez svobodne volje, bi bil največji pohabljenec. Bog dopusti vojno, ker zna hudo spremeniti v dobro. Človeške oči vidijo same senčnate strani in le grenkobe sedanjosti. Božje oči pa vidijo kako je sedanjost po načrtu spojena s prihodnostjo v veliko svetovno celoto, kjer se morajo sence umakniti svetlobi, trenutni uspehi vsega hudega pa se umaknejo končni zmagi dobrega. Vsi inaloverni so se pohujšali oh smrti Odreše-nikovi, toda Bog je bil dal v svoj račun tudi hudobijo človeka, ki je prizadejal rane Bogu, in vprav na to ozadje je postavil odrešenje sve-■'.......... .........^rc. te aoiace Koledar Četrtek, 3. julija: Trifon, mučenec; Evlogij, mučenec; Anatolij, škof; fleliodor, škof. Petek, 4. julija: Prokop, opat; Nrh, škof; Berta, devica. Novi grobovi ■f" Župnik Avgust Schauer. V Ljubljani je umrl dne 1. julija zvečer gospod Avgust Schauer, župnik v Koprivniku pri Kočevju. Pokojni se je rodil dne 17. januarja 1872 v Poljanah pri Toplicah in bil v mašnika posvečen dne 22. julija 1897. Kot kaplan je služboval v Koprivniku in Starem logu pri Kočevju, kot župnijski upravitelj na Topli rebri. Župnik v Koprivniku je bil 36 let. L. 1000 je bil imenovan 7.a duhovnega svetnika. Naj v miru počiva! Osebne novice Katehet Vinko Lavrič — 50 letnik Z Abrahamom se sreča 3. julija g. katehet Vinko Lavrič. Ko je pokaplanoval v Tržišču v vinorodni Dolenjski in dvostolpni, rešetarski Ribnici, se je ves posvetil otrokom; postal je katehet, najprej v kočevskem mestu, zdaj pa že dolgo vrsto let obrača v pravo smer glave pisani otročadi, ki obiskuje šolo na Zoisovem grabnu v beli Ljubljani. Z veliko ljubeznijo je spretno urejeval mladinske liste: z velikim ognjem kuril Kres; z Angelčkom plel in zalival Vrtec; negoval Orliča in Vrabiča. Oba ta dva ptiča je zadavila takratna huda cenzura, ki je prepovedala celo natisniti uganko: Kateri ptič je najmočnejši, ker se je bala, da bi to morda ne bil Orel. Izkazal se je slavljenec tudi kot spreten prevajalec v raznih listih in pri Mohorjevi družbi. Bog mu je dal tudi lep glas in tenek posluh in že dolgo vrsto let je predsednik naši Pevski zvezi, ki tako lepo goji našo slovensko besedo v pesmi. Naj Bog nakloni slavljencu še mnogo plodovitih let, dokler se mu življenje ne prelije iz časne pesmi v večno pesem. ■ = 60 letnico mature obhajajo gg. Luka Jelene, bivši ravnatelj meščanske šole v Ljubljani. Furlan Jakob, mestni šolski upravitelj v Ljubljani in Klemenčič Josip, šolski upravitelj v Galiciji. Gg. jubilantom želimo še mnogo srečnih in zdravih let! = Prnmnviran je bil 30. junija na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Miroslav Pleferski. Čestitamo! = Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg.: Dolinšek Ivan iz Berma v Istri, Pavličič Jože iz Ormoža in Ren-čelj Franc iz Ljubljane. Čestitamo! »Mišek« - poštni pilot! je naslov našega novega listka za mladino. V kratkih besedah in živih slikah je podana vsebina življenja drznega in večno norčavega MIŠKA, kako se uči letalstva, kako doživlja vso to svojo učno dobo in kako se slednjič po mnogih nezgodah in vratolomnih učnih vajah povrne ves srečen v naročje svoje Miške. Prepričani smo, da bo ta listek pritegnil mnogo novih mladih, pa tudi odraslih čitateljev, ki se bodo dan za dnem vsaj za kratek čas poživili ob tem mičnem čtivu. Iz pisarne Rdečega križa Na poizvedovalni odelek je prišlo nekaj obvestil iz raznih krajev. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi c. 22-b: Anžner Marija, Anžner Pavla, Balaš Stevo, Bahč Josip, Barovič Janko, Bezek Marija, Breznik Anton, Bogdanovič Džordže, Brišar Ema, Butko-vič Ivan, Bugarčič Vuka, Čuden Ana, Česnik Franjo, čulič Konstantin, Demšar Janez, Eicinberg Bela. Frelih Ludvik, Florjančič s. Zlata, Fonda Dragi, Glišič Ivana, Gorbačevskaja Sofija, Har-čenko Burza-Lima, Hočevar Marija, Hotzi Marija, Hudeček Helena, Jankovič Senkica, Jošt Boris, Jošt Zora, Jekič Svetislav, Jovanovič-Dragič Pavle, K5sel Franc, Kozovič Dušan, Kavčič Leopold, Kenda Vladimir. Kotnik Jože, Kralj Katica, Lav-rič Olga, Lazar Franjo, Ličen Maks, Lucatella Ivanka. Malnerič dr. Martin, Malič Marija, Mandič Ana, Mavri Ivanka, Milojevič Ljuba, Njegovan Mija, Odar Marija, Pavletič Stanislav, Petrovič Je-lica, Petrovič Milan Zetrovič-Lupul Desanka, Pau-novič Djoka, Pirnaver Karel, Pižmolit Ivana, Po-lak Melita, Porok Anton, Požlep Anton, Primer, Ivan, Prevanja Neda, Radin Bosa. Radojkovič Milica, Rantar Zoran, Ričelj Elza, Rupnik Marija, Rot Danica. Sajovic Marija, Sekulič Dušan, Srdanovič Milena, Suvajdžič Aleksandar, Špeletič Avgust, Šer-bak Emil, široki Marija, Široki Marica, škrabelj Valentina, Škrabelj Pavla, škerl Karolina, štri-tof Kati, Šumi Anton, švabič Branislav, Tomše rodbina. Tomšič Peter, Tratnik Mirko, Trček Franc, Trinki Jakob, Terobšič Franjo. Trobec Anica, Unčič Marija, Vasič inž. Pavle, Vehar Josip, Vidic Mara, Zemljič Rasto, Zovko Angela. Prosimo, da se niže navedeni zglase v naši pisarni, da prejmejo došlo pošto, ki je raznašalke zaradi pomanjkljivih naslovov niso mogle dostaviti: Brajer-Pretnar, profesorica Uj-šulinske gim- Tftla VraSovo/. FriovfiJ. lTron* ■ ii1u j ' wviv v ut qu.1v u.uvv. sv, — . ,« . vv * . uu. . Wolfova ul., gospa Grajevska, dr. Hribar Zlatica, Milenkovič Marija, sestra Zvanovec, Citnperman Rudi, Tržaška cesta, Bajd Dana, Erceg I. Ivan, Fink Olga, Rudnik Jekič R. Svetolik, Lakner Fri-da, Vič, dr. Machieda, sodnik, Mayer Karel, Merčnikova 6, Miklin Olga, dr. Pivec-Stele Melita, Ponebšek Sonja, Kolodvorska, Ramšak Apo-lonija, Rauber Fran, Jegličeva 22, Rupnik Vera, Rurat Ivan, Sancin Peter, Spetič Marija, Uranič Alojzija, Trnovo, Vidic Franc, Slomškova, Vidmar Franc. Oseba, ki je oddala pismo za Slavko in Lid-vino Mravlje, naj se zglasi v kurirskem odseku. Važno zaradi nekih dopolnil. Gospod Jenko Gabrijel, ki je bil v Kosovski Mitrovici, naj pride po svoje dokumente. Gospod Tomašič Juro iz Celja naj oride v našo pisarno po pismo iz Bel-grada. • — Razveseljiva novost pri EIAR Radio Ljubljana. EIAR Radio Ljubljana prav hitro povečuje svoj program in ga izpopolnjuje z najrazličnejšimi oddajami, ki so prav gotovo za vse poslušalce zanimive. Ta teden pa je uvedel EIAR Radio Ljubljana poleg poučnih in poljudnih predavanj v slovenščini tudi koncerte slovenske glasbe, pri katerih zopet nastopa stari in priljubljeni radijski orkester. Prav tako obeta EIAR Radio Ljubljana tudi vokalne koncerte slovenske glasbe in si je pridobil več odličnih sodelavcev, ki so že svoj čas razveseljevali radijske poslušalce. Sedanji spored EIAR Radio Ljubljana je postal že zelo pester. Pasebna zahvala pa gre vodstvu EIAR Radio Ljubljana, da je uvedlo v program tudi stare, radijskim poslušalcem priljubljene in znane sodelavce. — Žalostna gora pri Preserju. Vsem, ki radi romajo na Žalostno goro, sporočamo, da bo v nedeljo na tej božji poti slovesnost nove sv. maše, ki jo bo opravil g. Stanko Debevec. Začetek ob 10. — Strojepisni tečaj? — npvi (dnevni in večerni) prično v petek 4. julija. Eno-, dvo- in trimesečni tečaji. Sodobni pouk po desetprstnem sistemu, uspeh zagotovljen. Največja moderna strojaj>isnica. Prospekt na razpolago! Trgovsko nčilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telefon 43-82. — Strela ubija. V soboto, 28. junija popoldne je prihrumela huda nevihta nad Kamnik in okolico. Med to nevihto je strela udarila v novozgrajeno hišo delavca Andreja Pečevnika v Mekinjah. Pečevnik je sedel pri štedilniku, ko je strela udarila v hišo, bržkone skozi dimnik, in ga na mestu ubila, 'dočim se njegovi družini v hiši ni nič zgodilo. Lastnik hiše, ki je bil doma iz Horjula, se je v novo hišo vselil par dni pred to nesrečo. Pokojni je bil blaga duša ter zapušča vdovo in dva otroka. — Naj počiva v miru! — Opozarjamo na pevsko tekmo, ki se bo vršila 13. julija, v Operi. Na njej lahko tekmuje vsak, kdor ima lep pevski material, čeprav ni šolan. Podrobnejši razpis pogojev je izšel 18. in 19. junija v vseh časopisih. Prijave sprejema uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. — Društvo inženirjev v Ljubljani prosi vse svoje člane in ostale inženirje, ki bivajo na ozemlju Ljubljanske pokrjjine in so sedaj brez zaposlitve, da mu javijo svoj naslov in navedejo vse okolnosti. Dopise je poslati društvu na naslov; Ljubljana, Beethovnova ul. 2. Ljubljana 1 Rezervirane vstopnice za gostovanje Kralj, rimske Opere v Ljubljani so od četrtka, 3. julija dalje v predprodaji pri dnevni blagajni v Operi. 1 Seja mestnega sveta ljubljanskega. Za četrtek popoldne ob 18 je sklicana v veliki sejni dvorani magistrata seja ljubljanskega mestnega sveta. Na dnevnem redu so poročila raznih odborov, tako finančnega, gradbenega, tehničnega, trošarinskega in personalno-pravnega. Svet bo razpravljal med drugim tudi o računskih zaključkih Mestne hranilnice ljubljanske in plinarne, kakor tudi o prilagoditvi prejemkov pragmatičnih uslužbencev določbam službene pragmatike glede na razmerje med osnovno plačo ter stanarino. 1 Združenje gostinskih podjetij v Ljubljani prosi vse člane, ki ne bi v teku četrtka prejeli po pošti okrožnice Združenja skupno z uradnim obrazcem prošenj za sladkor in hranilno maščobo, da le-te dvignejo v pisarni združenja med uradnimi urami. Člane prosimo, da brezpogojno vrnejo prošnje pisarni do sobote, 5. julija ob 10. — Uprava. 1 Na prihodnjem koncertu, ki bo dne 7. t. m. v veliki filharmonični dvorani, bomo slišali skladbe za trio v precez nenavadni sestavi. Izvajale se bodo na harfi, flavti, violini odnosno na viloli d'amore. Nastopili bodo trije italijanski umetniki, in sicer ga. Ada Ruada Sassoli, Arrigo Tassimari in Renzo Sabatini. Koncert bo pod pokroviteljstvom Visokega Komisariata. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. i Vincencijeva konferenca za akademike vabi na redni letni občni zbori, ki bo v ponedeljek, ■dne 7. julija ob pol 18 v Semeniški ulici 2-II. -vse svoje delovne člane in dobrotnike. 1 Razstava slik Edo Deržaja. Danes, 3. julija odpre v palači »Bata« ob 16.30 razstavo svojih del slikar Edo Deržaj. Slikar znova obvešča obiskovalce razstav, da posebnih vabil ni razposlal ter vabi k otvoritvi čim večji krog prijateljev umetnosti. 1 Upraviteljstvo dekl. meščanske šole pri ursulinkah v Ljubljani vabi vse učenke zavoda, da se udeleže pogreba svoje učiteljice m. Helene Mavri, ki bo v četrtek, 3. julija popoldne. Na mrtvaškem odru leži v samostanu do četrtka do 2 popoldne, ob 4' bo pogreb. — Ob M4 se zberite na Žalah pri kapeli sv. Marijel 1 V korist Rdečega križa, priredi pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« 4. julija ob 20 v dvorani Filharmonije koncert ' naših najipri-Ijubnejših narodnih in umetnih pesmi. Ker je za koncert veliko zanimanje, prosimo občinstvo, da si nabavi vstopnice že v predprodaji v Matični knjigarni. 1 Za dijake srednjih, strokovnih in meščanskih šol priredimo v času šolskih počitnic posebne strojepisne tečaje. Informacije in prospekte daje Trgovsko učilišče »Christofov zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telefon 43-82. Tečaj prične 4. julija. 1 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani obvešča abonente reda Sreda, da bodo imeli v četrtek, 3. julija ob 20 v Operi redno predstavo —ossiaijsvega >Seviljskega brivca«, popularno komično opero iz svetovne literature, ki je v dosedanjih uprizoritvah imela pri občinstvu naj- lepši uspeh. Naslovno partijo bo pel Janko, grofa Almaviva Manoševski, don Basilia Betetto, don' Bartola Zupan, Berto Španova, seržanta Anžlovar. Dirigent dr. Švara, rež. Debevec. Partijo Rozine bo pela prvič na našem odru Ksenija Kušejeva. 1 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljaai obvešča p. n. abonente, da bosta zadnji dve abonentski predstavi v letošnjem sporedu, opereta, ki jo je napisal Berthč po Schubertovih motivih, »Pri treh mladenkah« in Gotovčeva opera »Ero z onega sveta«. Prvotno je bila v načrtu uprizoritev Verdijeve opere »Aida«, ker pa je zaradi izrednih razmer (odsotnosti nekaterih članov, za-stanka notnega materiala itd.) v mesecu aprilu delo v Operi zaostalo in bo gostovanje rimske Opere za nekaj dni prekinilo pravilni potek abonentskih predstav ter podaljšalo sezono, je bilo vodstvo gledališča primorano spremeniti načrt. Uprizoritev »Aidec bo namesto v letošnji, v bodoči sezoni. 1 V spomin r. g. Jakoba Zalaznika je daroval Vincencijevi konferenci sv. Jakoba v Ljubljani g. Josip Olup, tovarnar, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani, znesek 100 Lit. V imenu siromakov najlepša zahvala. Bog obilo povrnil 1 Veliki razglasi po vsej Ljubljani danes naznanjajo prebivalstvu, da bodo 16. julija uvedene živilske karte za mast, slanino, olje m sladkor. Navodila, kako bomo dobivali ta živila, so bila sicer objavljena tudi že v ljubljanskih dnevnikih, vendar pa razglas poleg teh navodil tudi navaja, da mora vsak družinski glavar na formularjih, ki ju dobi pri svojem trgovcu, vložiti dve prošnji, namreč posebej za sladkor in posebej za hranilne maščobe, torej za mast, slanino in olje. Ta dva formularja naj vsak upravičeni družinski glavar kar pri svojem trgovcu čitljivo in vestno izpolni že v četrtek in petek 3. in 4. julija. Prav tako natanko naj se pa trgovci in civilne zavodske družine (kolegiji, zavetišča, bolnišnice, jetnišnice itd.) ter javni obrati (lekarne, hoteli, restavracije, gostilne, pensioni, kavarne in podobni) ravnajo po navodilih razglasa, da bodo vse prošnje zanesljivo do sobote 5. julija opoldne predložene mestnemu pre-skrbovalnemu uradu v II. nadstropju Mestnega doma. Poudarjamo, da poznejših prošenj urad ne bo mogel obravnavati Tudi za druge mesece bo treba izpolniti po dve prošnji do 20. vsakega meseca. Opozarjamo prebivalstvo, trgovce, civilne zavodske družine in javne obrate ter Združenje gostinskih obratov, da mestni preskrbovala! urad nikakor ne bo mogel upoštevati izgovorov zaradi morebitnih zamud, ker bi se delo s tem tako zavleklo, da ne bi mogle biti živilske karte za mast, slanino, olje in sladkor razdeljene o pravem času ter bi tako ljudje samo zaradi zamudnikov in površnosti nekaterih morali čakati na ta težko pričakovana važna živila. Pripominjamo samo še to, da gostinski obrati dobe formularje prošenj kar pri Združenju gostinskih obratov, civilne zavodske družine in lekarne pa prav tako v četrtek 3. julija pri mestnem preskrbovalnem uradu. 1 Prodaja jajc na trgu. Prekupčevanje z jajci je sedaj popolnoma omejeno. Še pretekli mesec so se pojavljali pred glavnim in dolenjskim kolodvorom prekupčevalci, ki so takoj navalili na vse prodajalke jajc, prihajajoče zvečer ali pa z jutranjim dolenjskim vlakom na trg s košarami jajc. Organi mestnega tržnega nadzorstva sedaj vodijo najstrožjo kontrolo in so s tem preprečili prekupčevanje jajc. Vsaka prodajalka jajc odnese v spremstvu tržnih organov jajca na trg. Tam so sedaj odprli dve stojnici, na katerih prodajajo jajca po maksimirani ceni. V sredo, 2. t. m. so prvič prodajali na dveh stojnicah jajca, ki jih je bilo do 2500 na prodaj. Proti živilski nakaznici je vsaka gospodinja dobila po 1 jajce. Sedaj so začeli jajca prodajati že ob 6 zjutraj, ko so jih drugače prodajali šele po 7. Gospodinjam je s tem prihranjenega mnogo časa, ker so morale poprej čakati po več ur, da so prišle pri stojnici na vrsto. 1 Prvo sredo v mesecu je še vedno po stari tradiciji, ki datira za par stoletij nazaj, glavni tržni dan, ko so v starih časih kmetje iz vseh krajev pripeljali na ljubljanski trg najrazličnejše življenjske potrebščine in tudi drugo blago. To sredo, 2. t. m., je bil glavni tržni dan srednje živahen. Na trgu se je pojavil že prvi domači zgodnji krompir, ki je po 3 lire kg. Uvoženi krompir, goriški in istrski, je sedaj po 2.50, najlepši po 3 lire kg. Redek je stari krompir, ki je po 0.95 do 1 liro kg. Gospodinje so kaj rade segale po lu-ščenem grahu, ki je bil po 1 L merica, ali 2 do 2.50 L v stročju, stročji sladek pa po 3 lire. Stročji fižol po 5 lir kg, čebula nova uvožena 4.50, domača 4 kosi za lino. Domača pesa po 3 lire kg. Lepa cvetača po 3 db 4.50 lir kg. Mnogo je bilo na prodaj kolerabic po 1.50 do 2 liri kg. Domače kumare so bile sedaj 4 do 5 lir, ko so bile še pred tedni po 6 do 7 lir kg. Trg je založen z domačo glavnato solato,, ki je pridelek trnovskih in krakovskih zelenjadaric. Pred tedni je bila glav-nata solata še po 5 lir, danes je 1 liro kg. Lepa domača špinača po 3 lire kg. Uvoženi paradižniki so po 6 lir kg. Uvoz paradižnikov je od tedna do tedna večji. Prihajajo iz južne Italije. Na sadnem trgu je vedno več uvoženih hrušk, ki so bile prvotno po 10 lir, sedaj so že po 7 do 8 lir. Lanska jabolka počasi izginjajo s trga in so sedaj po 3 do 5 lir kg. V sredo pa je bil prostor za gozdne sadeže popolnoma zaseden od borovniča-ric. Do 250 prodajalk je ponujalo lepe borovnice, nabrane po raznih gozdovih po okolici. Kmetice od Trebnjega in drugih dolenjskih krajev so prinesle na trg po več košar borovnic. Te so se zelo pocenile. Ko so prišle na trg prve borovnice, so bile po 4 do 5 lir, sedaj so že po 1.50 do 2 liri liter. Malo je bilo na trgu gozdnih rdečih jagod, ki so bile 3 lire liter. Naš trg je letos splošno mnogo manj dobro založen z raznovrstnimi češnjami, kajti izostal je dovoz bosanskih in štajerskih češenj. Domače češnje iz okolice, tako z Orlega, Št. Lenarta, Javorja in z drugih hribovskih naselij, so bile po 4 lire kg. Bilo je nekaj zabojev dolenjskih češenj iz novomeške okolice, ki so bile po 6 do 7 lir kg. Iz Trsta uvožene češnje so bile po 8 do 10 lir kg. Breskve so bile po 12, marelice po 14 lir kg. Na trpu ni bilo nikakih mlečnih izdelkov na prodaj. Gledališče Drama. Začetek ob 20. Četrtek, 3. julija: Zaprto. — Petek, 4. julija: »Via mala«. Izven. Cene znižane. Igra skupina mariborskih igralcev. Opera. Začetek ob 20. Četrtek, 3. julija: »Se-viljski brivec«. Red Sreda. Gostovanje Antona Manoševskega in koloraturke Ksenije Kušejeve. Radio Ljubljana __ Četrtek, 3. julija: 7 poročila v slovenščini — 7.45 slovenske psmi in melodije — V odmoru ob 8 napoved časa — 8.15 poročila v italijanščini — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 operetna gl. — 13 napoved časa in poročila v italijanščini — 13.15 uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 operna glasba — 14 poročila v italijanščini — 14.15 koncert — 14.45 poročila v slovenščini — 17.15 koncert, violinista Karla Rupla in Dianista Marijana Lipovška: Brahms: »Sonata v g-duru«, op. 100: a) Allegro amabile; b) Andantino tran-quillo; c) Allegro grazioso. Scarlatti: »Tri so- nate«, za glasovir. Premrl: »Variacije«, za glasovi r. Pizzetti: »Molitev za nedolžne«, iz »Sonate v a)«. Škerjanc: »Tri notturni«, za glasovir. Pa-ganini: »Capriccio n. 13«. Brahms: »Valček«. — 19.30 poročila v slovenščini — 20.20 pogovor v slovenščini — 20.30 pisana glasba (mali orkester Adamič in Ljubljanski pevski kvartet): Adamič: »Smo mladi«. Ansaldo: »Vsak dan ena«. Slovenska ljudska pesem«. D'Anzi: »Pridi, Ivica, pridi«. Adamič: »Modre oŠ«. Slovenska ljudska pesem«. Meniconi: »Millenita«. Adamič: »Se vrne v sanjah«. »Slovenska ljudska pesem«. Adamič: »Vesela kavarna«. Redi: »Ob sončnem iztoku«. »Slovenska ljudska pesem«, a) »Samo za harmoniko«; b) »Eno in trideset vročine«. — 21.20 simfonični koncert pod vodstvom Selvaggia, v odmoru pogovor v slovenščini — 22.45 poročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne; mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta 46. Iz Goriške pokrajine Poroka. V Šenpetru pni Gorici se je poročil g. Milko Černic, sin-gospodar na uglednem domu bivšega župana g. Franca Čeraica, z gdč. Savo Savli iz spoštovane šeinpeterske družine. Obilo božjega blagoslova I Toča razbija po Vipavskem. Predzadnjo soboto, dne 21. junija popoldne je zopet klestila toča po Vipavskem. Tokrat je grozna božja šiba zadela prijazni vasici Gojače in Malovže v črnižki župniji in Spodnji Vrtovini v istoimenski duhovniji Toča, ki je segla do Kamenj, je bila strašna. Ponekod je ležala kar v kupih. Žitna polja je taiko razbila, da so jih kmetje morali preorati in posaditi čin-kventiin. Tombolo preprečil dež. Na praznik apostolov sv. Petra in Pavla popoldne imamo v Gorici na Travniku vsako leto javno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za goriške sirote. Ta dobrodelna tombola se igra že skozi desetletja in je postala že pravcati goriški običaj. Udomačena ni samo pri meščanih, ampak tudi v vsej okolici. Na praziiii,k Sv. Petra in Pavla proti večeru se zgrnejo množice iz vseh okoliških vasi proti mestu in napolnijo obsežni trg pred ponosno jezuitsko cerkvijo. Marsikatero leto se pripeti, da skazi poletno neurje nedolžno zabavo mladim in starim. Tudi letos je bilo tako. Že od zjutraj je bilo na Travniku vse pripravljeno in na številnih ce6tnih vogalih so se pridno prodajale srečke. Pa so se kmalu popoldne začeli klatiti po nebu grozeči oblaki, ki so se spremenili v močan naliv, katerega kar ni hotelo biti konec. Tombola je bila preprečena in je morala biti preložena na prihodnjo nedeljo. Če bo v nedeljo nebo zopet nemilostno in bo zopet močilo, bomo tombolo pa še odnesli; »damo se ne, tombolo hočemo igrati. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 19. in 21. ari_ Duhovita in zabavna ljubezenska zgodba 100.000 dolarjev Assia Noriš Amadeo Nazzari — — Vsi naši filmu odslej v celoti s slovenskim besedilom Kino Matica, telefon 22-41 Vitez iz prerije Ken Maynardove pustolovščine na div. zapadu Kot dodatek: »Življenje vojaštva v afr. pustinji"* Kino Sloga, telefon 27-30 Ima li mlada vdova pravico do druge ljubezni je vprašanje, ki ga skuša rešiti film VDOVA V gl. vlogi: Ema Gramatica, Isa Pola, Ruggero RuRgeri. Film je opremljen s 510 napiti Kino Union, telefon 22 21 Iz Spodnje štajerske Smrtna nesreča v Mariboru. V soboto popoldne je težki tovorni avtomobil povozil v Mozartovi ulici osemletnega fantička, katerega identiteto dosedaj še niso mogli ugotoviti. Fantiček je skočil k vozečemu tovornemu avtomobilu ter se obesil na njegovo stran. Na ta način se je hotel malo voziti. Svojo lahkomiselnost je pa kaj kmalu drago plačal. Drveči avtomobil ga je vrgel pod zadnja kolesa in ga pustil za sabo z zmečkano lobanjo. »Kraft durch Freude« v Slovenjski Bistrici. Nacionalnosocialistična delavska skupnost »Kraft durch Freude« je precej agilna tudi v Slov. Bistrici. Zadnje čase je nudila tako svojemu članstvu, kakor tudi prebivalstvu garnizijskega mesta in nemški vojski več umetniških prireditev, ki so bile dobro obiskane. Na Rajmundovem večeru je nastopil s svojo umetniško skupino dr. Josef Berg-auer, solnograško vojaško gledališče je pa uprizorilo več gledaliških komadov, med drugim tudi burko »Prodani stari oče«. Iz Hrvatske Konferenca hrvatskih škofov. Na povabilo predsednika škofijskih konferenc zagrebškega nadškofa prevzvišenega g. dr. Stepinca so se dne 26. junija zbrali v Zagrebu hrvatski škofje ter so razpravljali o vseh cerkveno-političnih vprašanjih. Na konferenco so prišli tudi škofje s področja, ki je prišlo pod Italijo. To pa zaradi tega, ker spadajo pod njihovo cerkveno oblast še vedno kraji, ki so v neodvisni hrvatski držaivi. Novi ministri in državni podtajniki v hrvaški vladi. Izvedena je bila preosnova hrvaške vlade na sledeči način: dr. Vladimir Košak, finančni minister; inž. Hilmija Beslagič, min. za promet in javna dela; dr. Marijan Sismič, minister za trgovino in industrijo; dr. Lovro Susič, min. za korporacije; dr. Domančič, min. za poljedelstvo; dr. Dušdn Kralj, drž. ped tajnik za promet; dr. Pavel Cankel, drž. podtajnik za poljedelstvo. S temi imenovanji je poljedelsko, finančno in prometno ministrstvo dobilo nove ministre. Ta ministrstva doslej še niso bila zasedena. Poglavnik je sprejel v avdijenco italijanskega, nemškega, slovaškega in romunskega poslanika. V zagrebškem gledališču je včeraj organiziral Italijanski institut večer, posvečen Pirandellu. Iz Belgrada Novi belgrajski župan. Na predlog šefa unr. štaba SS brigadnega vodje in državnega svetnika dr. Haralda Turnerja je komisar za notranje zadeve v Srbiji Milan Ačimovič razrešil dolžnosti dosedanjega predsednika belgrajske občine Drago-mirja Jovanoviča, na njegovo mesto pa postavil dr. Miloslava Stojadinoviča, ki je sicer imenovan za prvega podpredsednika bfilgrajske mestne občine in samo za »ršilca dolžnosti predsednika občine. Mesto predsednik« občine ostnnp zapnkrat ?e nezasedeno Dosedanji predsednik občine Dragi Jovanovič se bo kot upravnik mesta Belgrada posvetil vprašanju reorganizacije belgrajske policija. saLOTENBCc, četrtek, 3. JaftJa mi-JTS — ....... —------- i ... i - • r ■ t Matija Malaili g V zelenem polju poža Izvirna povest »Kaj morem za to, če se je tako zatelebal? Saj ni mogoče »pregovoriti pametne besede ž njim. Na rokah jo bo nosil, živela bo ko grofica, nobenega dela ne bo imela, ol rajt...c je skušal oče posneti Kalumetov glas. Metka v jok. »Služit grem, za pastirico, za deklo h kravam ali svinjam rajši ko doma, kjer me lastni oče izdaja .. .< Po dolgem prepiranju in zbadanju Je mati dosegla svojo: Prepričala je očeta, da mora enkrat končati nadlegovanje Metke s Kalumetove strani. Pametnejšega izhoda niso iztuhtali, ko da mora Metka sama govoriti z njim in razpršiti bedaste misli. Metko je kar streslo: S Kalumetom govoriti! Brrr... Mati pa je odločila: »Če nočeš, prav! Ali potem se mi ne cmeri več! In tisto s tvojimi službami, no, rajši bi že bila farmerka in Kalumetka ko gospodarica nad hlevi in svinjaki.« Farmerka, Kalumetka 1 Strašno! Ali Metka res nI imela nobenega drugega pota, ko da je privolila. In oče je privlekel Kalumeta, ki se ni prav upal blizu. Ko da ga je pekla vest, da ni bilo prav, kar Je počenjal dosedaj. Ali pa se je bal resnice. Ni oče ni mati se nista dala preprositi, da bi poslušala, kake pove Metka starcu. Oče ga je pahnil skozi vrata in jih trdo zaprl za njim. Metki je burno bilo srce, nabijale so ji žiie v sencih, kri ji je eilila v glavo. Ni se mogla toliko zbrati, da bi bila mirna in bi rekla prvo besedo. Še pogledati ga ni mogla. Kalumet pa, ko da ji ni prizadel že toliko gorja: »Zdrava, Metka! Majda! KristaA, Novšak: Alenkina čebelica Literarni klub v Ljubljani je izdal mladinsko knjižico svojega člana Franceta Novšaka: Alenkina čebelica (str.79). Med redkimi knjigami, ki izhajajo sedaj med nami, je to ena prvih novih mladinskih povestic. Novšak je prikazal v njej na preprost, toda tekoč način mlado Alenčico iz Ljubljane, ki je dobila čebelico v svoji sobi, kamor se je zatekla živalca v velikem nalivu. Napol mrtvo jo je vzbudila s svojo nego v življenje in jo popeljala v Tivoli na sprehod. Vidimo Tivoli in otroško igrišče. Alenka skrbi za čebelico in ona je ne zapusti, vedno kroži v njeni bližini. Lepota rož pa zvabi radovedno deklico v bližn jo okolico, pogleda v neko vilo ob robu parka, kjer naleti na# dobro gospo; ki je pokopala svoje hčerko ter jo hodi sedaj obiskavat vsak dan na viško pokopališče. Alenka je tako naletela na dobro pospo in misli, da so vsi ljudje dobri. Z gospo in svojo čebelico gre na Vič, od tam pa na Tržaško cesto, kjer jo gospa pusti samo z 10 dinarskim bankovcem, kajti deklica je rekla, da zna sama domov. D<> mov grede sreča staro ciganko ob cesti ter ji na prošnjo, kot usmiljena deklica, dela družbo, dokler ne pride njen sin. Ko pa pride mladi cigan z vozom, skoči starka z otrokom v voz in odženeta jo dalje proti Vrhniki. Časopisi prinesejo, drugi dan njeno sliko kot izgubljenke in gostilničar jo spozna. Toda cigana oddirjata pravočasno z njo naprej. Med vožnjo hoče deklica skočiti z voza, toda starka jo zadržuje. Tedaj pa čebelica piči z zadnjimi močmi hudobno starko, dn popusti, deklica pade na tla. kjer jo najde dober človek in odda staršem. Tako je ljubezen do živalce dobila povrnitev. Ta po-vestica otroka iz Ljubljane se bere gladko in Icjto, samo nekajkrat čutimo, do je slog premalo izpiljen. Škoda, da Bambičeve ilustracije niso pravilno kliširane (raster), neprimerno boljše bi uspele perorisbe. Cena 5.40 lire. —td. Zbornik Prirodoslovnega društva Pred seboj itnnmo II. zvezek Zbornika Prirodoslovnega društva. ki po svoji znanstveni vrednosti znrrs zasluži ime slovenske kulturne publikacije. Vsebuje kar 30 temeljitih znanstvenih razprav, k so jih — med drugimi — napisali dr. Kr(U, A. Pelerlin. Rikard Klemen, Marta Blinc, Jovan Hadži, Josip Cholevva, Fedor 0, ko bi Ji vsaj Erista ne rekel I Sunkoma je dvignila glavo ln »e obrnila proti njemu. Zlati zobje, polna usta zlatih zob I Sriate alve obrvi, pod njimi drobne, kalne, vse rdeče oči. Koža ko stara cunja, ki so jo že tolikokrat oprali, da Je čisto »prati ln očistiti niti ne morejo ve«. Pleio si Je skušal zakriti z dolgimi lasmi z leve strani. In te dolge, sive lase, ki si jih Je počesal čez plešo, si je pobarval z barvo, ki ni bile ne črna, ne rjava, ne kostanjeva. Barva pa se nI prijela vsakega lasu, nekateri so ohranili svojo sivo barvo, drugI so bili le do polovice pobarvani. No zoprno zlato, ne preperela koža po obrazu, ne sršate obrvi, no rdeče, kalne oči niso Metke toliko zbodle ko ti slabo pobarvani sivi lasje ln trud, da bi skril svojo plešo. »Zakaj mi ne sežeš v desnico, Metka?« še v desnico mu naj seže! In mirno naj posluša, o čemur je Že tolikokrat blebetal po gostilnah in povsod, kjer ga je hotel kdo poslušati. Temu človeku, temu nesrečnemu človeku, ki ji jo grenil že tedne življenje, veselje, mladost, vse, vse, temu človeku naj seže v roko? Zakaj, zakaj sploh mora govoriti z njim, ko mu ni nikdar ničesar zakrivila. Le s težavo je Metka zadrževala, kar ji je sililo lz grla. »Metka!« »Tako Je menda vzdihoval po gostilnah: .Metka, o sladko ime.,.' Ljudje pa v smeh. »Zakaj me ne pustite pri miru?« »O počasi, počasi, srce... Angleški stavek. »Predvsem: zakaj me vičeš? V Ameriki se vsi tičemo.« V Ameriki ste menda sploh vsi tako... tako... malo... malo ... čudni, da ne rečem kaj hujšega.« Nekaj angleškega je zopet povedal Kalumet, česar Metka seveda ni razumela. »Pustite svojo angleščino I Obljubite ml, da ml boste dali odslej mir, pa vam vse, vse odpu,. stim. Tudi roko vam stisnem.« Mikič, B. Škulj, Selišk'ar, A. Košir — sama imena naših priznanih znanstvenikov. Pričujoči zvezek je zares dokaz živahnega delovanja in vztrajnega prizadevanja vseh poprišč slovenskega prirodoslovja. Zlasti zanimivi so članki znanega raziskovalca raka dr. Cholewe, ki jih bo brez dvoma tudi laik z zanimanjem prebral. Sploh pa naj bi ne le ožji krog prirodoslovcev — ampak tudi širši krog naše kulturne javnosti zvedel, kakšno veliko delo opravljajo slovenski Zopet nekaj angleSklh besed. »Po naše se to pravi...« »Na zanima me, razen če se to pravi po naše: Obljubim ti, da te pustim odiloj {isto, cisto pri miru.« »Metka 1« Nekaj angleškega. »Vedi, to ni mogoče. Poslušaj me.« Nekaj angleškega. Ko vse izveš, ne boš več zahtevala, da te pustim pri miru ...« In zopet nekaj angleškega. »Poslušaj torej!« In Kalumet je pogledal, kam bi se vsedel. Metki je bilo dovolj. »Ni treba ponavljati, kar ste že stokrat na dolgo in široko natrobili vsakemu, ki vas je hotel poslušati. Farma... dolarji, zlato, to ostudno, grdo vaše zlato... Na rokah bi nosili svojo ženo... 0,..« Zamigljala je pred Metkinimi očmi pleša, le slabo pokrita z lasmi, ki niso ne črno. ne rjavo, ne kostanjevo pobarvani, vmes pa sivi lasje, pa pol pobarvani sivi lasje. Joj, kako je streslo Metko! Ta starina... ta smešni Kalumet naj bi bil njen mož! Njen možl »Oče, no, stari oče bi mi bili lahko... Kaj se vam meša?« In Metki solze v oči. »Metka, Metka!« Angleška beseda. »Ne joSlk Angleška beseda. In se je je dotaknil z roko. Metka se Je s studom otresla njegove roke. »Ne dotikajte se me. Da veste, kako ste mi zoprni, zoprni, zoprni... In kako ste smešni, zmešani ... K zdravniku pojdite, da vam zapiše praške, ki vam preženejo bolezen iz možgan in prepodijo prismojene misli...« Ko da tolče s kladivom po njegovi pleši, so padale besede na Kalumetovo glavo. Metki pa se ni smilil. Kaj takega Amerikanec ni pričakoval. Metka Je videla, kako se mu je začela tresti spodnja ustnica in kako je lezla groza v njegove kalne oči. Nato se je začela starcu tresti brada, pa roke, ki jih je dvignil proti njej, pa noge. Ves, ves se je začel tresti starec. Ko da mu je slabo, je hlastnil po stolu. Metka mu ni priskoJila na pomoč. Nekaj angleškega je grgraje privrelo iz Kalu- prirodoslovci in kako se razvijajo njihova prizadevanja. »Zbornik« je opremljen tudi s finimi slikami k tozadevnim člankom, ki kažejo še bolj ko beseda, kako velika so prizadevanja naših znanstvenikov, ki jim v naših tesnih razmerah niso pota baš »z rožicami postlana«. Prirodoslovno društvo, ki je matična organizacija slovenskih prirodoslovcev, je z izdajo »Zbornika« zares pokazalo dokaj velik pogum, da je v teh časih še izdalo tako odlično revijo. Vprav s tem je izrazilo ustvarjalno silo slovenskega duha. Pa je vprav v teh dneh bolj kot kdaj koli potrebno, da se razvijejo med Slovenci tudi ideali prirodoznanstva, ki niso bili doslej med slovensko javnostjo v zadostni meri upoštevani in podprti. Cena zvezku je za nečlane 23 L, za člane pa 16 L, kar je malenkostni znesek za tako obsežno in lepo opremljeno knjigo. Toplo priporočamo (Km.) • Vrtec, št. 9, maj, 19&0—il. Izšla je deveta in poslednja številka letošnjega »Vrtca«. Ce pogledamo nazaj v prejšnje letnike tega našega mladinskega lisla in ga primerjamo s sedanjim letnikom, moramo priznati, da se je »Vrtec« jako spremenil v dobro, da je postal bolj slikovit, bolj modern, bolj mladini prikladen in bolj življenjski. Otrese! se je nekakšne okoste-nelosti prejšnjih let, tako da zdaj ta mladinski list odlično predstavlja slovensko mladinsko revijo, ki je v čast našemu' narodu in naši mla-.dinski književnosti. Vsebino letnika 1940—41 tvorijo pesmi, pripovedni spisi in črtice o po- metovega grla. Metka je skočila k vratom, da pokliče očeta. Ali starec je prišel k sebi prej, ko le Sritisnila na kljuko. »Kdo bo kriv moje smrti?< ekaj angleških besed. »Bog te bo kaznoval, ker si moje sanje...« Angleške besede. »Brez tebo ml nI živeti... Angleške besedo. »In ie me prisiliš, da končam življenje, ki ni bilo srečno.,. Angleško besede. Nato lhtcnje. Metka je pobegnila lz sobo in poklicala očeta, naj dokouča s Kalumetom. III. Vsa velika, dvonadstropna hiša se jo napolnila s hrupom, govorjenjem in loputanjem z vrati. »Joj, študentje! Poldne I Kosila pa še ni. Kle- Setave, klepetavo...« Teta se je hitro obrnila k tedllniku. »Skoči v veliko sobo pogrnit mizo. Pa reci kako študentom, da ne bodo nestrpni.« Metki je bilo nerodno, vendar jo ubognla teto. Študentje so utihnili, ko so Jo zagledali. Zijali so v njo, da ji je bilo žal, ker je ubogala teto. Ko Jo začula na hodniku glas, ki se ji je zdel znan, jo kar pobegnila iz velike sobe. Ribničan! — Metka osupla, še bolj presenečen Ribničan. »Sanjam ali bdim? Ste ali niste? Majda!« »Tudi jaz vprašujem: Ste ali niste? Gašpor, Lisjakov Gašper!« »Ali Tino že ve?« Metka je bila v zadregi. In Ribničan je hitro skoval načrt, kako ga presenetijo. Teti ni bilo jx> volji, ali Ribničan ni popustil. Ko so se začuli v prvem nadstropju Tinetovi koraki, Je porinil i teto 1 Metko v kuhinjo, zaprl vrata za njima, prestregel Tineta in ga spremil v sobico z oknom na grad. Kmalu nato jo planil Tine v kuhinjo. Bog ve, kaj mu je hudomušni Ribničan natvezel. Ko je zagledal Metko, je ostrmel in pordečil. Bil je bolj v zadregi ko Metka. V roko ji ni segel. »So ne poznata?« ju je zbodla teta. Tine pa ni hotel reči jiozdravne besede in Ji ni niti sedaj ponudil desnice. Metko je presunilo: Še zmerom je hud! In je bila trmasta. liku in zabavi, ki so vseskozi izbrani in primerni za mladino. Izmed sotrudnkov letošnjega »Vrtca« bi zlasti omenili Meška, Koritnika, Kunčiča, Campo in Winklerja (v pesništvu). V, prozi pa: Meška in Čampo, Sevcrjevo Sonjo, Kmeta Janeza, Dodiča Ivana, Poldo Toneta — in še mnogo drugih. Za pouk ln zabavo so poskrbeli med drugimi z zanimivimi spisi: Aha-čičeva, Hafnerjeva, Kveder, Paljk, Siclierl — in drugi. Risbe so oskrbeli: Gaspari Oton, Pod-rekar, Prunkova Ksenija, Smrekar, Piščanec Elda, Sedej Maksim, Uršič Franc. Priporočamo ta mladinski list še za bodoče šolsko leto in čestitamo uredništvu (Fr. Ločniškar), da je tako spretno vodil list. (Km.) Glasnik Prcsveteaa Srca Jezusovega, št. 7-8 letošnjega lela je pravkar izšel. To nabožno glasilo je prisrčen izraz slovenskega verskega življenja. Vsebina je jako posrečena in zlasti zanimiv je življenjepis bi. Edmunda Campiona v daljšem spisu »Junaški Kristusov boreet. Za te čase bo naše ljudi zanimal članek »Kjer ni duhovnika, tam...* kako naj bolnika pripravijo na smrt, krstijo otroka, učijo otroke krščanskega nauka itd. Lep je posmrtni življenjepis slovenskega ljudskega misijonarja p. Alojzija Žužka, ki je nedavno umrl. »Glasnik«, ki je med Slovenci že lik razširjen, zasluži, da ga ima zares vsaka naša družina. Izšla je 9—10 Ste v. »Lučke«, verskega za mladino. Živahna vsebina in pestra oprema zaslužila, da se na »Lučko« čim bolj pr\dn,o naročajo naši šolski otroci - ocv^-no današnjih prilikah. (Km.) KULTURNI OBZORNIK Zadnja sklepna produkcija Glasbene akademije Na zadnji javni produkciji Glasbene akademije, ki je zaključila v splošnem dobre koncerte svojih slušateljev, sta se javnosti predstavila v veliki filharmonični dvorani absolventa violinist iz šole prof. Šlaisa g. Kajetan Burger in pianistka iz šole prof. Janka Ravnika gdč. Ksenija Ogrinova. G. Burgerja sta spremljala na klavirju gdč. Ogrinova in g. Bojan Adamič. Violinist g. Burger je izvedel C. Francka »Sonato v A-duru« za klavir in violino (Allegro ben moderato — Allegro — Recitativo — Fantasia — Allegro poeo mosso), Četrti in prvi stavek Lalojeve »Symphonie espagnole«, J. S. Bacha »Air«, Pugnani-ltreislerja »Preludij in Allegro« ter Paganini-Szymanowskega »Ca-price« št. 20 in 21. Gdč. Ksenija Ogrinova pa Beethovnovo »Sonato v Es-duru«. op. 31, št. 3. Gospod Burger je vse skladbe prav lepo ut muzikalno poglobljeno oblikoval, zasledujoč ■seskozi njihovo estetsko danost. Njegovo oblikovanje izpričuje dobrega muzika. ki zna s fojo tehnično izdelano igro dati skladbam svoj gfflvarjajoči obraz z ozirom na njihov slog nuditi v celoti plastično ponstvaritev umetnin. Odlikuje violinista lep, mehko topel in vendar prodoren ton; Burger ima lepo izdelano frazo, zdrav muzikalnl čut ga sili neodnehno gibalriost, violina mu poje v strnjenosti, violinist gradi dosledno in v tenkočutnem smislu za vse finese, ki jih skuša izčrpati iz del v največji meri. Zdi se, da ga je na pot takega j»oj-movanja v muziciranju privedla mentorska roka prof. Šlaisa, ki mu očividno ni važna le tehnična vzgoja učenca, ampak ga skuša dvigniti v resnični svet žive muzike. To .je opaziti tudi pri drugih nadarjenejših njegovih učencih. G. Burger je tehnično dovršeno in muzikalno notranje učinkovito oblikoval in podal lejDote prav tako Franckove glasbe, kakor je v pravem ritmu in vso značilno svojskost izrazujoč podal Lalojevo »Symphonie espagnole«. Silnost in napetost, ki jo je že zdaj pokazala njegova igra, mu obeta srečno bodočnost, ki bo še v na- dalje delala čast Glasbeni akademiji in prof. Janu Šlaisu. Tudi ostale skladbe Bacha, Pugnani-Kreislerja in Paganini-Szymanowskega so bile dobro oblikovane. GdČ. Ksenija Ogrinova je izvedla Beethovnovo »Sonato v Es-duru«, op. 31, št. 3: Allegro-Scherzo (Allegro vivace) — Menuetto (Moderato e grazioso) — Presto con fuooo, tehnično dovršeno in mnogo bolj jx>globljeno, kakor smo bili še lani vajeni od nje. Isto tako je bila dobra spremljevalka violinista, ki ga j« spremljala v Franckovi »Sonati v A-duru«. Tudi ta izkazuje lepe sposobnosti pianistke. — V ostalih deiih je spremljal g. Bojan Adamič, ki ga pa poznamo že s svojega samostojnega nastopa. Glasbena akademija nam je letos dala dobre absolvente, med katerimi nosijo prvenstvo: v violjni g. Kajetan Burger, v klavirju g. Bojan Adamič, v dirigentstvu g. Samo Ilubad, Ti predstavljajo najbolj nadarjene muzike, ki gredo zdaj na pot samostojnega udejstvovanja in ki utegnejo zavzeti v našem koncertnem življenju vidno mesto in dati domači reprodukciji pomembno kvaliteto. Ob sklepu letošnjega lela pa moramo dati veliko priznanje Glasbeni akademiji za njeno delovanje in umetniško vzgojo. Saj so bile letošnje dobre reprodukcije, ki so imele koncertni značaj, izraz resnih intencij in truda. Uspeh ni izostal. Zato lahko upamo, da se bodo kmalu pokazale dobre posledice, ki bodo še bolj občutno izpričevale pomembnost zavoda in nujnost njegovega obstoja. — Lapa gesta vodstva je tudi v tem, da je vstopnino teh prireditev namenil v korist brezposelnih glasbenikov. Opomba. V poročilu o IV. produkciji GA odpade v 31. vrsti stavek: »... ter je bil igralec...« do konca, ker ne odgovarja resničnosti in je nesmiseln. Naslednji stavek naj začne: »Do zdaj je zavzemal funkcijo registracije učencev učitelj sam.« Do tega je prišlo pri črtanju poročila radi pomanjkanja prostora. — sil. Kako so kradli izume Izumitelji se vedno upravičeno boje, da jim ne bi kdo ukradel njihovih izumov, ki so včasih plod njihovega življenjskega dela. Tatovi pa že iznajdejo kak način ali izrabijo kako priložnost, da se polaste novih izumov. Več važnih izumov Je bilo večkrat že mojstrski ukradenih. Neki urar, Huntsman po imenu, je postavil blizu Sheffielda delavnico, v kateri je na svoj na novo izumljen način pridobival jeklo. Tajnost je bila dragocena, ker je šlo za postopek, ki je bil v jekleni Industriji nepoznan. V njegovi tovarni so bili sami zanesljivi ljudje in ni se bilo bati, da bi kdo izdal njegov izum. Poleg vsega pa je bila pred vhod v tvornico postavljena še straža, ki ni pustila nj-kogar v tovarno, kdor ni bil tam zaposlen. Toda nekega zimskega dne, ko je bilo ledeno mrzlo in je brila ostra burja, je prišel pred tovarniška vrata neki napol zmrzli človek. Neznanec Je pretresljivo prosil stražnika, naj ga pusti na toplo, da se bo malo ogrel. Stražnik je bil sprva nepopoustljiv, nato pa se je reveža le usmilil in ga pustil, da se je vsedel k peči. Komaj se je neznanec približal eni topilnih peči, se je ves onemogel zgrudil in zaspal. Vsi so mislili, da je res zaspal, toda tujec je dremal samo na eno oko, z drugim »Ledena pairolna služba« štirinajst držav v stalni borbi proti ledenim goram Vsem je še v živem spominu strašna nesreča, ki je zadela angleško mornarico dne 14. aprila leta 1912, ko je največja in najrazkošnejša tedanja ladja na svetu »Titanic« zadela na Atlantskem oceanu na veliko ledeno goro ter se v nekaj urah nato potopila in z njo 1500 potnikov in članov posadke. Nesreča je globoko presunila ves svet, posebno pa ie države, ki so na plovbi po Atlantskem oceanu direktno zainteresirane. Zato so se na pobudo tedanjega nemškega cesarja Viljema že nekaj mesecev po tej nesreči zbrali v Londonu zastopniki štirinajstih držav, ki so na varnosti morskih potih po tem morju, bile najbolj zainteresirane. Na konferenci so se predstavniki teh držav sporazumeli o potrebi ustanovitve posebne in stalne ledene patrulje, ki bi naj skrbela za varnost morskih poti po Atlantskem oceanu ln nudila vsako pomoč ladjam na morju. Zastopniki štirinajstih držav »o na omenjeni konferenci o ustanovitvi stalne »ledene patrulje« podpisali tudi sporazum, s katerim so se v imenu svojih držav obvezali, da bodo omenjene države krile vse stroške za vzdrževanje take službe, ki mora vsako leto od meseca marca pa do konca julija preiskati vse najvažnejše morske poti ter potom radia stalno obveščati V6e ladje brez ozira na narodnost in njihovo veličino, pa naj bodo to razkošni potniški parniki, težke vojne ladje ali pa siromašne ribiške ladje, na pretečo nevarnost. Izvršitev doseženega sporazuma je konferenca prepustila Ameriki, ki je na tem vprašanju najbolj zainteresirana. Ledene gore se namreč pomikajo od severa proti jugu vzhodno od Nove fundiandije blizu ameriške obale. Združene Ameriške države so doseženi spora- zumno ustanoviti stalne ledene patrulje takoj izvršile ter ta patrulja že od leta 1913 pa vse do današnjih dni vrši po severnem Atlantskem oceanu svojo plemenito in naporno službo. Patrulja ima na razpolago nalašč za to 6lužbo zgrajene ladje, katerih stene so obdane s težkimi jeklenimi ploščami. Na razpolago imajo tudi manjše topove za razstreljevanje ledenih gora. Sploh izgledajo te ladje kakor manjši lcdolomilci. Ledene patrulje tudi ni prav nič ovirala zadnja svetovna vojna. Tudi ne potem, ko se je vanjo vmešala tudi Amerika. Njeno ladjevje, ki pluje pod ameriško zastavo, je še nadalje opozarjalo na nevarnost tako zavezniško, kakor nasprotno ladjevje. Prav isti slučaj je tudi danes, ko ladje patrolne službe skrbe za varno pot tako ladjam angleških konvojev, kakor tudi nemških podmornic. Pač redka mednarodna ustanova, ki je preživela že dve vojni ter je v izvrševanju njene službe niso prav nič ovirali vojni zapletljajil Ladjevje ledene patrolne službe ima svojo matično ladjo »Champlin«, ki s svojimi edinicami vsako leto v začetku meseca marca zapusti pristanišče Stopletown in odpluje na službo v severno Atlantsko morje. Ledene gore, ki so tako zelo nevarne vsem ladjam na morju, se spomladi vsako leto odtrgajo z ogromnim ledenikom na GrSnlandiji ter zdrče v morje. Morski tokovi jih nato zanašajo dalje proti jugu. Tri četrtine ledene gore je pod vodo, nad morsko površino štrli samo ena četrtina. In že ta četrtina je včasih 50 do 60 m visoka! Največjo ledeno goro je ledena patrulja zasledila leta 1932. Nad morsko površino je štrlela 85 m visoko, široka je bila 200 m, dolga pa 600 m. Tako velika ledena gora je gotova propast tudi za največjo in pa je pazljivo opazoval, kar se godi okoli peči. Dobro si je zapomnil ves postopek, nato pa se je »zbudil«. Ko se je poslavljal po dobro opravljenem poslu, se je lepo zahvalil za izkazano gostoljubje, odnesel pa je tajno novega postopka za pridobivanje jekla. Drug zanimiv primer je bil pri nekem lekarnarju, ki je v svoji lekarni odkril tajno limonine kisline. Ljubosumno je čuval svoj izum in skrbno pazil, da bi mu kdo ne ukradel preparatov, s katerimi je delal. Ko je bil s svojimi poskusi že popolnoma gotov, je vsak večer pazljivo zaklenil vse preparate v posebno omaro, zaklenil lekarno z novo močno ključavnico in odšel mirno domoV. Na žalost pa ni pomislil na kamin. Nekdo se je prikradel v lekarno skozi kamin in je odnesel plodove njegovega mučnega in dolgotrajnega dela. Nikdar nI nihče vedel, kako se dela liker Chartreuse. Redovnikom, ki so ga izdelovali, so ponujali 100 milijonov dinarjev, če jim izdajo svojo tajno, pa niso hoteli. Vendar se je nekako tudi to izvedelo, le tega nihče ne ve, kako in kdo se je prikradel do njihove skrivnosti. Res pa je, da se kljub temu, da je način pridelovanja likerja Chartreuse znan, še vedno ni našel proizvajalec, ki bi delal boljši liker, kakor ga delajo redovniki, po katerih je tudi dobil svoje ime. (t) Ameriko so odkrili dan pozneje, kakor mislimo Znani italijanski zgodovinar in Kolumboslovec Emilio Branchi je te dni objavil, da je Kolumb prispel en dan pozneje v novi svet, kakor pa je zapisano v zgodovinskih knjigah. Kolumb je prišel v San Salvador ne 12., ampak 13. oktobra 1492. Ker je število 13 veljalo takrat kot hudičevo število, tako pravi Branchi, je prišel Kolumb v San Salvador dvanajstega plus en dan in je tako sporočil tudi kraljevskemu dvoru v Barceloni, kjer so to sporočilo napačno razumeli in tako je nastala pomota, da je bila Amerika odkrita 12. oktobra. Kolumbov dan, ki ga v Ameriki slavijo na 12. oktobra, bo sedaj moral biti preložen na 13. oktober. ,11) Pametno! Nekoga profesorja vpraša tovariš: »Le kako da si tako miren, kadar ti žena lovile bere?« »Zato, ker njene besede sproti v grščino prevajam.« najmodernejšo križarko. Sploh ni tako velike in močne ladje na svetu, ki ji tak ledeni kolos ne bi bil nevarenl Ker morski tokovi nosijo s seboj ledeno gorovje zelo hitro, je za ladje nevarna že bližina tako ogromne ledene plošče. Na poti proti jugu se zaradi toplejšega zraka in vode ledene goro počasi tope in zmanjšujejo in ko pridejo do Zalivskega toka so navadno za ladje že nenevarne. Manjše ledene gore pa so opaziti celo na ekvatorju! Kako važno delo opravlja ledena patrulja v severnem Atlantiku, najbolj dokazuje okolnost, da po njeni ustanovitvi v tem morju, ki ie spomladi polno ledenih gora, ni bilo nobene večje nesreče.v PAKETI URGENTI Dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pisma, oddana na pošti istega dne in ob isti uri. Sprejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. Potujejo z direktnimi in pospešenimi brzovlaki. Na dom so dostavljeni najhitreje, takoj ko dospejo na namenjeno postajo Vsemogočni Bog, Gospodar življenja in smrti, je poklical k Sebi svojega zvestega služabnika, prečastitega gospoda AVGUSTA ŠAUER duhovnega svetnika in župnika ki je, previden s svetimi zakramenti, sinoči umrl. Njegove zemske ostanke bomo prepeljali iz Ljubljane v Koprivnik, kjer bo v četrtek 3. t. m. ob 11 sveta maša zadušnica, nakar bo truplo odpeljano v rojstno župnijo Poljanice pri Toplicah in tam pokopano. Kočevje, dne 2. julija 1941. Peter Flajnik, dekan. Mali oglasi V malih oglasih vel)« pri iskan|n službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih fe beseda po L1.—, Bri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. avek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilo. B Službe B J itd o: Službo postrežniee pri kakem starejšem gospodu aH gospe, Iščem. Sem samostojna gospodinja. Naslov v upravi »Slovenca« St 9266. a Kuharica čista, varčna, išče mesto gospodinje, najraje v žup-nišče. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 9230. a | Službe j Dobe: Gozdnega pristava veščega slovenščine — nemščine In italijanščine v govoru in pisavi, korespondence, knjigovodstva tn strojepisja — sprejme gozdno velepo-sestvo. Ponudbe uprav! »Slovenca« pod »Gozdni pristav« št. 9321. (a Kožijaža za vsa domača dela išče Cerne, Dalmatinova 15. Denar naložite najbolje, ako kupite travnik aH njivo na prometnem kraju; lepa lega. Pol zve se prt: Franc Berlič, posestnik, Ljubljana, Drav-lje, Koroška cesta. (d La BEMBERG S A. informa la sua cbentela che, come per il pas-sato, continuera con la masstma regolarita la fornitura dei suoi iilati nei tipi: BEMBERG S. A. obvešča svoje odjemalce, da bo, kot v preteklosti) tudi v naprej z vso točnostio oskrbovala z zalaganjem svojih tkanin tipov s ARISTON • FIBRILIA CUPRALBA • CilPRILlA Sede Sociale Direzione Amministrativa e Commerciale: MILANO Sedež Dražbe Administrativna in Trgovska Direkcija v s CORSO SEMPIONE 3 Stabilimento e Direzione Tecnica; G O Z Z A N O Tovarna in Tehniška Direkcija v s (N 3 V ARA) Kupimo VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLRTINO BRILJBNTE 1MBBHCDE SRFIRJE RUBINE BISERE ITD STRRIMKE HBKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CENAH STARATVRDKA )os EBERLE IJUBLJRHR. TYRŠEVA 2 Vsakovrstno zlato briljante In »rebru kupuje po najviijib cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8 Vsakovrstno zlato kupuje po najviSjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Voltov« ulica šL 1 1 Žtenti j Pes čuvaj volčjak, poldrugo leto star, lep, ln istrska ovčarska psica, eno leto stara, naprodaj. Koča-vas, pošta Stari trg pri Rakeku. (j H Stanovanja j JSteio: « Dvosobno stanovanje s prltlklinami, za dve osebi, išče čimprej Be-denk, poveljnik policijske straže, šubičeva 6. (c Ali ste že naročeni na Vsak naročnik zavarovan Ženski Šivalni stroj malo rabljen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9325. (k Gg. šivilje in krojači! Zaradi odpotovanja prodam še nekaj predvojnega sukanca. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9S11. (l Večjo količino vrtne prsti prodam. — Karel Kavka, stavbenik, žibertova 11, Ljubljana VII. (1 Pisalni stroj Undervvood skoraj nov, ugodno prodam. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nov« št. 9323. (1 91 Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! 9HIIII1III91IIB Cvetje, sadje, zelenjava vedno v zalogi. BALOH, Kolodvorska ulica št. 18. Telefon 39-66. 1 j Objmjg | Preklic! Obžalujem ln preklicu-Jem vse vesti, ki sem jih iznašal o gdč. Troha Veri in sa jI zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Andolšek Tone, Kočevje. (m Kupujte naših inserentih Zakaj nosimo poročne prstane na četrtem prstu? Še danes nihče ne ve za prave razloge, zakaj ljudje nosijo poročne prsane na četrtem prstu. Nosijo ga pa na tem prstu že iz pradavnine. Morda so to čast izkazali četrtemu prstu zaradi pomena, ki ga je svoječasno imel pri Rimljanih in Grkih, ki so ta prst na levi roki imenovali tudi medicinski prst, ker so verjeli, da vodi vanj žila naravnost iz srca. Ko je zapestnico, ki je bila prej znak za poročene ljudi, zamenjal prstan, so ga ljudje pričeli nositi na četrtem prstu leve roke in ga nosijo Se danes v večini držav, posebno pa v južni Evropi. Zopet drugi pa trde. da ga nosijo ljudje na prstu leve roke zato, ker je ta roka pri delu vedno bolj prosta, kakor pa desna in se prstan tudi manj poškoduje ter obrabi .(K) Načrt za najpraktičnejšo hišo V Bostonu so izdali poziv na stavbenike, naj narede načrt za najpraktičnejšo hišo. Prispeli so neverjetni in mnogi neizvedljivi načrti. Pri pregledovanju so jih vzeli v poštev kakih 8900. Odbor za ocenjevanje načrtov je po dveh mesecih objavil najpraktičnejši načrt. Prvo nagrado je dodelil načrtu za stanovanjsko hišo, v kateri je izkoriščeno vse do poslednje možnosti, ki pa vendar ni predraga. Zanimivo je, da vodi skozi sredo te hiše os, okoli katere se lahko vrti vsa zgradba, tako da so nadstropja lahko obrnjena tako, kakoi si stanovalci žele. Za hišo je predvideno tudi umetno podnebja pohištvo se odpira in zapira na pritisk na gumo, v hišo je uvedena neposredna svetloba, ki prihaja od stropa skozi mlečno steklo. Poleti je po vsej hiši vedno sveži zrak. V sobah je tudi umetno sonce, tako da lahko v zaprti sobi počrniš. Drobne norice V Temišvaru je pred dnevi do tal pogorela največja romunska tovarna čevljev »Filtc. V tovarni je bilo zaposlenih nad 400 delavcev. Slovaška namerava odpreti turistične urade v Berlinu in Budimpešti. Radi parlamentu predloženega zakonskega osnutka, ki prepoveduje mešanje judov z nejudi ter obveznega zdravniškega pregleda pred vstopom v zakon, je nastal v Budimpešti pravcati naval zaročencev na župne urade, ki se vsi hočejo poročiti še pred sprejetjem obeh omenjenih zakonskih osnutkov. Tudi iz ostalih madžarskih mest poročajo, da je bilo zadnje čase iz istih razlogov povsod rekordno število porok. Finski parlament je sprejel zakon o povračilu škode, ki jo je utrpela pravoslavna cerkev v zadnji finsko-sovjetski vojni. Po tem zakonu bo Finska izplačala kot odškodnino Svetemu sinodu 25 milijonov finskih mark, pravoslavnim cerkvenim občinam 100 milijonov in samostanom 15 milijonov finskih mark. Rappresentanti Zastopnike introdottissimi provin-cie Lubiana e Dalma-zia cerca importante Časa Italiana di lucidi per calzature, tinture pellami ed affini. Esi-gensi referenze inecce-pibilli. Seri vere: dobro uvedene, za Ljubljansko pokrajino in Dalmacijo išče pomembna italiianska tvrdka za loščila, tinkture za usnje in podobno. Zahtevajo se neoporečna priporočila. Pisati na: Cassetta 1334 E — Unione Pubblicita Italiana F i r e n s e :TQ. + Končala je svojo trudno pot boguvdano danes, dne 2. jnlija naša nadvse ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa Ivanka Strniša K večnemu počitku jo spremimo v četrtek, dne 3. t. m. ob pol petih popoldne z Žal — kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. julija 1941. Žalujoči: Viki vd. Cirer, Nada por. Tomšič, Ferdo, Milan, Leon, otroci; Ela, Mara, snahi; geom. Tomšič, zet; Ferdo, Metka, Marijan, Breda, Matija, vnuki in vnukinje, ter ostalo sorodstvo. ČETRTI GOST Roman. Lepa, mlada sobarica jima je odprla vrata in je^sprejela njuni posetnici. Nato je oba odvedla v salon, kjer sta bila gospa Šinclairova in sir Blystone. Gospa je sedela pri kaminu v modri jutranji halji, pred jijo pa je bil kozarec Sherryja. ko sta ta dva vstopila, je Blystone vstal. »Dobro jutro, gospa,« je pozdravil Masters, »dobro jutro, sir Denis! Sta že oba okrevala?« »Hvala Bogu, gospod nadzornik!« Blystone je bi! videti hkrati dostojanstven, ukazujoč in vznemirjen. Bil je visoke rasti in je imel ostre in lepe poteze na obrazu in pametne oči, ki so vzbujale zaupanje. Kroj njegove obleke je bil odličen in prav tako dovršeno je bilo tudi njegovo vedenje. Sandersu je bil na prvi pogled všeč. »Mogoče smem pripomniti,« ie začel Masters, »da sem prosil gospodo, da bi danes nihče ne odšel iz niše.« Blystone je pokimal z glavo. »Res je, gospod nadzornik. Vendar boste razumeli, da sem se moral prepričati o nekih stvareh.« Njegov glas je bil miren in prepričevalen, in če je še kaj čutil posledic po zastrupljenju, jih je znal dobro prikriti. »Sicer imam jaz izvrsten spomin,« je nadaljeval, »a kar se tiče snočnjega dogodka, se prav ničesar ne spomnijam. Zato mi je bilo naravnost neznosno sedti doma. Moral sem zvedeti, kaj da sem snoči počel.« Masters je koj vprašal: »Potem se pa ne spominjate niti tega, ali ste ubili gospoda Heya?« »Kolikor vem, tega zares nisem storil,« je prijazno odvrnil sir Denis. Vsi so se vsedli. Treba je, da se pogovorimo,« je začel Masters. »Imamo nekaj razlogov, ki jih ne smemo zanemariti. Tako se, na primer, ne more pojasniti, zakaj da je Hey mrtev, li ne?« Blystone je prikimal. »Vemo le to, da ga je nekdo ubil. Žal, je policija prepričana, da ga je moral ubiti nekdo od ostalih treh, ki so bil izraven.« Gospa Šinclairova je postavila kozarec na mizo in je ogorčeno pogledala Mastersa. Bly-stone se je začudeno ozrl vanj in dejal: »Torej ali gospa Sinclarova, ali šuman, ali jaz, kaj ne?« »Tako je.« »Oprostite, gospod nadzornik, a to je smešno!« »Zakaj pa?« »To je naravnost trapasto,« je rezko poudaril Blvstone. »Nobeden od nas treh ni imel povoda, da bi bil ubil Heya. Bil je naš prijatelj ... in mislim, da morem to izreči v imenu vseh!« »Ali imate kak poseben povod za to, da bi govorili v imenu vseh?« Blystone ga je prezirljivo pogledal, pa se koj imet zbral, rekoč: »Zares je nepotrebno, gospod nadzornik, da skušate izluščiti iz vsake besede, ki jo izgovorim, nekaj skrivnostnega. Pa recimo torej, da sem hotel govoriti le v svojem imenu... Tole bi enkrat za vselej hotel pojasniti: Hey mi je bil časih zoprn, ker njegovi dovtipi niso bili zmeraj dostojni in okusni. Vendar mi je bil odkrit prijatelj, ki mi je storil mnogo uslug. Po svoje je bil zanimiv in poskusil bom vse, kar le morem, da bo njegov morilec obešen.« Po teh živahno, skoraj ognjevito izgovorjenih besedah, je postal Blystone spet miren in dostojanstven, kakršen je bil brez dvoma takrat, ko je sprejemal paciente. »To prav rad vzamem na znanje,« se je oglasil Masters; »a zdaj, gospod Denis, mi, Erosim, {»vejte, ali vas ni nič osupnilo, ko ste ili od gospoda Heya dobili vabilo, da pridite k njemu ob enajstih ponoči!« »Ne, prav nič se nisem začudil.« Toda vaša hčerka je povedala, da niste skoraj nikoli odšli zdoma v družbo.« »Bolje bi bilo, če se moja hčerka ne bi vtikala v to zadevo,« je srdito vzkliknil Blystone. »To, kar vam je povedala, je le deloma res. Ne mislim, da bi bilo potrebno, da bi bil kak razposajenec, vendar tudi nisem še tako v letih, da bi moral biti večno doma pri peči in zavit v odeje.« Ne oziraje se na te besede je Masters vprašal: »Pa vas je Hey poklical nemara zato k sebi, da bi vam bil dal kake informacije?« »Informacije? Kaj pa hočete reči s tem?« »Rekli ste pravkar, da vam je bil izkazal že več uslug. Kakšne vrste so pa bile?« »On je zdaj pa zdaj naložil moj denar in to zmeraj dobičkanosno. Časih mi je tudi svetoval, kako naj igram na borzi.« »Tako,« je dejal Masters in se je obrnil h gospe SLnclairovi, rekoč: »Ali je Hey tudi za vas izvrševal take naloge?« »Seveda, pa še mnogokrat,« ie ona mirno odgovorila. »Saj jaz prav nič ne razumem o teh stvareh, a Hey mi je zmeraj rad pomagal.« Čez nekaj časa je Masters nadaljeval: »Prosim, gospa, povejte mi še dalje, kaj se je bilo vse zgodilo. Doktor Halsen naju je bil sredi pogovora prekinil. Trdili ste, Ja je povsem nemogoče, da bi bil kdo dai strupa v pijačo. Kaj ste hoteli reči s tem?« Ona je začudeno pogledala in dejala: »Mislim, da me niste popolnoma razumeli, gospod nadzornik. A nemara sem bila tudi jaz vsa preveč pod vplivom strupa. Seveda sem vam hotela le povedati, da ni nobeden od nas vsul strupa v pijačo — nobeden od nas štirih, ki smo bili v Heyevem stanovanju.« Masters jo je ostro pogledal. »Oprosttie, gospa, a danes ste se bili drugače izrazili. Rekli ste le, .nobeden' — brez kakšne omejitve!« »Bržkone ste me napak razumeli, ali sem se pa jaz slabo izrazila. Poslušajte, kako se je vse zgodilo: Takoj, ko sva se pozdravila s He-yem, me je prosil, da naj napravim koktejl. To sem tudi storila — in sicer v kuhinji. Drugi so stali krog mene in so me gledali, kako to delam.« »Vsi trije gospodje?« »Vsi trije so stali krog mene.« »Dalje, prosim!« »Najprej je sin Denis s toplo vodo izplak-nil posodo za mešanje, nato pa še kozarce. Potem sem jaz napravila koktejl, a Hey ga je po-kusil. Sir Denis je sam sebi pripravil svojo pijačo. Slednjič je šuman postavil posodo s kok-tejlom in tri prazne kozarce na pladenj in je vse skupaj odnesel v jedilnico. Videli smo, kako je tam postavil pladenj na majhno mizico. Nato se je vrnil v kuhinjo. Da ni on ničesar dal v pijačo, smo bih vsi priča. Sicer pa prav dobro vem, da pijača takrat še ni bila zastrupljena.« »Kako pa, da to tako dobro veste?« »Zato. ker sem jo pokusila,« je ona z nasmehom odvrnila. »Saj je navada, da človek vsako stvar najprej pokusi. da se prepriča, ali je dobro napravil ali ne. Pokusila sem bila tudi ono drugo pijačo, ki mi je bila doslej še neznana.« Masters se je odhrknil in dejal: »Počakajte, prosim! Rekli ste, da je šuman odnesel pijačo na pladnju v jedilnico in da se je nato vrnil v kuhinjo. Ali niste vsi hkrati odšli z njim v jedilnico?« Za Ljudsko tiskarno 8 Ljubljani: Jože Kramarji izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčil