Leto IX , številka 5 cena 1,46 EUR / 350 SIT 30. maj 2007 Leto IX , številka 5 cena 1,46 EUR / 350 SIT 30. maj 2007 Turistična društva podeželja znova v Žalcu..........................str. 8 Žalec ostaja sredi zvezd...........................................str. 25 l> YAMAHA Drešinja vas 15, Petn Fazer 600 N(2007) 5.790 EUR (1.387.515.60 Sit) UGODNO FINANCIRANJE VOZIL IN OPREME LEASING: 50% TAKOJ+50% čez eno leto ALI obroki t'3+1/3+1/3 Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez. Vse se spreminja Prejšnjo nedeljo smo se zbudili v neverjetno toplo jutro. Ob 6. uri je zunanji termometer kazal kar 19,5 °C. Močan veter in sopara prejšnjega večera pa nista prinesla ohladitve ali vsaj kaplje dežja, kot je bilo to navadno pred leti. Sončni žarki so nas tudi v tem jutru že navsezgodaj pobožali po obrazu in pravzaprav bi nam moralo to goditi. A nenavadno obnašanje vremena, ki smo mu priča zadnje čase in ki nam že maja postreže z vročimi in soparnimi dnevi okoli 30 °C, nam ob olajšanju, da smo se hitro znebili tistih odvečnih oblek, debelih jaken in visokih čevljev, prinaša tudi zaskrbljenost. O nevarnosti podnebnih sprememb smo vendarle šele dobro začeli govoriti, pa se z njimi že soočamo, ne le v niansah, gre za neverjetne spremembe. Mame otrokom brez slabe vesti dovoljujemo, da se zjutraj odpravijo v šolo v majicah brez rokavov, v kratkih hlačkah in tankih tkaninah, ne mahamo jim z jopicami, ko hitijo v soparno jutro. Res se spreminja prav vse in to čedalje hitreje. Različni svetovni okoljski dnevi, pa tudi drugi svetovni dnevi, katerih namen je opozarjanje na spremembe ali anomalije sedanjosti, so pravzaprav le priprava na drugačno življenje prihodnosti. Znanstveniki opozarjajo, tudi če se takoj spremenimo, podnebnih sprememb ne bomo mogli ustaviti, najbrž bomo le podaljšali njihov »končni« rezultat in si pridobili čas, da si izmislimo drugačne načine preživetja. Pa pobrskajmo po zgodovini, ki pravzaprav ni tako daleč, v čas, ko nismo poznali svetovnih dni, ne podnebnih sprememb, ne pomanjkanja. Imeli pa smo 25. maj, dan mladosti. Najbrž se boste mnogi strinjali, da smo se takrat res imeli »fajn«. Štafeta mladosti je bila ideal in Tito naš idol. Pustimo ob strani politična vrednotenja in različne resnice o socializmu. Za mojo generacijo, ki je v sedemdesetih gulila osnovnošolske klopi in nas ni nihče posebej obremenjeval s politiko, so bili to resnično lepi časi prijateljstva, druženja, skupnih vrednot in idealov. Tistih, za katere zdaj tako radi ugotavljamo, da jih ni več. Današnji otroci tega nimajo in so pravzaprav prikrajšani, zaradi materialistične tekme in pogosto anarhističnega pojmovanja demokracije pa velikokrat nimajo nobenega spoštovanja do ničesar in nikogar. Spominjam se, ko smo pred približno tridesetimi leti čakali ure in ure, da se skozi Žalec pripelje Tito (temu bomo posvetili junijsko rubriko Naša dediščina). V pionirskih čepicah in ruticah, staro in mlado, s pozdravnimi transparenti v rokah. Na žalskih ulicah in oknih hiš pa nepregledna množica ljudi, kije nismo uspeli pripeljati niti z žalsko nočjo v najboljših časih. Otroci smo bili vzneseni, navdušeni, ni nam bilo težko čakati ure in ure. Prepevali smo pesmi in se v napetem pričakovanju z zastavicami v rokah skupaj veselili, še učiteljice niso imele posebnega dela z nami. Le kako bi na kakšno sodobno prireditev v naše kraje pripeljali toliko in tako različnih, v skupnem duhu razpoloženih ljudi. Želim si, da nas vsaj v odtenku takšnih srečanj povežejo športne prireditve, ki pa so v teh dneh in vsako leto bolj množične, saj se ljudje vse bolj zavedamo skrbi za telesno aktivnost in zdravje. Razpnimo torej jadra in se z vetrom v laseh spoprimimo z drugačnimi izzivi prihodnosti. Lucija Kolar Telefon: 03/712 12 80 Za vas ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo Izdelkov Hörmann: - garažnih vrat - industrijskih vrat - motornih pogonov z daljinskim upravljanjem • notranjih, zunanjih in protipožarnih krilnih kovinskih vrat ■ nakladalne tehnike. Mot|ai d.o.o. Petrovč« 115b 3301 Petrovč«, Slovenilo t +386 (0)3/ 71 20 600 f.+386(0)3 / 71 20 620 r.mat|az.ii, info<®mat)ai.il Razpnimo jadra s.p. 11JHjstvu © 041/ 970 036 Številni pohodniki so se na Hom odpravili ob 9. uri, kolesarju pa pol ure kasneje Minulo nedeljo se je v okviru akcije Razpnimo jadra na rekreativni vzpon na Hom odpravilo kar 365 pohodnikov iz vse Spodnje Savinjske doline in 52 kolesarjev, dan poprej pa so se pod geslom »Zmorem preteči 5 km« v teku odraslih in cici teku ob Savinji ter šolskem teku okrog Vrbenskega jezera pomerili mali in veliki od vsepovsod. V okviru akcije Razpnimo jadra, ki se je pričela 12. maja v Športnem centru Žalec in se bo zaključila 16. junija, bo skupaj potekalo 40 različnih športnih dogodkov na različnih lokacijah v Občini Žalec. Udeleženci, ki bodo sodelovali na največ prireditvah in tako zbrali največ nalepk v knjižice, ki ga je organizator Zavod za kulturo, šport in turizem pripravil v ta namen, pa se bodo potegovali za zaslužene nagrade, med njimi glavni nagradi, dve gorski kolesi. Več na str. 9 in 20. L. K. SLIKOPLESJOWm) ■ Igdj^Sanday s. p. Ložnica 45 a, 3310 Žalec Tel.: 03/710 34 03, faks: 03/710 34 04, gsm: 041 614 790 • Obnova starih fasad • Izvedba vseh vrst fasad • Slikopleskarske storitve • Izvedba manjših gradbenih del Priporočeni izvajalec toplotnih izolacijskih fasad iz FP-PL lamel (Termo Škofa Loka) TRGOVINA VERONIKA Sv. Lovrenc 24, Prebold Tel. 031 705 109, 572 43 25 NUDIMO VAM » VSE ZA STREHO, OPEČNE IN BETONSKE KRITINE, PLOŠČE ESAL, TEGULO, . SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAFLEKS, TYVEK, DIFLEX • KRIVLJENJE OBROB, ŽLOT do 6 m (možna dostava na dom), . ŽLEBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA, . VSE VRSTE PLOČEVIN, *** UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE! *** Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure. ■ f l»J GSM 041/612 283 IA V I I IIK TeteforVte GRADNJC IN SlIKOPltSK ARSIVO Te|efon Q3/71 g 3Q 96 Igor KOTNIK, s.p. 6-mail Nikole Tesla 6, 3310 alee Igof-kotnikŽslol.net - SLIKOPLESKRRSKR IN ZIDRRSKR DELR - IZDELAVA VSEH VRST FRSRD (TOPLOTNE FRSRDE, KLASI NE FRSRDE) - RDRPTRCIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DELA NR VI INI Z DVI NO KO ARO uiAt^i/ed/caMŽva xe od t'eùi 'J,9 6'5 UGODNfìPONUDBfìTOPlOTNOlZOlATIVNIHffìSRD KOMPl€TN€FINIUIZACIJ€OßJ€KTOV mix K O xomix Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Neli Kruleč, Parižlje 119, Braslovče 2. Mirko Budeš, Bevkova 8, Žalec 3. Ivo Slipčevič, Bevkova 10, Žalec. 040 33 99 77 OSREDNJA KNJ. CELJE maj 2007 OBČINA ŽALEC Boj za resnično svobodo S proslave, kjer je imel slavnostni govor župan Lojze Posedel Občina Žalec, Območno Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Veteransko društvo Sever za celjsko območje Žalec in Društvo izgnancev - občinski odbor Žalec so v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravili osrednjo slovesnost ob dneva upora proti okupatorju. Slavnostni govornik je bil župan in poslanec Lojze Posedel, v programu pa so nastopili Godba Zabukovica, recitatorji Bojan Pevec, Ivan Vengust in Jožica Ocvirk, ki je pripravila tudi scenarij prireditve. Recitatorje je z igranjem na orglice spremljal Jože Galič. Proslava je bila nekaj posebnega. Recitatorji so se za vsak svoj nastop dvignili nad godbenike. Gledalci smo dobili občutek, da godbeniki predstavljajo množico, recitatorji pa ponazarjajo začetek upora. V nadaljevanju je občinstvu spregovoril slavnostni govornik Lojze Posedel: »Želja in potreba po svobodi sta vedno obstajali in bosta tudi v prihodnje. Kdor pozna zgodovino slovenskega naroda, kdor je danes pozorno sledil programu, je lahko lepo razbral, v kako različnih časovnih obdobjih je ta želja in potreba po svobodi prihajala na plan. Ne nazadnje bo tudi današnji dan jutri že zgodovina, del zgodovine, ki je ne bo mogoče več popraviti, del zgodovine, ki je ne bo mogoče več spremeniti, del zgodovine, s katero bo potrebno živeti tudi v priho- dnje, tako kot moramo živeti z vsemi dogodki, ki so se kdaj prej zgodili v zgodovini slovenskega naroda in nam samim. Zaradi tega dejstva, te resnice so naravnost boleči in zastrašujoči primeri potvarjanja zgodovinskih dejstev in slikanje takratnega časa slovenskega naroda v rdečo beli tehniki. Najbolj nepotrebno, nespodobno je takšne razprave poslušat od nekaterih, ki so jih polna usta sprave in moralnih vrednot, sami pa zavestno želijo in hočejo spreminjat zgodovinska dejstva. Na primer odločitve v II svetovni vojni, sodelovanje z okupatorjem, belogardistična prisega, cilji in delovanje belogardistov, delovanje partizanov ali pa v okvir vojne za Slovenijo leta 1991 poveličevanje posameznikov ... Z vsem spoštovanjem dogodkov zadnjih let lahko rečem, da vse to kaže na to, da se Slovenci iz lastnih napak nikoli nismo ničesar naučili in to kljub dejstvu, da je življenje na lastnih napakah naj dražja šola. Vedno znova ponavljamo isti razred...« In kako je proslavo doživel novi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik? »Prijetno sem presenečen. Današnja proslava je bila res nekaj posebnega, drugačnega. Hvala ustvarjalcem za res lep kulturni dogodek, ki je bil odraz spomina in spoštovanja do zgodovine našega naroda ter pokazatelj prihodnosti. Te pa ni brez spominjanja in spoštovanja preteklosti. Zavedajmo se tega in naše življenje bo lepše, svobodnejše, brez travm in morebitnega strahu.« D. Naraglav Odličen letnik vin S pokušnje najboljših vin Savinjski vinogradniki so na praznik vina, ki je bil že četrtič zapored, podelili zlate, srebrne in bronaste diplome za vina letnik 2006. Prireditev je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Uvodoma je spregovoril predsednik savinjskih vinogradnikov Silvo Marič in poudaril, da savinjski vinogradniki, ki sledijo razvoju pridelave vin in kletarjenju, pridelujejo čedalje boljša vina. Tudi Tadeja Vodovnik Plevnik s Kmetijsko-goz-darskega zavoda Maribor je v svojem govoru pohvalila savinjske vinogradnike, tisti, ki lani niso uspeli, pa bodo imeli priložnost letos. Kot kaže bo tudi letošnja letina muhasta, saj bo grozdje kmalu cvetelo, v istem času lani pa je komaj odgnalo. K čestitkam se je pridružil tudi žalski župan Lojze Posedel. Od 85 vzorcev vin, med katerimi so prevladovala bela sortna vina, je kar 20 vin zaslužilo zlato diplomo, naj-višje je bil ocenjen šardone izbor Silvestra Mariča, prejel je oceno 18,67 od 20 možnih točk. To je tudi najvišje oce- A Capella vabi pevce Zadnji aprilski petek je na svojem letnem koncertu v Hmeljarskem domu Petrovče za ljubitelje zborovske glasbe prepeval Mešani pevski zbor A Capella Petrovče pod vodstvom Blaža Rojka. V prvem delu koncerta so v rdečih majčkah občinstvu predstavili repertoar ljudskih pesmi, v drugem delu pa so v svojih koncertnih opravah zapeli revijske oz. tekmovalne pesmi ter kljub nekoliko osiromašenemu številu akapelovcev navdušili polno dvorano Hmeljar- skega doma v Petrovčah. Dan po koncertu so se odpravili na izlet v Prlekijo, kjer so se sproščali ob paintballu, potem pa so jih v svoj objem sprejele prleške gorice. Pevke in pevci se že pogovarjajo o naslednji sezoni, v kateri si želijo odpotovati na tekmovanje v Rusijo, za kar pa poleg finančnih sredstev potrebujejo večje število pevcev, nam je povedala njihova predsednica Jasna Seražin Meško. Veseli bodo, če se jim pridružijo novi ljubitelji zborovskega petja oz. sveža pevska grla. L. K. INFORMACIJE NA OBČINI ŽALEC, II/nad., soba 53, tel.: 713 64 38,051 342 646. njeno vino doslej v Društvu savinjskih vinogradnikov. Zlato diplomo so prejela naslednja vina: rumeni muškat, beli pinot in zeleni silvanec Jožeta Drameta, modra frankinja, šardone in kerner Mirka Krašovca, sovinjon Poldeta Janežiča, šardone Rudija Cevzarja, kerner Draga Kvedra, rumeni muškat Turistične kmetije Rotovnik, renski rizling Milana Krašovca, renski rizling in bela zvrst Rudija Janežiča, bela zvrst Vinka Mežnarja, Poldeta Janežiča in Boruta Sivca, modra frankinja Viktorja Drama, Leopolda Drameta in Rudija Divjaka. Več kot polovica vin je bila ocenjena nadpovprečno, povprečna ocena pa je znašala 17,74 točke. V kulturnem programu sta nastopila Lidija Koceli in harmonikar Tomaž Gla-senčnik. V avli doma je bila ob koncu prireditve vodena pokušnja najbolje ocenjenih vin pod vodstvom priznane strokovnjakinje za vinogradništvo in vinarstvo s Kme-tijsko-gozdarskega zavoda Maribor Tadeje Vodovnik Plevnik. T. T. Občinska zveza DPM ŽALEC bo v sodelovanju z občinami, osnovnimi šolami in vrtci Spodnje Savinjske doline organizirala 12-dnevno letovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok, in sicer na otoku Krku - Punat in na Pohorju - Trije Kralji v naslednjih terminih: 1. dekada od 12. julija do 23. julija PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 2. dekada od 19. julija do 30. julija PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 3. dekada od 26. julija do 6. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 4. dekada od 2. avgusta do 13. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 495 mladih raziskovalcev Mladi raziskovalci iz šempetrskega vrtca z odpadki v gospodinjstvu, po pet pa na temi mobiteli -zlo ali nuja in ekološka učna pot. Vse naloge je v raziskovalnem inštitutu Erico Velenje pregledalo sedem recenzentov. Kot so poudarili ob koncu predstavitve, so raziskovalne naloge iz leta v leto boljše, tudi tiste, pri katerih sodelujejo predšolski otroci. Mlade raziskovalce sta na sklepni prireditvi pozdravila Franci Žagar, ravnatelj Osnovne šole Griže, ki je bila letos soorganizatorica zaključne prireditve, in župan Občine Žalec Lojze Posedel. T. T. Občina Žalec že več let pripravlja projekt Mladi raziskovalec. Zaključna prireditev s predstavitvijo vseh letošnjih nalog je bila 15. maja v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. To šolsko leto je na natečaj prispelo 33 raziskovalnih nalog, od tega iz vrtcev žalske občine pet, po deset iz OŠ Šempeter in I. OŠ Žalec, pet iz OŠ Griže, tri iz OŠ Petrovče in ena iz II. OŠ Žalec. V raziskovalno delo je bilo vključenih 145 otrok iz vrtcev ter več kot 350 učencev iz osnovnih šol žalske občine. Tokrat je bilo razpisanih pet tem. Največ, po osem nalog, je prispelo na temi, kako so kuhale naše babice in vrednost skozi čas mladih, sedem jih je bilo na temo gospodarno ravnanje Telefon: 03/712 12 80 KAM MED POČITNICAMI ? Zajadrajmo v poletje v znanih slovenskih kopališčih! ZA KOGA: za osnovnošolce - plavalce PRIJAVE: Od 11. junija dalje TIC Žalec - Savinova hiša KDAJ: vsak delovni dan med 9. in 19. uro in ob sobotah med 9. in 13. uro Informacije: TIC Žalec, 710 04 34 ODHODI AVTOBUSA: ob 8.30 I.OŠ Žalec POVRATEK: okoli 15.30 I.OŠ Žalec 1SBÉÌÌ11 Za 5 dni: 63 € V ceno je všteto: strokovno vodstvo, kopališka karta, prevoz, kosilo in animacijski programi z nagradami. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami! ZKsT Zavod za kulturo, spor* ir» turizem Žalec Aškerčeva 9a, www zkst-zalec si Ekološki pridelki zelo iskani Park sta s prerezom bršljanovega traku odprla dr. Tone Wagner in Lojze Posedel, skupaj z mag. Natašo Ferant Koncert za sokrajane Nastop harmonikarskega orkestra Roberta Goličnika Mesto Žalec je bogatejše za zeliščni park in ekološko tržnico. Tržnico bodo odprli enkrat na mesec pri obrambnem stolpu oziroma pri cerkvi v starem mestnem jedru, kjer je na novo urejen tudi zeliščni park V sodelovanju z Občino Žalec ga je uredil Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, kjer že 25 let deluje Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki gaje zasnoval dr. Tone Wagner. Kuratorica vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin je njegova hči mag. Nataša Ferant, ki Žalec je dobil materinski dom. Dom je v obnovljeni stari kaplaniji uredila žalska župnija, upravlja pa ga mariborska škofijska Karitas. Blagoslov prostorov je po sveti birmi opravil celjski škof dr. Anton Stres, vendar pa škofijska Karitas doma še ni odprla Po lanskoletni uspešni izvedbi študijskega krožka z naslovom Različne poti do zdravja, v katerem so se udeleženci naučili spretnosti masaže, pedikure in nordijske hoje, so se letos na UPI-Ljud-ski univerzi Žalec odločili, da ga ponovno organizirajo, tokrat z drugačno vsebino. Letos so pripravili več krožkov, ki so tako kot lani brezplačni, saj jih sofinancira Ministrstvo je povedala, da je zeliščni park v sodelovanju z Občino Žalec uredil inštitut. V njem je predstavljenih 32 zelišč, ki naj bi jih imel tudi vsak domači vrt, je pa njihova zasaditev parkovna. To pomeni, da je nekakšna izložba za vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin ob inštitutu, ki ima znan-stveno-raziskovalni in hkrati turistični namen in kjer je mogoče spoznati in kupiti zdravilne in aromatične rastline. V svojem nagovoru ob odprtju parka in ekološke tržnice je župan Občine Žalec Lojze Posedel med za mamice z otroki. Župnija sv. Nikolaja Žalec je v postopku denacionalizacije med drugim dobila vrnjeno tudi hišo oziroma njen del tik ob cerkvi, v kateri je bila stara kaplani-ja in je bila del srednjeveškega obrambnega zidu. Župnija je objekt obnovila in ga namenila RS za šolstvo in šport. Udeleženke krožkov so se naučile pravilnega ličenja, se pogovarjale o tem, kako prehrana vpliva na naše počutje in kako se naučiti srečnega življenja. V študijskem krožku z naslovom Zaživimo kakovostnejše življenje - V starem domu z novo energijo so se udeleženke srečale z vsebinami, kot so: energija prostora, barvne drugim poudaril, da zeliščni park lepo dopolnjuje ta del starega mestnega jedra z obrambnim stolpom, vinskim Keudrom in potomko najstarejše trte na svetu. Tam bodo enkrat na mesec odprli ekološko tržnico in, kot je povedal župan, je takšna tržnica mestu očitno potrebna, saj jo je že pred uradnim odprtjem obiskalo veliko kupcev. Tokrat so se predstavili sedem ekoloških kmetij (vse morajo imeti ustrezne certifikate), TIC Žalec in Biopark Nivo. Kdaj natančno bo ekološka tržnica v Žalcu, ki ne bo konkurirala tržnicam v Gotovljah in Preboldu, še ni določeno. Za udeležence tržnice so z namenom, da ugotovijo, kakšen je njihov interes, pripravili tudi anketo. V času odprtja ekološke tržnice bodo pripravili tudi kulturni program. Ob odprtju so nastopili godbeniki iz Hramš, citrarka, gledališčniki iz Vrbja ter Vitezi polk in valčkov. S prerezom bršljanovega traku je zeliščni park skupaj z županom odprl dr. Tone Wagner, blagoslovil pa ga je žalski župnik p. Viktor Arh. K. R. za humanitarno dejavnost. Obnova je potekala od leta 2003, zanjo pa so porabili več kot 30 milijonov tolarjev, skoraj v celoti je bil to denar cerkve, veliko je bilo tudi prostovoljnega dela. Mariborska škofijska Karitas se je odločila, da bo v objektu uredila materinski dom. Prostora je za štiri do pet mater z otroki. Ob blagoslovu je celjski škof dr. Anton Stres med drugim poudaril, da gre za zelo pomembno pridobitev, saj bo namenjena materam in otrokom v stiski, hkrati pa vse druge opozarja na potrebo po sočutju in pomoči soljudem. Čeprav je bila v času urejanja materinskega doma ustanovljena celjska škofija, bo z njim upravljala mariborska škofijska Karitas, je povedal dr. Anton Stres in dodal, da škofiji dobro sodelujeta in da je za obe dovolj dela tudi na humanitarnem področju. Župnik pater Viktor Arh se je zahvalil vsem prostovoljcem in dobrotnikom, ki so prispevali k ureditvi materinskega doma. Ob tem je zapel tudi žalski cerkveni zbor. In ker sta žalska patra znana po svoji delavnosti in skrbi za cerkveno in kulturno dediščino, se je žalska župnija že lotila obnove cerkve sv. Kancijana na žalskem pokopališču. K. R. kombinacije in ustrezna izbira barve glede na prostor, osnovne zakonitosti Feng Shuija (jin & jang), razporeditev pohištva, pomen naravne in dodatne svetlobe, urejanje lastnih prostorov idr.. Naslednji krožek bodo organizirali v Krajevni knjižnici Liboje, in sicer se bodo na zanimiv, drugačen način približali literaturi za otroke. Glede na zelo pozitivne odzive udeleženk in udeležencev bodo na UPI-Ljudski univerzi Žalec s podobnimi krožki še nadaljevali. L. K. Krajevna organizacija Rdečega križa Ponikva je v Slomškovem domu na Ponikvi organizirala dobrodelni koncert za sokrajane. Sredstva, zbrana na ta način, bodo namreč namenili V ponedeljek, 15. maja, je ponovno zazvenela pesem iz grl pevcev petih zborov I. osnovne šole Žalec. Uvodoma je zbrane v polni dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pozdravila ravnateljica šole Tatjana Žgank Meža. Prepevali pa so zbori Pedenjped pod vodstvom Anje Kranjc Zakonjšek, pevska zbora podružničnih osnovnih šol iz Gotovelj in s Ponikve pod vodstvom Zdenke Markovič in Andreje Pušnik, Študentski klub Žalec pripravlja zadnji junijski petek v Športnem centru Žalec tradicionalno prireditev Žalska noč. Letos so se še posebej potrudili, saj bodo v Žalec pripeljali kar 7 glasbenih skupin iz vse Slovenije, med njimi prvič eno najbolj znanih slovenskih skupin Sidharta. Prireditvi bodo organizatorji letos dodali tudi humanitarno noto, saj bodo 1 evro od vsake prodane vstopnice namenili Unicefovi akciji Vsaka kapljica šteje, ki je program pomoči za otroke v Afriki. socialno ogroženim družinam in posameznikom njihove krajevne skupnosti. Na prošnjo organizatorjev za sodelovanje na koncertu, ki je potekal v znamenju slogana Odprimo srca za so- otroški pevski zbor Kobula in mladinski pevski zbor, oba vodi Zdenka Markovič. Zborovsko petje so popestrile tudi spremljevalne skupine, in sicer Orffova skupina Kraguljčki, ki jo vodi Ksenija Marolin Kuzma, skupina učencev izbirnega predmeta ansambelska igra pod mentorstvom Zdenke Markovič, plesno-aerobična skupina prvih razredov pod vodstvom Cvetke Pušnik ter skupina učencev Glasbene šole Risto Savin. Zbore Sidharta obljublja poseben spektakel, ki ga bodo najprej zapolnile še druge znane skupine, od katerih so se tri že prebile med vidnejše slovenske glasbene ustvarjalce (DRY FISH, APERION, NAIO SSA-ION). Na prireditvi ne bo manjkalo športnih aktivnosti, saj bo čez dan potekal že tradicionalni in vedno popularnejši turnir odbojke na mivki. Od vsake prodane vstopnice, ki bodo v predprodaji na voljo na žalskem TIC-u po ceni 4 evre, na dan prireditve pa po ceni 6 evrov, bodo 1 evro namenili Unicefovem programu pomoči za afriške otroke. ljudi, se je odzvalo kar deset glasbenih skupin. Dvorano v Slomškovem domu so z glasbo in petjem napolnili Godba Hramše, Vitezi Celjski, ansambel Zvon, ansambel Ta-pravi faloti, citrarki Karmen in Neli Kos Zidar, harmonikarji Roberta Goličnika, Ansambel bratov Avbreht, trio Vikend, Slovenski zvoki in ansambel Spev. Prireditev je vodila Mateja Jan. Dobrodelni koncert so s svojimi besedami in razmišljanji obogatili predsednik KS Ponikva in državni poslanec Ivan Jelen, predsednik Območne organizacije RK Žalec Vlado Rančigaj, domači župnik Anton Krašovec in predsednica KO RK Ljudmila Volk, ki se je ob zaključku koncerta zahvalila za pomoč vsem, ki so pripomogli k izvedbi koncerta. D. N. je spremljal pianist Gregor Deleja, na klaviature je zaigral tudi Vili Kotnik. Vlogo povezovalcev programa so prevzeli pevci, ki so se pod vodstvom mentorice Majde Jurač predstavili kar sami. Zborovodkinja Zdenka Markovič, ki se z mladimi pevci trudi že 29 let, se je od pevk - devetošolsk poslovila s priložnostnim darilom - pesniško zbirko Tristo narodnih, hkrati pa se je zahvalila vsem, ki so pomagali soustvariti ta večer. T. T. Jasmina Mešič iz Študentskega kluba Žalec: »V Študentskem klubu Žalec smo zelo ponosni na naše sodelovanje z UNICEF-om, saj smo že v mesecu decembru prejšnjega leta z nakupom njihovih izdelkov v višini 130.000 SIT sodelovali pri akciji Pomoč otrokom v Afriki pri problematiki AIDS-a. Zavedamo se, da tudi z akcijo ob prodaji vstopnic na Žalski noči sveta ne bomo rešili. Vendar smo ravno mladi tisti, ki enostavno moramo vzpodbujati duh solidarnosti, zato tudi s tem prispevkom želimo opozoriti na stisko sočloveka, pa naj bodo to mlade nezaposlene družine v Sloveniji ali otroci brez pitne vode v Afriki." L. K. Zavetje za matere Blagoslov materinskega domaje opravil dr. Anton Stres Brezplačni krožki V Pelo pet zborov I. OS Žalec Med nastopom OPZ Pedenjped Sidharta na Žalski noči V Preboldu veliko stanovanjske gradnje Tri kolajne s svetovnega prvenstva Braslovški župan Marko Balant je za braslovške člane in članico Sun kluba pripravil sprejem, jim čestital za osvojene kolajne na svetovnem prvenstvu, Sabina Bec in Simon Jan pa sta spregovorila o vtisih s tekmovanja. Sprejema so se udeležili tudi podžupan Rudi Sedovšek, predsednik kluba Uroš Zupanc in član kluba David Katalenič. Svetniki Občine Prebold so se 10. maja sestali na 6. seji občinskega sveta in se najprej lotili dveh prostorskih aktov. Medtem ko je bil predlog odloka o lokacijskem načrtu za dve območji ob državni cesti v Latkovi vasi brez posebnih pripomb dan v 15-dnevno javno razpravo, pa je odlok o lokacijskem načrtu za območje Kovačev hrib, ki je bil v drugi obravnavi, zahteval ponovno usklajevanje med investitorjem, izdelovalcem načrta in družino Huš kot lastnikom dela območja, ki ga ureja načrt. Med sejo so omenjeni uskladili amandma k odloku, tako da je bil odlok skupaj z amandmajem sprejet, nanašal pa se je predvsem na cestno ureditev območja. Območje tega lokacijskega načrta obsega zemljišča južno od naselja Prebold, na severnem in vzhodnem pobočju Kovačevega hriba. Na vzhodni strani meji na obstoječo stanovanjsko pozidavo ob regionalni cesti Latkova vas-Trbovlje, na severni strani na Ulico skozi gaj, na južni strani na gozdne površine in na zahodni strani na močvirnate zatravljene površine v sklopu odprtega kanala Izvirnica. Površina celotnega območja urejanja je približno 9 ha. Lastnik 1,2 ha se je na tem območju odločil za izgradnjo stanovanjskih hiš za trg, zato je v dogovoru z občino pristopil k pripravi občinskega lokacijskega načrta. Na območju ob regionalni cesti v Latkovi vasi pa bo nastalo trgovsko-stanovanjsko naselje. Naročnik tega lokacijskega načrta je Občina Prebold. Med usklajevanjem prej omenjenega amandmaja je vnadaljeva-nju se je predsednica nadzornega odbora Petra Kobal Šorli predstavila poročilo o nadzoru priprave proračuna občine za leto 2007 in začasnega financiranja. Nadzorni odbor je opozoril na nekatere pomanjkljivosti, s čimer pa se župan ni strinjal in opozoril tudi na pozno prejetje navodil o sestavi proračuna s strani ministrstva za finance. Zatem je bil v prvi obravnavi sprejet in dan v 15-dnevno javno obravnavo predlog pravilnika o sofinanciranju dejavnosti in programov društev, organizacij in društev. Iz pravilnika so izvzeta športna, kulturna in gasilska društva ter financiranje kmetijstva, ki imajo svoje pravilnike o sofinanciranju. V javno obravnavo je bil dan tudi predlog novega poslovnika občinskega sveta, potrjeni pa so bili predlogi letnega programa športa Občine Prebold za leto 2007, predlog razdelitve sred- stev za sofinanciranje programov športa in predlog razdelitve sredstev za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti. Po razpravi, ki se je nanašala tudi na stanje zdravstva v Spodnji Savinjski dolini, so preboldski svetniki dobrih 36 kvadratnih metrov veliko garsonjero v tako imenovanem upokojenskem bloku prekategorizirali v službeno stanovanje, ki ga bo za pol leta dobila v najem zdravnica, ki bo opravljala specializacijo. Ob koncu so svetniki prisluhnili povzetkom poročil o poslovanju javnih zavodov, katerih soustanoviteljica je Občina Prebold. Poudarili so, da bi moral poročilo o delovanju Osnovne šole Prebold in vrtca, katerega ustanovitelj je samo preboldska občina, na seji podati ravnatelj. Med vprašanji in pobudami članov občinskega sveta je bilo tudi vprašanje o spremenjeni programski shemi v kabelskem sistemu. Čeprav 15-letna pogodba o upravljanju s sistemom, ki so ga gradili občani z lastnimi sredstvi, s Signalom Ljutomer še ni potekla, je Signal prodal sistem družbi UPC Telemach, ki je brez dogovorov z občino in programskim odborom spremenila programsko shemo in preselila glavno postajo. K. R. Člani Taekwon-Do kluba Sun Braslovče so tudi letos sodelovali v reprezentanci Slovenije za nastop na svetovnem prvenstvu. Letošnji nastop je bil še toliko pomembnejši, saj je tekmovanje prvič v zgodovini potekalo v Sloveniji, in sicer na Bledu. Z odličnimi nastopi v preteklem in letošnjem letu so se v reprezentanco uvrstili Sabina Bec, Mitja Potočnik in Simon Jan, ki je tokrat sodeloval v kar treh vlogah, kot član organizacijskega odbora, kot trener reprezentance in tudi kot tekmovalec. Poškodba kolena je nastop na prvenstvu preprečila Mihi Kosu in Luki Hriberniku. Na enem najmočnejših sve- tovnih prvenstev v zgodovini so tudi člani braslovškega kluba uspešno nastopili in si priborili kar tri kolajne. Sabina Bec je osvojila bronasto kolajno v kategoriji članice borbe do 51 kg ter bronasto kolajno v kategoriji forme članice ekipno. Mitja Potočnik je po zares neugodnem žrebu, pa vendar odlični predstavi, šele v podaljšku klonil pred kasnejšim svetovnim prvakom iz Rusije. Simon Jan pa je osvojil bronasto kolajno v kategoriji člani do 78 kg in tako izenačil svoj najboljši dosežek iz leta 2001. Sabina, Mitja in Simon so zelo uspešno nastopili tudi v ekipnih borbah, formah in specialni tehniki. Simon Jan je kot trener reprezentance ponosen tudi na ostale nastope naših tekmovalcev. Bronasto kolajno sta osvojila tudi Ivan Budimir v kategoriji borbe člani do 85 kg in Nejc Preložnjak v kategoriji člani forme I. DAN. S. J., T. T. Vesel in radosten ekozaključek Potrjeni krajevni odbori Svetniki Občine Braslovče so se sestali na 5. redni seji občinskega sveta in obravnavali petnajst točk dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika četrte redne seje in njenih sklepov so razpravljali in sklepali o podelitvi koncesije za področje patronaže in zdravstvene nege na območju Občine Braslovče. Ker se je dosedanja koncesionarka Cvetka Hajnšek upokojila, bo njeno delo nadaljevala Urška Flajs iz Žalca. Svetniki so po krajši obrazložitvi Rudija Sedovška, predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potrdili člana Komisije za vloge in pritožbe Andreja Korošca, v Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Marijo Marovt, Sonjo Jezernik pa za predstavnico Občine Braslovče v Svetu Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Žalec. Brez pripomb so potrdili tudi povračilo stroškov volilne kampanje. Dalj časa so se svetniki zadr- Zadnje mesece so neznanci iz Tajne jame 1, blizu Polzele, nenadzorovano odnašali jamsko bogastvo, zato so žali pri imenovanju članov petih krajevnih odborov in predlogu odloka o ustanovitvi krajevnih odborov, pri slednjem gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odloka. Pri tem je imel največ pripomb svetnik Bogdan Trop, ki je menil, da imenovanje krajevnih odborov ni usklajeno s statutom Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Celje, Občina Polzela in koroško-šaleški jamarski in poslovnikom, vendar so svetniki kljub temu pri glasovanju s samo enim glasom proti sprejeli oba odloka. Tudi spremembe Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora in članov drugih občinskih odborov, komisij in drugih delovnih teles ter o povračilu stroškov so svetniki potrdili, saj gre za uskladitev pravilnika z zakonom. T. T. klub Speleos - Siga iz Velenja ob pomoči Prostovoljnega gasilskega društva Polzela pred dnevi vgradili vhodna vrata. Tajna jama 1 je najdaljša raziskana vodna jama na območju pristojnosti celjske območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. V Katastru jam Jamarske zveze Slovenije je letnica 1939 navedena kot prvi uradni zabeleženi ogled te jame. Tajna jama 1 je vrednota državnega pomena, od leta 1998 pa z občinskim odlokom zavarovana tudi kot naravni spomenik. Prvi so je raziskali jamarji jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda. V športni dvorani OŠ Prebold je pred prvomajskimi prazniki potekala zaključna prireditev aktivnosti ekošole. Na njej so poleg bogatega in zanimivega kulturnega programa, ki je potekal v stilu televizijskega nedeljskega večera z Mariom, razglasili rezultate zbiralne akcije papirja, kartuš, tonerjev, trakov in baterij. Priznanja in nagrade sta učencem podelili učiteljici Mateja Kočevar in Antonija Ocvirk, vodji ekošole. Zbranim je spregovoril ravnatelj Milan Jezernik. Učencem se je zahvalil za prizadevno delo in jim priporočil, naj posebno pozornost namenjajo tudi ekoodnosom v šoli in izven nje. Preboldska osnovna šola že drugo leto sodeluje v projektu slovenskih ekošol. Aktivnosti so se začele z ekodnevom oktobra lani, ko so namenu predali učilnico v naravi, in se nadaljevale vse do zaključne prireditve oziroma bodo potekale vse do Jama jedolga kar 1300 metrov in globoka 30 metrov, po dolžini in globini zaseda 48. mesto. V tako imenovani ponorni jami podzemno nadaljuje svoj tok manjši potoček, ki je imel pomembno vlogo pri oblikovanju podzemne jame. Posebnosti te jame so izredno zanimivi me-andersko oblikovani podzemni rovi, bogato kapniško okrasje, nahajališča arabonita in sadre ter kot življenjsko okolje ogroženih netopirjev. Namestili so vrata, ki bodo omogočala prelet netopirjev, ki domujejo v jami. Vhod v jamo bo zaprt, nadzorovan vstop pa možen le za raziskovalne namene za to usposobljenim osebam. T. Tavčar zaključka šolskega leta. Jeseni se bo vse začelo znova. Veliko pozornosti so namenjali vodi in varovanju okolja, sodelovali so na razpisu za izbor novoletnih motivov na eko voščilnicah, sodelovali v projektu Ekologija medsebojnih odnosov in pridno zbirali papir, kartuše, baterije ... ter izpeljali ekošportni dan s čistilno akcijo po planinskih poteh in okolici. Svoje je prispeval tudi ekokviz na temo obale in morje, na katerem je bil najboljši Tilen Selič, ki se je 26. aprila udeležil tudi državnega tekmovanja. V letošnjem šolskem letu so na preboldski šoli izpeljali dve zbiralni akciji papirja, eno bodo tudi junija. Do zdaj so zbrali 31.800 kg papirja. Na razredni stopnji je bil najuspešnejši 4. b-razred, ki je zbral 163,3 kg papirja na učenca, na predmetni stopnji pa 8. c-razred, ki je zbral 241,8 kg papirja na učenca. Naj- prizadevnejši med posamezniki je bil Boštjan Gojzdnikar iz 4. b-razreda, ki je zbral kar 1349 kg papirja. V zbiralni akciji kartuš, tonerjev in trakov so zbrali 1701 kosov in 5512 baterij. Naj-prizadevnejši pri zbiranju prvih so bili učenci 4. b-razreda, ki so zbrali skupaj 350 kosov, največ baterij pa so zbrali učenci 5. b-razreda, in sicer 1371 baterij. Kar 1100 jih je prispeval Matic Holobar. Zaključna prireditev je bila domiselna priredba TV oddaje Spet doma z »Mariovimi« gosti »Heleno Blagne«, »Miranom Trontljem«, »Analizo« in plesalci tekmovanja Zvezde plešejo. Celoten scenarij in program prireditve so sestavili učenci Grega Golavšek, Jaka Kranjc, Eva Huš in Silvija Plahuta, pri delu pa jim je pomagala mentorica in knjižničarka Marjeta Strožič. D. N. 75 Avto GALANT SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU Krajevni odbor Braslovče: Uroš Zupanc, Zdenka Ušen, Simon Vodlak, Boštjan Vodlak, Viktor Rokovnik, Ivo Žohar, Andrej Hribernik, Karl Turnšek, Ervin Anzelc, Jože Radišek, Nevenka Prislan, Lidija Vidonja, Igor Rojnik. Krajevni odbor Gomilsko: Bogomir Andoljšek, Ivo Rančigaj, Karl Orožim, Vinko Topovšek, Bogdan Mahor, Franc Pustoslemšek, Ivan Stražar. Krajevni odbor Letuš: Franc Golob, Viktor Zorec, Alojz Šmigo-vec, Peter Irman, Marko Rosenstein, Igor Kotnik, Boris Videmšek, Anton Kusterbaj. Krajevni odbor Parižlje-Topovlje: Anton Repnik, Vlado Božič, Robi Cukjati, Danijel Cokan, Helena Škarlin, Ida Čremošnik, Ivan Marovt, Stanko Lipičnik, Ivan Kok, Viktor Marovt, Franci Ramšak. Krajevni odbor Trnava: Janez Herodež, Cvetka Kronovšek, Stanislav Hrušovar, Mateja Žener, Zlatko Novak, Boštjan Korošec, Marko Anžlovar. Zaprtje Tajne jame zaradi ohranjanja njenih posebnosti Vhod v Tajno jamo še pred vgradnjo vrat Kos zahtevnim projektom Letošnji dobitniki priznanj na Vranskem Pri Močnikovem mlinu v Jeronimu pri Vranskem je bila na prostem slavnostna seja občinskega sveta Občine Vransko ob letošnjem občinskem prazniku. V uvodnem delu se je z besedo, pesmijo in plesom predstavila Folklorna skupina Vransko, županu Francu Sušniku pa sta grajski pisar Stane Osolnik in vitez slovenske karikature Stanko Sere podelila listino dobre volje. Slavnostni govornik je bil župan Franc Sušnik, ki je najprej spregovoril o pomenu praznovanja, nato pa o dosežkih v občini od lanskega do letošnjega praznika in nalogah za prihodnje. Poudaril je, da obdobje, ki je za njimi, spremlja intenzivna investicijska dejavnost na vseh področjih. Tako se počasi zaključuje gradnja večnamenske športne dvorane v vrednosti 750 tisoč evrov, ki je največja investicija občine, pri kateri pomaga tudi država. Investitor podjetje Brglez je odprlo trgovski center Brglez - Tuš, skupaj s podjetjem KIV Vransko in regionalno razvojno agencijo so lani oktobra predali namenu objekt novozgra- jenega tehnološkega centra za obnovljive vire energije. Nadaljevali so z gradnjo kanalizacije in priključevanjem novih porabnikov ter pridobili uporabno dovoljenje za čistilno napravo. Zaključujejo izgradnjo prvih objektov v poslovni coni Ceplje, v sodelovanju s krajani pa so obnovili vodovod v Zaplanini. Tudi v prihodnje jih čaka veliko dela. Avtomoto zveza Slovenije bo v kratkem začela z izgradnjo poligona varne vožnje, ki Občini Vransko nudi prvovrstno in edinstveno razvojno priložnost. Izboljšali bodo prometno varnost in zgradili varna križišča z zavijalnimi pasovi in prehodi za pešce v Prekopi, Čepljah, Brodeh in na zahodni in vzhodni vpadnici v trg Vransko, zagotovili bodo popolno poplavno varnost na širšem območju trga Vransko s suhim vodnim zadrževalnikom v Praprečah, nadaljevali z izgradnjo in obnovo cest, ulic in cest v trgu Vransko, dokončali obnovitvena del na Kulturnem domu Vransko in izdelali ter sprejeli prostorski načrt Občine Vransko in s tem za- gotovili pogoje za razvoj poslovnih in gospodarskih dejavnosti. Na slavnostni prireditvi so podelili tudi letošnja občinska priznanja. Grb Občine Vransko je za dolgoletno uspešno delo na področju društvene dejavnosti in ohranjanja etnološke dediščine prejel Ludvik Piki z Brod, priznanja občine pa uredniški odbor knjige z naslovom Prekopa-Čeplje-Stopnik v sestavi Vladimir Krušič, Franc Kralj, Ivan Dolinar, Milan Natek, Milena Cencelj, Janez Brišnik in Sašo Urankar. Knjiga je bila izdana ob lOOTetnici Gasilskega društva Prekopa-Čeplje-Stopnik. V okviru praznika so pripravili odprtje športnega igrišča v Ločici pri Vranskem, revijo domačih pevskih zborov, športno akcijo Veter v laseh, tradicionalno kolesarsko akcijo s Kolesom na Čreto, predstavili knjigo Ilovica pri Vranskem dr. Irene Lazar, v goste so povabili dramsko skupino z Lepe Njive, ki se je predstavila s komedijo Klinika Tivoli, 30. maja pa bo dan ekošole OŠ Vransko-Tabor. T. Tavčar Čistili okolje Občani so kosovne odpadke kar sami pripeljali v zbirni center Vransko-Tabor Od dnevu Zemlje je Občina Vransko skupaj z društvi pripravila spomladansko čistino akcijo, pri čemer so dali poudarek čiščenju vodnih obrežij, gozdnih površin, obrobij pešpoti in cest, javnih objektov in planinskih poti. Akcije se je udeležilo 92 občanov, ki so pobrali približno 40 kubičnih metrov odpadkov, veliko pa je bilo tudi kosovnih odpadkov. Kot je povedal župan Franc Sušnik, so bili z akcijo zadovoljni, občanom pa je priporočil, naj vsi v svojih okoljih po svojih zmožnostih prispevajo k čim bolj čisti naravi. T. Tavčar Živahno ob prazniku V Občini Vransko se je ob praznovanju praznika občine zvrstilo več športnih prireditev. Športno društvo Ločica pri Vranskem je namenu predalo igrišči za odbojko na mivki in mali nogomet ter družabni prostor, kjer so tudi igrala za najmlajše. Pri gradnji jim je pomagala Občina Vransko, večino dela pa so opravili sami, s prostovoljnim delom. Uspešno so izpeljali tudi športno-huma-nitarno akcijo Veter v laseh na športnih igriščih v Prekopi, Jakovem Dolu in Ločici pri Vranskem. Zadnja športna prireditev je bila S kolesi na Čreto. Pred startom je zbrane na trgu Vran- S kolesi na Čreto sko pozdravil župan Franc Sušnik in jim zaželel srečno in varno vožnjo. Progo, dolgo 8,5 kilometra z 850 metri višinske razlike, je v sončnem vremenu prevozilo 76 rekreativcev. T. Tavčar Ob tednu družine Ob tednu družine je župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek pripravil tradicionalni sprejem za družine novorojenčkov, ki so se rodili od aprila 2006 do aprila 2007, in družine otrok, ki bodo jeseni stopili v prvi razred Podružnične osnovne šole Tabor. V letu dni se je število novih prebivalcev povečalo za osem, prag prvega razreda pa bo septem- bra prestopilo 9 otrok. Srečanje so s kulturnim programom popestrili in obogatili otroci Vrtca Tabor in učenci POŠ Tabor. Otroke in njihove starše je nagovoril župan Vilko Jazbinšek, ki je izrazil veselje in zadovoljstvo nad rojstvom novih občanov, hkrati pa izrazil željo, da bi bilo novih rojstev v prihodnje še več in da bi občina v doglednem času dobila popolno osnovno šolo, saj imajo za to vse prostorske pogoje. V letošnjem letu je občinski svet iz proračuna namenil enkratni denarni prispevek za novorojenčka v višini 125,19 EUR (30.000 SIT), za prvošolčke pa 104,32 EUR (25.000 SIT). Kot nam je povedal Vilko Jazbinšek, bodo na eni od sej občinskega sveta sprejeli sklep o večjem prispevku za novorojenčke in za vsakega naslednjega otroka. D. Naraglav Župan Vilko Jazbinšek zgosti ob tednu družine Na OŠ Polzela mesec knjige in branja Na Osnovni šoli Polzela je v mesecu aprila potekal mesec knjige in branja, na katerem so sodelovali otroci iz vrtca in učenci od 1. do 9. razreda. Vsak ponedeljek v mesecu so si vsi na šoli privoščili 10 minut tihega branja, pri pouku so učitelji in učenci vsak dan glasno brali knjige slovenskih in tujih avtorjev, potekale so ustvarjalne delavnice ob knjigah (branje, pripovedovanje, lutkovne predstave, dramatizacije, likovne delavnice), spoznavali so znamenite rojake - pisatelje in pesnike, med starši so izvedli anketo Moja najljubša knjiga v otroštvu, v knjižnici so se dogajale ure pravljic, reševali so uganke za knjižne molje, glasovali za najljubšo knjigo, sodelovali v kvizu o Andersenu in spoznavali znamenite Slovence in njihove spominske hiše, starejši učenci so mlajšim pripravili gledališke predstave. Sedmošolci so v okviru projekta Rastem s knjigo obiskali Medobčinsko matično knjižnico in knjigarno Mladinske knjige v Žalcu, devetošolci pa so v Ljubljani obiskali največjo slovensko Knjigarno Konzorcij. Mladi plesalci šole so pod vodstvom Majde Pur priredili plesno predstavo Pravljični junaki. Ob svetovnem dnevu knjige so na Ob prazniku Občine Vransko so Kulturno društvo Vransko, Osnovna šola Vransko-Tabor in Občinska knjižnica Vransko pripravili predstavitev knjige Ilovica pri Vranskem dr. Irene Lazar. Avtorico je predstavila knjižničarka Marija Završnik. Dr. Irena Lazar je vodja oddelka za antično arheologijo v Pokrajinskem muzeju Celje, je predsednica slovenskega ar- šoli pripravili kulturni bazar, na katerem so si učenci lahko ogledali razstave vrtca in oddelkov podaljšanega bivanja ter različne »mini« prireditve (glasbene točke, predstavitve mladih pesnikov). Učenci so lahko na knjižnem sejmu zamenjali knjigo ali dobro ohranjen strip ali revijo, ki so jo prinesli s sabo. Ogledali so si razstavo 168 knjig, ki so prispele na natečaj za NAJ-KNJIGO Osnovne šole Polzela. 25. aprila so gostili pisateljico Majdo Koren, ki je 133 otrokom v vrtcu podelila predšolske bralne značke in bralna priznanja 275 učencem od 1. do 5. razreda, Na Osnovni šoli Vransko-Tabor so pripravili zaključno prireditev bralne značke. Na centralni šoli je tekmovalo 253 učencev, na podružnični šoli v Taboru pa 71. Učenci so spoznavali predvsem dela mladinske pisateljice Janje Vidmar, ki je na prireditvi podelila bralne značke in priznanja. Poudarek so dali kulturi na vseh področjih življenja, saj heološkega društva in članica več mednarodnih združenj. Svoja spoznanja s področja arheologije objavlja v domačih in tujih znanstvenih revijah, veliko dosežkov ima na področju vodenja arheoloških izkopavanj v mnogih krajih po Sloveniji, med drugim v Celju in na Vranskem. Objavila je topografijo antične Celeje, njena doktorska disertacija pa je izšla kot monografija Rimsko steklo ravnateljica Valerija Pukl pa je podelila priznanja in pohvale udeležencem natečaja za NAJ-KNJIGO. 26. aprila so bralno značko za 147 učencev od 6. do 9. razreda sklenili z javno debato o branju in bralni znački. Mlajši učenci so za najbolj priljubljene knjige razglasili knjige Majde Koren Mala pošast Mici, Andersenove pravljice, zbirko knjig Dese Muck Anica, zbirko knjig Mala čarovnica Lili, starejšim učencem pa so najljubše zbirka Pet prijateljev, Košarkar naj bo Primoža Suhodolčana, Skrivni dnevnik Jadrana Krta in Harry Potter. T. T. skozi vse leto vnašajo v šolsko življenje mnoge kulturne dogodke, pazijo na kulturo medsebojnih odnosov, na svoje okolje ... Podelitev bralne značke je popestril knjižničarski krožek Knjigožer z lutkovno predstavo Zajček išče svojo mamo, ki jo je zrežirala mentorica bralne značke in knjižničarskega krožka Marija Završnik. T. T. Slovenije leta 2003. Pripravila je vrsto razstav, kar dvakrat pa je za svoja dela prejela Valvasorjevo priznanje. V drugem delu je dr. Irena Lazar predstavila arheološka izkopavanja na Ilovici pri Vranskem, arheološko podobo prostora v antiki, rimski opekarski obrat, opeke in opekarsko obrt, kovinsko, stekleno in keramično gradivo, novce in osteološko gradivo. Poudarila je pomen tega opekarskega obrata, ki je izdeloval opeko vseh vrst in za različne potrebe vojaškega tabora v Ločici ob Savinji. T. T. Podelili bralne značke Ilovica pri Vranskem Temeljni kamen 2. faze RCERO Dober odziv na prve sobotne uradne ure - f Jf f -jjlps Konec aprila so na lokaciji odlagališča Bukovžlak v Celju in Toplarne Celje položili temeljni kamen za 2. fazo projekta Regionalni center za ravnanje z odpadki, RCERO Celje. Slavnostni trenutek so poleg ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika in predstavnice Evropske komisije Maje Žabjek pospremili župani in predstavniki občin, ki sodelujejo pri projektu, med njimi spodnjesa-vinski župani in drugi predstavniki občin. 2. faza projekta Regionalni center za ravnanje z odpadki, RCERO Celje, je prvi primer reševanja okoljske problematike na področju ravnanja z odpadki na tako celovit način pri nas. Obsega izgradnjo objekta za mehansko biološko obdelavo odpadkov na lokaciji odlagališča v Bukovžlaku in izgradnjo toplarne, ki se nahaja na drugi lokaciji. Naprava za mehansko biološko obdelavo odpadkov bo omogočala ločitev preostanka odpadkov (tistih, ki se jih ne bo dalo reciklirati) na lahko in težko frakcijo. Težka frakcija se bo po biološki obdelavi odložila na odlagališču preostanka odpadkov, lahka frakcija pa se bo uporabila kot gorivo v Toplarni Celje. Ta bo zagotavljala toplotni vir za daljinsko ogrevanje iz preostanka odpadkov in tudi iz blata čistilne naprave. Večino sredstev (skoraj 70 %) zagotavlja Evropska unija, kar znaša okoli 20 milijonov evrov, ostala sredstva (okoli 10 milijonov evrov) pa prispevajo Republika Slovenija in 23 občin savinjske regije, ki so vključene v projekt. »To je vzorčen okoljski projekt v Sloveniji in zgled tudi Evropi,« je povedala predstavnica Evropske komisije Maja Žabjek. 23 županov savinjske regije je kot nekakšno »potrditev« sodelovanja pri projektu na slovesnosti v skulpturo postavilo zidake z imeni svojih občin. Minister Janez Podobnik je na slovesnosti opozoril na splošen problem globalnega segrevanja ozračja in na aktivno iskanje rešitev Slovenije ter izjemno hitrost in učinkovitost celjske občine pri črpanju sredstev iz Kohezijskega sklada, zaradi česar fazi gradnje RCERO potekata sočasno. Sicer pa je bil po dnevu položitve temeljnega kamna organiziran tudi dan odprtih vrat RCERO Celje in o razsežnostih projekta so se lahko seznanili tudi nestrokovnjaki, morda tudi iz spodnjesavinj-skih občin. L. K. Boljši prostorski pogoji Urad za delo se nahaja v prostorih, ki so bili pred časom začasno domovanje glasbene šole. Urad za delo v Žalcu se je v maju preselil v nove prostore. V petek so jih svojim uporabnikom in drugim občanom predstavili z dnevom odprtih vrat, na stojnicah pred uradom pa so se predstavili tudi vsi partnerji Zavoda za zaposlovanje RS, območne službe Celje. Vodja Urada za delo za območje upravnih enot Celje, Žalec in Laško je Sonja Mlejnik, koordinator na uradu v Žalcu pa Biserka Štopfer. Urad je imel od leta 1990 pro- store na Mestnem trgu, velike 86 kvadratnih metrov in kar dolgo so iskali večje. Nazadnje so urad preselili v najete 180 kvadratnih metrov velike prostore na Aškerčevi ulici, to je v stavbi, kjer je imela nekaj časa prostore tudi žalska glasbena šola. Direktorica celjske službe Zavoda za zaposlovanje Karmen Leskošek je povedala, da so novi prostori v pritličju in prvem nadstropju stavbe omogočili zaposlitev dodatne poklicne svetovalke, tako da je v Žalcu zdaj šest zaposlenih. Imajo tudi večjo sobo za delo s skupinami. Oblike dela z iskalci zaposlitve so se namreč spremenile, s tem pa tudi potrebe po prostorih. Sicer pa je po besedah Karmen Leskošek na območju žalske upravne enote ta čas 2700 brezposelnih, pri čemer število upada, vendar gre za strukturno brezposelnost, saj nekaterih poklicev zelo primanjkuje, težje pa zaposlitev najdejo določeni poklici, starejši iskalci zaposlitve in ženske. K. R. Prva majska sobota je bila prva delovna sobota upravnih enot in drugih javnih uradov. Upravne enote po Sloveniji je obiskalo 4652 strank, med njimi žalsko upravno enoto 128 strank, ostale službe (izpostave ZPIZ-a, ZZZS-ja, CSD-ja, DURS-a, CURS-a, GURS-a, notarske zbornice, URSJP, URSZR, VURS-a, UO in Zavod za zaposlovanje) pa je obiskalo 1319 strank. Po besedah načelnika žalske upravne enote Marjana Žoharja predstavlja obisk prve delovne sobote 39 odstotkov obiska ostalih delovnih dni. Kot je znano, je s 1. majem stopila v veljavo Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravnem poslovanju, ki na novo ureja delovni in poslovni čas in uradne ure upravnih enot in drugih javnih uradov. Cilj uredbe je prilagoditi delovni čas potrebam širšega kroga uporabnikov upravnih storitev. Povečuje se število ur in dni, ki so Na cerkvi sv. Martina v Podvrhu v Občini Braslovče, cerkev spada v Župnijo Vransko, so po treh letih končali z obnovitvenimi deli. Po besedah predsednika režijskega odbora Ivana Brišnika so s pripravami na obnovo te 705 let stare cerkve začeli pred petimi leti, sama obnova pa je trajale tri leta. Pri tem je sodelovalo več kot dvajset strokovnjakov. Za obnovo je bilo potrebno namenjeni poslovanju s strankami, in sicer s treh na štiri oziroma pet (tudi v torek in prvo soboto v mesecu oziroma drugo, v kolikor pride prva sobota na državni praznik ali drug dela prost dan), uradne ure pa se v sredo podaljšujejo do 18. ure. Pomembna novost je uvedba uradnih ur vsako prvo oziroma drugo soboto v mesecu na vseh upravnih enotah in območnih enotah organov. Najpogostejše storitve, ki so jih iskale stranke prvo delovno soboto na upravnih enotah, so bile izdaja potnega lista, osebne izkaznice, overitve, podaljšanje vozniškega dovoljenja, prijava stalnega bivališča in prometnega dovoljenja. Na žalski upravni enoti je bila ta dan za stranke na voljo polovica javnih uslužbencev, vloženih pa je bilo 55 zadev po Zakonu o splošnem upravnem postopku, 39 drugih upravnih zadev (overitve, potrdila ...), posredovali so 13 informacij pri okencih in po telefo- odšteti 220 tisoč evrov, polovico sredstev so zbrali župlja-ni in krajani Vranskega, ki so opravili tudi veliko ur prostovoljnega dela, 30 odstotkov je zagotovilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, 20 odstotkov pa donatorji ter občini Vransko in Braslovče. Slovesno blagoslovitev obnovitvenih del, ki bo 24. junija ob 15. uri, bo opravil celjski škof dr. Anton Stres. T. Tavčar nu, izdali 12 obrazcev, sprejeli 6 vlog, po enkrat potrdili pravnomočnost in izračunali gradbeno takso ter enkrat omogočili vpogled v GURS. Ministrstvo za javno upravo bo do konca leta spremljalo odziv strank in se na podlagi zbranih podatkov odločilo, ali uvedeno novost obdržati oz. jo ukiniti ali obdržati samo v nekaterih krajih. Obenem pa načrtuje tudi nekatere novosti v nekaterih upravnih enotah, ki bi bile primerne za učinkovitejšo in še bolj prijazno upravo do uporabnikov upravnih storitev. Na Ministrstvu za javno upravo pričakujejo, da bodo tudi župani večjih, zlasti mestnih občin, sledili potezi državne uprave in odprli vrata prvo soboto v mesecu. Po letošnjih sodnih počitnicah bodo svoja vrata vsako prvo soboto odprli tudi na sodnem registru in zemljiški knjigi, kar narekuje nedavno sprejet sklep vlade. L. K. Obnovljena cerkev sv. Martina v Podvrhu Obnovitvena dela končana Kapljice zdravja koronarnega kluba Koronarni klub Savinjska dolina Žalec obvešča svoje člane o aktivnostih društva preko posebnega informativnega lista, ki so mu dali naslov Kapljice zdravja. Gre za aktivnosti, ki jih pripravljajo v določenem časovnem obdobju. Prejšnji mesec so izpeljali akcijo čiščenja okolja ob cesti iz Žalca proti Grižam, spoznavali Biopark Nivo in njegove energetske točke. Pred krat- kim so organizirali predavanje o angini pektoris, miokar-dnem infarktu in možnostih zdravljenja. Predaval je dr. Miran Šebeštjen, dr. med. sp. kardiolog, s klinike za žilne bolezni na Kliničnem centru v Ljubljani. V soboto, 19. maja, so se člani kluba podali na splavarjenje po Dravi. Junija bodo pripravili tradicionalni piknik v Šempetru. Septembra naj bi za vse zainteresirane organizirali tudi letovanje in intenzivne vaje v Poreču. Delovanje Koronarnega kluba poteka po programu, ki je še posebej pester jeseni in pozimi. Med počitnicami je aktivnosti manj, za svoje zdravje in vadbo pa člani poskrbijo večinoma sami. Če želite biti član kluba, se jim lahko pridružite na sedežu kluba na Hmeljarski ulici 1 v Žalcu, za informacije pa lahko pokličete na tel.: 040/540 740. D. N. Mladi šahisti na Polzeli Z 2. turnirja na OŠ Polzela V organizaciji Osnovne šole Polzela je prejšnji teden na OŠ Polzela potekal drugi šahovski turnir učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Namen turnirja je spodbujati igranje šaha v osnovnih šolah. Nastopilo je 28 igralk in igralcev z osnovnih šol Šempeter, Žalec, Braslovče in Polzela. Najboljši je bil Nejc Flander (OŠ Braslovče), ki je zmagal vseh sedem partij, drugi je bil Miha Bombek s šestimi točkami, eno manj pa je osvojila Tina Kučer (oba s I. OŠ Žalec). Najboljši trije so prejeli medalje in praktične nagrade, vsi sodelujoči pa priznanja. T. T. Razvojni programi so, sita pa gosta Gasilci praznovali Florjana Sredi maja so se na povabilo župana Lojzeta Posedela in strokovnih služb Občine Žalec zbrali predsedniki političnih strank, vodje poslanskih skupin v žalskem občinskem svetu, podžupani in vodje odborov. Cilj srečanja je bil predstaviti mogoče oblike oz. področja podpore razvoju s pomočjo sredstev EU in se seznaniti z že evidentiranimi projekti, ki bi lahko bili podprti znotraj posameznih razvojnih področij. Predstavitev je Občina Žalec pripravila v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja in je nekakšen odgovor na čedalje glasnejše pomisleke političnih strank, predvsem predstavnikov Partnerstva za razvoj Občine Žalec, da se v občini na tem področju ne dogaja nič omembe vrednega in da lahko Žalec zamudi vlak pridobivanja evropskih sredstev. Na osnovi državnega razvojnega programa 2007-2013 in t. i. nacionalnega strateškega referenčnega programa je delitev finančnih sredstev razdeljena po operativnih programih, med njimi je za regije in občine najpomembnejši prvi, operativni program za krepitev regionalnih razvojnih programov. Temu je namenjenih tudi največ sredstev. S posameznimi projekti se lahko dotikajo tudi operativnih programov razvoja človeških virov, razvoja okoljske in prometne infrastrukture, čezmejnega in medregionalnega operativnega programa in transnacionalnega operativnega programa. Operativni razvojni program za krepitev regionalnih razvojnih potencialov vsebuje pet tako imenovanih »prioritet«, med njimi konkurenčnost podjetij in raziskovalno odličnost, gospo-darsko-razvojno infrastrukturo, povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, razvoj regij in tehnično pomoč. Občine si lahko največ obetajo od četrte prioritete, to je razvoj regij, kamor so vključeni bolj javni projekti. To je tudi prioriteta, ki ji v operativnem programu Evropskega sklada za regionalni razvoj namenjajo največ sredstev, kar 36,2 %. V Sloveniji bodo v okviru programa razvoja podeželja 2007-2013 v vseh teh letih za razvoj kmetijstva in podeželja namenili skupaj 2,2 milijarde evrov. V tem obdobju bo za projekte razvoja podeželje na letni ravni na voljo tudi 38 % odstotkov več sredstev kot v obdobju 2004-2006. To pa so izhodišča, ki pomembno opredeljujejo programe občin. Občina Žalec je skupaj z drugimi občinami Spodnje Savinjske doline v okviru 4. prioritete - regionalni razvoj 2007-2009 že evidentirala nekaj projektov, Eko-muzej hmeljarstva in pivovarstva, regijsko kolesarsko pot po SSD, vodovodno oskrbo občin SSD, regijsko poslovne cone in Komendo (dvorec pri Vranskem). Ti programi so že bili usklajeni znotraj občin SSD in preko regijske Razvojne agencije Celje že poslani v Bruselj. Za Občino Žalec so v okviru 4. prioritete evidentirani tudi projekti za 2007-2013, kamor so vključeni razvoj starega mestnega jedra, dvorec Novo Celje, tematske poti po obrobju SSD in pot ob Savinji. Občina Žalec se pri pridobivanju evropskih sredstev pogosto povezuje z ostalimi občinami SSD, pri večjih projektih tudi z ostalimi občinami celjske regije. Širša povezanost je smiselna z več plati, med njimi so gotovo geografska povezanost, večja možnost pridobivanja sredstev in tudi regionalna prepoznavnost. Projekta, v katerih Občina Žalec sodeluje tudi z drugimi občinami v celjski regiji, sta regionalno odlagališče odpadkov RCERO in obnova ter čiščenje vodotoka Savinja in pritokov, ki sta evidentirana projekta na področju okolja in prostora. Pri človeških virih sta to na primer mreža vstopnih točk in centrov VŽU regije, kjer bo regijski nosilec UPI Žalec, sklad dela savinjske regije itd. Na področju gospodarske razvojne infrastrukture Občina Žalec podpira razvoj projekta Tehnopolis, razvoj mreže medregijskih razvojnih con in projekt eDolina. Na področju turizma, kulture in športa pa so evidentirani potencialni projekti Občine Žalec Termalno središče in wellness center Žalec, Športno-rekreacijski center Plevna, golf igrišče in izgradnja večnamenskega objekta v Športnem centru Žalec. Na področju razvoja podeželja so v Občini Žalec evidentirani projekti razvoja blagovne znamke »Dolina zelenega zlata«, namakanja in vzpostavitve lokalne akcijske skupine, na področju okolja in prostora in trajnostnega razvoja pa ureditev jame Pekel, uvajanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov (geotermalna energija), sanacija onesnaženih tal in ureditev starega mestnega jedra, v kolikor ta projekt ne bo podprt v okviru 4. prioritete. Problem pri občinah bo najbrž predstavljala določba o 30-odsto-tni lastni udeležbi pri zagotavljanju sredstev za projekte; ob množici projektov lahko kaj kmalu naleti na pomanjkanje sredstev za vse programe, ki bi jih radi uspešno izvedli. Zato je zelo pomembna krepitev javno-zasebnih partnerstev. Pot do evropskih sredstev, poleg virov iz kohezijskih skladov so tu še Interreg in norveški finančni mehanizem, je precej dolga in vodi skozi mnogo sit. Vse evidentirane projekte morajo vnesti občine v tekoče proračune in v razvojne programe, jih razvrstiti v vsebinskem smislu na področja, ki so predvidena za sofinanciranje, jih poslati skupaj z regionalnimi razvojnimi agencijami v Bruselj, ki bo ali pa ne bo dal zelene luči, da lahko država izvede razpise za izoblikovane projekte in področja. Razpisni postopki bodo za letošnje leto najbrž stekli šele jeseni. Občina Žalec ima iz preteklosti »v predalu« že kar nekaj projektov, ki pa morajo biti zdaj usklajeni z evropskimi pravili. Srečanje, ki ga je organizirala Občina Žalec z županom Posede-lom na čelu in v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja, je naletelo na dober odziv in presenečenje ob kompleksnosti te vsebine in nad mnogimi aktivnostmi, ki so bile že postorjene s strani Občine Žalec. Glede na zahtevnost pridobivanja sredstev so se na srečanju dogovorili, da na tej osnovi že okvirno do konca maja pripravijo predloge za nove projektne ideje, ki bi jih vgradili v načrt razvojnih programov občine. Lucija Kolar Mladinke prvič na gasilsko olimpijado Zadaj od leve proti desni: Vasja Povše-mentor, Živa Brinovec, Nika Hrušovar, Lea Drev, Taja Jeseničnik, Boštjan Šalamon-mentor, Franc Naraks-poveljnik GZ Žalec, Džoni Marovt-sodnik; spredaj od leve proti desni: Veronika Katalenič, Barbara Trovar, Katja Kodre, Ana Juhart, Nina Weiss, Monika Vovk, Nataša Vovk. V Kočevju je v nedeljo, 22. aprila 2007, potekalo gasilsko izbirno mladinsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo 5 najboljših ekip mladincev in 5 ekip mladink. Mladinske gasilske olimpijade, ki bo od 15. julija do 21. julija na Švedskem, se bo udeležila ekipa mladink iz PGD Go-milsko. Ob vrnitvi je Gomilsko z velikim navdušenjem pričakalo prihod mladih gasilk, s ponosom pa sta jih nagovorila in jim zaželela uspešno tekmovanje na olimpijadi predsednik GZ Žalec in PGD Gomilsko Franc Skok in poveljnik GZ Žalec Franc Naraks. Za PGD Gomilsko je to že četrto sodelovanje na Gasilski olimpijadi. Mladinci so leta 1999 v Altkirchu v Franciji dosegli 8. mesto, leta 2001 v Kuo-piu na Finskem 3. mesto in leta 2003 v Kapfenbergu v Avstriji 6. mesto. Letos pa bodo prvič pod okriljem PGD Gomilsko Slovenijo zastopale mladinke. Mlade gasilke po uspehu v Kočevju ne počivajo, saj so s treningi nadaljevale takoj po tekmovanju pod vodstvom mentorjev Boštjana Šalamona in Vasje Povšeta. Kondicijske priprave imajo trikrat na teden po dve uri, v začetku julija pa jih čakajo še enotedenske intenzivne priprave v Kočevju. Poleg tega pa se bodo udeležile tudi vseh pokalnih tekmovanj, ki bodo pred olimpijado. L.K. Prva majska nedelja je bila v znamenju praznovanja sv. Florjana, zavetnika gasilcev, ki je umrl mučeniške smrti 4. maja pred 1703 leti. Svetemu Florjanu je pri nas posvečeno 8 župnijskih in 18 podružničnih cerkva. Po vseh občinah Spodnje Savinjske doline so tako gasilci s priložnostno parado in sveto mašo v župnij skih cerkvah počastili svojega zavetnika. V sektorju 2, gasilskega poveljstva občine Žalec je bilo praznovanje 5. maja v Baziliki v Petrovčah. Sv. mašo je bral pater Vanči, organizator in gostitelj svečane prireditve pa je bilo PGD Levec. V uradnem delu pred sv. mašo je vse zbrane pozdravil predsednik PGD Levec Franjo Cvikl in na kratko orisal namen in pomembnost svečanosti ob godu sv. Florjana. Praznovanja se je udeležilo preko 70 gasilcev z gasilskimi prapori osmih gasilskih društev. Na zaključku pa sta se predsednik PGD Levec in poveljnik Janko Lupše zahvalila vsem za udeležbo. Za gasilce PGD Kasaze-Li-boje, Griže in Zabukovica pa je bilo tradicionalno praznovanje organizirano 6. maja v župnijski cerkvi Sv. Pankracija v Grižah. Program je pripravilo PGD Ka-saze-Liboje, sv. mašo pa je opravil župnik Jože Planinc. Zbrane sta pozdravila Anton Mlinarič, predsednik PGD Kasaze-Liboje in poveljnik PGD Kasaze-Liboje Jože Selčan. V Občini Prebold so organizacijo letošnjega praznovanja prevzeli gasilci PGD Šešče. Gasilci so se tudi letos zbrali na parkirišču pred preboldskim hotelom, od koder so pod vodstvom gasilskega častnika in poveljnika PGD Šešče Marjana Sitarja odšli k sveti maši v župnijsko cerkev sv. Pavla. V zboru je bilo več kot 130 uniformiranih gasilk in gasilcev ter gasilske mladine iz vseh osmih gasilskih društev GZ Prebold. Gasilce so tudi tokrat k sv. maši pospremili godbeniki Godbe Zabukovica. Sveto mašo je daroval preboldski župnik Damjan Ratajc. Gasilci so se po tradiciji zbrali v gasilskem domu organizatorja na pogostitv. Druženje je bilo nekakšen uvod v letošnje gasilske slovesnosti in tekmovanja, ki se v GZ Prebold začnejo s spominskim tekmovanjem za pokal Boruta Leberja, ki je bilo v soboto, 26. maja, v Matkah. Sv. Florjana so počastili tudi gasilci Občine Polzela. Zbrali so se v podružnični cerkvici svetega Florjana pri graščini Senek. Mašo v čast sv. Florjanu je daroval polzelski župnik in dekan Jože Kovačec. O sv. Florjanu je predsednik Prostovoljnega ga- silskega društva Polzela Ivan Kotnik dejal: »Sveti Florjan, ki goduje na današnji dan, je večini ljudi dobro poznan. Na številnih slikah in kipih je upodobljen kot rimski častnik s čelado na glavi in z zastavo v roki. S posodo za vodo poliva goreče hiše, cerkve, gospodarska poslopja in tako simbolično nakazuje svoje poslanstvo pri reševanju ljudi iz ene od najhujših nesreč. Kot zavetnika gasilcev ga častimo po vsej Sloveniji. Njegovo podobo opažamo na številnih gasilskih domovih, praporih, plaketah in drugod v povezavi z gasilci. Posvečenih je tudi mnogo cerkva in kapel. V eni izmed njih smo se zbrali tudi mi, gasilci občinskega poveljstva Občine Polzela, da bi se zahvalili za uspehe v preteklem obdobju in prosili za prihodnost.« In zakaj je sv. Florjan postal zavetnik zoper požar, saj sam ni zgorel v ognju? Res je moral utoniti, a ker ravno voda pogasi ogenj, so tega svetnika gasilci izbrali za svojega zavetnika. D. N., T. T., L. K. Skupni pohod Planinsko društvo Žalec in PD Prebold sta v soboto, 12. maja, organizirali pohod mladih planincev I. osnovne šole Žalec, nje- nih podružničnih šol in mladih planincev OŠ Prebold. Udeležba tokrat ni bila najboljša. Kar nekaj otrok je zaradi zelo slabe vremenske napovedi in tudi dejansko slabega vremena ostalo doma. Vsi, ki so se podali na dveurno pot, pa so bili na koncu poplačani za svoj trud, saj je po prihodu v Dom pod Reško planino kmalu posijalo sonce. Z mladimi planinci je bilo tudi nekaj staršev. Pohod sta vodila Dušan Šip iz PD Žalec in Janja Klančnik, vodja planinske šole Kozorog, ki deluje v okviru PD Prebold. D. N. f 1 jK IH ? Pohodniki so na pot krenili izpred OŠ Prebold Turistična društva s podeželja znova v Žalcu Merjenje energije v bio parku je zbudilo veliko zanimanja Savinjska metropola že vrsto let gosti predstavnike turističnih društev s podeželja. Letošnje srečanje je bilo že enajsto po vrsti. Organizatorji so bili tudi letos Turistična zveza Slovenije, Občina Žalec (Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Zveza turističnih društev Občine Žalec in Razvojna agencija Savinja Žalec), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko-goz-darska zbornica Slovenije. Tema letošnjega posvetovanja, ki je potekalo v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, je bila priložnosti razvoja turizma na podeželju s poudarkom na delovanju turističnih društev. Uvodni pozdrav je v imenu Občine Žalec udeležencem izrekla podžupanja Ivica Čretnik. Vsem je zaželela uspe- šno delo in veliko lepih trenutkov v popoldanskem delu srečanja, ko bodo spoznavali nekatere zanimivosti Občine Žalec. S podobnimi besedami je udeležence nagovorila tudi predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec Breda Vizovišek, predsednica TD Žalec, ki se ponaša že s 112-letno tradicijo. Pred začetkom predavanj je zbranim spregovoril tudi novi predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak in se zahvalil Občini Žalec za sodelovanje in gostoljubje pri tem vsakoletnem projektu Turistične zveze Slovenije. V nadaljevanju je spregovoril o pomenu tovrstnih srečanj in pomenu delovanja turističnih društev na podeželju. Ob tem je dejal, da se še vse premalo zavedamo tega, kar ima Slovenija, kaj nudi in kaj lahko od tega tudi iztrži. Dejal je, da je podeželje Slovenija in če bo podeželje umrlo, bomo izgubili tudi Slovenijo. Veliko priložnosti vidi v ekokmetijstvu in s tem tudi v večji dodani vrednosti. Prvo predavanje je pripravil Bogdan Pungartnik z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ki je spregovoril o priložnostih razvoja turizma na podeželju s poudarkom na delovanju turističnih društev. Tema je bila povezana tudi z razvojnim programom podeželja 2007-2013. Boris Kante, član komisije za razvoj turizma na podeželju pri TZS, je predstavil temo spodbujanje, iskanje in trženje proizvajalcev tipičnih izdelkov. Marta Horvat, prav tako članica komisije TZS za razvoj podeželja in predsednica Goričkog drujštva za lepšo vutro, je spregovorila o krajinskih parkih, kulturi in tradicionalnem rokodelstvu. V nadaljevanju posveta so bili predstavljeni primeri nekaterih dobrih praks. Milena Vrečič iz ZKŠTRP Občine Puconci in vodja projekta Leon Novak sta predstavila projekt z naslovom Povežimo nekoč skupni cerkveni prostor Puconci-Bad Radkersburg; Danica Jezovšek Korent z Razvojne agencije Savinja je v imenu partnerjev SSD in kot koordinatorica projekta predstavila Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, ki je projekt povezovanja in razvoja turistične ponudbe v Spodnji Savinjski dolini; Anton Vrbnjak, predstavnik TD Mala Nede-lja-Radoslavci je predstavil dobro prakso z naslovom Aktivno vključevanje TD Mala Nedelja-Radoslavci v integralni turistični izdelek Mala Nedelja z biotermami; Rajko Šimonka iz TD Razkrižje pa je predstavil njihov kraj Razkrižje kot kažipot, ki združuje. Udeleženci so se nato podali na ogled rudarskega muzeja v Griže in rudarskega parka na prostem v Grižah in Zabuko-vici, kjer so pod strokovnim vodstvom dr. Jožeta Hribarja spoznavali čas rudarjenja v teh krajih in njihovo etnološko društvo. Pod vodstvom Janija Štuseja so si ogledali tudi Biopark Nivo, kjer so se seznanili s posameznimi energetskimi točkami, o katerih je udeležencem spregovoril bioenergetik Poznik. V Bioparku Nivo je potekalo tudi zaključno druženje udeležencev posveta. Na dveh stojnicah so udeleženci lahko spoznavali tudi raznovrstne čaje in njihov zdravilni namen ter biohrano iz Indije in Brazilije. D. N. Med predstavitvijo posameznih TD Anketa Prostovoljstvo mora dobiti večjo težo Na posvetu turističnih društev slovenskega podeželja v Žalcu so govorili o priložnostih razvoja turizma na podeželju, o delovanju turističnih društev in dobrih praksah. Po posvetu smo nekatere udeležence povprašali o vtisih s tokratnega srečanja in o delovanju njihovih društev. Med odmorom smo se pogovarjali tudi s predsednikom TZS Dominikom S. Černjakom. Dominik S. Černjak, predsednik TZ Slovenije: »Srečanja turističnih društev s podeželja so zelo pomembna. Poglavitna je izmenjava izkušenj in dobrih primerov pametnih praks. Porn e mb n o je tudi, da udeleženci dobijo dodatne informacije, tako iz državnih organov kot lokalnih skupnosti, kaj se dogaja na področju razvoja podeželja, še posebej v povezavi z Evropsko unijo. Podeželje je Slovenija, tega se moramo zavedati. In če bo podeželje umrlo, bomo izgubili tudi Slovenijo. Vemo, da se podeželje stara in da podeželja ne izkoriščamo tako, kot bi ga lahko. Zagovarjam tezo, da bi se morali bolje lotiti ekokmetijstva in pridobiti večjo dodano vrednost svojih proizvodov. Dejstvo je, da trenutno podeželje mladim ne ponuja priložnosti in izzivov, kar je velika škoda. Ta posvet je eden od drobnih korakov, kako doseči, da se bo podeželje kot takšno bolj razvijalo in s tem prispevalo tudi k razvoju Slovenije. Zavzemam se za tri prednostne naloge. Prva naloga je ta, da TZS še bolj aktivno deluje na ozaveščanju celotne populacije s poudarkom na mladih. Nadalje je potrebno vsebine TZS in društev postaviti na višji nivo in v povezavi z izkoriščanjem in varovanjem narave. Dejstvo je, da sta narava in etnološka raznolikost dve veliki in poleg nas ljudi najpomembnejši prednosti, ki jih s stališča turizma Slovenija ima. Kot tretjo nalogo pa smo si zadali, da društvom ponudimo boljši servis, več storitev, namenjenih društvom, kjer ljudje večinoma delajo prostovoljno. V okviru tega je ena od velikih želja, da bi v Sloveniji prostovoljstvu dali večjo težo in pomen. Ovrednotiti želimo število prostovoljnih ur in doseči, da bi bilo prostovoljno delo eden od vložkov, ki ga lahko civilna družba priloži k prijavi na razpise. Dejstvo je, da so to vložena sredstva, da je to denar. Neprimerno je, da se od društev zahteva samo sofinanciranje, delo, ki je vrednota in nekaj pomeni, pa se pri razpisih ne upošteva. Na podeželju je ogromno aktivnosti, kakovostna in pestra je tudi ponudba, žal pa je glavni problem pretok informacij. Kaj se v resnici dogaja, tega ne ve marsikdaj niti domači gost, ki ga v Sloveniji zapostavljamo, čeprav jih je več kot 40 odstotkov. Marsikdaj informacija o tem, kaj se pri nas dogaja, kaj pripravljamo, ne pride niti do sosednje občine. Temu bo potrebno v prihodnje nameniti res veliko pozornost, saj možnosti in tehničnih sredstev v tej informacijski družbi, kot radi rečemo, ne manjka. V tujini marsikaj prodajajo kot suho zlato, mi pa se včasih kar sramujemo povabiti kakšnega turista na primer na Janče ali kakšno drugo prireditev.« Jože Pečečnik, TD Velenje, pododbor Šentilj: »Zelo sem vesel, da sem se udeležil današnjega posveta in srečanja. Prijetno sem presenečen nad vsem, še posebej nad rudarskim muzejem in rudarskim parkom. Ker sem po poklicu rudar, mi je to še toliko bližje. Sedaj, ko smo v Bio parku Nivo, za katerega sploh nisem vedel, pa je sploh nekaj posebnega. Kar sem videl in doživel, mi je še polepšalo današnji dan. Na posvetu TD s podeželja sem letos šele drugič in žal mi je, da se nisem udeležil še katerega, saj je bilo zagotovo zanimivo in poučno. Pomen delovanja TD na podeželju je predvsem v tem, da se ljudje družijo in prispevajo svoj delež k lepši podobi svojega kraja, njeni turistični ponudbi in nasploh razvoju turizma. V okviru društva je vsekakor treba strmeti tudi k trženju in prodaji produktov in izdelkov, ki jih ustvarjajo ljudje v svojem okolju. V Šentilju imamo v okviru TD štiri večje in tudi več manjših prireditev. V letošnjem letu je za nami že salami-jada. 16. junija bomo imeli večer pod 300 let staro lipo, jeseni (na martinovo) sledita pohod po turistični vinski poti in (na Štefanovo) blagoslov konj, to je ena naših največjih in najbolj obiskanih prireditev.« Boris Kante, predsednik društva Planota iz Trnovsko-Banj-ske planote pri Novi Gorici: »Sem človek, ki podpira srečanja in druženja ljudi. Prepričan sem, da vsako druženje, ki ima določeno vsebino, prinese nova spoznanja in vrednote. Prvič sem na srečanju TD s podeželja in sem prijetno presenečen. Zame je bilo današnje srečanje zelo koristno, dobil sem nekaj dobrih idej in tudi poznanstev za nadaljnje delo. Naše društvo ni društvo, ki bi se samo ukvarjalo z nekimi prireditvami. Je zelo specifično in ima v osnovi vlogo koordinatorja oziroma vlogo združevanja društev na našem koncu. Z društvi skupaj organiziramo kakšno večjo prireditev oziroma projekt. Pa naj bo to na področju kulturne dediščine ali trženja produktov. Vsekakor je osnovni namen poskušati pritegniti čim več ljudi, ki živijo na našem območju, da bi delali karkoli in tisto, kar bi proizvedli, tudi lažje prodali. Na današnjem srečanju smo veliko govorili o tem. Tudi moje predavanje z naslovom Spodbujanje, iskanje in trženje proizvajalcev tipičnih izdelkov je bilo namenjeno temu vprašanju in tem aktivnostim. Posvetov, kot je bil današnji, bi moralo biti še več. Morda na različnih nivojih in z različnimi temami. Vsekakor pa je potrebno v prihodnje delati na trženju vseh izdelkov in storitev, ki jih premore določeno okolje. Temu bodo morala društva v prihodnje posvečati več pozornosti. Mislim, da je edino v tem prihodnost društvenega delovanja, saj ne moremo računati, da bodo občine vedno dajale društvom dovolj denarja za njihovo normalno delo.« Jože Kandolf, predsednik Turistične zveze Velenje: »Na srečanjih v Žalcu sem prisoten že vrsto let. Vsa dosedanja srečanja so bila zelo zanimiva, ustvarjalna in so prispevala pomemben delež k razvoju turizma na podeželju. Zadnja leta so ta srečanja vsebinsko zelo kakovostna in dajejo veliko možnosti za seznanjanje udeležencev s primeri dobrih praks v posameznih okoljih. Sicer pa se problemi, ki jih imajo TD na podeželju, tudi spreminja- jo in je vedno dobrodošlo slišati kaj novega. Zdaj, ko smo sestavni del evropskega monetarnega in turističnega prostora in ker naj bi tudi ravnali z usmeritvami Evropske unije in razvojnimi projekti 2007-2013, je bilo srečanje še toliko pomembnejše. Turistična društva na podeželju zelo aktivno in veliko delajo, veliko napravijo za svoj kraj, a imajo na žalost še premalo podpore tako s strani občine kot države, kar je bilo razvidno tudi iz razprav na današnjem srečanju. Velikokrat ne dobijo denarja niti za pokritje najosnovnejših stroškov. Na današnjem posvetu in tudi že nekajkrat ob drugih priložnostih je bilo rečeno, da bi se morali vsi partnerji, ki delujejo na področju turizma, čim bolje dogovarjati in tudi dogovoriti, kaj bodo v posameznem kraju delali. Uspeh bo le, če bodo društva, zasebni sektor in družbeni sektor delali z roko v roki. Načrtovati je treba skupne aktivnosti in jasno v okviru svojih možnosti tudi delati. Nikakor pa TD ne smejo biti v podrejenem položaju.« Polona Račič, Turistično društvo Fram: »Sem polna vtisov in niti ne vem, kaj bi rekla v tem trenutku. Vsekakor pa sem vesela, da sem prišla v Žalec, v to vašo dolino hmelja, ki je res nekaj posebnega. Ob delovnem vzdušju so se sklenila tudi nova znanstva, se izmenjale izkušnje in pridobile ideje za delo v svojem TD in prostoru, v katerem ta deluje. V našem društvu smo v zadnjem obdobju pripravili projekt celostne prenove framskega Pohorja, ki zajema kulturne in naravne znamenitosti. S tem projektom bi se radi prijavili na razpise za evropska sredstva. Današnja tema, ki je predstavila razvojne projekte Slovenije v okviru Evropske unije za obdobje 2007-2013, je bila za nas še posebej poučna in pomembna. Marsikaj od tega bom prenesla svojim kolegicam in kolegom. Z veseljem jim bom pripovedovala tudi o popoldanskem delu srečanja, ki nam je postreglo s prijetnimi presenečenji.« Andrej Kolar, predsednik TD Pilštanj: »Srečanja v Žalcu so zame vedno prijetna, predvsem pa prinašajo zanimive in poučne vsebine. Tu se vsako leto srečamo člani različnih TD iz Slovenije, ki imamo polno zamisli in idej in že realiziranih dobrih praks, ki spodbudijo posameznika ali društvo k posnemanju ali podajanju lastne vsebine. Tu dobimo namige, ideje, ki jih potem udejanjimo v svojem okolju oziroma z njo dopolnimo svoje programe. Tudi teme letošnjega posveta so bile zelo dobre, zelo prijeten je tudi popoldanski del, ko je naše druženje res zelo sproščeno in se lahko pogovarjamo ter izmenjujemo mnenja in izkušnje. Manjkal sem le na enem srečanju TD s podeželja, in to na predlanskem, kar mi je še danes žal. Tako kot vedno se tudi letos iz Žalca vračam z lepimi občutki in z željo na ponovno snidenje prihodnje leto. Do takrat pa seveda ne bo manjkalo aktivnosti, ki jih pripravljamo v našem društvu. Letos je bilo teh že kar nekaj, ena večjih je 27. maja Binkoštovanje, ki je tradicionalno. V mesecih, ki sledijo, imamo v programu še tri pohode, jeseni pa nas čaka velika prireditev ob 540-letnici šolstva na Pilštanju. Prireditev pripravljamo skupaj z osnovno šolo. Vmes bomo pripravili še pran-garijado, ki bo letos v Predgrađu na Kočevskem, sicer pa imamo na Pilštanju kar nekajkrat prikaz srednjeveškega sojenja pri pran-gerju - sramotilnem stebru in tudi druge prireditve.« D. Naraglav Športna ladja ponovno razpela jadra Tekmovalci v ligi FIT V soboto, 12. maja, je v Športnem centru Žalec uspešno izplula športna »ladja« in se podala na svojo pot, ki je zaznamovana s sedmimi dnevi športnih prireditev. Te bodo potekale vse do 16. junija. Letošnja športna akcija, ki jo organizira Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec na čelu s programskim direktorjem za šport Urošem Vidmajerjem, je letos že sedmič zapored. Po lan- skem eksperimentu, ko je akcija potekala vse do oktobra, so se letos ponovno odločili za bolj strnjeno obliko aktivnosti. Sam projekt je tudi tokrat vključen v republiško akcijo Veter v laseh - šport je življenje - s športom proti drogi. Uvodna prireditev projekta Razpnimo jadra 2007 z naslovom 3,2,1 START je na žalski stadion privabila veliko število udeležencev, od tistih najmlajših do upo- kojencev, ki so se predali športnim užitkom. Program je bil res pester in bogat. Pripravili so test hoje na 2 km, Cooperjev tekaški test, se učili nordijske hoje, se preizkusili v balinanju in streljanju z zračno puško, si izmerili hitrost servisa pri tenisu, se preizkusili v spretnostni vožnji z »mopedi« in otroškimi avtomobilčki... Otroci so uživali ob premagovanju ovir na napihljivem poligonu in velikem toboganu ter v indijanskem taboru. Na asfaltnem košarkarskem igrišču je potekal košarkarski turnir Košarka z Udrihi malo drugače, na travnati površini stadiona pa so svoje moči merili tekmovalci v ligi FIT in pod velikim šotorom rokoborci samba. Na nogometnem igrišču ni manjkalo številnih mladih nogometašev žalskega nogometnega kluba. Na stadion so se spustili padalci Letalskega centra Maribor. Z njimi naj bi letos v tandemu skočil judoist Klemen Ferjan. Lani je ta čast doletela Urško Žolnir. Otroci so uživali na napihljivem toboganu. Preživeti raka in pomagati drugim Gibanje za podporo rakavim bolnikom se je začelo leta 1985 v Takomi, zvezni državi Washington. Ameriško združenje za raka (ACS) iz Atlante je kasneje razvilo projekt Tek - hoja za življenje za preživele z rakom in dodalo nove vsebine, usmerjene zlasti v preprečevanje bolezni in krepitev zdravja. Danes projekt izvajajo tudi v Evropi, v Sloveniji od leta 2003. Letos bo prireditev Tek - hoja za življenje v petek, 15. junija, v žalskem športnem centru. Predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije s sedežem v Žalcu, ki ima licenco ACS za pripravo te prireditve, Viktorija Rehar je povedala: »Pridružili smo se svetovni mreži in prilagodili vsebine našim potrebam s podporo Slovenske zveze za boj proti raku, Društva onkoloških bolnikov Slovenije in številnih nevladnih organizacij, predvsem pa s sodelovanjem bolnikov, svojcev, mladih ter podpornikov. To je slovenska nacionalna prireditev, posebna svečanost za preživele z rakom in spomin na tiste, ki jih je bolezen premagala, a naj ne bodo nikoli pozabljeni. Poudarek je na učenju za osebnostni pristop, za sodelovanje in človečnost takrat, ko človek najbolj potrebuje pogum, optimizem in sočloveka. Aktivnost predstavlja naše upanje za prihodnost brez raka. Podpora temelji na zagovorništvu na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni in podpori prebivalcev ter ustanov za pomoč in zmanjševanje bremena raka ter zagotavljanju najboljše obravnave bolnikov. Prireditev je 24-urna, tako kot bolezen. Želimo pokazati, da je celovita skrb za bolnika celodnevna. Bolnik potrebuje zdravljenje, nego, razumevanje, toplino in vsestransko podporo družine in socialnega okolja,« poudarja Viktorija Rehar. Letošnja prireditev se bo začela z delavnicami v vrtcih, šolah in na univerzah, pa tudi tam, kjer se lahko izvedejo delavnice s skupnim naslovom Vsakodnevna skrb za zdravje in preprečevanje bolezni rak. Rezultati teh delavnic bodo predstavljeni v osrednjem delu prireditve med 17. in 20. uro. Prireditev Tek - hoja za življenje se bo na žalskem stadionu začela ob 16. uri z nastopom otrok, ob 17. uri bo uvodni del z nagovori organizatorjev, pokroviteljev in gostov, sledil bo tek oziroma hoja, bolniki pa bodo predstavili svoje izkušnje. Prireditev se bo nadaljevala s kulturno-zabavnim-športnim delom in prijetnim druženjem, ponovitvijo teka ter spominsko svečanostjo s prižiganjem sveč. Izvedbo projekta omogočajo zbrana denarna sredstva, tako imenovane in-kind donacije, in sponzorska sredstva. Za tek je predvidena vstopnina, in sicer samo za skupine - 20 evrov, ne glede na število ljudi v skupini. Zbrana materialna sredstva bodo udeleženci lahko za denarno protivrednost izbirali na prireditvi. Eden glavnih namenov prireditve je namreč tudi zbiranje denarja. Denar, ki ga bodo zbrali pred, med in po prireditvi, bo društvo namenilo za nakup pripomočkov za boljši standard zdravstvene nege rakavih bolnikov v Splošni bolnišnici Celje. K. R. Čeprav Klemen zaradi slabih vremenskih razmer ni pristal na žalskem stadionu s padalom, pa je zato na slovesnosti ob odprtju mednarodnega turnirja v sambu borbah s svojim bratom Primožem pripravil zanimiv prikaz borilne veščine juda. Prve prireditve iz letošnjega programa, in sicer rekreativnega teka ob Savinji, kije bila v soboto, 19. maja, se je udeležilo 250 tekačev. 50 jih je sodelovalo v 300 m dolgem ciciteku za najmlajše, 120 v teku na 1600 m in 80 v teku na 4,5 km dolgi progi. Pri šolskem teku je med fanti zmago slavil Luka Majcenovič (I. OŠ Žalec), med deklicami pa je bila najhitrejša Sofija Grim (I. OŠ Žalec). V teku na 4,5 km je zmago slavil lanskoletni zmagovalec Sašo Ratej iz Petrovč, med ženskami pa je bila najuspešnejša Maša Strožer iz Prebolda. Prireditev je vodil Peter Kavčič, ki je tudi tekmoval. In to zelo uspešno, saj je pristal na drugem mestu s 30-sekun-dnim zaostankom za zmagoval- cem Ratejem. Prejšnjo nedeljo (27. maja) so v sklopu akcije izpeljali tretjo prireditev Vsi na Hom, na lasten pogon. V soboto, 2. junija, bo v Športnem centru Žalec prireditev Nam se rola. V petek, 8. junija, bodo prišli na svoj račun nogometaši, saj pripravljajo v Levcu in Gotovljah mali in veliki »mundijal«. Naslednji dan, torej v nedeljo, bodo na Ložnici pri Žalcu organizirali akcijo z naslovom Pomeri - zadeni - steci, v okviru katere bodo pripravili zabavno orientacijo, streljanje z zračno puško in streljanje z lokom. Letošnjo akcijo bodo v soboto, 16. junija, zaokrožili z igrami za otroke vseh starosti, jahanjem, streljanjem z zračno puško in lokom, plezanjem po plezalni steni, odbojko na mivki, mini nogometom, 2. državnim prvenstvom v boju med dvema ognjema in podelitvijo nagrad za udeležbo na prireditvah akcije Razpnimo jadra. D. Naraglav Na košarkarskem turnirju JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041 / 612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. KOLOSI J SjSS^^^^^^HSobota, 16. junij, od 9.30 do 14.00 V sklopu akcij« bodo do 16. Junij« Sa 4 prireditve, ki Jih povezuje rdeča nit: • Poteka zbiranje nalepk Število zbranih nalepk bo na zaključni prireditvi (16. junija) odločalo o velikosti zaslužene nagrade • Vsi udeleženci imajo na prireditvah na razpolago brezplačno brezalkoholno pijačo » Otroci, ki na posamezno prireditev pripeljejo vsaj enega Izmed starčev In Je le-ta aktiven, prejmejo klnovatopnlco za Kdosej Celje ŠPORTNI CENTER ŽALEC „ ttOtsW koles/ • Vač informacij o prireditvah poiščite v Utripu v koledarju Športne «pomlnke aii kupone prireditev ali n« wm,zk»t-zalec,sl • Na večini prireditev vsi aktivni udeleženci prejmejo A v/ čs Ul 3 agencija Savinja, giz Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - MAJ 2007 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Javni razpis za dodeljevanje spodbud v programu Eureka za leti 2007 in 2008 (UL RS, št. 19/07) Rok za oddajo vloge bo objavljen na spletni strani EUREKE. Dodatne informacije: Erik Potočar, tel.: 01/478 46 00, e-pošta: erik.potocar@gov.si. Ministrstvo za okolje in prostor - Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb (UL RS, št. 21/07) Roki za oddajo vlog so naslednji: 3.7.2007,4. 9.2007 in 2. 10.2007. Dodatne informacije po tel.: 01/300 69 91. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje socialnovarstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji ter institucionalnega varstva (UL RS, št. 33/07) Rok za oddajo vloge je 3. 9. 2007. Dodatne informacije: vsak delovni dan med 9. in 10. uro, Vladuška Cimperman, tel.: 01/369 77 87, in Majda Rojc, tel: 01/369 78 26 oziroma po elektronski pošti: vladuska.cimperman@gov.si in majda.rojc@gov.si.. Ministrstvo za obrambo - Razpis za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme za obdobje od 1. 7. 2006 do 30. 6. 2007 (UL RS, št.31/07) Rok za oddajo vlog je 6. 7. 2007. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na: www.gasilec.net. Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad - Javni razpis za sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb (UL RS št. 85-86) Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31.12. 2007. Več informacij o programu - razpisu lahko prosilci dobijo osebno na Stanovanjskem skladu RS, javnem skladu, v LJ na Poljanski cesti 31 ali na tel.: 01/471 05 00. Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo - Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2007 (UL RS, št. 36/07) Rok za prijavo je odprt do vključno 25. 10. 2007. Vmesni roki so 18. 5. 2007, 25. 6. 2007, 25. 7. 2007, 25. 9. 2007 in 25. 10. 2007. Dodatne informacije: Boštjan Vidovič, tel.: 02/234 12 88, 02/234 12 76 in 02/234 12 64 ali po e-pošti: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. - Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2007 (UL RS, št. 36/07) Rok za prijavo je odprt do vključno 25. 10. 2007. Vmesni roki so 18. 5. 2007,25. 6. 2007, 25. 7. 2007, 25. 9. 2007 in 25. 10. 2007. Dodatne informacije: Boštjan Vidovič, tel.: 02/234 12 88, 02/234 12 76 in 02/234 12 64 ali po e-pošti: bostjan. vidovic@podjetniskisklad.si. Ad futura, javni sklad - Javni razpis za štipendiranje za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji z raziskovalci, ki so tuji državljani (UL RS, št. 123-124/06). Rok za oddajo vlog je 31. 8. 2007. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani oz. na sedežu Ad future v času uradnih ur od ponedeljka do petka od 12. do 15. ure. - Javni razpis za štipendije za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji s Slovenci iz tujine (UL RS, št. 123-124/06). Razpis bo odprt do 31. 8. 2007 oziroma do porabe sredstev. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani oz. na sedežu Ad future v času uradnih ur od ponedeljka do petka od 12. do 15. ure. Javna agencija za tehnološki razvoj RS - Javni razpis za subvencioniranje projektov v okviru Tehnološkega programa »Tehnologija za varnost in mir 2006-2012« (TP MIR) v letu 2007 (UL RS, št. 39/07) Rok za oddajo vlog je 11. 6. 2007 do 12. ure. Dodatne informacije: v pisni obliki na Javno agencijo za tehnološki razvoj, v elektronski obliki na naslov infoTPMIR07@ tia.si, odgovori bodo objavljeni na spletni strani: http://www.tia.si/TPMIR07. Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije - Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2007 in 2008 (UL RS, št. 39/07) Javni razpis je odprt do 9. 9. 2008. Informacije: Bojan Celar, tel.: 01/530 98 17, e-naslov: bojan.celar@japti, faks: 01/589 18 77. Javna agencija za raziskovalno dejavnost - Javni razpis za sofinanciranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2007 (UL RS, št. 38/07) Rok za oddajo vlog je 1. 6. 2007. Informacije: Blaž Golob, tel.: 01/478 47 34, e-pošta: blaz.golob@gov.si, Gabrijela Kavčič, tel.: 01/478 46 51, e-pošta: gabrijela.kavcic@arrs.si. - Javni razpis za sofinanciranje udeležb na mednarodnih konferencah v tujini z vabljenimi predavanji in delovanja slovenskih znanstvenih združenj v svetu za leto 2007 (UL RS, št. 19/07) Roka za oddajo vlog sta 15. 6. 2007 in 31. 8. 2007. Informacije: Fani Rožič Novak, tel.: 01/478 46 50, e-pošta: fani.rozic-novak@gov.si. - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega in tehnološkega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Romunijo v letih 2008 in 2009 (UL RS, št. 39/07) Rok za oddajo vlog je 2.7.2007 do 12. ure. Informacije: Petja Stanovnik, tel.: 01/478 47 32, e-pošta: petja.stanovnik@arrs.si. - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program INRA 2008-2009 (UL RS, št. 19/07). Rok za predložitev prijav je 14. 9. 2007. Informacije: Katarina Seršen, tel.: 01/478 46 59, e-pošta: katarina.sersen@gov.si. - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo v letih 2008 do 2009 (UL RS št. 29/07). Rok za predložitev prijav je 7. 6. 2007 do 12. ure. Informacije: Marjetica Primožič, tel.: 01/478 47 15, e-pošta: marjetka.primozic@gov.si. - Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega in tehnološkega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Poljsko v letih 2008 in 2009 (UL RS, št. 39/07) Rok za oddajo vlog je 2. 7. 2007 do 12. ure. Informacije: Petja Stanovnik, tel.: 01/478 47 32, e-pošta: petja.stanovnik@arrs.si. Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad - Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 370B07A (UL RS, št. 19/07) Razpis velja do konca objave razpisa zaradi dodelitve vseh razpisanih sredstev v UL RS, vendar najkasneje do 20. 12. 2007. Informacije na Ekološkem skladu Republike Slovenije. - Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 38 PO07A (UL RS, št. 36/07) Rok za oddajo vlog je 20. 12. 2007 oziroma razpis je odprt do porabe sredstev. Dodatne informacije so dosegljive na Ekološkem skladu RS, tel.: 01/241 48 20, faks: 01/241 48 60, spletna stran: www.ekosklad.si. Vlada RS, Urad za enake možnosti - Javni razpis za sofinanciranje izdajanja knjig s področja enakih možnosti žensk in moških v letu 2007 (UL RS, št. 33/07) Rok za oddajo vlog je 1. 6.2007. Informacije: Tilen Štajnpihler, tel.: 01/478 14 90, e-pošta: tilen. stjnpihler@gov.si ali na e-pošti: uem@gov.si. TUJI RAZPISI - Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.japti.si. Ostale informacije O EUROPE Info točka savinjsk /7, DIRECT Informacijska točka /Evrope Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov: mirjana.bevanda@ zalec.si ali nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si. ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje. Nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03/713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03/713 35 65; e-pošta: 1SI0@ upi.si. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si. Magistrski študij na UPI Žalec S svečane podelitve diplom V študijskem centru UPI-Ljud-ska univerza Žalec že vrsto let poleg široke palete srednješolskih in visokošolskih programov izvajamo visokošolski program JAVNA UPRAVA v sodelovanju s Fakulteto za upravo Ljubljana. Vsako leto s ponosom spremljamo uspešnost naših diplomantov. Zadnja podelitev diplom našim diplomantom Javne uprave je bila 22. februarja v Hotelu Žalec. V študijskem letu 2005/2006 smo na UPI Žalec pričeli z izvajanjem novih bolonjskih študijskih programov, v okviru katerih se je odprla možnost tudi za magistrski študijski program Uprava - II. stopnje. Magistrski študij sledi razvojnim usmeritvam upravnih sistemov, v katerih se kot nadgradnja upravnega prava vse bolj uveljavljajo sodobna načela managements, ekonomike, organizacije in informatike javnega sektorja. Študijski program uvede študente v poglobljeno samostojno raziskovalno delo in v avtonomno reševanje zahtevnih strokovnih in znanstvenih problemov. Vse, ki vas magistrski študijski program Uprava - II. stopnje zanima, vabimo na informativni dan, dne 7. 6. 2007 ob 16. uri na UPI-Ljudski univerzi Žalec. Takrat bomo magistrski študij podrobno predstavili in odgovorili na vsa vaša vprašanja. Vabljeni! Boris Kokot - EPP IZKORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI IN NAS CIMPREJ OBIŠČITE! P<)! UŠIVO GARANT -P()HIŠTVO ZA VAŠ IX )\i! ..... mm Grow POLZELA GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel. 03 7037130,7037131 VELIKA POMLADANSKA AKCIJA POHIŠTVA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT NA POLZELI • pestra ponudba pohištva za vse bivalne prostore • popusti, hitri kredit, takojšnja dobava • promocijska ponudba novih spalnic DORINA v delno prenovljenem razstavnem prostoru na Polzeli Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 19. uro, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, r , MERITVE ZA PR0JEKTIV0, iaLk INŽENIRSKA GEODEZIJA, s. JBf -1 GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si grafično oblikovanje tisk (((• 080 13 57 ) multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si Promotor za motoriste Sredi maja je podjetje Moto center Promotor iz Drešinje vasi praznovalo deseto obletnico ustanovitve in ob tem odprlo tudi prenovljene in razširjene poslovne prostore ob magistralni cesti Celje-Ža-lec. V desetih letih delovanja je podjetje iz majhnega prodajalca zraslo v enega večjih uvoznikov motoristične opreme v Sloveniji z ekskluzivno ponudbo mnogih priznanih tujih blagovnih znamk, od letos tudi Ya-mahe. Poleg vozil z Yamaho širi svojo ponudbo tudi s ponudbo plovil. Ravnokar odprta prodajalna je ena največjih prodajaln motociklov in opreme na Štajerskem. Moto center Promotor je specializirano podjetje za uvoz, izvoz, maloprodajo in veleprodajo motorističnih oblačil, dodatne opreme, rezervnih delov ter servisnega in potrošnega materiala za motorna kolesa in skuterje. Je ekskluzivni ponudnik za nemške proizvajalce MRA Klement GmbH Nemčija, Fehling GmbH, Wack Chemie, Daytona, Restless in Helly, avstrijska Wintex International in Nox, nizozemska Highway Hawk in LP, angleška Hiflofiltro in JT, za italijanskega Suomy Spa in japonskega proizvajalca RK Takasago. Z letošnjim letom je podjetje začelo tudi s pooblaščeno prodajo vozil in celo plovil YAMAHA. Moto center Promotor oskrbuje tudi približno 20 trgovin in servisov z motoristično opremo ter potrošnim materialom po vsej Sloveniji, deluje tudi na področju nekdanje Jugoslavije (razen Hrvaške) kot agent pri organiziranju prodajne mreže in pri pospeševanju prodaje za Drešinja vasje bila ob odprtju novih poslovnih prostorov Promotorja kot mravljišče motociklov novem -car-interior-design Novem Car Interior Design, d.o.o., Žalec, Ložnica 53 a Tel.:+386 3 713 54 00, Faks.: +386 571 50 83, www.novem.de KAKOVOST IMA MNOGO OBRAZOV. NOVEM IMA VSE. Novem Car Interior Design Žalec, Slovenija je del nemškega koncerna Novem Car Interior Design Gmbh Vorbach, ki ima petdesetletno tradicijo in je vodilni svetovni proizvajalec visoko kakovostnih dekorativnih komponent za avtomobilsko industrijo iz lesa, kovine, plastike in tekstila. Novem Žalec je njegova najmočnejša podružnica za lesene dekorativne komponente. Naši atributi: 10 % svetovni delež Koncern Novem pokriva polovico svetovnega trga s proizvodnjo dekorativnih komponent za avtomobilsko industrijo, Novem Slovenija pa 20 odstotni delež, kar mu daje opazno podobo in ugled na svetovnem trgu. Nenehna rast Novem Žalec beleži nenehno rast obsega proizvodnje, ta je bila v poslovnem letu 2007/08 glede na leto poprej kar 17 odstotna. To mu je kljub čedalje večji avtomatizaciji proizvodnje dovoljuje pozitivno rast zaposlenih, ki je bila od ustanovitve pred šestnajstimi leti do danes, ko ima Novem 642 zaposlenih, kar 8,4-kratna. Kontinuiran razvoj in inovativnost Novem Žalec je v koncernu ocenjen kot podjetje z največ razvojnega potenciala. Svoje znanje in inovativne tehnične rešitve snuje ne le za izboljšanje procesov v svoji proizvodnji, ampak tudi za druga podjetja v skupini. Z nenehnim inoviranjem smo v koraku z dinamičnim razvojem avtomobilske industrije. Visoka kakovost Proizvajamo visoko kakovostne dekorativne komponente iz lesa za luksuzne znamke avtomobilov Mercedes, Audi, BMW, Renault, Rover in Volvo. Z našo fleksibilnostjo, natančnostjo, zanesljivostjo in hitrim odzivom na zahteve naših kupcev skrbimo za to, da so naši kupci zadovoljni tako s kakovostjo izdelkov kot tudi s servisnim delom odnosa do njih. Proizvodnja v ravno pravem trenutku na pravem mestu je naše vodilo. Občutljivost do ravnanja z okoljem Ustvarjamo pozitivno, varno in zdravo okolje za naše zaposlene, zato smo posebej občutljivi do varovanja okolja. Pri svojem delu upoštevamo visoke ekološke standarde in z izboljšavami proizvodnih procesov nenehno skrbimo za optimalno porabo okolju neprijaznih snovi. rmrn avstrijskega proizvajalca motoo-preme Wintex. Novi poslovni objekt v Dreši-nji vasi ima skupno 300 m2 površin v dveh nadstropjih, od tega pa premore v spodnjih prostorih tudi hitri servis in v zgornji etaži prodajalno in salon. S pestro in med motorističnimi navdušenci že precej poznano ponudbo je na voljo od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro in ob sobotah do 13. ure. Sicer pa se ga motoristi spomnijo kot rednega razstavljavca na bienalnem specializiranem sejmu Moto-boom, ki ga organizirajo vsaki dve leti na celjskem sejmišču. L. K. Brglez odprl nov supermarket Zupan Franc Sušnik, Brglezova hči Dragica in sin Tomaž med prerezom traku Občina Vransko, ki je maja rokracija, a nam je uspelo. Res praznovala občinski praznik, je od 24. aprila bogatejša za trgovski center. Zaslugo za to ima predvsem pekarsko, slaščičarsko, gostinsko in trgovsko podjetje Romana Brgleza, ki se je odločilo za izgradnjo novega trgovskega centra - supermarketa, ki deluje kot franšiza podjetja TUŠ, s katerim podjetje Brglez sodeluje že dve leti. Novi trgovski center Supermarket Tuš Brglez Vransko se razprostira na 1700 m2. Od tega na 1200 m2 trgovina in bife, ostalo pa so poslovni prostori, skladišča in drugi prostori. Vrednost celotne investicije z zemljiščem je 2 milijona evrov, brez zemljišča pa 1,6 milijona evrov. Trgovski center ima na voljo okrog sto parkirnih mest. Center je grajen po standardih podjetja Tuš, enaka pa je tudi njegova ponudba. Na slovesnosti ob odprtju so za uvod zaigrali godbeniki Godbe Liboje. Programje povezoval Miro Klinc. Pred slovesnim prerezom traku je zbrane pozdravil Roman Brglez, v imenu podjetja Brglez pa je množico nagovorila hči Dragica: »Vizija za nov trgovski center se je porodila že pred leti, ko smo se tudi odločili za nakup tega zemljišča, kjer smo danes. Jasno je bilo, da se Vransko kot kraj in kot občina vse bolj razvija tako na gospodarskem področju kot tudi s turistično ponudbo in da potrebuje kraj večji trgovski center, ki bo zadovoljeval potrebe tako domačinov kot širše okolice in turistov, ki se bodo ustavljali na Vranskem. Bilo je veliko pomislekov, ali sprejeti ta poslovni izziv in zgraditi ta center ali zemljišče enostavno prodati in s tem posledično prenehati delovati s svojo trgovsko ponudbo na Vranskem, kjer smo prisotni že skoraj četrt stoletja. Ponudbe za nakup zemljišča so prihajale od vsepovsod, kar nekaj velikih trgovskih podjetij je želelo svoje trgovine postaviti prav tukaj, na Vranskem. Naposled je padla odločitev, da se spoprimemo z novim izzivom in postavimo lastno večjo trgovino. Ker naše podjetje že nekaj časa uspešno sodeluje s podjetjem TUŠ, smo se odločili, da v sodelovanju z njimi odpremo franšizno prodajalno. A pot do uresničitve cilja še zdaleč ni bila enostavna. Še največ težav je predstavlja bi- je, da smo načrtovali odprtje kakšen mesec prej, a danes to ni pomembno, saj je vse skupaj kot nekakšna čarovnija. Čarovnija, ki ste jo pomagali pričarati vsi, ki ste sodelovali pri izgradnji. Zato bi se rada v imenu našega podjetja zahvalila vsem, ki ste sodelovali pri tem projektu in s tem dokazali, da ste poslovni partnerji vredni zaupanja.« Zbranim je spregovoril tudi župan Vranskega Franc Sušnik in se podjetju Brglez zahvalil za uspešno izpeljan projekt. Slednji je po blagoslovu, ki ga je opravil domači župnik Jože Tu-rinek, skupaj z Brglezovo hčerjo Dragico in sinom Tomažem slavnostno prerezal trak. Prva sta v novo trgovino vstopila zakonca Anica in Roman Brglez. D. Naraglav ?" * Prvi veseli in zadovoljni kupci Družba VODOTEHNIK KM, d. o. o. Cesta ob železnici 1,3310 ŽALEC, objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE Z OPRAVLJENIM IZPITOM C-KATEGORIJE, (z možnostjo opravljanja dela voznika tovornjaka) -1 delavec - III.-IV. stopnja strokovne izobrazbe, opravljen izpit za upravljanje gradbene mehanizacije, izpit C-kategorije - 5 let delovnih izkušenj - 3 mesece poskusnega dela NUDIMO VAM - zaposlitev za nedoločen čas - ustvarjalno delovno okolje - stimulativno plačilo 2. OPERATER CNC STROJEV - ORODJAR - 2 delavca - IV.-V. stopnja strokovne - strojne izobrazbe - 5 let delovnih izkušenj - 3 mesece poskusnega dela NUDIMO VAM - delo za nedoločen čas - ustvarjalno delovno okolje - stimulativno plačilo Za informacije smo vam na voljo na tel.: 03/713 36 80. Vaše prijave pričakujemo v roku 15 dni po objavi na zgoraj navedenem naslovu. H javno komunalno podjetje Žalec d.o.o. objavlja prosto delovno mesto: 1. Referent za izdaio soglasij in pripravo dela Pogoji: • Višješolska ali visokošolska izobrazba gradbene ali strojne smeri • Najmanj 5 let delovnih izkušenj • Izkušnje pri delu z računalnikom (Word, Excel) • Znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina ali nemščina) • Vozniško dovoljenje B kategorije Delovno razmerje za razpisano delovno mesto bomo sklenili za nedoločen čas s tri mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 08.06.2007 na naslov: Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o., Ul. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec s pripisom »za razpis Referent za izdajo soglasij in pripravo dela« 'v' •TURISTIČNI KOTIČEK • Najboljši trije od leve proti desni: Andrej Počervin drugi, Greta Režun prva in tretji Tomaž Krnc, ki so prejeli posebno priznanje Steklarstva Mitje Lukanca Na 21. državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava, ki je potekal na Osnovni šoli Sostro v Ljubljani, so učenci OŠ Šempeter postali državni prvaki. Tekmovali so v treh kategorijah, in sicer s turistično raziskovalno nalogo z naslovom Šempetri pod eno streho, z odrsko predstavitvijo in z razstavo. Zlato priznanje so prejeli za najboljšo turistično raziskovalno nalogo v državi in bili najboljši tudi z izvrstno odrsko predstavitvijo. Po odločitvi komisije so osvojili prvo mesto v državi in poleg treh zlatih priznanj prejeli tudi nagrado Kompasa Slovenije - enodnevno potovanje v Benetke. OŠ Šempeter so na dvodnevnem festivalu, ki je letos potekal pod sloganom S turizmom gradimo mostove, zastopali: Aneja Simončič, Timotej Štojs, Jon Rebec, Nastja Hriberšek, Nino Kuzma, Neja Rajh, Ana Jančigaj, Eva Jančigaj, Miha Ropotar z mentoricami Simono Kučer, Jano Maskalan, Tejo Perme in Valentino Toman. Ravnateljica mag. Petra Stepišnik: »Občutki po zmagi so fantastični. Na tekmovanje smo se pripravljali skozi celo šolsko leto. Konkurenca med enajstimi šolami finalistkami je bila velika, toda mi smo dokazali, koliko lahko naredi majhen kolektiv z malo učenci, če ima veliko volje in motivacije. Te nam res ni manjkalo, saj so učenci v projektu resnično uživali. Prvič smo postali absolutni zmagovalci, čeprav smo zlata priznanja prejemali že prejšnja leta. Žal mi je, da v Ljubljani ob razglasitvi niso mogli biti prisotni vsi zaposleni in še več učencev. Vesela sem, da so bili z nami starši otrok, ki so tekmovali in tako skupaj z nami in s svojimi otroki doživeli naše veliko zmagoslavje. Verjamem, da to ni bila naša prva in edina zmaga na festivalu in da bomo lahko še kdaj tako veseli.« Podobnega mnenja je bil tudi učenec 5. b-razreda Nino Kuzma, kije k temu dodal: »Bilo je naporno, a zmaga je naša in zaslužena. Srce mi je noro razbijalo, saj pred takšnim občinstvom Salamijade po dolini Najboljši trije v Miklavžu s komisijo in županom Jazbinškom V naši dolini dobivajo sa-lamijade pomembno mesto med prireditvami. Najdlje jih pripravljajo v Braslovčah, z najkrajšim stažem pa se zaenkrat ponašajo v Občini Tabor. V teh mesecih jih pripravljajo po mnogih drugih krajih SSD. Sredi maja je v organizaciji vaškega odbora Miklavž potekala taborska salamijada na Lovski koči v Miklavžu. Komisija je med 19 salamami najbolje ocenila salamo Martina Raka iz Miklavža. Drugo mesto je osvojila salama Vinka Goropevška iz Lok, tretje mesto pa salama Matjaža Lesjaka, prav tako iz Miklavža. V dvorani Zadružnega doma Ponikva pa so salamijado, že sedmo po vrsti, pripravili že konec prejšnjega meseca. Tudi tokrat jo je v sodelovanju s športnim društvom organiziralo Turistično društvo Ponikva. Na ocenjevanje so pridelovalci prinesli 26 salam, največ točk pa je prejela salama Alojza Verdeva iz Studenc. Drugo mesto je prejela salama Borisa Vindarja iz Gotovelj, tretje mesto pa salama Karlija Borovnika iz Studenc. D. N. Sempetrani popolni zmagovalci Turistično društvo Braslovče je v sodelovanju s Športnim društvom Go-milsko, Društvom podeželskih žena Braslovče, Lovsko družino Braslovče in Zvezo društev salamarjev Slovenije in pod pokroviteljstvom Občine Braslovče v dvorani Doma krajanov Gomilsko pripravilo enajsti finale slovenskih salamijad 2007. Od 74 najboljših salam iz enajstih območnih salamijad, ki jih je ocenila posebna šestčlanska komisija, njen predsednik je bil Janez Šumak iz Braslovč, je prvo mesto prisodila salami Grete Režun iz Čemšenika, ki je zmagala tudi na lokalni salamijadi letos v Braslovčah, drugo Andreju Počervinu iz Sevnice, tretje Tomažu Krncu prav tako iz Sevnice, na četrto mesto pa se je uvrstila salama Edite Pečnik iz Gotovelj. Priznanja in nagrade sta desetim najboljšim podelila župan Občine Braslovče Marko Balant in predsednik Zveze društev salamarjev Slovenije Stane Krnc. Naslednja, 12. salamijada bo v Šentjanžu. Pri- 11. državna salamijada v Braslovčah Zmagovalci s predsednikom TZS Černjakom, mentoricami, ravnateljico in predstavniki turizma iz kraja in občine še nisem nastopil. Ponosen in vesel sem, da smo osvojili lovoriko najboljših v državi v tem tekmovanju, ki je zanimivo in tudi precej naporno, saj zahteva veliko časa in priprav. Vsekakor pa se veselim Benetk in našega potovanja.« Dosežene zmage zagotovo ne bi bilo brez dobrih in predanih mentoric. Simona Kučer, ki je pripravila odrsko predstavitev, je ob tej priložnosti povedala: »Pri odrski predstavitvi smo izhajali iz turistično raziskovalne naloge. Želeli smo jo kar najbolje predstaviti. Menim, da moraš otrokom vedno dati možnost improvizacije, saj je tisto, kar prihaja iz otrok samih, vedno najboljše. To se zagotovo odraža tudi na odru. Učiteljeva naloga je, da jih vzpodbuja, usmerja, vodi. Napravili smo odrsko predstavitev s pridihom ljudskega izročila in modernega. V samo odrsko predstavitev smo vložili veliko energije in prostega časa, a se nam je na koncu trud poplačal. Učenci so bili ravno v trenutku, ko je bilo najbolj potrebno, odlični. Seveda pa je zmaga tudi zame in ostale sodelavke, mentorice, spodbuda in dokaz, da znamo v Šempetru dobro delati.« Za prihodnost turizma se tako v Šempetru kot v Savinjski dolini ni potrebno bati, saj so tu mladi, ki si tudi na ta način širijo obzorje in znanje o tej gospodarski panogi. D. Naraglav Salame, ki so se zbirale v grajski kleti pod gradom Žovnek, so varovali stražarji zadevni braslovški turistični delavci so ob tej priložnosti izdali poseben bilten. Janez Šumak: »Ugotavljamo, da je kakovost salam, kljub mili zimi, neugodni za zorenje in sušenje salam, na najvišjem možnem nivoju, saj je bila med prvimi desetimi salami razlika le 1,5 točke, kar pomeni, da je bil boj neizprosen.« Predsednik organizacijskega odbora Toni Ramšak: »Vesel sem, da smo to finalno prireditev spravili pod streho brez pripomb pridelovalcev salam, ki so prišli na zaključno prireditev. Hvala vsem, ki so nam kakor koli pomagali pri tej prireditvi.« Župan Občine Braslovče Marko Balant: »Čestitke vsem štirim društvom, ki so se lotila te prireditve in jo izpeljala. Takšne in podobne prireditve bo občina še naprej podpirala.« T. Tavčar ATRIJ stanovanjska zadruga, z. o. o. Lava 7, 3001 CELJE tel.: 031 342 118 in 031 360 072 e-mail: sz-atrij@siol.net PRIMOŽ pri ŠENTJURJU - opuščena kmetija s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem in ca. 5.114 m2 pretežno zazidljivega zemljišča, na prisojni legi ob robu gozda, v smeri Ponikve, oddaljena od izvoza avtoceste Dramlje ca. 5 km, cena 125.000 €, prodamo. CELJE - 3-sobno stanovanje velikosti ca. 74 m2 v starejši stanovanjski hiši, blizu centra mesta in obsega tri večje sobe, kuhinjo, kopalnico, hodnik in verando, cena ca. 52.000 €, prodamo. DOBJE - Lažiše, opuščena kmetija, ca. 2,5 ha, 0,5 ha gozd, ostalo travnik, dobro dostopno, možnost nadomestne gradnje, na rahlo nagnjenem terenu, cena ca. 40.000 €, prodamo. DRAMLJE - več dvosobnih stanovanj v izmeri ca. 65 m2 z garažo v pritličju in kletnim boksom. Bližina priključka na avtocesto omogoča hiter dostop v vse smeri. V bližini šola, vrtec in trgovina. Cena 1.122 €/m2, prodamo. Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www. sz-atrij.si. Vabi na prijetne sprehode po Ekološki učni poti Vrbje in ob ribniku Vrbje. ODPIRALNI ČAS: Četrtek in petek: 16.00-20.00 Sobota in nedelja: 9.00-20.00; zaprto med 12.00 in 13.00 V primeru slabega vremena zaprto. Vabljeni! Kolesarjenje po Spodn ji Savinjski dolini © NEDELJA, / 24. junij, ob 8. uri V(^ ^ Wj)red Hotelom Žalec Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, zkst.tic@siol.net Organizira Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v sodelovanju z RA Savinja in občinami ter tunstičnimi društvi Spodnje Savinjske doline Spoštovani, vabimo vas k sodelovanju v projektu Na podlagi 6. člena izbora »Najlepši kraj, hiša in kmetija« vas vabimo, da prijavite svojo hišo, kmetijo, poslovni objekt... Prijavnice prejmete v TIC-u Žalec, Šlandrov trg 25, ali na spletnih straneh ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si) in Občine Žalec (www.zalec.si). Prijave se zbirajo do 15. junija, oddate jih v TIC-u Žalec ali pri krajevnih turističnih društvih. Za dodatne informacije smo vam na voljo v TIC-u od 9. do 19.ure med tednom in od 9. do 13.ure ob sobotah (tel: 710 04 34). OBRAZ IN Nestrankarska ODGOVORNOST Lista za razvoj POLITIKA Občine Žalec Najprej moram pošteno priznati, da nisem imela resnega namena sodelovati v občinskem svetu. S pojavnostjo na dnu Nestrankarske liste za razvoj Žalca sem želela povedati volilcem, da podpiram delo in dosežke dotedanjega župana, ki je bil tudi županski kandidat, in delo njegove strokovne ekipe, torej strokovnih služb občine. Morda, sem mislila, bo moje stališče prepričalo katerega od neodločenih volilcev. To je bila moja namera, kajti v resnici ne verjamem v politiko in politike, četudi vem, da imamo vsi ljudje nekje v svoji glavi na preži politika. Že sam naš um je političen, saj je v njegovi naravi spletkariti in manipulirati dogodke, tako da bi se razvili nam (naši stranki, naši politični usmeritvi) v prid oz. da bi nasprotnika premagali, da bi bili boljši, naprednejši, pametnejši, bolj prebrisani, močnejši ... Politiki nimajo resničnih obrazov. Treba je razumeti, da sta lažni obe skrajni lici, ki nam jih politik kaže. Sladko, nedolžno »zaupaj mi« lice je maska, prav tako ono drugo, strupeno, zlobno »po moje bo ali pa nič«. Politiki nimajo resničnih obrazov. Njihova igra je laž. V to verjamem, a sem vseeno (očitno zaradi svojega ravno tako političnega uma) postala politik tudi sama. Z manipulacijo -kajti nisem mislila zares. Nisem mislila zares sedeti v občinskem svetu in sodelovati v nikoli končanih igrah »kdo bo koga: oni nas ali mi njih in kdo bo pritegnil tistih sedem posameznikov, ki jih bomo pa ja dobili na svojo stran«. Ker vem, da v življenju ni naključij in se vse zgodi z jasnim namenom, sem se odločila to svojo vlogo do kraja odigrati in z resničnim delovanjem prispevati k zavedanju o odgovornosti vsakega posameznika za svoja dejanja. Kaj opažam? Precej modrih, na svojih področjih dela uspešnih in prodornih ljudi se je zbralo. Z namenom, da svoje uspešno delovanje prenesejo tudi v vrste občinskega sveta, in s tem pospešijo razvoj lokalne skupnosti, v kateri živimo. In precej tistih, ki so prišli sem zdravit svoj nezreli ego. Ki igrajo svoj petelinji boj na račun potrpežljivosti kolegov in občanov ter v imenu pravice do demokratičnega izražanja svojega mnenja. V resnici gre za igro moči, ki jo vodijo jeza, strah, zamera, prenapetost, zavist, maščevalnost, občutek pomembnosti, primerjanje, zlasti pa pomanjkanje zavedanja o lastni vrednosti, za kompenzacijo tistih področij življenja, Družina Ko delamo med mladimi raziskave javnega mnenja, v katerih naredijo lestvico pomembnih stvari, se družina vedno uvrsti zelo visoko. OZN je pred leti razglasila 15. maj za svetovni dan družine. Zato prav v tem času, več govorimo o njej. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve g. Marjeta Cot-man je ob Dnevu družine izdala poslanico in podelila certifikate za »Družinam prijazno podjetje«. Mogoče bi morali izbirati, tudi družinam prijazno občino. In naš župan bi moral marsikaj spremeniti v svojem odnosu do družine, da bi lahko poimenovali občino Žalec za družinam prijazno. Partnerstvo za razvoj občine Žalec je namreč predlagalo, da se v proračunu občine Žalec zagotovijo sredstva iz katerih se poravna obrabnina za učbenike za 7.,8. in 9 razred osnovnih šol. Za razrede od prvega do šestega namreč obrabnino krije Ministrstvo za šolstvo in šport. V predlogu za drugo obravnavo odloka o proračunu, je župan suhoparno zapisal : »PREDLOG SE NE UPOŠTEVA«. Da bi staršem prihranili plačilo obrabnine, bi potrebovali cca 34.000,00 eur . Za primerjavo, vrt aromatičnih rastlin bo olajšal občinsko blagajno za 37.000,00 eur. Smo res tako daleč, da nam ni ško- v katerih so neuspešni. Kdor v resnici spoštuje samega sebe, nima potrebe, da bi žalil drugega; kdor ve, da se resnice ne da izsiliti, je dokazati ali kakorkoli drugače zlorabiti, ne bo v imenu resnice lagal, a bo tudi resnico uporabljal modro, da ne bo prizadela, ampak zdravila. Resnica je tista, ki zdrži tudi tedaj, ko nas nihče ne vidi in ne sliši, v najtišjih trenutkih samoizpraševanja, ko smo sami s seboj. Resnica je. Zanjo si ni treba prizadevati, jo dokazovati in kazati. Resnice se ne da uničiti, se je ne da umazati ali spremeniti. Preveč jih je med nami, ki s prstom neprestano kažejo na drugega, pri čemer pozabljajo, da so trije prsti iste roke kot puščice usmerjeni v njih same. Na koncu se obsojanje drugih in zaviranje normalnega toka življenja obrne proti akterju samemu. Vse tisto, kar je pripravljal negativnega drugemu, se pojavi kot breme, ki ga bo moral nositi sam. Če bi imela čarobno paličico, bi v trenutku ustavila vse »vojne«. V naše vrste bi povabila delovanje »kralja Arthurja in vitezov okrogle mize«, delovanje enakega med enakimi, ravnanje iz čistega srca, delovanje, ki ga vodi dvanajst skrbnikov: resnica, ljubezen, sočutje, neobsojanje, ustvarjalna komunikacija, zavedanje, odgovornost, spoštovanje, zvestoba, strast, pravica, vera. A nimam čarobne paličice in tudi vem, da je spreminjanje proces, za katerega se lahko odloči le vsak posameznik sam. Seveda pa mora najprej prepoznati vidike svojih omejenosti in negativnosti. Te volje pa ne vidim v vseh tistih kolegih, ki z večnim provociranjem in neskončnim repliciranjem bijejo svoje bitke za govorniškim pultom našega občinskega sveta. Partnerstvo se mi zdi zanimivo. Partnerstvo pomeni enakovrednost, a kaže, da se bo izkazalo kot še ena iluzija, v kateri so sicer vsi enako vredni, le da eni malo več. Zato bo moja politična kariera kratka. Učenj pa je več: prepoznati manipulacijo politika v sebi; delovati, ne govoriti; poslušati in se odzivati z jasnostjo in resnico; ne obsojati in obrekovati; spoštovati tudi tiste, ki ravnajo drugače, kajti nikoli ne moreš vedeti za resnične vzgibe ravnanja drugega človeka; biti odgovorna oseba. Odgovoren je vsak sebi, odgovorni smo drug drugemu, nismo pa odgovorni drug za drugega. Lidija Koceli da denarja za rastline, pri naših otrocih pa varčujemo. Potem se pa čudimo, ko nam pada število rojstev. Kakšne signale pa dajemo našim mladim? Enako usodo je namreč doživel, tudi predlog za povečanje sredstev ob rojstvu otroka, za katerega bi potrebovali 20.000,00 eur. Z povečanjem sredstev, bi se izenačili z sosednjimi občinami, ki ob rojstvu otroka , staršem namenijo višji znesek, kot v Žalcu. Župani si tudi vzamejo čas in se osebno srečajo z starši in novorojenci. Upam, da bo občinski svet zmogel toliko modrosti in z amandmaji oba predloga vendarle uvrstil v letošnji proračun. Glede na to, da je letos proračun občine bogatejši za kar 1.600.000, 00 eur, glede na proračun za leto 2006. Več sredstev smo prejeli zaradi novega Zakona o financiranju občin, ki je bil sprejet na predlog ministra za finance dr. Andreja Bajuka. Med občani kroži informacija, da je Partnerstvo za razvoj občine Žalec krivo, da se tako pozno sprejema proračun. Zakonodaja je pa tu jasna Župan je edini, ki lahko predlaga proračun v obravnavo Občinskemu svetu ( 33. člen ZLS) in noben občinski svetnik nima tu nikakršen odgovornosti, za tako pozno obravnavanje proračuna. V demokratični stranki upokojencev bomo ostali trdno odločeni v svojih stališčih DeSUS COME BACK *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENUE Dosedanja prizadevanja naše stranke niso rodila sadov sprave s katerimi bi bili lahko zadovoljni člani koalicijskih in nekoalicijskih strank. Slovenija do sedaj ni našla skupne poti dogovora o vojnih zakonih. Mi v stranki ne moremo pristati na takšne rešitve, ki bi rehabilitirale nekdanjo kolaboracijo z okupatorji. Menimo, da bo v prihodnosti potrebno vsa nasprotja preseči z zelo umirjenimi dogovori in, da v nobenem primem ne smemo pristati na potvarjanje zgodovine, predvsem pa poizkusa reinterpretacije zgodovine v takem smislu, da gre za revolucijo, ne pa boj proti okupatorju. Strinjamo se, da je potrebno končati neprijetni odnos do nepokopanih in hkrati ne smemo dopustiti, da bi se z napisi na grobovih dejansko rehabilitiralo sodelovanje z okupatorjem. V stranki smo poizkušali najti najboljšo rešitev, oziroma kompromis, takšno rešitev napisa, da bi se z njo strinjali vsi poslanci državnega zbora, kakor tudi udeleženci NOB. Uskladitev je potrebna iz vseh strani, kakor tudi pristanek na dano rešitev. Vemo tudi to, da se mora z dano rešitvijo strinjati predsednik RS in predsednik Vlade naše mlade demokratične države. Naslanjam se tudi na izjavo gospoda Janše, ki je v parlamentu poudaril, da tako imenovanih vojnih zakonov ne moremo in ne smemo sprejemati s preglasovanjem, še posebno ne v primeru, da takšne teme ne obravnava koalicijska pogodba, ki v takšnih momentih predvideva, da lahko takšne teme obravnavajo v primeru doseženega soglasja vseh podpisnikov koalicijske pogodbe. Po mnenju stranke DESUS gre za očitno politično računico na podlagi ideološke teme z namenom, da se ustvari konflikt, ki bi lahko v prihodnosti ogrozil našo koalicijsko sodelovanje z pridobljenimi vprašanji, ki bi povzročilo prevrednotenje zgodovine in nje dejstev. Trdno smo odločeni, da bomo tudi v prihodnje nasprotovali potvarjanju in tendencioznemu spreminjanju zgodovine. Naše načelo je, da bomo tudi v prihodnje v stranki poizkušali odklanjati vse poizkuse prevrednotenja vseh medsebojnih dogajanj v času bratomorne vojne. Res je že dolgo od tega a vendar lahko danes ugotavljamo, da smo Slovenci kot narod. Slovenci ostajamo dobro organizirani v svoji državi, ki je bila utemeljena v narodnoosvobodilnem boju, ko smo se člani antifašistične koalicije v II. Svetovni vojni borih proti trem okupatorjem Slovenije za svojo lastno osvoboditev tako, da danes lahko ugotavljamo, da smo Slovenci kot narod organizirani v svoji lastni državi. Zato nam tudi ni vseeno kaj se dogaja z branitelji našega ozemlja, ali jih dovolj cenimo in spoštujemo za vse tisto kar danes imamo; svojo državo, katero bomo člani DESUSa vedno branili, pa naj si bo to v demokratičnih načelih, v finančni podpori, v pomoči, da se bo objektivno ocenjevala zgodovina in vrednote NOB-ja na slovenskem. Danes smo lahko zadovoljni, ko vidimo kako so organizirani borci, da vsako leto z majhnimi sredstvi poizkušajo organizirati proslave spomina na boje, ki so se odvijali na našem ozemlju, da vzorno in nekompromisno skrbijo za spomenike in hkrati obeležja. So enotni in nepopustljivi pri dokazovanju resnic. Naša skrb je, da stopimo skupaj z vsemi strankami in da zaključimo spore preteklosti, da na civiliziran način poskrbimo za pokop žrtev in urejanja vojnih grobišč v Republiki Sloveniji. Prerekanja naj gredo v pozabo; pristopimo k reševanju dejstev. To mora biti naš cilj. Predsednik občinskega odbora DESUS Ivan Jelen Ko me je eden od občinskih svetnikov (stranke, ki je komaj prilezla v ta svet) skušal sprovocirati na temo LDS-ove nizke javno mnenjske podpore, sem mu dejal, da je Liberalna demokracija Slovenije v letu »po njegovem« političnega slovesa, dobila v Žalcu 7 svetnic in svetnikov. To je bil tudi odraz volje volivcev, ki od vseh strank in list v občini še najbolj zaupajo LDS. To pa je rezultat, ki ni po volji partnerstvu za razvoj. In stranke, ki so v tej združbi, so se odločile, da bodo po svoje krojile voljo prebivalcev Savinjske doline. Ne bodo upoštevali volje volivcev okoli tega, kdo je župan, niti ne kateri politični stranki najbolj zaupajo vodenje te občine. Ali danes meni in LDS ustreza Lojze Posedel kot župan te občine je brezpredmetno razpravljati, kajti volivke in volivci krajev žalske občine so nam večinsko dali na znanje, da želijo za direktorja tega podjetja (če se tako izrazim o občini Žalec) taistega Posedela. Neetično in z demokracijo popolnoma skregano pa je, da si sedaj nekaj posameznikov v partnerstvu lasti ambicije vleči direktorske poteze v tej občini. Bistveno bolj konstruktivno bi bilo, da bi se stranke v svetu občine (in v aktivnostih zunaj občinskega sveta) poenotile o pragmatičnih ciljih, ki bi jih naj vsi skupaj zasledovali v tem mandatu. V LDS smo mnenja, da bi naj v občini zasledovali tri osnovne cilje: 1) V občini bi naj spremenili politiko (predvsem prostorsko) predvsem v tej smeri, da bi to okolje postalo prijazno za naše podje- tnike in seveda za podjetnike, ki bi prišli iz drugih okolij; 2) Potrebno je v najkrajšem času odpreti vrata individualni gradnji hiš. S tem rešimo probleme mladih družin in dobimo v občino nove ljudi in družine; in nenazadnje 3) nujno je, da v okviru vseh strokovnih odborov in organizacij, delov občine in političnih strank dorečemo, kaj bomo z mladimi v občini ? Slednje ostaja nerešeno in pereče zadnjih nekaj let, za to bi bilo po mojem potrebno narediti strategijo razvoja mladinske problematike za naslednjih nekaj let. Tu mislim na ureditev prostorov za druženje mladih, prostočasne aktivnosti, vključevanje mladih v delo občine, možnost zaposlovanja, možnost atraktivnih projektov (z našimi študenti : arhitekture, biologije, družboslovja, strojniki etc.). Kdor je mislil, da že lahko pokoplje LDS, se je močno zmotil. V mesecu juniju bomo v LDS dobili novo predsednico stranke, gospodarskemu forumu, pa se bo pridružilo nekaj vidnih gospodarstvenikov v Slovenije, nekateri bodo tudi velika presenečenja. V Žalcu se bodo začeli odvijati svobodi misli in besede naklonjeni večerni čveki z Majo Štamol (prva tematski večer z gosti bo 9.maja, tema pa bo Josip Broz Tito). Vse sile in energija LDS bo uperjena v prihodnje volilno leto, kjer pričakujemo, da bodo volivke in volivci zamenjali sedanjo garnituro na oblasti in dali priložnost drugim. GREGOR VOVK PETROVSKI Spoštovane občanke in občani! SDS Proračun sprenevedanja in zavajanja SOCIALNI DEMOKRATI Konec aprila smo se člani OO SDS Žalec zbrali na letni konferenci , ki je bila tokrat tudi volilna. Na demokratičnih, tajnih volitvah smo člani izbrali novega predsednika in nov trinajstčlan-ski izvršilni odbor, pa tudi nov nadzorni odbor stranke. Namen letnih konferenc je, da se širšemu članstvu poda opis dela v preteklem letu in da se opredelijo glavne aktivnosti v letu do prihodnje konference. Zlasti pohvalno je delo ženskega foruma , katerega članice so gonilna sila cele regije. K politični dejavnosti spodbujajo ženske, ki bodo po sprejetih pravilih volilne zakonodaje pridobivale na pomembnosti. Naše članice se dobro zavedajo, da je za vsako delo potrebno pridobiti znanje in veščine, saj si le tako lahko lahko verodostojen in učinkovit tudi v očeh širše javnosti. V SDS bomo spodbudili k delu tudi naše starejše občanke in občane - ustanovili bomo Klub seniorjev, kjer se bo še posebej obravnavala tematika starejših . Med pomembnejšimi cilji je tudi vključevanje mladih preko SDM in spodbuditev vseh članov k aktivnejšemu delu. V mesecu aprilu smo končno dobili v obravnavo proračun Občine Žalec za leto 2007. SDS ima, kot del Partnerstva za razvoj Občine, pomisleke glede premajhne razvojne komponente proračuna. Problematične so tudi tiste točke, ki postavljajo občinske svetnike pred dejstva določenih že opravljenih projektov, čeprav le-ti sploh še nimajo potrditve v proračunu. Naša svetniška skupina bo proračun potrdila, če bodo v njem sprejete vsaj minimalne zahteve Partnerstva; menimo namreč, da napenjanje mišic za proračunsko leto 2007 ne bi imelo učinka. Že vnaprej pa bi radi poudarili našo željo oziroma zahtevo, da se proračuna za leto 2008 in 2009 začneta pripravljati v zgodnjih jesenskih mesecih letošnjega leta. Pričakujemo, da nas bodo strokovne službe in župan zasipali z razvojnimi projekti, ki so osnova za koriščenje sredstev EU za obdobje 2007-2013. Tudi njihovo vključevanje v bodoče proračune bo zahtevna naloga občinskega sveta, saj se moramo zavedati, da je treba imeti za projekte precejšen del lastnih sredstev. Vsekakor bomo predloge, izboljšave, možnosti za razvoj... ponudili tudi mi. Osebno pa si želim, da bi bil nivo komunikacije v občinskem svetu na višji ravni in debate bolj vsebinske, saj lahko le na ta način učinkovito delujemo in tako upravičimo zaupanje vas, naših volilcev. Robert Čehovin V gradivu, ki smo ga dne 15. 05. 2007 prejeli svetniki občinskega sveta kot gradivo za 2. obravnavo Odloka o proračunu občine Žalec za leto 2007, se je župan na uvodnih enajstih straneh kar devetinpedesetkrat negativno opredelil do pobud, ki so jih posredovali posamezniki, krajevne skupnosti, javni zavodi, javno podjetje, politične stranke, odbori občinskega sveta in Partnerstvo za hitrejši razvoj občine Žalec. Številne pobude so bile podane po tehtnem premisleku, v skrbi za razvoj posamezne organizacije oz. kraja, tudi z možnostjo sofinanciranja privatnega kapitala. Župan ni toliko spoštoval predlagateljev, da bi prav vse predloge, ki si zaslužijo vsaj obravnavo, posredoval z gradivom. Največkrat je brez pojasnila in obrazložitve zapisano sledeče: "PREDLOG SE NE UPOŠTEVA." Pri posredovanem gradivu je župan pokazal svoj pravi obraz. Izgovarjanje na čakanje predlogov in pobud s strani Partnerstva za hitrejši razvoj občine Žalec za tako pozno pripravljen proračun je slepilni manever za nepoučene občane. Pogajanja so bila očitno s figo v žepu, brez resne pripravljenosti sodelovanja in upoštevanja predlogov. V stranki SD obžalujemo, da niso upoštevani dobri predlogi, da prora- čun ni razvojno naravnan in bogatejši na prihodkovni strani. Ko gledamo hiter razvoj sosednjih občin, jim to od srca privoščimo in si hkrati želimo, da bi tako bilo tudi v naši občini. Svetniki SD dajemo zavezo, da bomo zavzeto in strokovno opravljali svoje delo in si po najboljših močeh prizadevali za gospodarstvu naklonjeno in ljudem prijazno občino. Skupno opogumimo ljudi, da bodo v pogledu v prihodnost prepoznavali priložnosti namesto strahu. Bodimo gonilna sila razvoja občine. Ta razvoj naj sestavlja sposobnost za uspeh pridnih rok in pametnih glav naše skupnosti. Takšno delovanje pričakujemo tudi od župana, v nasprotnem primeru na našo podporo ne more računati. Občani ne potrebujejo naukov in samohvale občinske oblasti, ocenjevali nas bodo po konkretnih dejanjih in rezultatih našega dela. Že četrtič smo svetniki SD obeležili DAN EVROPE s pohodom na Goro, ki smo ga organizirali skupaj z PD Galicija. Da ta pohod pomeni druženje je potrdila tudi udeležba, saj se je odzvala velika večina naših prijateljev. Vsem se zahvaljujemo za prisotnost. Svetniki SD Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. Blatnika zamenjal Čehovin Robert Čehovin Žalski odbor SDS je na svoji volilni konferenci 25. aprila za novega predsednika lokalnega odbora izvolil Roberta Čehovina. Ta je nasledil Jurija Blatnika, ki je to funkcijo opravljal več kot desetletje. Novi predsednik obljublja svež veter, večjo delitev dela med člani in odprtje stranke navzven. Konference se je udeležilo 90 članov, pri čemer je Roberta Čehovina podprlo 61, Jurija Blatnika 27 in tretjega kandidata Jurija Malija 2 člana. Poleg predsednika so izvolili tudi 13 novih članov izvršilnega odbo- ra in 3-članski nadzorni odbor. Novi člani izvršilnega odbora so Dani Zagoričnik, Martin Vrbnjak, Jernej Repinšek, Ivan Mazzoni, Vojko Rizmal, Jožica Likar, Claudia Hočevar, Alenka Lesjak, Jasna Seražin Meško, Jože Kek, Matjaž Krk, Robert Čehovin in Gregor Deželak. Poleg novih članov ostajajo člani IO v skladu s statutom stranke tudi svetniki Jurij Blatnik, Januš Rasiewitcz in Ivanka Ro-potar, predsednik krajevnega odbora Griže Drago Ropotar, predsednica ženskega foruma Bojana Koren in predsednik SDM Dejan Pajk. Po statutu stranke so lahko v IO vsi predsedniki krajevnih forumov in predsednik Foruma seniork in seniorjev, vendar jih stranka trenutno še nima. Predsednik nadzornega odbora je Stane Jager, člana pa Damjan Meško in Mojca Tomažič. Vodja svetniške skupine ostaja Jurij Blatnik. Robert Čehovin, univ. dipl. oec., je od leta 1994 član stranke SDS, lokalni javnosti pa se je v politični vlogi nekoliko bolj predstavil na lanskih lokalnih volitvah, kjer je v bitki za župansko mesto s skoraj 18 odstotki zasedel 2. mesto. O spremembah na vrhu lokalnega odbora SDS je za Utrip Savinjske doline povedal, da so v lokalnem odboru stranke sicer zadovoljni z rezultati lanskih lokalnih volitev, ki so jim prinesle 6 svetnikov, ne le tri kot v prejšnjem mandatu. Ravno odgovornost volivcem, ki so jim dali takšno podporo, pa veleva tudi prevetritev stranke, ki se želi odpreti ljudem, biti bolj aktivna in dovzetna za širši krog ljudi in za vse generacije. V tem smislu je bil na konferenci podan tudi načrt dela za leto 2007, ki govori o prednostnih nalogah, kot so ustanovitev kluba seniorjev, pridobitev prostorov za strankino delovanje, ki ga sedaj nimajo, in obuditev sekcije mladih - Slovenska demokratska mladina. Žalski SDS z novim predsednikom se je že 8. maja sestal na konstitutivni seji IO, na kateri so izvolili dva podpredsednika, Danija Zagoričnika in Matjaža Keka. Nova tajnica je postala Jasna Seražin Meško, ki je zamenjala Januša Rasiewitc-za. Odgovorna za stike z mediji je postala Alenka Lesjak. Po besedah Roberta Čehovina je zelo pomembno, da si v stranki razdelijo delo, saj le razširitev kroga aktivnih članov in osredotočenje posameznih na področja, za katera so odgovorni, prinese boljše rezultate. To pa so do zdaj pogrešali. Na naše vprašanje, kako bodo spremembe na čelu stranke vplivale na njihovo sodelovanje v Partnerstvu za razvoj Občine Žalec nam je Robert Čehovin dejal, da ostane tako, kot je bilo zastavljeno, vendar pa se bodo o tem nekoliko bolj usklajevali v širšem krogu, natančneje v izvršilnem odboru stranke. Sicer pa Robert Čehovin pravi, da bo vesel, če bo Jurij Blatnik, ki ga je pred več kot desetletjem tudi pripeljal v stranko, s svojimi bogatimi izkušnjami pri delu stranke aktivno sodeloval še naprej, predvsem kot konstruktivni vodja svetniške skupine in kontaktna oseba SDS v partnerstvu. L. K. VARČEVANJA IN NALOŽBE: -» PRI SKLENITVI VARČEVANJA. VAM PODARIMO KUPON ZA KAR 50 t. KI GA LAHKO VNOVČITE PRI ZAVAROVANJU SVOJEGA OSEBNEGA VOZILA!!! -» NEZGODNA ZAVAROVANJA: -» ŠOLSKA NEZGODNA ZAVAROVANJA ŽE S 1.06.2007- POHITITE !!! WIENER STÄDTISCHE i Allianz I GRAWE Zavarovalnica d.đ. & 61J telavi 150 Fotografij darilo FotograFij okvir za sliko 10x15 Smo srednje veliko, uspešno, izvozno podjetje z dolgoletno tradicijo v proizvodnji pisal. K sodelovanju vabimo: 1.2 orodjarja z izkušnjami do 5 let, m/ž 2.1 orodjarja, lahko začetnik, m/ž Ste ambiciozni, uspešni pri svojem delu in vam je delo izziv, potem smo pravi naslov za vas. Od kandidatov pričakujemo: - ustrezno izobrazbo z dokazili, - natančnost in odgovornost do dela in okolja, - spodoben odnos v kolektivu. Kandidatom nudimo razgibano delo v urejenih prostorih kolektiva in zaposlitev za nedoločen čas po preizkusnem obdobju. Ponujamo razvoj v smeri 3D CAD/CAM izobraževanja, delo z žično erozijo in spodbudno plačilo za opravljeno delo. Pisne vloge pošljite na: Vivapen, d. o. o. Gaji 41,3000 CELJE Tel.: 03/425 87 20 E-pošta: info@vivapen.com Spletna stran: www.vivapen.com S srečanja družin na Gori Oljki Družine na Gori Oljki poudaril, da je v sodobnem, modernem svetu družina zapostavljena, kar tudi sam pri opravljanju svoje funkcije občuti, vendar mu današnja sredstva sporazumevanja omogočajo, da je lahko vsak čas v stiku s katerim kob članom svoje družine. Zahvalil se je za podporo na zadnjih evropskih volitvah in obljubil, da bodo, v kolikor bo izvoljen za predsednika republike, njegova prizadevanja usmerjena v sproščanje napetosti in strahu, ki sta kljub šestnajstletni demokraciji še vedno prisotna. V kulturnem programu sta nastopila vokalna skupina Primule s Polzele in šaleški študentski ok- Slovenije Stanko Novak in župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je izrazil prepričanje, da bo na predsedniških volitvah zmagal Lojze Petrle. O pomenu tradicionalnega srečanja ob svetovnem dnevu družine sta govorila predsednik savinjsko-šaleškega regijskega odbora Andrej Kuzman in Drago Koren, ki je v imenu poslanske skupine Nove Slovenije v državnem zboru prebral poslanico poslanske skupine ob svetovnem dnevu družine. Slavnostni govornik je bil Lojze Peterle, ki je T. Tavčar Savinjsko-šaleški regijski odbor Nove Slovenije in pol-zelski občinski odbor sta na Gori Oljki ob svetovnem dnevu družine pripravila 6. družinsko srečanje, ki se ga je udeležil tudi evropski poslanec in kandidat za predsednika republike Lojze Peterle. Srečanje so začeb s sveto mašo v cerkvi sveta križa na Gori Oljki. Mašo je za slovenske družine daroval celjski opat Marjan Jezernik. Na terasi planinskega doma sta zbrane pozdravila predsednik občinskega odbora Nove Na Goro že četrtič K * . • Pohodniki na začetku svoje poti V spomin na zmago nad okupatorjem se je v Sloveniji in svetu zvrstilo veliko prireditev. Svoj prispevek so k praznovanju tudi letos dali v Območni organizaciji Socialnih demokratov Žalec s svojo svetniško skupino občinskega sveta Občine Žalec. Organizirali so planinski pohod na Šentjungart - na Goro in tako obeležili dan zmage in dan Evrope. Letos so se pohoda udeležili tudi nekateri svetni- ki ostalih strank občinskega sveta in predstavniki občine. Pohodnike je pot vodila izpred Podružnične osnovne šole Trje proti vzhodu v smeri Celja, nato pa po južni strani hriba in po grebenu do planinske koče PD Galicija na Gori, ki stoji ob cerkvi sv. Kunigunde. Organiziranega pohoda, ki ga je letos vodil Ivan Podpečan skupaj s predsednikom PD Galicija Vikijem Furmanom, se je udeležilo več kot 100 pohodnikov, ki so bili na Gori pogoščeni z okusno klobaso, čajem in dobro vinsko kapljico. Kot dobra gostinca in dežurna oskrbnika koče sta se letos izkazala Ivo Lindič in njegova žena. Pri tem so jima pomagali tudi ostali svetniki SD. K dobremu počutju je svoje prispevalo tudi lepo vreme. D. Naraglav Karl Erjavec na Ponikvi Občnega zbora krajevnega odbora Demokratske stranke upokojencev Slovenije na Ponikvi, ki j e bil v dvorani zadružnega doma, se je udeležil tudi predsednik Demokratske stranke upokojencev Slovenije Karel Erjavec. Po nastopu moškega pevskega zbora in folklorne skupine s Ponikve je o delu in načrtih stranke govoril predsednik krajevnega odbora Bogdan Pečečnik in med drugim poudaril, da se stranka iz leto v leto krepi. Društvo upokojencev Ponikva šteje 184 članov, krajevni odbor stranke DeSUS pa 197, kar je redko kje v Sloveniji. Člani stranke so bili še posebej veseli obiska predsednika Karla Erjavca, ki je v svojem govoru poudaril, da je bila odločitev za vstop v koalicijo pod pogojem, da se spremeni formula usklajevanja pokojnin, pravilna. Dosegli so usklajevanje pokojnin z rastjo plač, uveljavili so zdravstvene sheme, branili pa bodo tudi javno zdravstvo. Erjavec je spregovoril tudi o nekaterih pomembnih projektih do konca mandata te vlade. Eden od pomembnih je delovna pravna zakonodaja, DeSUS namreč ne zagovarja nekaterih pobud, da bi se ukinili malice in nadomestila za prevoz na delo. Po mnenju Erjavca s takšni- mi ukrepi ne bodo povečali konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Govoril je tudi o pokrajinski zakonodaji in o državnozborskih volitvah. Kot kandidata za predsednika države želi DeSUS predlagati doktorja Vasjo Klavoro, vendar od njega še niso dobili soglasja. Zbranim so na občnem zboru spregovorili tudi predsednik območnega odbora Ervin Janežič, predsednik pokrajinskega odbora DeSUS Peter Habjan in poslanec Ivan Jelen. Ob koncu so v stranko sprejeli deset novih članov. T. T. Kaj veš o prometu? Prometni znaki z očmi voznika Med vožnjo na prometnih površinah Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec je v sodelovanju z Osnovno šolo Šempeter pripravil 39. občinsko in 9. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. V soboto, 12. maja, je Kinološko društvo Pluton na svojem kinološkem poligonu na Ložnici pri Žalcu organiziralo 2. tekmovanje za Eukanuba pokal v agili-tyu. Celodnevnega tekmovanja se je udeležilo več kot sto tekmovalcev in približno 130 psov. Agility je dokaj nova kinološka disciplina, ki pa je po množičnosti med vodilnimi. Temelji na navezanosti in zaupanju med psom in vodnikom, ponazarja spretnost, gibčnost, delavnost pri premagovanju ovir. Tekmovanja imajo vedno več navdušencev - tekmovalcev in gledalcev. So namreč prikaz sproščenosti, igrivosti in povezanosti med človekom in psom. Vse pa je podkrepljeno z znanjem in poslušnostjo psa. Med pasmami psov so najpogostejši mejni ovčarji, pirenejski ovčarji, kodri, koker-španjeli, maltežani, terierji, jack russeli... in seveda mešančki vseh vrst. Med seboj so se pomerili na treh nivojih, in sicer Al/JI, A2/ J2 in A3/J3, in v treh kategorijah glede na velikost psa (S - small, M - medium in L - large). Tekmovanja za Eukanuba pokal so se poleg slovenskih tekmovalnih parov udeležili tudi pari iz Hrvaške, Italije, Avstrije in tudi s Slovaške. Tekme se je udeležila tudi naša dvakratna svetovna prvakinja v agilityu Silvija Trkman s pirenejsko ovčarko Simply the best de Loubajac, ki pa se je to- Klub ljubiteljev starih vozil Mirenske doline Hrast Tržišče je v sodelovanju z Občino Tabor, ki je v teh dneh praznovala Tekmovanje je potekalo v prostorih in na poligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina v Ločici ob Savinji. V teoretičnem delu z vprašanji o cestnoprometnih predpisih, krat morala zadovoljiti z drugim mestom. Tokratni zmagovalci za pokal Eukanuba: na nivoju Al/Jl v kategoriji small je zmagala Urša Ulčar s psičko Maggie, v kategoriji medium je zmago slavila domačinka, članica KD Pluton, Lilijana Jančič s kokeršpanjelko Piko, v kategoriji large pa je s svojo psičko Thandie slavil Mauro Bigollo iz Italije. Na srednjem nivoju (A2/ J2) so zmago slavili Ute Hofbeck s psičko Topsi (kategorija small) iz kinološkega kluba iz Avstrije, Vesna Hude s psičko Žižo iz KD Ilirija Ljubljana (kategorija medium) in Andraž Cerar s psom Pan Vision iz KD Ilirija Ljubljana, ki je slavil v kategoriji large. Na najvišjem nivoju (A3/J3) so se zmage veselili Ivana Kirik s pritlikavim pinčem Toyem iz KD Ilirija Ljubljana (kategorija small), Anabela občinski praznik, organiziral hitrostno dirko starodobnih motociklov, ki je štela za državno prvenstvo Slovenije. Tekmo- opremi kolesa in etiki v prometu, ocenjevalni vožnji na prometnih površinah z gorskimi kolesi in čeladami in v spretnostni vožnji na poligonu se je pomerilo v dveh starostnih skupinah 64 učenk in učencev iz petih osnovnih šol Spodnja Savinjske doline in Šmartnega ob Paki. Med posamezniki v mlajši skupini (5. in 6. razred) je zmagal Žan Kuder iz Osnovne šole Griže pred Svitom Ribičem iz I. OŠ Žalec in Domnom Majheničem iz Osnovne šole Polzela. V starejši skupini (7., 8. in 9. razred) je zmagal Jošt Kočevar iz Osnovne šole Polzela, pred Jernejem Ribičem iz Osnovne šole Šempeter in Žigom Laznikom iz Osnovne šole Griže, ekipno pa mlajši skupini je zmagala prva ekipa Osnovna šola Šempeter in pri starejši Osnovna šola Polzela. Najboljša posameznika se bosta udeležila državnega tekmovanja, ki bo v Kranju. T. Tavčar Kokalj s pirenejsko ovčarko Toscano de la Flontain iz KD Vrhnika (kategorija medium) in Milena Kos z border collijem Rea iz KD Vrtojba (kategorija large). Predsednik KD Pluton Radovan Viđali: »Naše kinološko društvo vsako leto organizira dve veliki tekmovanji. Maja organiziramo pokalno državno tekmovanje v agilityu za pokal Eukanuba, oktobra pa regijsko slovensko tekmo šolanih psov. Z današnjim tekmovanjem smo izredno zadovoljni, saj se je kljub evropskemu prvenstvu na Slovaškem in državnemu prvenstvu v Avstriji tekmovanja udeležilo več kot sto tekmovalcev. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem članom, donatorjem in sponzorjem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi te prireditve.« D. Naraglav vanje je potekalo na republiški cesti Kapla-Ojstriška vas-Ta-bor. Na progi, ki je bila dolga 1300 metrov, se je med seboj pomerilo 87 starodobnih motociklov. Državno prvenstvo starodobnih motociklov je sestavljeno iz krožnih in gorskih dirk. V tem letu je prijavljenih pet gorskih dirk, prvenstvo pa se je začelo prav z dirko v Občini Tabor, ki je bila tokrat prvič gostiteljica te zanimive prireditve. Na posamezni dirki nastopi od 60 do 80 voznikov, ki so razdeljeni v štiri tekmovalne kategorije s podrazredi glede na starost motocikla in njegovo moč. V prvi kategoriji so motocikli, izdelani do leta 1945, v drugi motocikli, izdelani Otroci so spoznavali cestnoprometna pravila le kot pešci ali kolesarji. Po zaslugi prometno-izobraževalne organizacije Jumicar pa zdaj otroci spoznavajo, kako jih na cesti vidi voznik avtomobila, kako težko je vozilo pravočasno ustaviti, kako pomemben je varnostni pas, predvsem pa, da se voznik kljub previdnosti včasih ne more pravočasno odzvati, če se otrok neprevidno in nepričakovano vključi v promet. Pred kratkim so Jumicar program spoznavali učenci 4. in 5. razredov OŠ Prebold. Zahvala za to gre svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Prebold in Občini Prebold, ki je usposabljanje tudi finančno podprla. Izobraževanje je na šoli potekalo v okviru tehniškega dne. V teoretičnem delu so učenci poslušali predavanje policista Igorja Orešnika, ki jim je predstavil prometne predpise in ravnanje udeležencev v prometu, prometne znake in njihov pomen in še marsikaj v zvezi s prometom. Z inštruktorjema Benom Belakom in Damjanom Avgustinčičem pa so se odpravili na vožnjo po poligonu, ki je bil kot pravo cestišče s številnimi prometnimi znaki in semaforjem. Za učence je bil ta dan nepozaben. Na povsem preprost V preboldskem Gaju, ki je že tretje leto znova namenjen kampiranju, je letos zelo pestro. Za pestro dogajanje so do leta 1964, tretjo kategorijo sestavljajo motocikli, izdelani do leta 1974, četrta pa je kategorija prikoličarjev, izdelanih do leta 1964. Na dirki Tabor 2007 so tekmovalci iz klubov AMD Gorica, Leteči Kranjci, AMD Tržič, AMD Kranj, AMD Koper, Hrast Tržišče, AMD Domžale ter Zveze starodobnih vozil Slovenije opravili trening in tekmovalno vožnjo, ki je štela tudi za končno uvrstitev. Vodja tokratne prireditve je bil Matjaž Lesjak, domačin ter član in tekmovalec kluba ljubiteljev starih vozil Hrast Tržišče. V kategoriji motociklov, izdelanih do leta 1945, sta prvo mesto osvojila Gianni Fucich iz AMD Gorica in domačin Matjaž in igriv način so osvojili pomembna prometna znanja, ki Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina je pripravilo regijsko tekmovanje poklicnih voznikov in avtomehanikov savinjsko-za-savske regije. Na tekmovanju je nastopilo 60 tekmovalcev iz 6 društev ZŠAM. Šoferji avtobusov in tovornjakov so se pomerili v poznavanju cestnoprometnih predpisov in spretnostni vožnji na poligonu ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji. Med vozniki avtobusov je zmagal Štefan Ortner iz ZŠAM Velenje pred Romanom Šantljem iz ZŠAM Laško in Antonom Otavnikom iz ZŠAM Savinjska dolina. Med vozniki poskrbeli tudi člani motorističnega kluba Blissful, ki imajo tu svoje prostore. Do zdaj so uspešno organi- Lesjak iz kluba Hrast Tržišče. V kategoriji motociklov, izdelanih do leta 1964, so slavili Feliks Lukah, Igor Lisec in Iztok Bence vsi iz kluba Hrast Tržišče ter Janez Božič (prometni minister) iz mo-tokluba Leteči Kranjci. V kategoriji motociklov, izdelanih do leta 1974, so progo najhitreje prevozili Matjaž Leban Šterk, Aleš Velušček (oba iz AMD Gorica), Toni Janežič iz Hrast Tržišče in Niko Sodnikar iz AMD Kranj. V kategoriji prikoličarjev, izdelanih do leta 1964, so prva mesta osvojili Igor Sirk iz Hrast Tržišče, Aleš Kokalj iz AMSD Domžale in Peter Žibert iz Hrast Tržišče. Pokale in medalje sta najboljšim trem iz vsake kategorije v šotoru, kjer so za dobro razpoloženje skrbeli člani ansambla Zaka pa ne, podelila taborski župan Vilko Jazbinšek in vodja tekmovanja Matjaž Lesjak. D. N. jim bodo v pomoč tudi pri izpitu za kolo. D. Naraglav tovornih avtomobilov je bil najuspešnejši Zlatko Hirbernik iz ZŠAM Savinjska dolina, drugo mesto je osvojil Slavko Oštir iz ZŠAM Velenje, tretje pa Peter Jančič iz ZŠAM Laško. Mehaniki so se pomerili v teoriji in praktičnem delu. Prvo mesto je osvojil Zvone Lobnikar, drugo Stanko Tra-fela, oba ZŠAM Savinjska dolina, in tretje Tomaž Črnigel iz ZŠAM Velenje. V hitrostnem testiranju je zmagal Peter Ko-všek pred Alenko Mežnar, oba iz ZŠAM Velenje, tretje mesto pa je osvojil Gregor Pegane iz ZŠAM Laško. Ekipno je prvo mesto osvojilo ZŠAM Savinjska dolina. T. Tavčar zirali že štiri motozbore in tri blagoslove motorjev in motoristov. Člane kluba in njihove somišljenike druži veselje do motorjev in prijateljstvo. V njihov klub se lahko včlani vsakdo, ki ima podobne interese, mora pa biti polnoleten in se strinjati s pravili kluba. »Namen tovrstnih srečanj je druženje motoristov, medsebojno spoznavanje in obiskovanje njihovih krajev, nadvse prijetna pa so tudi skupna potovanja po domovini in tujini. S svojimi dobrimi deli, kot je na primer krvodajalstvo, bi radi ljudem pokazali, da nismo neka podivjana horda, kot mislijo nekateri, ampak želimo biti koristni in pripravljeni pomagati. Skrbimo tudi za ozaveščenost motoristov v cestnem prometu, organiziramo šolo varne vožnje in vrsto drugih aktivnosti, ki naj bi zmanjšale nesreče motoristov. Na motozborih želimo ljudem predstaviti motoristično dogajanje in naše delo. Ob začetku sezone poskrbimo za blagoslov motorjev in motoristov, kar nam daje boljši občutek varnosti na cestah,« pravi predsednik kluba Dušan Gradišnik. Letošnji motozbor v Preboldu je bil pravi motoristični praznik. Udeležilo se ga je približno 400 motoristov s širšega celjskega območja in tudi iz bolj oddaljenih krajev Slovenije. Kakšnih 100 udeležencev se je pred uradnim delom srečanja popeljalo v spremstvu policistov motoristov na promocijsko vožnjo po nekaterih krajih Občine Prebold in izven nje. Blagoslov motorjev in motoristov je v Gaju opravil preboldski župnik Damjan Ratajc. D. Naraglav Mednarodno tekmovanje v agilityu Lilijana Jančič s Piko Dirka starodobnikov za državno prvenstvo S podelitve pokalov in medalj (ob Matjažu Lesjaku prometni minister Janez Božič v rumeni majici) Motozbor in blagoslov Šoferji za regijske naslove Letos zmaguje kvartet harmonik Zlati kvartet harmonik z mentorico Andrejo Turnšek 100 točk in lavreat tekmovanja Konec aprila je v Požarev-cu v Srbiji potekalo mednarodno tekmovanje pihalcev. Eva-Nina Kozmus je z igranjem na flavto v I. starostni kategoriji (rojeni leta 1994 ali mlajši) ponovno dosegla izjemen uspeh, vseh 100 možnih točk in lavreat tekmovanja. Podobno kot na slovenskem državnem tekmovanju je po osvojenih točkah dosegla najvišjo možno oceno, poleg tega pa še prestižen naziv lavreat tekmovanja, ki ga komisija podeli le najboljšemu in najperspektivnejšemu tekmovalcu. V hudi mednarodni konkurenci iz 8 držav so se tekmovalci v štirih tekmovalnih dneh pomerili v petih sta- rostnih kategorijah in v igranju na pet inštrumentov (flavto, klarinet, saksofon, oboo in fagot). Eva-Nina je zavidljiv rezultat dosegla med 33 flavtisti v svoji starostni kategoriji, k še enemu odličnemu rezultatu pa sta ji pomagali mentorici spec. prof. Milena Lipovšek in korepetitorka prof. Mateja Urbanč. L. K. Simfoniki navdušili poslušalce Simfonični orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec Glasbena šola Risto Savin Žalec je poznana tudi po zelo uspešnem harmonikarskem orkestru, ki ga vodi Andreja Turnšek. Orkester je med drugim dosegal velike uspehe na mednarodnem tekmovanju v Puli, letos pa se je tekmovanja v Puli udeležil samo kvartet harmonik, ki se je domov vrnil s prvo nagrado, uspeh pa dopolnil z nagrado na mednarodnem tekmovanju v Moravskih Toplicah. Žalski harmonikarski orke- Vsako leto v dogovoru z ljubljansko Akademija za glasbo in Slovensko filharmonijo potekajo komorni večeri, na katerih se predstavljajo najboljši solisti in komorne skupine. Občinstvo s svojim igranjem navdušuje tudi tolkalist Toni Alatič iz Žalca. Na enem od večerov je bil koncert akademske tolkalne zasedbe »Studio za tolkala« pod mentorstvom rednega profesorja Borisa Šurbe-ka. Toni Alatič se je tokrat predstavil na vibrafonu in s svojim igranjem navdušil občinstvo. V tem času je v Turistično-kultumo društvo Levec je 18. maja obeležilo 5. obletnico svojega obstoja. V prostorih Renault servisa Levec so na občnem zboru društva med drugimi podelili priznanja vsem, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k razvoju in prepoznavnosti društva. Društvo se ne glede na kratko obdobje obstoja lahko pohvali z bogato bero dosežkov. Ustanovilo je skupino mažo- ster je v Puli do zdaj zmagal že štirikrat. Andreja Turnšek se je odločila, da orkester letos ne bo sodeloval na tekmovanje v Puli, saj se pripravlja na prav tako eno najbolj priznanih mednarodnih tekmovanj v Pragi, ki bo novembra letos. V Pulo, kjer tekmujejo glasbeniki iz vse Evrope, so odpotovali štirje člani orkestra in kot kvartet nastopili v komorni zasedbi. Osvojili so zlato plaketo oziroma prvo nagrado. V kvartetu harmonik igrajo Nina Ljubljani gostoval tudi svetovno znani tolkalist Neboj-ša J. Živkovič, ki je imel dva koncerta s Slovensko filharmonijo in mojstrski tečaj za najboljše študente tolkal-nega oddelka Akademije za glasbo. Med njimi je bil tudi Toni Alatič. Tonija Alatiča čaka do konca leta še veliko nastopov. Po končanih koncertih Akademskega pihalnega orkestra sledijo koncerti s Simfoničnim orkestrom ljubljanske Akademije za glasbo v Ljubljani, Mariboru, Gradcu in Beogradu. D. N. retk, se z njo predstavljalo po Sloveniji. Mažoretke so dobitnice bronaste medalje z državnega prvenstva. Posebnost društva je tudi Miklavževa skupina, s katero vsako leto opravljajo obhod po kraju in decembrske »pravljične« obiske po domovih. Društvo je ustanovilo tudi lutkovno skupino, ki se je po 30 letih kot prva skupina iz celjske regije predstavila na državnem prvenstvu v Kranju in z lutkovno predstavo Štusej, Gal Dolinar, Žiga Dro-bež in Gašper Kundih, učenci od 4. do 6. razreda harmonike. Pred dnevi so na tretjem mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Moravskih Toplicah ponovno dokazali, da imajo veliko znanja in volje. V Moravskih Toplicah so tekmovali glasbeniki iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, z Madžarske in s Poljske. Žalski kvartet je z odličnim nastopom prepričal člane komisije, da so najboljši. Poleg zlate plakete so si z največ točkami (97,20) v prvih dveh kategorijah prislužili tudi denarno nagrado v vrednosti 200 evrov. Zvečer so nastopili tudi na slavnostnem koncertu ob podelitvi nagrad. Kljub napornim nastopom in obveznostim v šoli so ta konec tedna odpotovali na tekmovanje v srbski Lazarevac, kjer so dosegli še en odličen uspeh in 100 točk. Njihova mentorica Andreja Turnšek je upravičeno ponosna nanje. K. R. foto: last Andreje Turnšek Toni Alatič (desno) s svetovno znanim tolkalistom in skladateljem Nebojšem J. Živkovkičem »Zvezdica zaspanka« osvojila prvo mesto. TKD Levec je tudi začetnik projekta »Smaragdna kraljica«. Iz njihovih vrst izhaja tudi plesna skupina Fly girls, ki se ponaša z odmevno plesno koreografijo kankan in z orientalskim plesom. Člani levškega TKD so najbrž mnogim najbolj poznani po likovnih delavnicah in tematskih okrasitvah javnih površin nasproti trgovskega centra v Levcu. »Ko smo ustanovili društvo, smo svoje delo zastavili kot potovanje od pomladi do zime; kot prehod skozi štiri letne čase, ki s svojo dinamiko in raznolikostjo opozarjajo na časovno spremenljivost. Na poljanah ljubiteljskih dejavnosti smo ogradili svoj vrt, ki ga kot dobri vrtnarji z ljubeznijo in veliko ustvarjalne energije negujemo in obdelujemo. /.../ Ta vrt, v prispodobi povedano, obdelujemo že pet let,« je na slovesni podelitvi povedala predsednica društva Milena Kotnik in se zahvalila vsem sponzorjem, donatorjem za materialno podporo, prizadevnim članom pa za vestno in požrtvovalno delo. L. K. Simfonični orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec je v soboto v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravil letni koncert. V orkestru sodeluje 60 mladih glasbenic in glasbenikov, začetek ustvarjanja pa sega v leto 1996. Prvič se je občinstvu predstavil leto pozneje na med- V ponedeljek, 23. aprila, na dan, ko svojo pozornost še posebej namenjamo knjigi in njenemu »uporabniku«, sva z Bojanom Pevcem izkoristila prijetno priložnost: pokra- mljati o njegovem doživljanju sveta, izraženem skozi poezije avtorjeve prve pesniške zbirke Sprehodi, ki predstavlja izbor ustvarjalnosti skozi daljše časovno obdobje. Zbirka je izšla letos v samozaložbi, gostitelj tokratne predstavitve, ki je po- Koncert in slovo Na vseh šolah so tudi letos pevski zbori pripravili zaključne koncerte, ki pomenijo slovo od tistih pevk in pevcev, ki končujejo s šolanjem. V Preboldu je vsako leto slovo zelo ganljivo in slovesno, za kar gre velika zasluga zlasti učiteljici in zborovodkinji Bojani Hrovat. Na letošnjem koncertu, ki so ga pripravili v stari telovadnici OŠ Prebold, se je najprej predstavil otroški pevski zbor. Njihovo petje je obogatil nastop Folklorne skupine OŠ Braslovče pod vodstvom Julijane Veber. Folklorna skupina je zaplesala tudi pred nastopom mladinskega pevskega zbora. V nadaljevanju so zaigrali Orffeki. Od pevcev se je z izbranimi be- narodnem pevskem festivala v Celju. Od takrat dalje se orkester redno predstavlja domačemu občinstvu na koncertih ob koncu šolskega leta, sodeluje na revijah simfoničnih orkestrov po Sloveniji in skrbi za izobraževanje mlajših, saj redno prireja matineje za osnovne šole, na katerih učenci spoznavajo tekala v avli dvorca Novo Celje, pa je bila Krajevna knjižnica Petrovče. Zbirko sestavljajo trije cikli: Premisleki, Sprehodi in Utrinki. V Prvem se srečamo z željo živeti po svoje, z mladostnim razočaranjem, ki hoče streti zdravi optimizem, z željo po preprostem življenju, z ugotovitvijo, da ljudje postajamo drug drugemu tujci. Sprehodi so cikel ljubezenskih pesmi, namenjenih ljubi, ki dodatno osmišlja njegovo življenje. sedami poslovila zborovodkinja, ravnatelj Milan Jezernik pa se je zborovodkinji in pevcem zahvalil za njihovo delo. sestavo in glasbo simfoničnega orkestra. Njihov repertoar je zelo pester, obsega namreč dela klasične simfonične literature, dela modernih skladateljev ter novejših partitur filmske glasbe in glasbe mjuziklov. Koncertna mojstrica je Sonja Alatič, dirigent pa Simon Dvoršak. T. T. Svojo ljubezen prepoznava v odnosu do Nje. Utrinki so najbolj obširni in tematsko najbolj raznoliki: odnos do ljudi, ljubezen, iskanje lastnega jaza, izgubljanje idealov, želja po očiščenju duše, spraševanje o smislu svojega bivanja, občutek utesnjenosti, vztrajanje v času, sožitje z naravo, želja po osvobojenosti vseh spon, zavračanje uniformiranosti, so samo nekatere od tem , ki se jih pesem dotika ... Pesnik izliva na papir vse, kar se je nabralo v njem. Iskren je v svoji pesmi. Iskrenost pa je tudi v poeziji tista, ki prepriča. Lidija Koceli Za konec sta pod vodstvom Bojane Horvat in ob klavirski spremljavi Karmen Zazijal skupaj zapela oba zbora. D. N. r ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zksUalec@siol.net VAPUENl NA ZAKLJUČNI NASTOP PLESNIH SKUPIN "PET PEPf V SREPO, 20. JUNIJA 2007, OB !7. URI POM II. SLOVENSKEGA TAP0RA ŽALEC* VSTOPNINE NI. Toni Alatič navdušuje Plodnih pet let Levčanov »Sprehodi« Bojana Pevca OBČINA ŽALEC Petek, 1. junij, ob 19. uri Gališki dnevi - S PESMIJO IN PLESOM V POLETJE, nastop pevskega zbora in folklorne skupine; Dom krajanov Galicija (POŠ Trje). Petek, 1. junij, ob 20. uri koncert Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec in Zenskega pevskega zbora KUD Svoboda Griže; Glasbena šola Risto Savin Žalec (KD MePPZ Žalec, 041 689 063, Petriček) Sobota, 2. junij, ob 6. uri pohod po slovenski planinski poti 1: Sivka-Koča na Hleviškiplanini; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 6. uri, izpred POŠ Trje ob 6.15 (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Sobota, 2. junij, med 8. in 12. uro kmečka tržnica pod lipami; središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 2. junij, med 8. in 12. uro bojšji sejem; mestna tržnica v Žalcu (Zdenka Marin, s. p., 571 75 50). Sobota, 2. junij, ob 10. uri Razpnimo jadra 2007 - NAM SE ROLA... (hitrostno spretnostno rolanje - za vse, INLINE hokej turnir - za OŠ, preizkusi se v rolanju - za začetnike) Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, U. Vidmajer, 041 248 564). Nedelja, 3. junij, ob 8. uri Gališki dnevi - POHOD PO OBRONKIH KS GALICIJA; start pri POŠ Trje (PD Galicija, 031431 056). Ponedeljek, 4. junij, ob 16. uri (po urniku), nadomeščanje za 30. 5. 2007; PET PEDI, plesne delavnice;^ Dom D. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 5. junij, ob 17. uri mladinski abonma in izven: Kozlovska sodba v Višnji Gori v izvedbi učencev OŠ Griže; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 6. junij, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 6. junij, ob 19. uri spominski utrinki na škofa dr. Vekoslava Grmiča - simpozij; Glasbena šola Risto Savin Žalec (Društvo Znamenje, 041 437 145, p. Ivan Arzenšek). Četrtek, 7. junij, ob 18. uri Pekarna MIŠ MAŠ, Mini teater in SNG Ljubljana; Dom KUD Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 041 663 202, Goršek). Četrtek, 7. junij, ob 17. uri (do 20. ure) odprtje razstave ob 40-letnici Planinskega društva Žalec; prostori PD Žalec, Aškerčeva 13 (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Četrtek, 7. junij, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del Mateje Kavčič; Savinov likovni salon Žalec; razstava bo na ogled do 4. julija (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 8. junij, ob 16. uri Razpnimo jadra 2007 - MALI IN VELIKI "MUNDIAL"; Levec in Gotovlje (Lesjak, 051 604 847 - Levec; Vindar, 041 549 638 - Gotovlje). Petek, 8. junij, od 16. do 19. ure indijansko petkovo popoldne; Kamp Gaj Prebold (Športno društvo Avantura, 041 687 868). Petek, 8. junij, med 17. in 20. uro dan odprtih vrat PD Žalec -razstava o delovanju društva; prostori PD Žalec, Aškerčeva 13 (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Petek, 8. junij, ob 18. uri Gališki dnevi - odprtje razstave ročnih del v izvedbi »Klepetalnice ročnih del«; Podružnična osnovna šola Trje (Društvo upokojencev Velika Pirešica, 031 350 037). Petek, 8. junij, ob 21. uri Poletni večeri v atriju Savinove hiše - ZADNJIH PET LET MOJEGA ŽIVLJENJA, Žiga Birsa; vstopnina 5 € (od tega je 3 € konzumacije) (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 9. junij, ob 9. uri orientacija - lažja in težja proga; start v Migojnicah (Planinsko društvo Žalec, 041 460 716). Sobota, 9. junij, ob 9. uri Gališki dnevi - PRIKAZ PLANINSKE OPREME IN DEJAVNOSTI; POŠ Trje (PD Galicija, 031 864 826). Sobota, 9. junij, med 9. in 12. uro dan odprtih vrat PD Žalec - razstava o delovanju društva; prostori PD Žalec, Aškerčeva 13 (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Sobota, 9. junij, od 9. ure, do nedelje, 10. junija, do 20. ure indijanski vikend Pod polnočnim soncem; Kamp Gaj Prebold (Športno društvo Avantura, 041 687 868). Sobota, 9. junij, ob 11. uri Gališki dnevi - PRIKAZ REŠEVANJA Z VOJAŠKIM HELIKOPTERJEM; POŠ Trje (PD Galicija, 031 864 826). Sobota, 9. junij, ob 13.30 pohod na Bukovico; start izpred društvenih prostorov PD Žalca (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Sobota, 9. junij, ob 15. uri proslava ob 40-letnici PD Žalec; Planinski dom na Bukovici (Planinsko društvo Žalec, 041 705 738). Sobota, 9. junij, ob 19. uri predstavitev 4. številke književne revije VPOGLED, vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin IHPS - v primeru dežja v Savinovi hiši (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 9. junij, ob 20. uri Se spomnite tovariša Tita (gost Ivo Godnič, razgovor bo vodila Maja Štamol); organizator OO LDS; Atrij Savinove hiše. Nedelja, 10. junij, ob 9. uri Razpnimo jadra 2007 - POMERI - ZADENI - STECI (zabavna orientacija, streljanje z zračno puško in streljanje z lokom) Ložnica pri Žalcu (Polavder, 041 688 055 - orientacija, Melanšek, 040 218 517 - streljanje s Puško, Simončič, 051 339 875 - streljanje z lokom). Nedelja, 10. junij, ob 10. uri Gališki dnevi - TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA POKAL KS GALICIJA; igrišče v Zavrhu pri Galiciji (SD Hofrein, 041 401 062). Torek, 12. junij, ob 10. uri srečanje ob ribniku; Ribnik Ložnica - Tajht (Turistično društvo Žalec, 031 220 650). Sreda, 13. junij, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 15. junij, ob 16. uri ACS Tek - hoja za življenje za preživele z rakom; stadion Žalec (Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, 040 760 849). Petek, 15. junij, ob 21. uri Poletni večeri v atriju Savinove hiše - PEVSKI VEČER z učenci iz razreda prof. Urške Arlič iz Glasbene šole Celje; vstopnina 5 € (od tega je 3 € konzumacije) (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 16. junij, ob 5. uri in ob 5.15 pohod po slovenski planinski poti 1 : Krn-Krnska jezera; odhod: ob 5. uri izpred POŠ Trje, 5.15 iz Žalca (Planinsko društvo Galicija, 041 781 185). Sobota, 16. junij, ob 6. uri Baška grapa; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 16. junij, ob 6. uri pohod na Pokljuko - Viševnik; odhod izpred tovarne Kili v Libojah (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Sobota, 16. junij, ob 6. uri Logarska dolina-Ojstrica-Podvežak; odhod iz Migojnic in Žalca (PD Zabukovica, 041 698 740). Sobota, 16. junij, ob 9. uri turnir mladih v šahu; Klubski prostori ŠK Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 522 457). Sobota, 16. junij, od 9.30 do 14. ure Razpnimo jadra 2007 - 3, 2,1 CILJ, sklepna prireditev z nagradnim žrebanjem (otroške igrarije, konjeništvo, 2. državno prvenstvo v boju med dvema ognjema, šaljive družabne igre in dodatna presenečenja) Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, Vidmajer, 041 248 564). Sobota, 16. junij, od 11. ure dalje tekmovanje v kuhanju golaža; Lovska koča na Gozdniku (Turistično društvo Griže, 031 337 097). Sobota, 16. junij, ob 17. uri Gališki dnevi - GASILSKO TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL KS GALICIJA; Igrišče v Veliki Pirešici (PGD V. Pirešica, 041 783 113). Sobota, 16. junij, ob 19. uri nočni turnir v malem nogometu; igrišče pri OŠ Griže (Športno društvo Risi Zabukovica, 041 783 765). Sobota, 16. junij, ob 20. uri Gališki dnevi - VELIKA VRTNA VESELICA Z OGNJEMETOM, za zabavo bodo poskrbeli ansambel »Savinja« ter gostje večera »Turbo Angels«; igrišče v Veliki Pirešici (PGD V. Pirešica, 041 783 113). Nedelja, 17. junij, ob 8. uri Gališki dnevi - ODPRTI TENIS TURNIR ZA POKAL KS GALICIJA Z DRUŽABNIM SREČANJEM; tenis igrišče pri POŠ Trje (TK Trje 2000, 041 262 968). Nedelja, 17. junij, ob 8.30 ciklus turnirjev v pospešenem šahu; klubski prostori (Šahovski klub Žalec, 041 522 457). Nedelja, 17. junij, ob 9. uri plezalna avantura na Vranskem; zbor na Vranskem (Športno društvo Avantura, 041 687 868). Sreda, 20. junij, ob 17. uri sklepna prireditev plesne delavnice Pet pedi z gosti - plesna skupina OŠ Griže; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 21. junij, ob 17. uri podelitev spričeval učencem Glasbene šole Risto Savin Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (GŠ RS Žalec, 710 28 60). Četrtek, 21. junij, ob 21. uri Kresnični večer; Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 21. junij, ob 21. uri Rimski mozaik našega Šempetra - nastop učencev OS Šempeter; Rimska nekropola (Turistično društvo Šempeter, 700 20 56). Petek, 22. junij, ob 19. uri proslava ob dnevu državnosti; pred gasilskim domom v Žalcu (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 22. junij, ob 19. uri Gališki dnevi - URINSKA INKONTINENCA, primarij asist. mag. IGOR BIZJAK, dr. med. spec. urolog; PREDSTAVITEV IN DEGUSTACIJA »OD ŽETVE DO KRUHA«; Dom krajanov Galicija (KO RK Galicija, 031 481 373). Petek, 22. junij, ob 21. uri Rimski mozaik našega Šempetra; Rimska nekropola (Turistično društvo Šempeter, 700 20 56). Petek, 22. junij, ob 21. uri Poletni večeri v atriju Savinove hiše - VEČER RUSKIH PESMI IN ROMANC, ansambel Kalinka; vstopnina 5 € (od tega je 3 € konzumacije) (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 23. junij, ob 6. uri Hura počitnice - avantura v Guliverlandiji in Aquasplashu v Italiji - odhod iz Žalca (Športno društvo Avantura, 041 687 868). Sobota, 23. junij, ob 7. uri 3. kolesarski izlet v Logarsko dolino, predprijave do 22. junija; start pred Hotelom Žalec (Kolesarski klub Žalec, 041 220 525). Sobota, 23. junij, ob 8. uri pohod po mejah KS Šempeter; zbor na Petrovem trgu v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 23. junij, ob 8. uri po stezicah Gotovelj; start pred POŠ Gotovlje, cilj na Rinki (Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 23. junij, ob 10. uri odbojka na mivki; igrišče v Šempetru (TVD Partizan Šempeter, 041 411 322) Sobota, 23. junij, ob 17. uri območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž; Marija Reka (JSKD OI Žalec, 491 38 40 - Jožica Ocvirk, Cita Galič). Sobota, 23. junij, ob 18.30 Gališki dnevi - TEK NA GORO; start pri POŠ Trje (ŠD Hofrein, 041 266 175) Sobota, 23. junij, ob 20. uri Gališki dnevi - KRESNA NOČ NA GORI (Gora - Šentjungert) z bogatim kulturnim programom in iskanjem kresnih zakladov (PD Galicija, 031 864 826). Sobota, 23. junij, ob 20. uri Kresni večer; Ribnik Vrbje (KD Vrbje, 031 370 959 , TD Vrba Vrbje, 041 507 546). Nedelja, 24. junij, ob 8. uri kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini; start pred Hotelom Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 24. junij, ob 10. uri Gališki dnevi - KOŠARKA V TROJKAH; Velika Pirešica (ŠD Hofrein, 040 185 087). Nedelja, 24. junij, ob 15. uri Gališki dnevi - STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO; Hramše (ŠD Hofrein). Ponedeljek, 25. junij, ob 18. uri hitropotezni šahovski turnir; klubski prostori ŠK Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 522 457). Ponedeljek, 25. junij, dogajanje ves dan praznovanje pod stoletnimi lipami v okviru praznika KS Gotovlje; Gotovlje (Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342). Ponedeljek, 25., do srede, 30. junija, od 9. do 18. ure srečanje z rudarsko dediščino - kiparska delavnica; Liboje, park pred osnovno šolo (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015). Sreda, 27. junij, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 27. junij, ob 17. uri šahovski turnir ob prazniku krajanov; dvorana Elektra v Šempetru (Šahovsko društvo Savinjčan, 031 719 123). Petek, 29. junij, ob 21. uri Poletni večeri v atriju Savinove hiše - ČAS ZA BARVE, Matjaž Romih; vstopnina 5 € (od tega je 3 € konzumacije) (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 30. junij (do 7. julija) poletni indijanski tabor na morju; (Športno društvo Avantura, 041 687 868). OBČINA PREBOLD Sobota, 2. junij, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold - center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 2. junij, ob 9. uri srečanje krajanov Latkove vasi; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Aljaž Zupanc, 040 419 611). Sobota, 2. junij, srečanje modelarjev - 10 let; Letališče v Kaplji vas; AERO KLUB Prebold (Alojz Weichard, 041 783 313). Nedelja, 3. junij - 35 let PD PREBOLD; PD Prebold; - pohod veteranov vojne za Slovenijo v Marija Reko; - odprtje obnovljenega Planinskega doma Pod Reško planino in slovesnost od 35-letnici PD Prebold ob 10. uri (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 9. junij, 15. uri piknik pihalnih orkestrov; Gaj Prebold; Planinski orkester Prebold (Marko Repnik, 041 690 169). Sobota, 9. junij, tekmovanje mladine GZ Prebold in ligaško tekmovanje savinjsko-šaleške regije za mladino; Športni park Latkova vas; GZ Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Nedelja, 10. junij, tekmovanje članov in veteranov GZ Prebold; Športni park Latkova vas (Branko Verk, 041 783 207). Petek, 15. junij, ob 15. uri medobčinsko srečanje upokojencev v športnih disciplinah; Gaj Prebold (Društvo upokojencev Prebold, 572 31 10). Petek, 15. junij, ob 18. uri žur za mlade; igrišče Kaplja vas; PGD Kaplja vas (Anton Grenko, 041 783 791). Sobota, 16. junij, ob 8. uri pohod po grajski poti, (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 16. junij, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold - center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 16. junij, ob 9. uri Dnevi medu v Preboldu - nagradno žrebanje čebelnjak Čebelarskega društva Prebold pri cerkvi v Preboldu (Tomaž Škorjanc, 041 727 386, Ivi Leber, 03 5724 403) Sobota, 16. junij, ob 15. uri »Dirka s tanarbol tastarimi brizgalnami«; igrišče Kaplja vas; PGD Kaplja vas (Anton Grenko, 041 783 791). Nedelja, 17. junij, Plešivec; PD Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 23. junij, ob 7. uri ribiško tekmovanje za prehodni pokal Občine Prebold; veliki ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Petek, 22. junij, ob 16. uri športne igre na športnem igrišču v Marija Reki; ŠD Marija Reka (Andrej Zagožen, 041 685 063). Sobota, 23., in nedelja, 24. junij, POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO; - ob 9. uri kolesarski vzpon od Kranjčevega mlina - Slovenija kolesari; Marija Reka; ŠD Marija Reka (Andrej Zagožen, 041 685 063); - ob 15. uri prikaz tesarskih opravil nekoč; Marija Reka; Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712). - ob 17. uri 11. srečanje ljudskih pevcev in godcev »POJEMO IN GODEMO« v okviru področnega srečanja OI JSKS Žalec: 1. predizbor harmonikarjev za 27. zlato harmoniko Ljubečne; Marija Reka; Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712). Nedelja, 24. junij, ob 16. uri 5. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline; šotor pred planinskim domom v Marija Reki; Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712). Sobota, 23., in nedelja, 24. junij, planinska šola Kozorog dvodnevni tabor na Gorenjskem; PD Prebold (Adi Vidmajer, 031 682 317). Petek, 29. junij, ob 19. uri slavnostna seja ob dnevu državnosti in občinskem prazniku s podelitvijo priznanj; dvorana Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 30. junij, ob 8.30 20 let nogometne lige; zaključni turnir; igrišče ob Bolski; KD Kaplja vas (Primož Podkrajšek, 051 336 178). Sobota, 30. junij, ob 17. uri dan gasilca GZ Prebold; Latkova vas; GZ Prebold (Branko Verk, 041 783 207). OBČINA POLZELA Petek, 1. junij, ob 18. uri 108. lunahod, Gora Oljka-Bajht; odhod izpred doma upokojencev Polzela; Društvo upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 572 02 10). Nedelja, 3. junij, ob 9. uri rekreativno kolesarjenje po poti št. 10; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli; Turistično društvo Občine Polzela (Leonida Žganjer, 041 912 464). Petek, 8., in sobota, 9. junij, ob 5. uri planinski izlet Veliki Klek - tuja gorstva; zbor pri igrišču Andraž; Planinsko društvo Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Nedelja, 10. junij, ob 14.30 tekmovanje v športnih in kmečkih opravilih naselij Občine Polzela; igrišče Andraž; Športno društvo Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sobota, 16. junij, ob 7. uri pohod na Slavnik; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli; Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879). Sobota, 16. junij, ob 18. uri prevzem GVC 24/60 in gasilska veselica; igrišče Andraž; PGD Andraž (Dušan Zabukovnik, 031 335 911). Torek, 19. junij, ob 17.30 šola Andraž se predstavi; igrišče Andraž; OŠ IN DPM Andraž (Martina Ograjenšek, 041 278 328). Sobota, 23. junij, ob 15. uri dan športnega društva Andraž s predstavitvijo dejavnosti; igrišče Andraž; Športno društvo Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sobota, 23. junij, ob 19. uri nočni pohod ob kresni noči na Gori Oljki; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli; Planinsko društvo Polzela (Berni Palir,041 813 909). Sobota, 23. junij, ob 21. uri ob kresni noči na Goro Oljko; zbor pri igrišču Andraž; Športno društvo Andraž (Franjo Jelen, 041 783 733). Sobota, 23., do sobote, 30. junij, tabor mladih planincev na Jezerskem; Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879). Nedelja, 24. junij, ob 10.30 sveta maša za domovino; cerkev Andraž; Župnijski urad Andraž (Janez Furman, 041 773 222). Nedelja, 24. junij, ob 20. uri srečanje občanov ob dnevu državnosti in občinska proslava; igrišče Andraž; Kulturno društvo Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734), Športno društvo Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Ponedeljek, 25. junij, ob 8. uri izlet s kolesi; zbor pri igrišču Andraž; Športno društvo Andraž (Vili Pižorn, 041 783 738). Sobota, 30. junij, ob 17. uri malteški pozdrav poletju; park Šenek; Občina Polzela (Alenka Kočevar, 703 32 13). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 2. junij, 18. nočni pohod na Bezovec (857 m); Planinsko društvo Dobrovlje (Maja Kumer, 031 340 988). Sobota, 2.junij, od 14.ure dalje Mladinsko gasilsko tekmovanje; Gasilski dom Braslovče (Damijan Sorčan, 041-783-718) Četrtek, 7. junij, ob 17. uri »Pozdrav poletju« - ustvarjalne delavnice v prostorih DPM Braslovče, Braslovče 29; Društvo prijateljev mladine Braslovče (Branka Nerad). Sobota, 9. junij, med 8. in 11. uro kmečka tržnica na dvorišču pri KZ Braslovče; DPŽ Braslovče (Dragica Kokovnik, 031 343 912). Sobota, 9. junij, ob 19.00 nočni turnir v odbojki na igrišču pri DTV Partizan v Braslovčah; DTV Partizan (Alfred Brinovec, 041 531 336). Nedelja, 10. junij, pohod na Nanos (1313 m); Planinsko društvo Dobrovlje (Natalija Marovt, 041 627 631). Nedelja, 17. junij, pohod na Dovško Babo (1891 m); Planinsko društvo Dobrovlje (Franci Kumer, 041 771 134). Ponedeljek, 18. junij, ob 16. uri teden športa na Gomilskem: turnir v malem nogometu na igrišču v Šmatevžu; Športno društvo Gomilsko (Milivoj Tekavc, 041 683 688). Torek, 19. junij, ob 16. uri teden športa na Gomilskem: turnir v malem nogometu na igrišču v Šmatevžu; Športno društvo Gomilsko (Milivoj Tekavc, 041 683 688). Sreda, 20. junij, ob 16. uri teden športa na Gomilskem: turnir v nogometu na igrišču Gmajna; Športno društvo Gomilsko (Milivoj Tekavc, 041 683 688). Četrtek, 21. junij, ob 16. uri teden športa na Gomilskem: turnir v nogometu na igrišču Gmajna; Športno društvo Gomilsko (Milivoj Tekavc, 041 683 688). Četrtek, 21. junij, ob 17. uri slikanje z barvami na steklo (kraj . delavnice bo sporočen naknadno); Društvo prijateljev mladine Braslovče (Branka Nerad). Sobota, 23. junij, ob 9. uri teden športa na Gomilskem: turnir v odbojki za ženske na igrišču v Šmatevžu; Športno društvo Gomilsko (Milivoj Tekavc, 041 683 688). Sobota, 23. junij, ob 9. uri teden športa na Gomilskem: namizni tenis v telovadnici Doma krajanov Gomilsko; Športno društvo Gomilsko (Milivoj Tekavc, 041 683 688). Sobota, 23. junij, ob 14. uri teden športa na Gomilskem: turnir v odbojki za moške na igrišču v Šmatevžu; Športno društvo Gomilsko (Milivoj Tekavc, 041 683 688). Sobota, 23. junij, ob 16. uri teden športa na Gomilskem: turnir v nogometu - finale na igrišču Gmajna; Športno društvo Gomilsko (Milivoj Tekavc, 041 683 688). Sobota, 23. junij, ob 20.30 zaključek tedna športa na Gomilskem s skupino Kingston v Športnem centru Šmatevž; Športno društvo Gomilsko (Milivoj Tekavc, 041 683 688). Sobota, 23. junij, med 8. in 11. uro kmečka tržnica na dvorišču pri KZ Braslovče; DPŽ Braslovče (Dragica Kokovnik, 031 343 912). Petek, 22. junij, ob 20. uri osrednja prireditev ob dnevu državnosti v Domu krajanov Gomilsko; Kulturno društvo Gomilsko (Občina Braslovče, 703 84 12). Ponedeljek, 25. junij, ob 11. uri pohod po puntarski poti; odhod izpred Doma krajanov Gomilsko; ob 12. uri družabno srečanje pri Mežnarjevih - Občina Tabor; Turistično društvo Gomilsko (Božena Kosu). OBČINA TABOR Nedelja, 3. junij, ob 9. uri rekreacijsko kolesarjenje po daljši (32 km) ali krajši (12 km) progi; start izpred Doma krajanov Tabor (Športno društvo Partizan Tabor 031 764 505). Sreda, 6. junij, ob 17.30 EKO prireditev; Dom krajanov Tabor (POŠ Tabor, 703 21 80). Petek, 15. junij, ob 20. uri 40 let petja; Dom krajanov Tabor (Moški pevski zbor KUD Ivan Cankar Tabor, 572 73 04). Ponedeljek, 25. junij, ob 12. uri kulturni program v počastitev dneva državnosti; pohod po Puntarski poti do Mežnarjeve domačije; odhod ob 11. uri izpred KZ Tabor (Turistično društvo Tabor in Planinsko društvo Tabor, 040 485 994). Sobota, 30. junij, in nedelja, 1. julij, Zajčevi dnevi na Zajčevi koči; Planinsko društvo Tabor v sodelovanju z Društvom žena in deklet Občine Tabor (572 72 14). Nastopilo kar 728 mladih pevcev Med nastopom OPZ OŠ Prebold, ki ga vodi Bojana Hrovat Srečanje kitarskih orkestrov in glasbenih šol Slovenije Javni Sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, je v sodelovanju z občinami Spodnje Savinjske doline v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravil območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Na dveh koncertih je skupaj nastopilo 18 pevskih zborov s 728 mladimi pevci, ki so s svojimi nastopi navdušili številno občinstvo. Pred začetkom revije je pevce in poslušalce pozdravila podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik, revijo pa je strokovno spremljala Anka Jazbec. Nastopili so otroški pevski zbori (OPZ) Kobulka I. OŠ Žalec, II. OŠ Žalec, Ljubno, Vransko-Tabor, Prebold, Petrovče, OPZ Cicibani OŠ Vransko - Tabor, OPZ Sonček OŠ Polzela, POŠ Trje, OŠ Griže, mlajši OPZ Miš Maš OŠ Griže, mladinski pevski zbori OŠ Petrovče, Griže, Šempeter, Vransko-Tabor, Prebold, Polzela in I. OŠ Žalec. Po reviji je bil organiziran strokovni posvet zborovodij, od ravnateljev pa se ga je udeležila le Valerija Pukl z OŠ Polzela. Vsi bodo prejeli tudi pisno mnenje o nastopu. Anka Jazbec je že na pogovoru povedala, da je z izvedbo in predstavitvijo sicer zadovoljna, veliko pa je ostalo nedodelanega oziroma neizkoriščenega. Njeni predlogi in nasveti so seveda za nadaljnje delo še posebej dobrodošli. Vsekakor pa je ob danih pogojih in obravnavi pevske dejavnosti v programu osnovnega šolstva velika bojazen, da bo nenapredovanje vse hitrejše, so bile mnenja zborovodkinje. T. T. V Glasbeni šoli Risto Savin Žalec je v soboto, 12. maja, potekalo že tretje srečanje kitarskih orkestrov glasbenih šol Slovenije. Idejni vodja in glavna organizatorka tovrstnih srečanj v Žalcu je prof. Marija Alatič, vodja kitarskega orkestra GŠ Risto Savin Žalec Musica alegria. 14 kitarskih orkestrov je pokazalo, kaj znajo in zmorejo, hkrati pa omogočili občinstvu veliko glasbenega užitka. V dvorani GŠ Risto Savin Žalec so se predstavili mlajši kitarski orkester GŠ Risto Savin Žalec pod umetniškim vodstvom Vesne Pobežin, kitarski orkester GŠ Murska Sobota pod vodstvom Damjane Stanišič, kitarski orkester GŠ Grosuplje pod vodstvom Barbare Škrjanc, kitarski orkester Aranhuez GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur pod vodstvom Romana Ocvirka, orkester GŠ Gornja Radgona pod vodstvom Klavdije Kovič, kitarski orkester GŠ Moste-Polje pod vodstvom Petra Lagudina, kitarski orkester GŠ Velenje pod vodstvom Monike Krajnc Štih, kitarski orkester GŠ Vič Rudnik pod vodstvom Ivana Ziherla, kitarski orkester GŠ Koper pod vodstvom Eve Jelenc, kitarski orkester Musiča alegria GŠ Risto Savin Žalec pod vodstvom Marije Alatič, kitarski orkester GŠ Maribor pod vodstvom Vojka Vešligoja, kitarski orkester Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana pod vodstvom Jerka Novaka, kitarski orkester GŠ Franca Šturma Ljubljana pod vodstvom Ljudmila Rusa in kitarski orkester Akademije za glasbo Ljubljana pod vodstvom Tomaža Rajteriča. Orkestri so se občinstvu predstavili v dveh delih na dveh koncertih. Prvi je bil ob 15., drugi ob 18. uri. Koncerta je snemala TV Slovenija. In kaj je o tokratnem velikem glasbenem dogodku povedala glavna organizatorka prof. Marija Alatič: »Zelo smo veseli, da je tokratno srečanje že tretje po vrsti, in še bolj veseli, da je to v Žalcu. Prvo je bilo v Žalcu, drugo v Ljubljani in tretjič spet v Žalcu, kjer naj bi bilo tudi tradicionalno vsaki dve leti. Današnje srečanje je v vseh pogledih zelo dobro uspelo, predvsem pa smo nadvse zadovoljni, ker je danes v Žalec prišlo kar 14 kitarskih orkestrov, ki so pokazali veliko znanja in kakovosti.« D. Naraglav Učenci in dijaki razstavljajo Utrinek z razstave Bom eno zapeli... Med nastopom Cekinčkov, kijih vodi Tina Novak V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 4. junija odprta razstava likovnih del učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline in dijakov Umetniške gimnazije Celje - Center. Na razstavi, ki sta jo postavili Breda Tekavc in Marija Zagoričnik, je na ogled kar 145 del v različnih tehnikah, ki jih je ustvarilo 179 učencev s pomočjo 17 likovnih pedagogov. Na otvoritvi je zbrane učence, dijake, likovne pedagoge, ravnatelje šol in druge pozdravila programska direktorica na Zavodu za kulturo, šport in turizem Lidija Koceli, nato pa je o razstavi govoril likovni kritik Boris Gorupič, ki je med drugim poudaril: »Razstavljena dela mladih na različnih stopnjah nam predstavljajo neposreden izraz in posebno dojemanje narave, nasilja ali figur. Vsebinsko iščejo precej podobna izhodišča kot starejši, le da je njihova perspektiva dojemanja bistveno bolj različna in predvsem manj odvisna od raznih slogov, trendov, kakor tudi tradicije in zgodovine. Prav likovna vzgoja je ena tistih dejavnosti, ki odraščajoči generaciji ponuja takšne oblike izražanja, za katere se včasih zdi, da niso neposredno uporabne.« Razstavo je odprl župan občine Žalec Lojze Posedel, glasbeni gost pa je bil raper Triii-pl. T. Tavčar Kultumo-umetniško društvo Polzela je v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki pripravilo 9. srečanje pevskih zborov Občine Polzela. Nastopili so cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki, vokalna skupina Primule, oba vodi Tina Novak, Mešani pevski zbor Polzela, Mešani pevski zbor Oljka Polzela, oba vodi Marko Slokar, Mladinski pevski zbor OŠ Polzela, Župnijski mešani pevski zbor Polzela, Moški pevski zbor Polzela, vse tri vodi Mija Novak, Oktet Andraž pod vodstvom Julija Pačnika, Kvintet Lastovka pod vodstvom Francija Ogrisa, Mešani pevski zbor Andraž pod vodstvom Katarine Pustinek Rakar in Vokalno-instru-mentalna skupina Margareta pod vodstvom Sabine Florjane. Bučno ploskanje poslušalcev, ki je napolnilo cerkev, je dokaz, da so bili poslušalci navdušeni ob prepevanju množice pevk in pevcev od najmlajših do najstarejših pod geslom Bomo eno zapeli, da bomo bolj veseli. T. T. Jubilej Vokalne skupine Primule Dva koncerta pihalcev Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec je pred dnevi pripravil dva koncerta. Prvi je bil v dvorani Doma II. slovenska tabora Žalec, drugi pa v stari telovadnici polzelske osnovne šole. Program, ki so ga pripravili, je bil pester in zanimiv, saj zajema skladbe klasičnega in zabavnega značaja. Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec je bil ustanovljen leta 1980 in je zelo uspešno deloval neprekinjeno do leta 1997. Po krajši prekinitvi je leta 2000 ponovno začel z vajami in zdaj redno deluje na dislociranem oddelku na Polzeli. Orkester, ki šteje 50 članov, sestavljajo učenci glasbene šole in drugi, ki so tovrstno izobraževanje že zaključili in so se jim z velikim veseljem pridružili. Vodja koncerta je Dejan Podbregar. Številni nastopi in vsakoletni koncerti pa so dokaz odličnega dela. T. T. Vokalna skupina Primule, ki deluje v okviru Kultumo-umetniškega društva Polzela, je v dvorani Kulturnega doma na Polzeli pripravila koncert, s katerim je obeležila 5. obletnico delovanja. Skupino od začetka delovanja vodi Tina Novak. Za ustanovitev so se članice skupine odločile, ker bi rade na Polzeli še popestrile pevsko dejavnost. Vse članice so prepevale v polzelskih in drugih pevskih zborih, zato jim prebiranje not ni tuje. Število članic je omahovalo med šest in osem. Peto obletnico praznujejo kot oktet, na kar so zelo ponosne, saj se lahko na tak način lotevajo zahtevnejših skladb. Repertoar se iz leta v leto spreminja in bogati. Pojejo vse, od ljudskih, umetnih, zabavnih, lahkotnih do zahtevnejših pesmi. Vokalno skupino sestavljajo Petra Basti, Zorica Mastnak, Sabina Florjan Dolinšek, Ani Ožir, Sabina Novak, Lucija Florjane, Urška Camlek in Tina Novak kot umetniški vodja. Na jubilejnem koncertu je vodja Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Žalec Jožica Ocvirk Tini in Sabini Novak podelila bronasti Gallusovi znački. Kot gostje koncerta so nastopili šaleški študentski oktet in solista Robi Basti in Ani Ožir. T. Tavčar Med nastopom mladinskega pihalnega orkestra na Polzeli Pridi gola na večerjo Igralci ob koncu igre K izidu četrte številke književne revije Vpogled V soboto, 9. junija 2007, ob 19. uri bo v Žalcu, tokrat na vrtu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo (v primeru dežja pa - kot običajno - v Savinovi hiši), slavnostno predstavljena že četrta številka književne revije Vpogled. Spet bo to živahen in živ dogodek, popestren z živo glasbo in zanimivimi gosti. Poleg Damjana Brcarja (klavir) in Janeza Uršeja (saksofon), ki bosta instrumentalno povezovala prireditev, se bosta predstavila še akustična glasbena skupina Ale-theia ter Veno Dolenc, vodja znamenite skupine Sedmina - med posebnimi gosti pa bomo videli tudi Nežo Maurer, Ervina Fritza in Iztoka Osojnika. Med novostmi, ki jih revija prinaša, vam želimo tokrat spregovoriti o pravem nagradnem natečaju. Da, revija Vpogled razpisuje nagradni natečaj za kratko pripoved. Naslov teme je ZRELOSTNI IZPIT ter poskuša nagovoriti pisce, da bi se literarno lotili obdobij otroštva, mladostništva in prehoda v odraslost nasploh. Prva nagrada bo možnost natisa prozne zbirke pri mariborski založbi Litera, s katero Vpogled tako ali tako vse tesneje sodeluje, druga nagrada bo komplet knjig iste založbe, tretja pa triletna naročnina na revijo Vpogled. Pogoni so običajni, žirija je že sestavljena. Razpis bo ob izidu revije objavljen tudi v večjih slovenskih dnevnikih, na Društvu pisateljev ter drugod. Veljal bo do dvaindvajsetega septembra, izbor pa bo razglašen na slavnostni predstavitvi pete številke naše revije v decembru. Mare Cestnik Letni koncert, gostovanje v Dubrovniku Mešani pevski zbor Oljka, ki ga vodi Marko Slokar Gledališka skupina KUD Grifon Šempeter je prejšnji petek premierno zaigrala novo gledališko igro - komedijo avtorja Marca Camo-lettia in prevajalca Mateta Dolenca. Komedijo sta priredila člana gledališke skupine Grifon Boštjan Regulj in Jelka Dobravc, ki sta hkrati režiserja in igralca. Zgodba se v prirejeni obliki odvija v dnevni sobi podeželske hiše blizu Ljubljane. Ber- Medobčinska matična knjižnica Žalec je z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprila, pripravila celodnevno prireditev pod naslovom Knjigam za praznik. Pred knjižnico in trgovskim cen- Kulturno društvo Galicija, sekcija Veseli pruhovčani, je v dvorani Zadružnega doma Galicija ob 10-letnici prireditve Odmev iz pruha pripravilo 5. jubilejni koncert. nard, ki ga igra Boštjan Regulj, skrivoma pripravlja vse za intimno proslavico. Žena Jacqueline, ki jo igra Jelka Dobravc, se je namreč namenila na obisk k mami, vendar pa ne odide, ko izve, da k njim prihaja na obisk njun prijatelj in njen ljubček Robert (Uroš Lesjak), ki naj bi pri njih ostal čez vikend. Ker prideta k njim tudi Suzanne (Neža Zagoričnik), ki je Bernardova ljubica, in najeta kuharica Suzette trom Mercator so postavili stojnici z bogato izbiro knjig, ki so želele menjati lastnike. Stojnici sta bili ves čas dobro obiskani, vsak obiskovalec pa je prejel tudi nagelj, saj je navada, da se za ta praznik podarja cvet. Osrednjo prireditev dneva, Poleg Veselih pruhovčanov so nastopili Ljudski godci Bri-novšek iz Mozirja, Vaški pevci in godci iz Markove, Ljudske pevke Ponikva, Ubrane strune iz Griž, Stari prijatelji iz Kicar- (Silva Vodovnik), ki naj bi v odsotnosti Bernardove žene kuhala in stregla gostom, se začenja vse skupaj katastrofalno zapletati... Vse se nekako razreši, ko pride v hišo George (Franci Privošnik), ki je prišel po svojo ženo - kuharico Suzette. Ljubezenska razmerja se ne razkrijejo in družinsko prijateljstvo traja še naprej. Kostumografija tokratne igre je v rokah Terezije Dru-govič, za masko skrbi Hajdeja Zorko, scena, ton in luč so v rokah Zdenka Štrucla in Bojana Štormana, šepetalki pa sta Danica Laznik in Silva Terglav. Komedija je navdušila občinstvo. Po premieri je v soboto sledila prva ponovitev. S ponovitvami in gostovanji bodo ponovno začeli v novi gledališki sezoni 2007/2008. D. Naraglav Telefon: 03/712 12 80 ki je bila zvečer v Medobčinski knjižnici, so poimenovali Pripovedovalnica. Vse osnovne šole Spodnje Savinjske doline so lahko na tekmovanje prijavile po dva pripovedovalca. Za sodelovanje so se odločile I. osnovna šola Žalec, OŠ Braslovče, OŠ Polzela in OŠ Petrovče. Mladi pripovedovalci so pokazali svoje retorične sposobnosti, vsak je imel na voljo pet minut. Ocenjevala jih je posebna komisija v sestavi Lidija Koceli, Jani Pr-gič in Irena Štusej. Najboljši je bil Leon Ašenberger (OŠ Petrovče), vsi pa so prejeli knjižne nagrade. Gostja večera je bila Anja Štefan, dobitnica letošnje nagrade za izvirno slovensko slikanico, ki je s svojim pripovedovanjem popestrila večer. T. Tavčar ja, Pevke iz Vrbja, ansambel Vihar, harmonikarji iz Vrbja, Klobasekov Bik bend, Navihanke in Folklorna skupina Podružnične osnovne šole Trje. Peli in igrali so stare ljudske pesmi in narodne melodije. Ljubitelji te zvrsti glasbe so do zadnjega kotička napolnili dvorano. T. T. Mešani pevski zbor Oljka, ki deluje kot sekcija Kultur-no-umetniškega društva Polzela, je pripravil redni letni koncert. V polni telovadnici osnovne šole je njihova pesem zazvenela mogočno in prepričljivo. V začetku je repertoar obsegal zgolj cerkvene pesmi. Pomemben mejnik v razvoju zbora je 10-letnica delovanja. Vodja zbora Marko Slokar pravi: »Naše delo je postalo bolj organizirano in izoblikovali smo stalen program dela, ki je vezan na sodelovanje na različnih srečanjih in revijah pevskih zborov in na udeležbo na prireditvah v domačem kraju. V svoj repertoar smo dodali pesmi tujih avtorjev, V Savinovi hiši v Žalcu je bila predstavitev pete pesniške zbirke Zapisi z drevesnih lističev pesnika, pisatelja in odgovornega urednika revije za poezijo in poetično Poetikon Ivana Dobnika, ki ustvarja v Šmatevžu pri Go-milskem in v Ljubljani. Izšla je pri založbi Piano v Ljubljani, oblikoval pa jo je Sandi Radovan. z veliko vnemo smo se lotili tudi nekoliko bolj zahtevnih pesmi.« Zbor šteje 40 pevk in pevcev, člani zbora pa so predvsem dijaki, študenti in zaposleni, vsem pa je skupna ljubezen do petja in prijateljstva. Zbor deluje že 16 let, vse od ustanovitve pa ga vodi Marko Slokar. V drugem delu programa so nastopili polzelski tamburaški in gledališka skupina s Polzele z odlomkom iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Med prvomajskimi prazniki je zbor gostoval v Dubrovnik, kamor jih je na petdnevno gostovanje povabilo slovensko Kulturno društvo Lipa v Du- Uvodoma je zbrane v imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in Medobčinske matične knjižnice Žalec pozdravila programska direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, z avtorjem pa se je pogovarjal pisatelj Mare Cestnik. V zbirki je izbor pesniških fragmentov iz različnih zvezkov poezije, ki so nastajali v zadnjih petih le- brovniku. Na povabilo so se, po besedah vodje zbora Marka Slokarja, z veseljem odzvali in pripravili kakovostno programsko vsebino, ki je poleg repertoarja ponudila tudi dobro promocijo tako zbora kot kraja. V samem Dubrovniku in bližji okolici so pripravili dva krajša priložnostna nastopa ter celovečerni koncert v cerkvi sv. Vlahe, zavetnika Dubrovnika. Priložnostni nastopi so bili namenjeni predvsem članom Kulturnega društva Lipa, zato so prepevali predvsem slovenske narodne pesmi, na celovečernem koncertu, ki je bil namenjen tudi tujim gostom, pa so izvajali tudi dela tujih avtorjev. T. Tavčar tih. Dotikajo se problematike samega pesniškega ustvarjanja v najtesnejši povezavi z naravo, ljubeznijo in drugimi univerzalnimi človeškimi temami. Po vsebinsko filozofski naravnanosti se čuti navzočnost budizma ter modernih evropskih poetičnih tradicij, torej v razponu od Li Poja, Wang Weija (stare kitajske poezije) do Paula Čelana in Wallaca Stevensa (moderne evropske poezije). Pesmi formalno mestoma učinkujejo kot variacije haikujev. T. T. Med nastopom Veselih pruhovčanov Knjigam za praznik Na stojnici pred trgovskim centrom je bilo zelo živahno Odmev iz pruha Zapisi z drevesnih lističev Odprto prvenstvo v sambu Tekmovanja v sambu so se udeležile ekipe iz petih držav. V organizaciji Sambo zveze Slovenije je 12. maja potekal v Žalcu prvi mednarodni turnir v sambo borbah za člane in kadete. Turnirja se je udeležilo pet držav, poleg tekmovalcev iz Slovenije še ekipe iz Češke, Italije, Rusije in Moldavije. Tekmovanje je potekalo pod šotorom na atletskem stadionu Športnega centra Žalec. Zanimanje za ta dogodek je bilo precejšnjo. K temu so svoje prispevali tudi vrhunski športniki v tej borilni veščini iz vseh petih držav in tudi zelo uspešni tekmovalci žalskega kluba Špartanec. Posebne pozornosti so bili tokrat deležni člani reprezentance Rusije, in sicer dvakratni svetovni prvak, evropski prvak in zmagovalec svetovnega pokala Ruslan Sazonov (do 74 kg), evropski prvak, dvakratni svetovni prvak in večkratni prvak Rusije Mihail Martynov (do 82 kg) in evropski prvak, dvakratni zmagovalec svetovnega pokala, dobitnik dveh bronastih medalj na svetovnih prvenstvih in svetovni prvak med mladinci do 90 kg Ivan Orlov. Tekmovanje se je s kvalifikacijskimi boji pričelo že dopoldan. Sledil je uradni del s slovesnim odprtjem, na katerem so bili prisotni župan Občine Žalec Lojze Posedel, programski direktor za šport na ZKŠT Žalec Uroš Vidmajer, član IO Mednarodne sambo zveze (FIAS), predsednik Sambo zveze Italije Roberto Ferraris in drugi gostje. Veter v laseh na Polzeli S tekmovanja v odbojki Zveza športnih društev Občine Polzela je v sodelovanju z Občino Polzela, Osnovno šolo Polzela in Športno unijo Slovenije izpeljala šesto športno humanitarno akcijo za mlade Veter v laseh. Več kot 130 sodelujočih mladih športnikov se je na igriščih v Športnem parku na Polzeli pomerilo v nogometu, odbojki, košarki, rolanju in likovnem izražanju. Športno prireditev je pokvarilo vreme, kljub dežju pa dobre volje in lepih športnih bojev ni manjkalo. T. Tavčar Balinarski klub Žalec vse uspešnejši Člani tekmovalne ekipe Balinarskega kluba Žalec s predsednico Vero Žohar Balinanje je šport, s katerim se lahko ukvarjamo tako rekoč vse življenje. Prav zato je zelo priljubljen med upokojenci in je tudi ena od športnih disciplin upokojenskih športnih tekmovanj. K popularizaciji tega športa prispevajo predvsem balinarski klubi. V Žalcu deluje klub od leta 1983. Vanj so včlanjeni športniki vseh starosti, ki bogatijo športno življenje v žalski občini, ki daje velik pomen in poudarek športnemu življenju svojih občanov. Do leta 2003 so žalski balinarji igrali in trenirali na dvo-steznem balinišču z mehko podlago, 20-letnico delovanja pa so kronali z novo pridobitvijo, štiristeznim baliniščem z asfaltno podlago. Opravili so veliko ur prostovoljnega dela, da so balinišče opremili z razsvetljavo, urami, preprogami in drugimi osnovnimi sredstvi. Balinišče želijo tudi pokriti. Klub od marca letos deluje pod novim vodstvom na čelu s predsednico Vero Žohar, članico balinarske ekipe DU Žalec, ki je na državnem prvenstvu upokojencev v lanskem letu osvojila prvo mesto. Tehnični vodja kluba je Stanko Golubič, ki je skupaj s klubskim kolegom Veljkom Oklobdžijem tudi najuspešnejši tekmovalec žalskega balinarskega kluba. Stanko je osvojil naslov regijskega prvaka pri igri v krog, Veljko pa v natančnem zbijanju. Letos bosta na državnem tekmovanju skušala čim bolje zastopati barve svojega kluba. Balinarski klub je odprt za vse, ki jih ta šport veseli. Veseli so vsakogar, ki se jim pridruži. Letos se je članstvo precej povečalo, še zlasti število podpornih članov. Pravijo, da je balinišče odprto za vsa društva v Občini Žalec, ki so pripravljena tudi pokrivati stroške za vzdrževanje balinišča in uporabo balinarskih pripomočkov. D. Naraglav Brata Ferjan sta prikazala prvine juda. Prireditev je vodil športni novinar in komentator Peter Kavčič, s svojim nastopom so slovesnost popestrili uspešna judoista brata Primož in Klemen Ferjan iz Levca ter dve skupini plesalk plesne šole Power Dancers. Potem se je začelo zares. Borbe so potekale v kategorijah do 82 kg. Valentin Klakočer iz žalskega kluba Špartanec je v kvalifikacijah premagal Moldavijca Alekseja Samokrajnega, v polfinalnih borbah pa je moral priznati premoč dvokratnega svetovnega prvaka Martynova in je tako zasedel 5. mesto. Žiga Pepel je v finalni borbi v kategoriji do 52 kg premagal Italijana Alberta Caprija. Med kadeti do 75 kg je Evgenij Stoianov v finalni borbi premagal Rusa Borisa Revo. Zmage so se poleg Pepela (člani 52 kg), Stoianova (kadeti 75 kg) veselili tudi Benjamin Gerlih (kadeti 48 kg), Mitja Simončič (kadeti 81 kg) in Grega Pepel (kadeti 53 kg). Na stopničke so kot drugouvrščeni stopili kadeti (Špartanci) Domen Omladič, Rok Ramšak in Marko Puncer, kot tretjeuvrščeni pa Tomi Potisk, Žiga Pepel in Marko Hudej. V skupni razvrstitvi je prvo mesto osvojila reprezentanca Slovenije, na drugo mesto so se uvrstili Rusi, ki so sicer osvojili pet zlatih medalj, in na tretje Italijani. Žalski klub Špartanec se je izkazal kot zelo dober organizator. Kot pravijo, pa vsega ne bi zmogli tako dobro izpeljati, če ne bi imeli podpore pri Občine Žalec in županu Lojzetu Posedelu, ZKŠT Žalec, programskem direktorju za šport Urošu Vidmajerju in vseh ostalih, ki so prispevali pomemben delež k uspešni izvedbi tekmovanja. Vsem se iskreno zahvaljujejo. D. Naraglav Žalčanke druge v državi V odlični organizaciji ŽRK Celeia Žalec je bil v telovadnici I. OŠ Žalec zaključni turnir državnega rokometnega prvenstva za mladinke. Nastopile so tri ekipe, naslov državnih prvakinj pa je osvojila ekipa Celjskih Mesnin. Žalčanke so osvojile drugo mesto. Rezultati tekem: Krim Mercator : Celeia Žalec 20:21 (11:10), Celjske Mesnine : Krim Mercator 31:23 (15:11), finale: Celeia Žalec : Celjske Mesnine 22:26 (10:12). Vrstni red: 1. Celjske Me- snine, 2. Celeia Žalec, 3. Krim Mercator. Za najboljšo igralko turnirja so trenerja proglasili Aljo Jankovič (Celjske Mesnine), za najboljšo vratarko Tjašo Piki (Celeia Žalec), najboljša strelka pa je bila s 13 goli Maja Šon. Pokale in medalje so ekipam podelili žalski župan Lojze Posedel, trener mladinske ženske reprezentance Boris Čuk in Milan Dolar. T. T. Ekipa Celeia Žalec s trenerjema in vodstvom kluba. Mednarodno košarkarsko druženje Košarkarski klub Prebold in košarkarski klub iz Šentjurja sta minuli mesec organizirala mednarodno košarkarsko druženje za otroke stare 14 let in mlajše. Tokratnega druženja so se udeležili tudi gostje iz Srbije (Užice in Savojno) in košarkarji iz Velenja, Celja in Domžal. Kot je povedal eden od organizatorjev in trener mladih preboldskih košarkarjev Aljoša Cvar, je bil namen tokratnega druženja predvsem spoznavanje in navezovanje novih prijateljstev ter izmenjava izkušenj. V času tridnevnega druženja v Preboldu je bilo tudi lepo število prijateljskih tekem, ki so postregle z zanimivimi in napetimi košarkarskimi akcijami. Gostje iz Srbije, ki so bivali na domovih svojih prijateljev iz KK Prebold, so si med druženjem ogledali zanimivosti Spodnje Savinjske doline, med drugim tudi jamo Pekel, nad katero so bili zelo navdušeni. Kot je dejal predsednik KK Prebold Franc Škrabe, naj bi se ponovno srečanje, najbrž v Srbiji, zgodilo že letošnjo jesen. Sicer pa se v KK Prebold nadejajo podobnih projektov tudi v prihodnje, zato pozivajo vse otroke, željne učenja košarke, da se jim pridružijo. D. N. -zJjJss J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC =g?H Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si I Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net rozpnimo jadra NEDELJA, 10. JUNIJ, OB 9. URI LOŽNICA PRI ŽALCU POMERI-ZADENI-STECI - zabavna orientacija - streljanje z zračno puško _______- streljanje z lokom_ Iris odlično začela sezono Mlada športnica Iris Otorepec iz Vrbja pri Žalcu, ki se že nekaj let ukvarja s konjeniškim športom - preskakovanjem ovir, po lanskih uspešnih rezultatih nadaljuje z uspehi v letošnji sezoni. Zmagala je na 2. Jurjevem pokalu v Šentjurju (na višini 110 cm) in na memorialnem tekmovanju Mira Novaka v Gotovljah 19. in 20. maja. Zdaj nastopa v mladinski konkurenci, njena nova trenerka je Maja Läufer iz Maribora. Iris je prestopila v nov klub, to je KK Piramida Maribor. Največ pa trenira doma v Vrbju, kjer ima svoje konje. T. T. Področne športne igre v atletiki Med finalnim tekom dečkov na 60 m Na atletskem stadionu Športnega centra Žalec so v torek, 15. maja, potekale 39. področne športne igre osnovnih šol s prilagojenim programom v atletiki. Organizator tokratnih iger je bila II. osnovna šola Žalec v sodelovanju z Atletskim klubom Žalec in Občino Žalec, ki je bila glavni pokrovitelj tokratne športne prireditve. Igre sta odprli ravnateljica žalske šole Danica V. Veligošek in vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti na Občini Žalec Nataša Gaber Sivka. Tekmovanja se je udeležilo 80 tekmovalcev iz 6 osnovnih šol (Celja, Velenja, Laškega, Slovenskih Konjic, Rogaške Slatine in Žalca) s prilagojenim programom. Udeleženci so se med seboj pomerili v šestih disciplinah, in sicer v teku na 60 m, 300 m in 1000 m, skoku v višino, skoku v daljino in metu žogice. Najuspešnejši po številu osvojenih medalj so bili učenci osnovne šole s prilagojenim programom iz Celja. Z rezultati je bila zadovoljna tudi žalska šola, saj so njeni učenci osvojili štiri medalje in vrsto drugih dobrih uvrstitev. Učitelj športne vzgoje na II. osnovni šoli Žalec in vodja tokratnega tekmovanja Nikolaj Pražnikar je z dosežki tekmovalcev in njihovo vztrajnostjo zelo zadovoljen, vesel pa je tudi, da se bo s svojimi petimi športniki udeležil republiških športnih iger šol s prilagojenim programom v Domžalah. D. N. Teden športa na Gomilskem Športno društvo Gomilsko bo od 16. do 23. junija na svojih igriščih, na tenis igrišču v Parižljah in v dvorani Kulturnega doma Gomilsko poskrbelo za teden športa. Pripravili bodo turnirje v tenisu, malem nogometu, nogometu, šahu, v odbojki za članice in člane, namiznem tenisu in igranju taroka. Zaključna prireditev in podelitev pokalov bo 23. junija ob 20.30 v Športnem centru Šmatevž, kjer bo za veselo razpoloženje poskrbela skupina Kingston. T. T. 'v' Športniki upokojenci v Vrbju PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA. Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 16 11 Tilka Breznik (DU Vrbje), ki je slavila zmago v streljanju z zračno puško Društvo upokojencev Vrbje upokojencev. Srečanja se je ude-je pripravilo 6. spomladansko ležilo 120 športnikov iz sedmih prijateljsko srečanje športnikov društev upokojencev žalske ob- čine. Tekmovalci so se med seboj pomerili v streljanju z zračno puško, ruskem kegljanju, metanju krogov in pikadu. V metanju krogov je zmago pri ženskah slavila Marija Lešnik (DU Ponikva), pri moških pa Janko Sredenšek (DU Ponikva), v metanju pikada je pri ženskah prvo mesto osvojila Jožica Lužar (DU Vrbje), pri moških pa Branko Strmec (DU Vrbje), v streljanju z zračno se je zmage pri ženskah veselila Tilka Breznik (DU Vrbje), pri moških pa Bogdan Pečečnik (DU Ponikva), v ruskem kegljanju je bila med ženskami najuspešnejša Trezi Metelko (DU Ponikva), med moškimi pa Tone Fužir (DU Šempeter). Najboljšim trem v vsaki disciplini so podelili kolajne, pokal za najboljšo društveno ekipo v ruskem kegljanju pa je prejela ekipa DU Velika Pirešica-Galicija. Zbrane športnike so na prireditvi pozdravili predsednik DU Vrbje Ernest Lužar, predsednik sveta KS Vrbje Jože Meh in ob koncu tekmovanja predsednik Zveze združenj upokojencev Občine Žalec Jože Glinšek. T. Tavčar IVA, Finalni turnir mladih košarkarjev V Športni dvorani Prebold je v organizaciji Košarkarskega kluba Elektra iz Šoštanja in v sodelovanju s KK Prebold potekal letošnji finale regionalne savinjsko-šaleške košarkarske lige za otroke, rojene leta 1993 in mlajše. V prvi polfinalni tekmi sta se pomerili ekipi domačega kluba KK Prebold in KK Keleja Celje, v drugem polfinalu pa ekipi KK Elektra Šoštanj in KK Elektra Velenje. V prvem delu tekmovanja so Preboldčani z rezultatom 57 : 31 premagali Celjane, v drugem pa so zmago slavili Šoštanjčani. V tekmi za tretjo mesto so zmagali košarkarji KK Elektra Velenje, ki so KK Keleja Celje premagali z rezultatom 58 : 47. V finalnem obračunu so bili boljši košarkarji KK Prebold, ki so KK Elektra Šoštanj premagali z rezultatom 54:47. Najboljši igralec, ki je prejel podpisano majico Bena in Sama Udriha (darilo organizatorja lige KK Elektra), je bil Alen Pišek iz KK Prebold. Priznanja in nagrade je najboljšim podelil dolgoletni športni delavec na področju celjske regije profesor Mile Čepin, ustanovitelj savinjsko-šaleške lige, in ob tej priložnosti dejal, da v prihodnji sezoni pričakujejo več udeležencev, hkrati pa je čestital vsem udeležencem in jim zaželel uspešno nadaljevanje igranja košarke. D. N. Ponovno medalje judoistov Maja so bila kar tri tekmovanja v judu za svetovni pokal. Naši judoisti so bili najuspešnejši v Moskvi, v prestolnici Rusije so namreč osvojili tri kolajne. Lucija Polavder v kategoriji nad 78 kilogramov srebro, Urška Žolnir v kategoriji do 63 in Rok Drakšič do 63 kilogramov pa bron. Skupaj je v Moskvi nastopilo kar 169 judoistk in 242 judoistov iz 42 držav. Petra Nareks je v kategoriji do 52 kilogramov osvojila deveto mesto. Tudi na tekmovanju na Danskem sta Savinjčanki, Petra Nareks in Lucija Polavder, stopili na stopničke. Nareksova je osvojila tretje, Polavdrova pa drugo mesto. Urška Žolnir je izpadla po uvodnem dvoboju. Na zadnjem tekmovanju za svetovni pokal, pred septembrskim svetovnim prvenstvom v Braziliji, sta judoistki Urška Žolnir in Lucija Polavder v Lizboni na Portugalskem osvojili drugo mesto. Uspešno je nastopila tudi Petra Nareks, ki je osvojila sedmo mesto. T. T. Cici olimpijada navdušila Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v sodelovanju z vrtci in šolami žalske občine ter Atletskim klubom Žalec organiziral že 12. cici olimpijado. Olimpijade, ki je bila zaradi velikega zanimanja tokrat organizirana v dveh delih, so se udeležili prav vsi vrtci in vse šole žalske občine. »Vrtičkarji« so se atletsko zabavali v prvem delu in kar 240 otrok je na prijazen način spoznavalo tako atletski štadion kot predvsem prvine metov, skokov in tekov. Vzgojiteljice so jih vodile od discipline do discipline, atletski sodniki sodili in demonstrirali, malčki pa so dosegah rekord za rekordom. Kot zanimivost naj povemo, kako so komentirali tek na 50 metrov: »Tako je bilo, kot da bi tekli po peni.« V drugem delu so svojo moč razkazovali prvošolčki in njihova vnema ni bila nič manjša kot pri njihovih mlajših kolegih. Vseh prvošolčkov je bilo 210, atletske discipline podobne (le tekli so na 60 m), učiteljice pa tudi tokrat zveste »trenerke« svojih varovancev. Za začetek in zaključek cicio-limpijade so skupaj zapeli himno, ki jo je posebej za to priložnost napisal in zapel znani slovenski animator Sten Vilar, ki je prireditev tudi povezoval. Ker so bili tokrat starši na nogometnem igrišču in ne na tribuni, je bilo vzdušje zaradi živžava otrok in njihovih najzvestejših navijačev res na višku, fotoaparatov in kamer pa je bilo skoraj več kot na pravi olimpijadi. Sicer pa, saj to je bila olimpijada - cici olimpijada. T. T. Skok v daljino Pisma bralcev Astronomska noč V ponedeljek, 23. 4. 2007, je bila v okviru priprave za otroke Vrtca Žalec 1, oddelek VII, na astronomski opazovalnici na Podružnični osnovni šoli Trje organizirana astronomska noč. Otroci so prišli v spremstvu svojih staršev, bratov ali sestra. Po skupnem delu pod vodstvom vzgojiteljic smo se razdelili v dve skupini, in sicer skupino Saturn in skupino Venera. Vodenje skupine Saturn je prevzel astronom Zvonko Juteršek. Pokazal in opisal nam je vodni teleskop na dvorišču šole in nam povedal veliko o vesolju, orientaciji s pomočjo zvezd, planetu Saturn in naravnem satelitu Luna. Druga skupina Venera si je ogledala prostore Astronomskega društva Saturn, kjer jim je podpredsednik Martin Selič prikazal računalniško vodenje teleskopa in kupolo, kjer je nameščen teleskop. Za vse nas je bilo to novo, enkratno doživetje, ki smo ga nestrpno čakali že več tednov, saj smo morali počakati na primerno vreme za opazovanje. Uživali smo in večer preživeli malo drugače. Komentarji otrok in njihovih staršev so izražali zadovoljstvo. Ob koncu srečanja in v naslednjih dneh smo bili deležni pohval, kar nas opogumlja, da bi astronomsko noč še ponovili. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo staršem in njihovim otrokom za udeležbo, društvu Saturn in podpredsedniku Martinu Seliču ter astronomu Zvonku Juteršku za strokovno pomoč. Astronomska noč je bila organizirana v okviru priprave diplome na PF Maribor, smer vzgojitelj predšolskih otrok. Komentarji otrok: »Zelo sem se veselil nočnega izleta. To je bilo zelo lepo doživetje in bil sem zelo vesel, da smo lahko gledali s teleskopom.« »Všeč mi je bil teleskop, ko smo planete gledali, in obroček od Saturna, ko se je vrtel.« Komentar staršev: »Tudi poznejšim generacijam pokažite delček vesolja. Bodo zelo navdušeni. Čestitamo za idejo, ki ste jo uresničili in nam popestrili večer, tudi nam starejšim.« Darija Pišek Učitelji, otroci in starši OŠ Polzela - z roko v roki Na zadnjem roditeljskem sestanku učencev sedmih razredov OŠ Polzela, ki je bil 10. maja, smo bili starši ponovno prijetno presenečeni. Ravnateljica, gospa Valerija Pukl, je, kot že tolikokrat do zdaj, poskrbela za kakovostno predavanje. Predaval je gospod Marko Juhant, ki zna na primeren način približati težave, s katerimi se srečujemo vsi starši odraščajočih otrok, in hkrati pokazati poti za reševanje. Starši smo hvaležni za takšna predavanja in jih cenimo. Na tej šoli smo vedno toplo sprejeti, zato je namen mojega pisanja zahvala za kakovostno delo in uspešno strokovno vodenje šole ravnateljice Valerije Pukl. Pišem v imenu tistih staršev, ki čutimo enako in želimo to deliti z javnostjo. Ponosni smo, da naši otroci obiskujejo to šolo, saj jih poučujejo strokovno usposobljeni in ustvarjalni učitelji, ki svoje znanje uspešno prenašajo na naše otroke in jih vsestransko spodbujajo, kar krepi njihovo samopodobo. To kažejo tudi statistični podatki spremljanja uspešnosti srednješolcev, ki so obiskovali to šolo, zlasti na področju angleščine in slovenščine. Glede na to, da so danes otroci vse bolj težavni, je biti učitelj, zlasti dober učitelj, zelo težko. In zato še posebna zahvala gospe razredničarki 7. c Danici Gobec in celotnemu šolskemu osebju, ki mu uspeva biti dosleden in prijazen. Vloga staršev je, da svoje otroke primerno vzgojimo in jih naučimo spoštovati učitelje, ki so hkrati tudi njihovi drugi vzgojitelji. V hramu učenosti na Polzeli čutimo spoštovanje do nas, trud za naše otroke in željo, da bi le-ti našli v življenju pravo pot. Če bomo stopali z roko v roki, nam bo vsem lažje. Že tolikokrat smo bili povabljeni na nepozabna srečanja, na katerih smo bili pri- ča žaru in delovnemu zanosu gospe ravnateljice. Iz nje žari pozitivna energija, srčnost in čutimo iskreno prizadevanje, da postavlja otroka vedno na prvo mesto. Prireditve so na naši šoli vselej nekaj čudovitega, so odlično pripravljene in prav tako vodene. Otroci na njih radi sodelujejo, starši pa smo vedno ganjeni ob njihovih nastopih. Sicer pa je že sam sprehod po šoli, mimo bogatih razstav, na katerih posebej izstopajo likovne mojstrovine, za zunanjega obiskovalca praznično doživetje. Brez dobrega kolektiva, sodelovanja v njem in njihove povezanosti z otroki in starši bi težko uspeli. Zato se jim starši za darovani trud, sprejetost in ljubezen prisrčno zahvaljujemo. V imenu staršev učencev 7. c-razreda Meta Andrejc iz Založ Obvestilo uredništva Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Koronarni klub Savinjska dolina Žalec vabi k včlanitvi vse, ki imajo težave srca in ožilja. Naslov: Hmeljarska 3, Žalec Vadbe: ponedeljek od 15. do 17. ure, torek od 9. do 10.30, sreda od 15.30 do 17. ure, petek od 9. do 10.30. Informacije: 040 546 740. Vrtčevske babice, vrtčevski dedki Dobra praksa graditve mostu med generacijami v Žalcu Eden izmed ciljev nacionalnega programa socialnega varstva starih ljudi v obdobju od 2006 do 2010 ter nacionalne strategije razvoja družbe z velikim deležem starega prebivalstva je demargalizi-rati tretjo generacijo v družbi s ponovno vključitvijo njenih velikih potencialov v skrbi za lastno kakovostno staranje in sodelovanje z mladima generacijama pri obvladovanju njihovih nalog. Rezultati raziskave (Potočnik, 1999) kažejo, da starostniki želijo predajati svoje življenjske izkušnje, modrost mlajšima dvema generacijama, zlasti mladim. Voditeljice skupine za kakovostno starost Zimzelen smo se povezale s strokovnimi delavci Vrtca Žalec. Izdelali smo načrt sodelovanja babic in otrok v vrtcu, ki je vseboval prenos znanja in izkušenj babic na otroke iz vrtca in obratno. Babice so se z veseljem odzvale vabilu, saj so imele že iz preteklega leta pozitivne izkušnje z radovednimi malčki. Vzgojiteljice so povedale, da se otroci veselijo srečanja z babicami in ga nestrpno pričakujejo. Utrinki "babic" o povezovanju z otroki v Vrtcu Žalec V štiri skupine malčkov sta se podali po dve babici z vnaprej pripravljeno 10-mi-nutno vsebino, ki se je nato v pogovoru in izmenjavi izkušenj razširila v eno uro. Babica M.: »Otroci so stolčke razvrstili v polkrog, tako da sem bila vsem na očeh. Predstavila sem se jim, od kod sem, kje sem hodila v šole, v službo in da nisem hodila v vrtec, ker takrat mamice niso bile zaposlene. Le očetje so takrat služili denar za preživetje. Počutila sem se sprejeto. Trema je popustila. Še danes imam v spominu tise drobne otroške glavice z radovednimi očmi. Predvsem glavico dečka s čisto svežo moderno frizuro, ki je s samozavestnim pogledom želel povedati, da je že skoraj dorasel. In deklica z nagubanim krilcem je vstala, da bi jo videli vsi. Takile majhni go- spodiči in gospodične so videti skoraj že odrasli.« V eni izmed skupin sta babici pokazali otrokom, kako so se igrali s punčkami, ki so jih sami izdelovali iz cunj. Otroci so tudi sami s pomočjo babic izdelali takšne punčke. Narisali so jim oči in usta in jih oblekli v nova oblačila. To so bile čisto njihove punčke, kar je bilo za otroke nekaj posebnega. Bili so zelo navdušeni. Ob čustveno ugodnem ozračju med mladimi so babice navajale, da se ne da opisati tega, kar so doživele: »To moraš doživeti. Če pogledaš v njihove očke, ene gledajo nagajivo, druge radovedno, tretje se svetijo. Razmišljali smo, kaj vse bodo morale te očke še videti in doživeti. Verjetno ne bodo odkrile sveta, a nam so s svojimi pogledi, objemi poplačale naš obisk.« Otroci so medse za materinski dan povabili babice iz skupine Zimzelen, ki jim pravijo »vrtčevske« babice, da jim pokažejo, kaj vse so se naučili. Podarili so jim svoje risbe, fotografije. Zanje so pripravili kulturni program. Tako prisrčnemu vabilo so se babice z veseljem odzvale. Vloge so bile zamenjane. Otroci, ki so bili prej poslušalci, so bili zdaj izvajalci programa. Sklepno razmišljanje Starostniki se radi družijo z mladimi in jim je to prijetno, to je pokazalo tudi druženje babic z otroki v Vrtcu Žalec. Babice so s pripovedovanjem, prikazom izdelovanja punčk iz cunj, pesmijo, plesom, igro prenašale svoje življenjske izkušnje na otroke. Bile so zgled za preživljanje tretjega življenjskega obdobja, model za pripravo in poznejše preživljanje lasne starosti, kot bivanjska gotovost, da je človeško življenje v sleherni situaciji in v vsakem obdobju smiselno. Babice so dejavno prispevale h kulturnemu bogatenju svoje dežele, tako da so poučevale mlade v vrtcu in se od njih učile. Vzgojiteljice v Vrtcu Žalec, ki predstavljajo srednjo generacijo, imajo izreden posluh za medgeneracijsko povezovanje. Izdelali smo tudi program medgeneracijskega druženja v naslednjem šolskem letu. ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO Razgibajmo življenje z žalskimi lekarnami Uspešno smo prebudili pomlad v sebi, naša srca so spet intenzivneje zaigrala, preveva nas vedrina, pogosteje nas spremlja nasmeh. Šesti rekreativni pohod na Sv. Jedert je uspel. Veseli smo, da ste nas počastili s tako številčno udeležbo. Priča smo bili vašim veselim obrazom. V stiku z naravo ste zagotovo vsaj malo pozabili na vsakodnevne stresne situacije, se sprostili, predvsem pa se prešerno nasmejali in napolnili z notranjo energijo, ki, upamo, še vedno odseva. Obljuba pa dela dolg! Vsem, ki še hranite bon za majico, sporočamo, da lah- ko predvidoma na začetku junija pridete v žalsko lekarno po vaš »spomin« na rekreativni pohod. Nasvete »za več zdravja« bomo odslej poskušali objavljati predvsem v »NAŠI LEKARNI«, reviji za izboljšanje kakovosti zdravja in življenja, ki je že več kot leto prisotna v slovenskih lekarnah. Tudi v prihodnje si jo lahko vsak mesec zagotovite tako v lekarni v Žalcu kot v Petrovčah. Zdaj je čas optimizma in svetlejših misli! Uživajmo v prijetnih pomladnih dneh in se veselimo življenja! Žalske lekarne Žalec Lidija Pavlovič, mag. farm. obiščite nas «BTI!W « in videli boste bolje Simona KODRIN, s. p. Delovni čas: Rimska cesta 35 pon.. pet.: 8. - 18. ure 3311 ŠEMPETER sobota: 8. -12. ure Tel.: 03/700 06 30 PREGLEDI VIDA - četrtek, 31. maj 2007 - četrtek, 14. junij 2007 - četrtek, 28. junij 2007 Naročite se na tel.: 700 06 30! NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL POLICE, RAY BAN... Gotovlje 72/a, 3310 Žalec Tel.: 03/571 78 71 GSM: 041 759 160 NOVO: ArU ---------------i~:-- Odprto: od 14. do 21. ure, sreda, četrtek in sobota po predhodnem naročilu od 8. ure. 10 % POPUST i ^ ---k c.-.-2. .. Načrtujemo še več modelov za sistematično povezovanje vseh treh generacij, saj se je potrebno že zdaj pripravljati na lastno starost, ki naj temelji na tesnejši povezanosti prve in tretje generacij. V Občini Žalec preko skupin za kakovostno starost sistematično tkemo povezanost prve in tretje generacije. Vabimo vas, spoštovane babice, dedki, da se nam pridružite v naslednjem šolskem letu. Že zdaj se prijavite v skupino za medgeneracijsko povezovanje na telefon 040/833 037. Pripravila: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. Zeleni nahrbtnik Društvo prijateljev mladine Braslovče je v tem šolskem letu vpeljalo okoljski program Zeleni nahrbtnik, ki ga je spremljala simpatična lutka Zmajček Jurček. Otroci posameznih vrtičkarskih enot Braslovče, Letuš in Trnova so izpeljali naloge v različnih vsebinah. Zbirali so odpadni material, izdelovali najrazličnejše izdelke, iskali znanilce pomla- Finale odbojke za st. dečke V četrtek, 12. aprila letos, se je na OŠ Koroški jeklarji odvijala finalna tekma v odbojki za st. dečke. Tekmovanja se je udeležila tudi naša šola, OŠ Šempeter v Savinjski dolini. V četrtek zjutraj smo se okoli 7.15 ure zbrali pred šolo vsi igralci, navijači, učenci 9. razreda, ki so ta dan koristih kot športni dan ter učenci, ki so v tem šolskem letu dosegli rezultate na športnem področju. Seveda je šla zraven udi naša ravnateljica, pomočnica ravnateljice, učitelji, ki so bili za spremstvo ter seveda naš trener, športni pedagog, g. Peter Huš. Nekatere pa so zraven spremljali tudi starši. Bili smo zelo živahni ter razigrani, saj smo že vsi komaj čakali tekmo, kije bila pred nami. Vzeli smo še malico ter se odpeljali. Na poti smo bih zelo mirni, saj smo bili že malo živčni in nestrpni. Ko smo se pripeljali pred OŠ Koroški jeklarji, so nas pričakali ter nas napotili naprej. Na začetku je bil slavnostni sprejem za vse ekipe: domačo ekipo, OŠ Koroški jeklarji, OŠ Žužemberk, OŠ Žirovnica ter našo šolo, OŠ Šempeter v Savinjski dolini. Najprej je bila predstavitev vseh ekip ter igralcev, nato je bil nagovor ravnateljice, župana ter njihovega gosta, igralca OK Autocommerce, Tineta Urnauta. Po tem pa je sledila že 1. tekma, ki sta jo odigrali domača ekipa OŠ Koroški jeklarji proti OŠ Žužemberk. Domačini niso imeli sreče in so tekmo izgubili. Naslednjo tekmo pa smo že imeli mi, OŠ Šempeter proti OŠ Žirovnica. Na žalost pa smo to tekmo izgubili. Takoj po tekmi smo imeli še eno tekmo proti domači ekipi OŠ Koroški jeklarji. Ta je bila najbolje odigrana, saj smo dobili že 1. set in to z zelo veliko razliko. Malo preveč smo se že veselili morebitne zmage in smo zato izgubili naslednji set. Bilo je treba odigrati set do 15 točk, seveda pa smo se takrat zelo potrudili ter ta set tudi dobili. Vsi smo bili veseli, ker smo se zavedali, da že imamo medaljo v rokah. Imeli smo čas za kosilo, saj smo imeli prosti 2 tekmi. Ko smo se najedli, smo si še malo ogledali šolo, nato pa odšli nazaj v telovadnico in si ogledali še tekmi, ki sta se odvijah v telovadnici. To sta bili tekmi med OŠ Žirovnica proti OŠ Žužemberk ter med OŠ Žirovnica proti domači ekipi OŠ Koroški jeklarji. Prvo tekmo je dobila ekipa OŠ Žužemberk, drugo pa OŠ di, izdelali pomladne cvetlice, gubanke, sadili različne cvetlice v cvetlična korita, doživljali živo in neživo naravo z vsemi svojimi čutih, odkrivali lastnosti lesa, papirja in drugih materialov, odkrivali različna orodja ter obiskali pletarsko delavnico. V sklopu svojih zadolžitev so izdelali veliko najrazličnejših izdelkov, ki so jih predstavili na zaključni prireditvi v dvorani zadružnega doma v Braslovčah. Program je v skupnem rajanju vseh otrok in staršev pripravilo Društvo prijateljev mladine Braslovče pod vodstvom Blanke Nerad in plesne pedagoginje Mojce. Imeli so se zelo lepo in odločili so se, da bodo program ponovno izpeljali prihodnje šolsko leto in z njim nadaljevali tudi v prvem razredu osnovne šole. T. T. Žirovnica. Imeli smo še zadnjo tekmo, ki je odločala o razporeditvi mest od 1. do 3., saj je 4. mesto zasedla domača ekipa OŠ Koroški jeklarji, ki je izgubila vse tekme. Igrah smo proti OŠ Žužemberk ter je na žalost izgubili. Vse je bilo odločeno: 1. OŠ Žužemberk 2. OŠ Žirovnica 3. OŠ Šempeter 4. OŠ Koroški jeklarji Bili smo veseli, saj smo prišli le po medaljo in ne po zmago. Podelili so še pokale za najboljšega igralca, ki ga je dobil igralec OŠ Žužemberk, najboljšega podajalca, ki ga je dobil prav tako učenec OŠ Žužemberk in za najboljšega napadalca, ki ga je dobil domačin učenec iz OŠ Koroški jeklarji. Vsem tekmovalcem še enkrat iskrene čestitke za osvojeno tretje mesto in hvala navijačem, saj brez njih gotovo ne bi bili tako dobri. Za športne novinarje OŠ Šempeter: Matic Trepelj Kecskemet ni na koncu sveta 6 let že potujemo učenci in učitelji šol Griže ter Laszlo Toth iz Kecskemeta na relaciji Slove-nija-Madžarska. 6 let že tkemo vezi prijateljstva, 6 let si izmenjujemo darila, pošiljamo sporočila, telefoniramo, 6 let pripravljamo kulturni program za obisk, 6 let igramo nogomet in se veselimo ob uspe- hu in žalostimo ob neuspehu naše ekipe, 6 let se sliši madžarska pesem v Grižah in naša Gobca s harmoniko v Kecskemetu, 6 let se objemamo ob srečanju in ob slovesu, 6 let se mučimo s tujimi jeziki in se preizkušamo v znanju angleškega jezika, 6 let razmišljamo, kaj bomo kupih za darilo prijateljem na Ma- džarskem, 6 let učenci obeh šol prenočujejo drug pri drugem in se družijo, 6 let že spoznavamo našo in madžarsko kulturo in naravne znamenitosti. In še bi lahko našteval. Pomembno pa je predvsem to, da smo pred šestimi leti stopili na pot prijateljstva, na pot spoznavanj novih moralnih vrednot in drugačnosti... Skratka, življenje ne teče več po ustaljenih tirih! Franci Žagar, ravnatelj Odprta vrata k prijateljem Čeprav sva na Madžarskem enkrat že bili, je bilo letošnje doživetje nekaj posebnega, drugačnega, vznemirljivejšega. Ko smo polni pričakovanj sedli na avtobus, večina ni vedela, da je pred nami dolga pot, ki pa se je kmalu iz dolgočasne avtobusne vožnje spremenila v zabavno. Gledali smo filme, pripovedovali šale, peli, se igrali besedne igre, vmes pa celo poslušali gospoda ravnatelja, ki nas je opozarjal na pokrajino in mesta, skozi katera smo se peljali. Naš prvi večji posta- Petrovčani smo podpisali ekolistino V začetku šolskega leta smo se tudi na OŠ Petrovče skupaj s POŠ Trje vključili v projekt EKOŠOLA (projekt evropskega združenja oz. sestavni del programa EU za okoljevarstveno izobraževanje) in po številnih nalogah ter realizaciji vseh 6 korakov (ustanovitev EKOSVETA, analiza stanja v okolju, priprava načrta delovanja EKOŠOLE, priprava tematskih sklopov za delo v šoli in izven nje, sprotno spremljanje in vrednotenje projekta na šoli, obveščanje in sodelovanje z mediji) dočakali slavnostni trenutek - podpis EKOLISTI- NE (podpisniki: gospe Nada Pavšer, Jerica Dobnik, Nada Jelen, Romana Gajšek, Polona Počivalšek, gospoda Lojze Posedel in Marijan Turičnik ter učenca Tamara Tavčar in Benjamin Ograjšek)... Poleg eko obarvanega kulturnega programa (ples, igrica Leteča hišica, folklora in recitacije) je vse prisotne nagovoril gospod župan, ki je poudaril pomembnost tovrstne osveščenosti in pohvalil naše dosedanje delo. Podelili smo tudi nagrade posameznikom KONJENIŠKI CENTER ZLATI I) POLETNI TABOR ZA OTROKE - Nazaj k naravi V našem Konjeniškem centru Zlati D tudi letos prirejamo celodnevne tabore za otroke. AKTIVNOSTI V ČASU POLETNEGA TABORA: - spoznavanje dela na kmetiji - jahanje - spoznavanje ekološke poti okoli vrbenskega jezera - kuhanje - učenje pravilnega pristopa do konja - družabne športne igre - učenje botanike - delo na vrtu - izdelovanje raznih izdelkov in druženje TERMINI: od 2. do 6. julija, od 23. do 27. julija, od 30. julija do 3. avgusta, od 6. do 10. avgusta, od 20. do 24. avgusta. Cena celodnevnega tabora (5 dni) je 120 €. Cena vključuje: zajtrk, kosilo, sadje, sokove, vse delovne pripomočke ... Za vse informacije in rezervacije pokličite: Danica Šepec, 041 610 091, Alenka Škrabec, 031 323 347. Naš naslov: Vrbje 6,330 Žalec, tel./faks: 03 571 73 04. za ekohimno (Maksi Drobež, 4.b/8) in ekoznak (Maša Zupanc, 4.b) ter najboljši razred pri zbiralnih akcijah (4.b na OŠ Petrovče in 4.r. na POŠ Trje). Ob koncu so pevci vseh zborov zapeli EKOHIMNO, voditeljici Kaja in Tamara pa sta goste povabili na EKO-KLEPET v šolsko knjižnico, učence pa k EKOPOUKU. Marjana Lešnik, OŠ Petrovče Prišel je dan Iz dimnika se črni dim vali in celo vas nam zamegli. Narava naša tega se otepa, saj gosti plin se tam potepa... AAA... Prišel je dan, od sonca obsijan, dan, ko nihče ni več od onesnaženja bolan. Potočki čisti kot biser žuborijo, v njem ribice zdrave živijo. Na nebu pa ptički brezskrbno letijo in veselo pesmico žvrgolijo. V gozdu srnice skakljajo, ker zdravo - bio - hrano imajo. Po cestah kolesa drvijo, ker avtomobili na odpadu že spijo. Maksi Drobež, 4. b/8 , OŠ Petrovče nek je bil ob Blatnem jezeru. Vreme je bilo prav poletno, voda topla, zato si nismo mogli kaj, da ne bi pomočili nog vanjo. Tako smo uživali že prave poletne radosti. Naš cilj je bil čedalje bližje in končno smo prispeli v Kecskemet, mirno in prijazno mesto, veliko kot naš Maribor. Pred šolo Laszlo Toth so nas že čakali učenci, učitelji in starši. Sprejem je bil prisrčen in gostoljuben. Prvi pogledi so že radovedno iskali obraze svojih gostiteljev in tako so se prve simpatije začele rojevati že kar prvi dan. Nekateri so s strahom pričakovali, kako se bodo navadili pri družinah, a že po prvi noči so spoznali, da je ves strah odveč, saj so se vsi trudili, da smo se počutili kot doma. Naslednji dan smo bili do večera v šoli. Dopoldan so potekale igre z žogo. Po dobri in napeti igri je pokal osvojila naša nogometna ekipa. Po športnih dejavnostih je sledila kulturna prireditev, ki je trajala kar dobre tri ure. Nastopila je tudi naša plesna skupina Neja's dancing team. Na noge smo spravili celo telovadnico in poželi bučen aplavz. Pridobili smo si kar nekaj oboževalcev, ki so tekali za nami po šoli in želeli naše podpise. Tudi večer se je nadaljeval s plesom. Na hodniku šole smo imeli disco. To je bila priložnost, da smo se dekleta zbližala s svojimi simpatijami. Naslednje jutro je bilo potrebno vstati zelo zgodaj. Čakal nas je izlet v Budimpešto in Višegrad. Bolj kot kulturni spomeniki, ki so bili mimogrede zelo veličastni, je nas, mlade, zanimalo druženje. Jezik ni bil ovira. Bili smo že pravi prijatelji. Zato je bilo tretje jutro toliko težje za nas vse, kajti na vrsti je bilo slovo. Ponovno smo se zbrali pred šolo, od svojih novih prijateljev smo v spomin prejeli darila, nato pa je napočil čas odhoda. Jokali smo vsi, saj smo se poslavljali od dobrih ljudi, s katerimi smo v štirih dneh močno navezali stike in vzpostavili prijateljske vezi. Vsi smo pozabili na domotožje, ostali bi še dlje ali pa bi nove prijatelje vzeli s sabo. A vse lepo enkrat mine. Na koncu pa še to. Hvaležni sva naši šoli in vsem, ki so omogočili, da spoznava novo kulturo in nama s tem odprli vrata do novih spoznanj in prijateljev. Eva Ferčec in Ines Potočin, 9. b OŠ Griže Bambi Obtočila CWfc-Art Metronlc-Komet d,o.o,, Opekarn« 5, Trbovlje -OPREMAZA DOJENČKE - OBLAČILA od 0 do 14 let - IGRAČE Najdete nas v trgovskem centru na Polzeli. Od ponedeljka do petka, od 8.00 do 20.00, Sobota od 8.00 do 13.00 Vljudno vabljeni! r • v nri» v • • Kriz na Tišini Zbrana družba ob blagoslovu križa Tišina, tako je Iztok Seme poimenoval svoj košček zemlje v Podvrhu pri Braslovčah. Iztok je namreč velik ljubitelj narave in že kot otrok je večino svojega prostega časa preživel s prijatelji, s katerimi se je potikal po bližnjem gozdu. Takrat je družina živela v Laškem. Ko je bil Iztok star 15 let, pa so se preselili v Parižlje. Občudovanje narave se je z leti stopnjevalo in ko se je ponudila priložnost, da si v Podvrhu kupi košček zemlje, se temu ni mogel upreti. Vsak prosti trenutek preživi na svoji Tišini, kjer ima počitniško prikolico, ureja okolico, uredil si je ribnik z otočkom, goji cvetlice, predvsem pa uživa v miru in si polni baterije za vsakdanje napore. Pred kratkim se mu je porodila zamisel, da bi na tem svojem prostoru postavil tudi križ. Sam ga je izdelal in je nekaj posebnega, saj sta na njem dva Kristusa. Eden zre s križa na njegovo Tišino, drugi pa z druge strani na Iztokove sosede. Pred kratkim je križ blagoslovil tudi braslovški župnik Milan Gosak, tej slovesnosti pa so prisostvovali sosedje, Iztokovi sorodniki in prijatelji. Kot pravi, ob večerih, ko opazuje utripajočo lučko na križu, čuti neizmerno hvaležnost, da je preživel na Tišini še en lep dan, in želi si, da bi jih bilo še veliko. T. Tavčar Deset let druženja Pred desetimi leti je nekaj žensk iz KS Trnava na pobudo upokojene učiteljice Ide Viđali začelo svoj čas organizirano namenjati telovadbi. Iz tega se je razvilo pravo druženje, ki zdaj vključuje že 28 članic, pretežno upokojenk. Pred kratkim so se zbrale na turistični kmetiji nad Žovneškim jezerom, kjer so v prijetnem druženju proslavile desetletnico delovanja. Skupaj z Ido Vidah, ki je s svojo energijo in pozitivnim odnosom dosegla, da članice skupine dobro skrbijo zase in svojo telesno pripravljenost, so prve skupne korake te neformalne skupine naredile še Zofija Cizej, Ana Lenko, Marija Malis, Marija Potočnik, Greta Paulič, Cilka Šketa, Cirila Turk in Marija Turk. Desetletje telovadbe je prineslo tudi številne druge lepe in nepozabne trenutke. Rade se spominjajo potepanja po Goričkem, še posebej ogleda gradu Grad, v lepem spominu so jim ostali Novi Vinodolski, Rovinj, Koz- jansko - Olimje, Kostanjevica, Italija, Doberdob, otok Barbo-na, Minimundus, Plitvice, Vi-šarje in še bi lahko naštevali. Vsako leto skupaj praznujejo prihod novega leta, prav tako ne izpustijo zaključkov telovadnega leta, pomembnega praznika ali kolesarjenja. Že desetletje pridno telovadijo in krepijo svoje zdravje. Seveda vsega tega ne bi bilo, pravi Ana Lenko, če ne bi bilo volje in želje, predvsem pa skrbnega in strokovnega vodenja, za kar gre zahvala Idi, ki jih vedno spomni na prvotno nalogo, na gibanje za zdravje. D. Naraglav Skupna fotografija večine udeleženk ob desetletnici druženja Angela Sotlar - devetdesetletnica Angela Sotlar, rojena Piki, je pred prihodom v Dom oskrbovancev na Polzeli živela v Šempetru. Četrtega maja je dočakala svoj 90. rojstni dan. V domu živi že nekaj let. Sprva je bila vsaj delno gibljiva, zdaj pa so ji precej opešale tudi druge življenjske funkcije. Pogosto jo obiskuje njena skrbnica Tatjana Moškon, saj nima svojih otrok. Pri njej je bila na obisku tudi na dan njenega rojstnega dne, ko so jo obiskali predstavniki RK in KS Šempeter. Angela Sotlar se je rodila na Vranskem v štiričlanski družini Piklovih. Imela je še tri brate: Cirila, ki je bil tapetnik, Gusti-ja, ki je bil mizar, in Silvestra, ki je bil poštar. Angela je bila vse do upokojitve zaposlena kot pletilja v Tovarni nogavic Polzela. Leta 1946 se je prvič poročila, drugič pa leta 1979. Upokojila se je konec leta 1969 in živela prijetno jesen svojega življenja, dokler ji ni tega preprečila bolezen. Sledil je odhod v dom, kjer lepo skrbijo zanjo. D. Naraglav Angela Sotlar Četrto srečanje abrahamovcev na Polzeli Pred štirimi leti se je pol-zelski župnik Jože Kovačec srečal z ambrahamom in od takrat dalje, ko so se prvič srečali abrahamovci iz celotne župnije, na njegovo pobudo vsako leto pripravijo srečanje abrhamovcev. To je tistih, ki v letu praznujejo petdeseti rojstni dan. Četrto srečanje so začeli s sveto mašo, sledili sta podelitev rož in pogostitev. Bilo je zelo veselo, saj se je zbralo kar veliko število slavljencev. T. T. Letošnji jubilanti - abrahamovci in župnik Jože Kovačec Ukinili nižjo gimnazijo na Vranskem Zadnji maturantje Nižje gimnazije Vransko: Cukjati Franc, Golob Karli, Golob Adi, Semprimožnik Janez, Novak Joško, Goro-pevšek Franc, Kralj Janez, Kladnik Roža, Cukala Teka, Leskovšek Marta, Pavlič Fanika, Rančigaj Slavka, Križnik Vida, Vidrajs Vera, Bolte Marjanca, Novak Jožica, Regulj Fanči, Terglav Marija, Gregl Ivica, Uranič Kristina, Trebušak Štefka, Pestotnik Jernej, Belšak Tone, Pungartnik Tomo, Praprotnik Cena in Učakar Ciril. Predavatelji so bili: Štravs Berta, Vogrinc Jožica, Raner Tilka, Vogrinc Jože, Novak Ivanka, Dečman Hilda, Plavčak Miha in Levstik Vera (ni na posnetku), (priimki so namenoma napisani pred imenom, ker so takrat tako obvezno pisali vse podatke) Brez vznemirjenja. To se je zgodilo leta 1957, ko so 20. maja tedanji dijaki nižje srednje šole na Vranskem, kot zadnji, prejeli zaključna spriče- vala o opravljenem štiriletnem šolanju na nižji gimnaziji. Prav vsi so nadaljevali šolanje na srednjih in tehničnih šolah, ena tretjina pa kasneje na fa- kultetah. Med njimi je bil tudi France Cukjati, dr. medicine, poslanec in sedanji predsednik parlamenta Republike Slovenije. Joško Novak Zlata poroka zakoncev Tratnik Po obredu zlate poroke so nazdravili zlatoporočencema V Savinovi hiši v Žalcu je bila zlatoporočna slovesnost, pri kateri sta bila glavna Rafael in Frančiška Tratnik z Vranskega, obred pa sta opravila Vlado Rančigaj in matičar Henrik Krajnc. Rafael se je rodil 1927. leta v Sv. Miklavžu pri Mozirju, kjer je obiskoval osnovno šolo in se pozneje izučil za usnjarskega pomočnika, se zaposlil v Inde Vransko, kjer seje tudi za stalno naselil. Julijana, rojena Širše, se je rodila leto pozneje v Taboru, kjer je preživela svojo mladost. Spoznala sta se na vaški veselici v Prekopi. Hitro je preskočila iskrica ljubezni, ki je povzročila, da sta začela z načrtovanjem skupne prihodnosti in se maja 1957. leta poročila. Takoj po rojstvu hčere Nade sta na Vranskem začela graditi hišo, v katero seje mlada družina vselila 1961. Medtem ko je Rafko hodil na delo v Inde, je Julka doma skrbela za dom. Življenje je teklo v drobnih srečah, tako da se je njuna mladost skoraj neopazno prevesila v zrela leta. Pomemben dogodek je bila poroka hčere Nade, življenje in novo mladost pa so zlatoporočencema prinesli vnuki. Kljub visokim letom in bolj krhkemu zdravju sta Rafko in Julijana srečna, da sta doča- kala ta imenitni jubilej, vsi pa si želijo, da bi skupaj preživeli še vrsto let. T. Tavčar ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net Novo Celje, Ü četrtek, 21. junij, Äl I .«Sž-it ir>- fii ob 21 . uri Žalec ostaja sredi zvezd Člani zasedbe Flying Pickets so pohvalili žalsko publiko. Dvojna zmaga domače vokalne skupine Cantemus Festival vokalne zabavne glasbe v Žalcu si je ime Sredi zvezd nadel po legendarni skladbici Zemlja pleše, a z vsako ponovitvijo se na žalskem odru predstavijo že uveljavljene zvezde vokalnega popa in skupine, ki so na poti mednje. Tudi jubilejni, peti festival je bil uspešnica, ne le po organizacijski, ampak tudi tekmovalni plati, saj je prvo mesto občinstva in strokovne žirije osvojila domača vokalna skupina Cantemus. Pobudnik festivala je bila prav vokalna skupina Cantemus KUD Svoboda Žalec z vodjem Matjažem Kačem na čelu, ki je tudi umetniški direktor festivala, prireditev pa so podprli Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Žalec, Občina Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Festival vsako leto prinaša kaj novega, letos so prvič pripravili seminar za prireditelje vokalne popglasbe, ki ga je vodil prof. Tomaž Habe, in za pevce vokalnega popa, ki ga je vodila Darja Švajger. V petkovem večeru je ponovno nastopila ena svetovno najbolj priznanih skupin na področju izvajanja vokalne popglasbe Flying Pickets, ki prav letos praznuje 25 let obstoja. Od prvotne zasedbe je aktiven samo še njihov menedžer. Čeprav se člani občasno zamenjajo, pa so prav vsi odlični vokalisti in plesalci. Skupina ima sedež v Londonu. Na vprašanje, ali je težje peti ali plesati, je po koncertu Andy Laycock povedal, da je najtežje nehati nastop. Pohvalil je odlično žalsko publiko in povedal, da bodo jeseni verjetno spet gostovali v Sloveniji. Kako bodo proslavili 25-letni-co, ni povedal, je pa dodal, da bodo ob 50-letnici pripravili koncert na Luni. Pred njihovim nastopom je občinstvo v dvorani ogrela domača vokalna skupina Cantemus, ki je gostom ob 25-letnem jubileju podarila torte, občinstvo pa jim je zapelo čestitko. Fantje so se po nastopu skupaj z občinstvom posladkali s torto. Kot je povedal Matjaž Kač, so stike s Flying Pickets navezali na festivalu Vokal.total v Gradcu, za prihodnje leto pa so se že dogovorili z njihovim članom Andreo Figallo, ki je doma v Trstu, da bo član strokovne žirije šestega festivala Sredi zvezd. Sicer pa je po besedah Matjaža Kača namen povabila takšne vrhunske skupine v tem, »da udeleženci festivala vidijo vrhunsko izvedbo, da dobijo ideje za naprej, kako je potrebno interpretirati glasbo, tudi kako se obnašati na odru, kako narediti koreografijo in kako biti svoboden na odru. Že Darja Švajger je poudarila, da pri tej zvrsti glasbe ne moreš na odru samo peti, ampak moraš preprosto »žurati«. Slovenci smo glede tega še malo zavrti, upam pa, da bomo šli naprej, saj ima tujina - ne le Amerika, ampak vsa Evropa - takšne vrhunske skupine, kar smo videli na festivalu v Avstriji Vokal.total. Zanimivo je, da je tam manj prostora za publiko kot v žalski dvorani, res pa festival traja več dni. Vsekakor ni razloga, da bi se festival vokalne pop glasbe selil v katero drugo mesto.« V sobotnem tekmovalnem delu festivala Sredi zvezd je nastopilo 8 vokalnih skupin: VS Stična, VS Kolapjanke iz Siska, Sonus iz Oplotnice, Jaz-zy.si iz Črnuč, Male malice iz Ljubljane, Cantemus iz Žalca, Vocalissimo iz Ljubljane in Amadeus iz Šmarja pri Jelšah. Njihovo petje in nastop je ocenjevala strokovna žirija, v kateri so bili predsednik profesor Tomaž Habe in člani Tomaž Kozlevčar, Samo Ivačič ter legenda hrvaškega jazza, skladatelj in aranžer Miljenko Prohaska. Odločitve žirije in občinstva so bile tokrat usklajene, med zasedanjem žirije pa je kot gost nastopila Dekliška tolkalna skupina ŠUS. Občinstvo je tretje mesto dodelilo skupini Male malice, drugo skupini Sonus, prvo mesto pa domači vokalni skupini Cantemus. Žirija je skupini Sonus podelila tretje mesto in tudi priznanje za najboljšega debitanta na festivalu. Druge so bile Male malice, ki so prejele tudi priznanje za najboljši celostni nastop, prvo nagrado pa je prejela skupina Cantemus, ki je prejela tudi priznanje za najboljšo izvedbo slovenske pesmi in najboljši izbor programa. Skupina Bit, povod za njen nastanek je bil prav žalski festival in je v Žalcu zmagala že trikrat, letos na festivalu ni sodelovala, ker prav te dni snema zgoščenko. Na koncu zadnjega festivalskega večera so pohvalili organizatorje, zadovoljna pa je bila tudi stroga strokovna žirija. Prof Tomaž Habe je o kakovosti petja na festivalu povedal: »Vedno se da kaj izboljšati. Malo se že premika, slišali smo nekaj slovenskih skladb, ki so zelo dobro aranžirane in res dobro zazvenijo. Pri tej zvrsti je namreč zelo pomembno, da je aranžma pripravljen prav za določeno skupino, za glasove, ki so v posamezni skupini. Tu so še velike rezerve. Sklad RS je organiziral seminar, pa sta samo dva od sodelujočih ugriznila v to malo kislo jabolko za tistega, ki misli, da je že vse spoznal. Veliko je treba narediti na individualni interpretaciji, posebej tam, kjer pojejo solistično. Pri tej zvrsti petja je veliko delčkov, ko izstopajo posamezniki solistično in vodijo vzdušje cele skladbe. Tu je še veliko možnosti za izboljšanje. To zahteva veliko pevskega znanja, same tehnike in ostalega znanja, pa seveda zelo dobra ušesa. Danes smo namreč slišali velik diapazon skupin, od čisto solidnega petja, nekaj je bilo intonančno zelo problematičnih, do zelo sočnih, polnih harmonij, ki jih izvajajo najboljši. Sicer pa je kakovostna rast na Slovenskem prisotna in dokler bo tako, bomo seveda zadovoljni.« Miljenko Prohaska pa je povedal: »Zelo dobro, prekrasno je bilo, prišel sem dan pred tekmovalnim delom, da sem slišal tudi Flying Picket. Vesel sem bil, ko sem izvedel, da festival poteka že pet let. Danes so me vprašali, kaj bi bilo treba spremeniti. Nič ni treba spremeniti, samo nadaljevati, vse je izvrstno. Spontanost ljudi, ki prihajajo sem, ki velik del svojega prostega časa preživljajo na vajah, ne po lokalih. To je čudovit občutek, da so takšni ljudje. Morda bi morala državna televizija večjo pozornost posvečati takšnim dogodkom, kar je problem tudi na Hrvaškem.« Tomaž Kozlevčar pri pripravi festivala sodeluje od vsega začetka: »Stvari so zdaj uteče- ne, na začetku smo združevali moči vsak na svoj način. Jaz sem skušal pripeljati na festival čim več objektivnosti in stroke, treba je bilo najti dobre sodelavce, ponuditi festival medijem, narediti šovpro-gram, zato sem pripeljal svoje skupine, v katerih delujem. Kar se tiče organizacije, je vedno bolje. Veseli me, da je v letošnjem letu skupina Cantemus v letošnji konkurenci zablestela in prav na jubilejnem, petem festivalu doživela svoj vrhunec, ko je dobila kar nekaj nagrad.« Člani Cantemusa so bili presenečeni in seveda navdušeni nad svojim uspehom. Zagotovo bodo tako še bolj samozavestno nastopili na tekmovanju v Dalmaciji na Večerih dalmatinske pesmi. Kot zmagovalka žalskega festivala bo skupina Cantemus nastopila tudi na festivalu Vokal.total v Gradcu. Prav z omenjenima festivaloma načrtujejo v prihodnje tesnejše sodelovanje. K. R. Telefon: 03/712 12 80 Petdeset zlatih let Zlata poroka je velik življenjski praznik, ko se zlato-poročenca s ponosom zazreta v sadove svojega dela in se ob tem spominjata let, ki sta jih preživela skupaj. Takšen pra- znik sta 12. 5. 2007 praznovala Marija in Florjan Šon iz Zabukovice. Po petdesetih letih sta svečano zaobljubo ponovila pred župnikom v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu in pred matičarjem na izletniški kmetiji Pri mlinarju v Gotovljah, kjer sta ženin in nevesta za svoje tri otroke, tri vnuke, pravnuka ter številne sorodnike in prijatelje pripravila prisrčno zabavo. Na koncu so se vsi razšli z željo, da ostane njuna vez še naprej tako trdna. M. C. Zlatoporočenca Adrinek Preboldčana Pavla in Ciril Adrinek sta te dni praznovala pomemben mejnik v svojem življenju, 50-letnico zakonske zveze, zlato poroko. Civilni obred sta v Gar-nem šport hotelu Prebold opravila preboldski župan Vinko Debelak in matičarka Darja Ažnik. Po slovesnosti so se zlati svatje odpravili v župnijsko cerkev, kjer je domači župnik Damjan Ratajc bral zlatoporočno mašo. Ciril Adrinek se je rodil v Stinici pri Vitanju kot drugi od sedmih otrok. Svoje otroštvo je preživljal pri starih starših, ker so se njegovi starši zaradi dela preselili v Liboje. Ko je bil star 14 let, se jim je pridružil in se v keramični tovarni izučil za mizarja, pridružil pa se je tudi tamkajšnji godbi na pihala. Leta 1966 se je zaposlil kot hišnik, kurjač in voznik na osnovni šoli v Preboldu, pozneje pa v podjetju Aero v Šempetru. Leta 1989 se je upokojil. Pavla se je rodila v Boletini pri Ponikvi kot prva izmed štirih otrok. Osnovno šolo je obiskovala v Petrovčah, vajeniško šolo pa v Žalcu. V Libojah se je zaposlila kot strugarka keramike in se leta 1966 prav tako zaposlila na preboldski osnovni šoli in pozneje v Aeru, kjer je končala šola za laborantko in se leta 1986 upokojila. Ciril in Pavla sta se spoznala v Libojah in se kmalu nato poročila. V zakonu sta se jima rodila hči Jelka in sin Miran, zdaj pa imata tudi štiri vnukinje, Jano, Anjo, Moniko in Simono. Kljub letom sta zelo aktivna. Pavla je poverjenica pri Društvu upokojencev Prebold in vodja sekcije ročnih del Pentlje. Po vseh življenjskih izkušnjah in preizkušnjah si želita le še trdnega zdravja zase in za otroke. T. Tavčar Zlatoporočenca Pavla in Ciril Adrinek ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zksLzalec@siol.net KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI v izvedbi učencev OŠ Griže za mladinski abonma in izven Torek, 5. junij 2007, ob 17. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Razširitev zbirke Prebold skozi čas Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold je ob pomoči Občine Prebold in v sodelovanju s Krajevnim združenjem borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Prebold v preteklih prazničnih dneh postavilo na ogled stalno razstavo Prebold v času 1. in 2. svetovne vojne. Na slovesnosti ob odprtju je zbranim najprej spregovoril predsednik Zgodovinskega in narodopisnega društva Vladimir Skok: »Kaj podob- nega v Preboldu ni obstajalo. Bila je le spominska soba narodnega heroja Slavka Šlandra z delnim prikazom tistega časa. V našemu odboru in borčevski organizaciji smo menili, da si ta kruti vojni čas zasluži večje pozornosti, več opisov in dokumentov, ki bodo dali poglobljeno sliko takratnih razmer in življenja v tem času, ko je vsak 10 občan sedanje Občine Prebold izgubil svoje življenje. Zbirko iz časov 1. in 2. svetovne vojne kot tudi celotno zbirko Prebold skozi čas bomo še dopolnjevali. Posebno mesto bo namenjeno naši osamosvojitveni vojni iz leta 1991. Želimo izdajati tudi bilten, ki naj bi občasno izhajal in prinašal vsebino iz življenja naših občanov nekoč. Zamisli in želja je še veliko in želimo si, da jih tudi uresničimo.« O pomenu tokratne pridobitve sta udeležencem slovesnosti spregovorila tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak in predsednik KO ZB za vrednote narodnoosvobodilnega boja Viljem Petek. Poudarila sta pomen te pridobitve in izrekla zahvalo preboldskemu zgodovinsko-narodopisnemu društvu za uspešno izpeljavo zastavljenega projekta. D. N. Pestri Gališki dnevi Letošnji Gališki dnevi, ki bodo že trinajsti po vrsti, bodo potekali ves mesec. Začeli so se prejšnjo soboto in bodo trajali do 24. junija. V soboto so začeli z likovno delavnico izdelovanja rož iz krep papirja, na kateri so sodelovali učenci osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Ta dan so pripravili tudi slovesno prireditev z odprtjem Galiških dni, ki so jo združili z razstavo likovnih izdelkov in gledališko predstavo. V nedeljo je bil tradicionalni odprti turnir v malem nogometu. Prihodnji petek, 1. junija, bo prireditev S pesmijo in plesom v poletje. V nedeljo, 3. junija, se bodo podali na pohod po obronkih KS Galicija. V petek, 9. junija, bodo odprli razstavo ročnih del, v soboto bo organizirana predstavitev planinske opreme in dejavnosti ter prikaz reševanja z vojaškim helikopterjem. Nedelja, 10. junija, bo v znamenju turnirja v malem nogometu za pokal KS Galici- ja. Naslednjo soboto (16. junija) bo gasilsko tekmovanje za prehodni pokal KS Galicija in velika vrtna veselica z ognjemetom. Drugi dan, to je v nedeljo, 17. junija, bo odprti tenis turnir za pokal KS Galicija z družabnim srečanjem. Petek, 22. junij, je namenjen predavanju Urinska inkontinenca, predstavitvi in pokušnji z naslovom Od žetve do kruha. Sobota bo v znamenju teka na Goro in kresne noči na Gori z bogatim kulturnim programom in iskanjem kresnih zakladov. Zadnji prireditvi bosta v nedeljo, 24. junija. Ta dan se bo igrala košarka v trojkah, streljalo pa se bo tudi z zračno puško. Poleg omenjenih prireditev se obeta še ena, posebno zanimiva. V prvi polovici junija se bo v dvoboju z ekipo iz Tunizije pri POŠ Trje predstavil Judo klub Sankaku. V ekipi Sankaku kluba bosta tudi domačinki Urška Žolnir in Petra Nareks. D. Naraglav eINŠTALATERSTVO Šturbej Ivan s.p. OGREVANJE VODOVOD HLAJENJE Polzela 143/b, 3313 Polzela. Gsm: 041 65 32 87. Fax: 03/705 03 71 ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC *S Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si I Tel.: 03 712 12 50. E-pošta: zkst.zalec@siol.net razpnimo jadro SOBOTA, 2. JUNIJ, OB 10.URI ŠPORTNI CENTER ŽALEC maim se rola ••• - hitrostno spretnostno rolanje - INLINE hokej turnir _______- preizkusi se v rolanju n MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC tropske medicine Uganda 2006. PRIREDITVE V JUNIJU Torek, 19. junij, ob 19. uri v Medobčinski matični Torek, 5. junij, ob 19. uri knjižnici Žalec v Medobčinski matični predstavitev knjige Zlatka knjižnici Žalec Blažiča Zgodovina moje Breda Smolnikar in njena heroinske odvisnosti. pravica. Z avtorjem se bo Z Bredo Smolnikar se bo pogovarjala Andreja pogovarjala Alma M. Sedlar. Hutinski. Torek, 12. junij, ob 19. uri Torek, 26. junija, ob 17. uri v Medobčinski matični v Medobčinski matični knjižnici Žalec knjižnici Žalec Afrika daleč od Safarija Po pravljici diši. - humanitarna odprava Pravljična ura z Andrejem. Planinske grče - Boža Jordana - ni več Pred približno devetimi leti so v Predvoru pri Kranju štirim planinskim »grčam« podelili najvišje planinsko priznanje Planinske zveze Slovenije. Priznanja so dobili trije Gorenjci in en Savinjčan, Božo Jordan. Leta 2001 so na Homu zabukoviški planinci pripravili posebno slovesnost, s katero so počastili svojega prijatelja, planinca, učitelja, vodnika Boža Jordana, ki je 8. oktobra tega leta dopolnil sedemdeset let. Srečanje je izzvenelo v prijetnem in nepozabnem vzdušju, ki so ga prepletali spomini na številne planinske poti, pohode, slovensko in jugoslovansko planinsko transverzalo, razna planinska srečanja in druge dogodke, ki so zaznamovali, lepšali in bogatili njegovo in njihovo življenje. V četrtek, 10. maja, smo bili z Božom in njegovim neprecenljivim delom, ki ga je dal slovenskim in savinjskim planincem, le z mislimi in spomini na skupne trenutke, ki smo jih doživljali z njim. To je bil dan slovesa, dan žalosti, dan, ko smo mu lahko še zadnjič, čeprav posmrtno, izrekli zahvalo za njegovo delo in trud, ki ga je vlagal kot profesor in kot planinec. V imenu Občine Žalec in KS Šempeter je na žalni seji o njem spregovorila podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik, v imenu PD Šempeter in vseh savinjskih planincev se je od njega z izbranimi besedami poslovil predsednik PD Šempeter Silvo Črepinšek, v imenu PZ Slovenije pa je žalnemu zboru spregovoril predsednik Franc Ekar. Žalni slovesnosti so dali svoj prispevek tudi člani MPZ Savinjski zvon s pevovodkinjo Megtko Jagodič Pogačar. Boža Jordana sem osebno poznal skoraj 40 let. Včasih sva se veliko srečevala na raznih orientacijskih tekmovanjih, planinskih in jamarskih pohodih ter ob številnih drugih priložnostih. Pred 20 leti tudi velikokrat na avtobusu med Celjem in Šempetrom, ko seje vračal iz službe na srednje tehnični šoli, kjer je vlival znanje v glavo vedno novim generacijam dijakov. Pedagoško delo je bilo tudi po odhodu v pokoj stalna oblika njegovega delovanja v planinstvu, pri vzgoji in šolanju planinskih vodnikov. Svoje bogato znanje geografije je vsa leta spretno uporabljal pri pisanju vodnikov po markiranih planinskih poteh. Njegovo pero je marsikaj zapisalo tudi za Planinski vestnik, Proteus in druge revije. Božo je bil človek, ki je bil ob siceršnji skromnosti, bogat po duši in srcu. Cenil je znanje, prijateljstvo, odnos do narave in življenja. Imel je svoj jaz in kot tak je vedno stal za svojo izrečeno besedo, hkrati pa je spoštoval besedo drugih. Ob vsem tem se je znal pošaliti in biti pravi prijatelj, tovariš, ki ljubi svoje ognjišče, svojo domovino, naravo in vse, kar ga je obdajalo in duhovno bogatilo njegovo življenje. Pri tem je znal biti strog do sebe in drugih in morda komu kdaj tudi »nesimpatičen«, vendar le tako dolgo, dokler ga človek ni dobro spoznal. Ta vrlina še dopolnjuje osebnost Boža Jordana, ki je svoje prve korake naredil na Bloški planoti, zibelki slovenskega smučanja, kije najbrž tudi zaznamovala njegov odnos do narave. Še bolj pa je naravo in njene lepote podoživljal v Stični na Dolenjskem, kamor je bil oče (sicer po rodu Šempetran) službeno premeščen. Kot osnovnošolec si je tu nabiral znanje za življenje. V tretjem razredu ga je učila znana slovenska pesnica Vida Taufer, kije znala učencem približati lepo slovensko besedo in slovensko pesem. Življenjska pot je Boža z Dolenjske vodila v Savinjsko dolino. V Celju je končal štiri razrede višje gimnazije z višjim tečajnim izpitom in se nato odpravil na študij v Ljubljano. Temu je sledila vojaščina v Bileči in Ivanjki in nato zaposlitev na tehnični šoli v Celju. Leta 1991 seje upokojil. Ves čas delovne dobe je bilo poklicno delo njegova prednostna naloga, planinstvo pa njegova ljubezen. Po upokojitvi je ves čas namenjal svoji ljubezni - planinstvu in vsemu, kar je bilo povezano z njim. Prav tako, kot je bil vesten in predan pedagog, kije vzgojil vrsto uglednih strokovnjakov na področju strojništva, je bil vesten in predan našim planinam in planinskim potem. Težko bi našli človeka, ki bi bil tolikšen poznavalec vsemogočih planinskih poti, odmaknjenih kotičkov naših gozdov, gora in planin ter vsega, kar premore narava ob teh poteh. Ne nazadnje je bil Božo tudi inštruktor planinske vzgoje in pedagog za varstvo narave. Priznanje, ki ga je prejel kot eden izmed štirih grč slovenskega planinstva, je zahvala in potrditev njegovega bogatega planinskega opusa. Božo Jordan je prehodil več kot 50 veznih in krožnih poti, kar nekajkrat slovensko transverzalo, se povzpel na številne vrhove doma in v tujini. Zadnja leta se je predajal predvsem planinskim potem in vrhovom Savinjske planinske poti. Svoj zadnji vzpon je, skupaj z ženo Štefko, ki gaje zelo pogosto spremljala na njegovih planinskih poteh, hotel opraviti na Goro Oljko, kamor je tudi sicer rad zahajal, vendar ni prišel do cilja. Ni mogel dihati in zato sta se z ženo raje vrnila domov. Le nekaj dni zatem seje njegova pot, njegovo življenje nepričakovano končalo. Boža Jordana ni več, od njega so se v družinskem krogu in prijateljev poslovili v petek, 11. maja. Darko Naraglav TROPSKO DREVO, ČRNI HRAST AM. PISATELJ (STAREC IN MORJE) TROPSKI KUŠČAR POMEMBNO, DRZNO DEJANJE ODPADEK PRI BRUŠENJU PLETENINA POMANJ- KANJE MOČI IVO ZORMAN KASTELO-LOG (IVAN) PRIZNANJE PORAZA NAJVIŠJA GORAV TURČIJI POD ZA POLTON ZNIŽAN TON C ILOVICA HRV.GLED. IGRALKA (NINA) ČISTO PREMOŽENJE, GOTOVINA UTRIP ROJSTNI KRAJ PRIMOŽA TRUBARJA ODMIK OD NORMALE OTOK PRED FR. OBALO GLASNO MOTORNO VOZILO (SLABS.) PESNICA ŠKERL SMUČAR. SKAKALEC MALYSZ SLOG PALČEK PISATELJ KOZAK OSEBNI ZAIMEK IVAN LEVAR NATRIJ VTIS, IMPRESIJA ZAKLJUČ. OZEMLJE, PAS 60 MINUT DEL VIETNAMA OVRATNA RUTA NEM. SKLADATELJ (LUDWIG VAN) SMUČARKA KOREN IGRALKA MARKOVIČ SODNI POSTOPEK VERDIJEVA OPERA RANA, POŠKODBA (ZASTAR.) SL. KAJAKAŠ (ANDREJ) DOHODEK OD KAPITALA BOJAZ- LJIVEC ANTON AŠKERC RADKO POLIČ AM. FILM. IGRALEC (RYAN) ZVEZDA V ORLU PEVKA PAUSINI DELAVEC LESNE STROKE KAJ JE LASTNIK GOSTIŠČA ŠTORMAN PO POKLICU? SL. UGANKAR. REVIJA SL. FILOZOF (ANDREJ) HRIB PRI MATKAH LAT. IME IT. REKE ANIENE DRAMATIK MARINKOVIČ UTRIP AM. FIZIK, NOBELOVEC (CHARLES HARD) V OKRASNA CIPRESOV-KA,KLEK PALAČA V SANKT PETERBURGU (RUSIJA) BIVŠI GENERALNI SEKRETAR ZN(KOFI) KRALJICA PRI ŠAHU NAŠA IN TUJA ČRKA IGLASTO DREVO NIKOTIN. KISLINA MADZ. Ž. IME DOLGONOSA OPICA AM. PISATELJ (JAMES) NADLEŽNA ŽUŽELKA ZVONE AGREŽ SOPROG JEZERO V SEVERNI AMERIKI SL. ZGOD. (JANEZ V.) SL IGR. (BERNARDA) ŠVIC. SLIKAR (CUNO) BITJE Z VEL. OČMI AMERIČAN VISEČ OKRASEK GOZDNA RASTLINA, KI DIŠI PO ČESNU ALENKA PINTERIČ VEDA O IT. JEZIKU GLASBENIK soss REBRIČASTA TKANINA N. FILOZOF (GEORG) GLAVNO MESTO BAHAMOV IMETJE, PRE- MOŽENJE KANTON V ŠVICI KOPNO V MORJU VINO IZ PEKER DEL KOLES. DIRKE DANSKI OTOK DESNI PRITOK DONAVE V NEMČIJI SEŠTEVEK MOČNO ŽGANA OPEKA SESTAVINA SVET. PLINA GLASBILO, KORNET LETOVIŠČE JUŽNO OD DUBROVNIKA PASJA HIŠICA POSTAVA, RAST KURIR, GLASNIK KROM BENETKE VLADO KRESLIN HRANILEC ŽIVALI HRV. PARLAMENT IRSKI PISATELJ (JAMES, ULIKSES) BOLG. REVO- LUCIONAR (VASIL) NEKD.FR. TEROR. ORGANIZ. OPREMA ANICA KUMER ROMAN KONČAR SOL STEARIN. KISLINE KRAJ PRI POREČU AM. IGR. (JESSICA) EGIPT. DRŽAVNIK (GAMAL A.) GR. BOG. POLJEDEL. RUTENIJ RUDI VAVPOTIČ DRAG KAMEN KAJ ŠE POSEBEJ POMENI HOTEL V CEUU ZA LASTNIKA GOSPODA ŠTORMANA? D> KRAJ NAD REKO (HRV.) REKAV ANGLIJI NACE SIMONČIČ FR. IGR. (JEANNE) TIRNO VOZILO UTRIP MESTO OB VOLGI (RUSIJA) TRENUTEK AM. FILM. IGRALKA (PARIS) DEDALOV SIN LEVI PRITOK SAVINJE BORILNI ŠPORT OSKRUNITEV MAKED. KOLO ŽENSKI GLAS TEKOČINA V ŽILAH ROBERT REDFORD KRANJ VOHALNI ORGAN TRŽNICA RT NAJUGU ŠPANIJE PRIPADNIK BALKAN. NARODA ANTIČNE TROJANE KOSITER DIVJA IN GOJENA UŽITNA GOBA ZIMSKA PADAVINA VRSTA HRASTA Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v aprilski številki Utripa: VSE-KAR-SE-V-PEKARNI-IN-SLAŠČIČARNI-BRGLEZ-PONOČI-NAREDI-SE-SEDAJ-TUDI-V-NAŠEM-NOVEM-SUPERMARKETU-NA-VRANSKEM-DOBI. Izžrebani nagrajenci: 1. Lidija Vidonja, Podvrh 34/a, Braslovče, 2. Majda Krajnc, Šešče 78/a, Prebold, 3. Rudi Janežič, Savinjska c. 119, Žalec. Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je Anton Zvone Štorman, s. p. - gostilne-hoteli Štorman, Rimska cesta 10, Šempeter. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 11. junija 2007. Potrditev kakovosti izdelkov podeželja iz naše doline Poletna obdelava tal v nasadih hmelja V ponedeljek, 21. maja, je zaprla vrata tradicionalna, že osemnajsta razstava Dobrote slovenskih kmetij. Prireditev na Ptuju je osrednja predstavitev, ki vključuje ocenjevanje in predstavitev kulinaričnih izdelkov slovenskega podeželja. Slovenske kmetije so večinoma premajhne, da bi si socialno varnost zagotavljale le s kmetijsko pridelavo. Predelava oz. dodana vrednost kmetijskim pridelkom, da jih predelamo v kakovostne izdelke, daje nove možnosti v razvoju kmetij. Te izdelke je mogoče ponuditi bodisi za vsakdanjo rabo ali v primerni embalaži kot darilo za posebne priložnosti. Na razstavi na Ptuju so na ogled postavljeni najboljši izdelki, saj jih predhodno ocenijo strokovne komisije po strogih standardih živilske stroke. Iz Spodnje Savinjske doline se je tekmovanja udeležilo kar 17 udeležencev z 21 izdelki. Naj omenim le nagrajence. Pavla Arnšek je za orehovo potico že drugo leto zapovrstjo prejela zlato priznanje. Fanika Burjan, ki je že prejela kipec Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 kakovosti za suho sadje, je ponovno dokazala, daje strokovnjakinja tudi za peko sadnega kruha. Prejela je srebrno priznanje. Olga Krašovc že več let zapovrstjo prejema priznanja za domači kruh. Tokrat je prejela bronasto. Bronasto priznanje za domači kruh sta prejeli tudi Marjana Meklav in Marija Oset. Vesna Ribič je za pletenico - pleteno srce prejela srebrno priznanje. Marija Satler je potrdila kakovost v peki domačih buhteljnov in zanje ponovno prejela zlato priznanje, za koruzni kruh pa bronasto priznanje. Kljub strogemu ocenjevanju mesnih izdelkov sta v konkurenci suhih domačih salam Franci Uplaznik in Ivan Raz-boršek prejela srebrno oziroma bronasto priznanje. Marjano Praprotnik poznamo po odličnih suhih jabolčnih krogcih, za katere je že pred leti prejela kipec kakovosti. Nič manj dobre pa niso njene suhe hruške, za katere je že drugo leto zapovrstjo prejela zlato priznanje. Naj naštevanje zaključim z odličnimi rezultanti mlečnih izdelkov. Rafko Novak je za si-rarsko skuto iz ovčjega mleka že drugo leto zapovrstjo prejel zlato priznanje. Martina Podpečan je na ocenjevanje poslala sveži sir - skuto, beli sir v olivnem olju z dodatki in dimljen poltrdi sir. Za vse tri izdelke je prejela zlato priznanje. Še več, za beli sir v olivnem olju z dodatki je zlato priznanje prejela že drugo leto zapovrstjo. Vsem iskrene čestitke. Prireditev na Ptuju vsekakor prispeva k dvigu kakovosti slovenske podeželske kulinarične ponudbe ter ohranjanje tradicionalnih izdelkov. Ti izdelki so pomembni tudi v turistični ponudbi, ki naj bi slonela prav na pestrosti naše gastronomije. S takšnimi prireditvami, ocenjevanji in razstavami želimo pokazati, da kakovostna in zdrava hrana prihaja prav z našega podeželja in da je to pomembno za lokalno oskrbo prebivalstva. Andreja Žolnir, univ. dipl. inž. agr., svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje - Izpostava Žalec Z obdelavo v rastnem obdobju (kultiviranjem, osipanjem, setvijo podorin) rastlinam hmelja izboljšujemo rastne razmere. Zemljo rahljamo, zračimo, preprečujemo prekomerno izhlapevanje vlage, uničujemo plevel in zamešamo mineralna gnojila v tla. 1. KULTIVIRANJE Kultiviranje je najpogostejši način obdelave v rastni dobi, s katerim rahljamo zemljo, zdrobimo skorjo, uničimo plevel in zamešamo v tla mineralna gnojila. Za kultiviranje tla ne smejo biti prekomerno vlažna, kar pomeni, da se mora kepa zemlje, ki jo vržemo ob tla, razleteti. Še posebno moramo biti previdni pri težkih tleh. Za kultiviranje nasadov hmelja so najprimernejši kultivatorji s poltogimi nogačami. Delovna hitrost kultiviranja je 10 km/h. Vsak hmeljar bi moral imeti vsaj dve vrsti kultivatorjev za poletno obdelavo: kultivatorje s suličastimi motičicami in kultivatorje z lastovkami oziroma gosjimi nogačami. Kultivatorji s suličastimi motičicami so primerni za nekoliko globljo obdelavo (do 15 cm) in predvsem za rahljanje zemlje. Za uničevanje plevelov so manj primerni, še posebej če so nogače na razdalji 20 cm in več. Prednost te vrste kultivatorjev je, da lahko obdelujemo bolj suho zemljo, manj kvarijo tudi strukturo tal. Po drugi strani pa ima raba samo te vrste kultivatorjev za posledico bohotenje plevelov. Kultivatorji z lastovkami oziroma gosjimi nogačami so najprimernejši za zatiranje plevelov v nasadih hmelja. Priporočljivo je, da jih v nasadih, ki so zaple-veljeni s trajnimi pleveli, uporabljamo za prva tri kultiviranja. V zapleveljenih nasadih hmelja mora biti medvrstni prostor neprekinjeno obdelan po vsej širini, kar pomeni, da se morajo moti-čice prekrivati (vsaj 2 cm), sicer je učinek kultiviranja na plevele premajhen. 2. OSIPANJE HMELJA Z osipanjem pregrnemo zemljo k rastlini. Tako pritrdimo trte, da jih veter ne odlomi, prekrijemo in zadušimo plevele ter omogočimo rast nadomestnih korenin. Osipamo srednje globoko, ne preblizu korenike in ne prepozno glede na višino plevelov. Ker se osuti del trte razvije v enoletni les, iz katerega lahko naslednjo pomlad narežemo sadike, matične nasade osipamo višje. Osipamo 2-3-krat. Prvo ali prvi dve osipanji bolj kot višina rastlin hmelja narekuje višina plevela, zadnje osipanje pa mora biti končano pred cvetenjem hmelja, to je običajno konec junija. Če so tla preveč vlažna, nasadov ne osipamo. Za osipanje so najprimernejši kolutni osipalni-ki, ker dobro drobijo zemljo. Delovna hitrost je do 8 km/h. Boljši učinek dosežemo z gnanimi diski. Diski so ponavadi pritrjeni na kultivator. Za prvo osipanje lahko uporabimo tudi krožno brano z vsemi krožniki, obrnjenimi navzven (narivajo zemljo v vrsto), vendar ne v nasadih hmelja, kjer so tla zelo prodnata. Za osipanje lahko uporabljamo tudi plužna telesa, ki pa slabo drobijo zemljo, a ne potrebujejo velike delovne hitrosti in so zato primerni za osipanje pod poševnimi drogovi. 3. SETEV PODORIN Zelo priporočljiv ukrep v času rasti hmelja je setev podorin v medvrstni prostor. Tako bomo zmanjšali število kultiviranj in preprečili zbijanje tal ter slabšanje strukture tal. Dobra pokrov-nost tal preprečuje zablatenost tal in v času obiranja v primeru dežja olajša vožnjo v nasadih hmelja. Članice Društva kmečkih žena s Ponikve pri Žalcu so se na Manžanu pri Kopru udeležile delavnice sredozemske kuhinje. Na domačiji Butul jim je predsednica in predavateljica Društva za zdravo življenje Tatjana Butul predstavila skrivnosti sredozemske kuhinje. Na enodnevnem druženju so se preizkusile v pripravi sredo- Smiselna pa je setev podorin tudi zaradi pomanjkanja hlevskega gnoja, kajti tla obogatijo z organsko snovjo, preprečujejo pa tudi rast plevelov. Podorine sejemo po zadnjem osipanju (v začetku julija). Pred obiranjem hmelja podorine prvič običajno zmulčimo. Sejemo lahko: • Krmno oljno redkev (cv. Ra-uola), ki je hitro rastoča vrsta. Zimskega mraza ne prenaša, zato se spomladi ne pojavi kot plevel. Močan koreninski sistem zrahlja in dobro prezrači tla. Sejemo 20 kg/ha semena na neto površine (samo medvrstni prostor). Ni pa primerna za setev na vodovarstvenih območjih, kjer morajo biti tla pokrita preko zime. • Krmno repico (cv. Perko), ki ima močan koreninski sistem, a manj zelene mase. Dobro izkoristi hranila. Sejemo 12 kg/ha semena na neto površine. • Krmno ogrščico (cv. Starška) sejemo 10 kg/ha neto površine. Je prezimna vrsta, z dobro razvitim koreninskim sistemom. Irena Friškovec, univ. dipl. inž. agr., specialistka za hmeljarstvo KGZS, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje zemskih menijev, prevladovali so beluši in ribe. Spoznale so čare zelišč, namočenih v olivnem olju. Ogledale so si zeliščni vrt in nabrale zelišča in beluši ter s svojim ubranim petjem poskrbele za dober kulturni vtis Savinjčank na Primorskem. Domov so prinesle kuharsko znanje in vonj po rožmarinu, po katerem na Ponikvi te dni najbrž že slastno diši. L. K. Vpis mladih ribičev Ribiška družina Šempeter želi okrepiti svoje članstvo z mladimi, zato vabi vse učenke in učence, dijake, študente in vse ostale, da se včlanijo v pionirsko-mladinsko sekcijo ribiške družine. Kot člani mladinske sekcije boste lovili v naših vodah: Savinji, Ložnici, Boljski, ribniku Preserje in braslovškem jezeru, v katere vlagamo vsako leto več kapitalnih rib. Za popestritev dogajanja za mlade ribiče organiziramo družinska in medobčinska tekmovanja po Sloveniji v lovu rib s plovcem. Seveda ne pozabimo mladih ribičev seznaniti tudi z drugimi aktivnostmi: varstvom narave, spoznavanjem rib ter tehniko ribolova. Včlanite se čim prej, da boste lahko že med počitnicami brezskrbno preživeli marsikatero uro na ribolovu. Informacije dobite osebno ali na telefon 705 90 86 v pisarni ribiške družine v Preserjah. Ribolovni dan Ribiška družina Šempeter v Savinjski dolini organizira za vse učenke in učence, ki želijo aktivno preživeti dan na ribniku v Preserjah, brezplačni ribolov - ujemi in izpusti. Prijavite se lahko 9. junija 2007 ob 8. uri na zbirnem mestu pri ribiškem domu v Preserjah. S seboj prinesite ribiški pribor in vabo (kruh, koruzo). Ribolov bo trajal tri ure. Po končanem ribolovu bo poskrbljeno za brezplačno malico in pijačo. Za dodatne informacije pokličite v ribiško pisarno na tel.: 705 90 86 ali 031 292 418. 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: 1 1 OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure 1 NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. 1 AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI 1' DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 Savinjčanke pripravljale sredozemske specialitete TRGOVINA Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003 SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Soseska 12.3312 PREBOLD Tel: 03/705 30 52. faks: 03/705 30 51 GSM: 041 626 116, e-mail: aIbin.herman@siol.net MALI OGLAS OGREVANJE SEDELJŠAK, kotli na biomaso in drobilniki, d. o. o. Zaradi povečanja proizvodnje zaposlimo ELEKTROVARILCA, KLJUČAVNIČARJA, STRUGARJA. Informacije na tel.: 03/703 84 90 aligsm: 041 350 051. Ponudbe pošljite na faks: 03 703 84 96. Senčila d. o. o. Cesta žalskega tabora 1 3310 Žalec SENČILA d.o.o. Iz našega programa Vam nudimo: * plise senčila * lamelne zavese * alu žaluzije * screen senčila * roloje * markize * projekcijska platna Informacije na telefon: 03/ 710 13 40,041/ 686150 SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186 POPRAVILA • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • GRELNIKOV VODE, • SUŠILNIKOV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P. KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE TEL.: 03/714 Ol 00, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. Z vami že 20 let K DOMŽALE* SQITÌ Dtopdom m m m skupina Za male in velike mojstre. Bogata izbira na oddelkih: PC Latkova vas Latkova vas 85, 3312 Prebold tel.: 03/70 32 700, fax: 03/70 32 710 gradbeni material vodovod barve, laki m vijaki, okovje vrtni program - omejen asortiman # keramika in kopalniška oprema elektro PE Nazarje Lesarska 26, 3331 Nazarje tel.: 03/ 83 92 760, fax: 03/83 92 765 <§ gradbeni material vodovod barve, laki keramika in kopalniška oprema kot „ akciji vec 200 iz«»®«toU TTsGoDoBttsi GmkOmS [RdUJš®?® M Center tehnike in gradnje Žalec Celjska 7, Žalec, tel.: 03/713 65 92 M Center tehnike in gradnje Velenje Kidričeva ulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87 10 • obnovljene prodajne površine • urejena parkirišča • velik izbor tehničnih in gradbenih izdelkov • in še in še ■ ; Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja od 10. 5. do 5. 6. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje: • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 0960* MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj*. Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 • Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali. Spominje kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. V SPOMIN 8. junija mineva eno leto, odkar te zemlja nam je vzela, a tisto, kar ni njeno, nam ne more vzeti. Draga žena, mami, mama in prababica ANA CILENŠEK iz Prebolda Spomin nate je neskončno dragocen, je večen in nikdar ne more umreti. Mož Rudi in otroci Rudi, Boris in Anja z družinami Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Pretrgala se je nit življenja dragemu možu, očetu, bratu, staremu očetu in svaku STANKU TAVČERJU s Polzele Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, darovano cvetje, sveče, darove za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Kovačecu za opravljen obred, Kvintetu Lastovka za odpete pesmi, gospodu Pustineku za poslovilni govor in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi moje drage žene MELEĆE KENDA, roj. DEDIČ, se iskreno zahvaljujem vsem njenim sorodnikom in tistim, ki ste z mano delili bolečino, izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni poslednji poti. Iskreno se zahvaljujem vsem zdravnikom, patronažni službi, ki so se borili za njeno življenje. Iskreno se zahvaljujem tudi Nazifu Imamu za lep pogrebni obred in vso njegovo organizacijo. Zahvala tudi pogrebni službi, zastavonošem in vsem drugim, ki so nam na kakršen koli način pomagali. Žalujoči: vsi njeni Minilo je že tretje leto, odkar ničesar več te ne zbudi. Ko spet pomladni dan zasije, te nikjer med nami ni. Še vrtnica na grobu zdaj sameva, ker več ne čuti tvojega objema. Nam ostaja le spomin na srečne dni, saj tiha in iskrena misel nate vedno še živi. (Rado) V SPOMIN dragi ženi, mami, babici in prababici ANI KOT iz Griž (2.4. 2004) Hvala vsem, ki se nanjo spominjate s cvetjem, prižgano svečko, in vsem, ki postojite ob njenem grobu. Mož Rado ter sinova Radko in Sandi z družinama POGREBNA SLUŽBA in CUETUČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL. 03 700 06 40 Imeti rad je najlepše darilo. Ko izgubiš, kar si imel najraje, izgubiš vse. Ni te na pragu, ni te v hiši, nihče tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer ti sveče gorijo in ti rože v spomin cvetijo. ZAHVALA ob smrti DARINKE VERBNJAK z Brega pri Polzeli Ob slovesu naše drage mame se iz vsega srca zahvaljujeva vsem sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, gospodu dekanu Jožetu Kovačecu za duhovno spremstvo, vokalni skupini Primule in govornici Dorici Skornšek, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, sv. maše, darovali za cerkev, nam pa izrazili sožalje. Sinova Ludvik in Radivoj z družinama Umrla je naša teta TONČKA PLAUŠTAJNER, roj. ŠKETA (30.1.1920-23. 5. 2007) Pogreb je bil 28. maja 2007 na pokopališču v Žalcu. Njeni nečakinje in nečaki z družinami Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Lidija Koceli, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 31. maj 2006, ko je prenehalo biti tvoje srce, dragi JANEZ AHAČIČ Bilo je življenje in bil je čas, a bogat in plemenit. Spomin na tvoj življenja čas ostaja lep, globok in neminljiv. Hvala ti, da si bil. Vsem, ki z lepo mislijo ohranjate spomin nanj, hvala. Tvoji Molče s solzami se borimo. »Naj bo le mora!« si želimo. A žal, nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša. ZAHVALA Od nas se je za vedno poslovila draga mama, babica, stara mama in prababica FRANČIŠKA BRECL iz Liboj (9. 2.1925-9. 5. 2007) Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in našim sodelavcem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše in vsem, ki ste bili z nami, da smo žalost in bolečino prestajali močnejši. Hvala govorniku, pevcem, godbi iz Liboj, trobentaču, zastavonošem, gospodu župniku Jožetu Planincu, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec ter pogrebni službi Ropotar. Posebej hvala osebju doma za ostarele ob Savinji Celje za vso skrb in nego. Hvala tudi vsem, ki ste jo razveseljevali z obiski. Žalujoči: vsi njeni Nisem odšla, ker ne bi hotela med vami živeti, odšla sem, da bi nehala trpeti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in babice FRANČIŠKE ROBIDA iz Liboj (28. 2. 1919-4.4. 2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se, ker ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala patronažni službi - gospe Cvetki, dr. Djuriču, gospodu župniku Jožetu Planincu, gospodu Mlinariču za izrečene besede, Godbi Liboje za odigrane žalostinke, pevcem Idila za odpete pesmi in pogrebni službi Ropotar. Z lepo mislijo nanjo njeni najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, svakinje in tete MINKE ŠKAFER, po domače Preflakove Minke iz Gotovelj 145 (26.2.1931-20.4. 2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče, za darovane svete maše in potrebe cerkve ter izrečena sožalja. Hvala gospe Margit Juteršek, govorniku gospodu Martinu Derstvenšku, organistki gospe Matejki Kandare, moškemu pevskemu zboru, praporščakom, gospodu župniku Branku Zemljaku za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Ropotar. Vsi njeni ZAHVALA Tvoje pridne toke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate, JOŽEFA ZORE iz Stopnika 13, Vransko (1.3.1924-15.4. 2007) Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter za izrečena pisna in ustna sožalja in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Jožetu Turineku, pevcem, govorniku in pogrebni službi Ropotar. Hči Olga z družino in vnukinji Zdenka in Martina z družinama Nisem odšel, ker ne bi hotel živeti, odšel sem, da bi nehal trpeti. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta in brata TONIJA BLATNIKA, st. iz Žalca (1940-2007) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in zadnje spremstvo. Hvala pogrebni službi Ropotar za tople besede slovesa, gospodu župniku, kolektivu Kovinotehne in pevskemu zboru. Žalujoči: vsi njegovi ZORAN VUČER (1935-2007) ZAHVALA Vsem prijateljem, sosedom, znancem, športnim tovarišem in sorodnikom se iskreno zahvaljujemo za vse besede sožalja, za cvetje, zlasti pa za vso pozornost, ki ste mu jo namenili med njegovo boleznijo. Za nego in toplino hvala negovalnemu in zdravstvenemu osebju Pegazovega doma v Rogaški Slatini. Doc. dr. Vogi najlepša hvala za vso človečnost. Hvala vsem in vsakemu posebej, zlasti govornikoma gospodu Banku in gospodu Lojzu Posedelu za občutene besede slovesa. Zoran ostaja v našem spominu tak, kot je bil: dober in ponosen! Sergej in Metka Žalec, 10. maj 2007 Nisem odšla, ker ne bi hotela med vami živeti. Odšla sem, da bi nehala trpeti. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage sestre MARIJE TIRŠEK (23. 1.1921-3. 5. 2007) se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ji bili v življenju zlasti dve leti v pomoč, predvsem osebju Zdravstvenega doma Vransko, Karitas Vransko - posebno gospem Kristini, Verici in Nataliji. Prav posebej hvala fizioterapevtu gospodu Butu, ki ji je bil v veliko pomoč in ji polepšal zadnji dve leti življenja. Zahvaljujem se tudi župniku gospodu Turineku za duhovno pomoč ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše, vranskim pevcem pod vodstvom gospoda Francija Lesjaka za občuteno odpete pesmi, trobentaču za Tišino in pogrebni službi Morana. Iskrena hvala tudi dekanu polzelske župnije za tako lep obred in sočutne besede. Sestra Milena in vsi njeni najdražji POGREBNE STORITVE Idan Ropotar, s.p. tel.: 700 16 85 GSM: 061 613 269 GSM: 061 768 906 StaroVaška ul. 12, Šempeter Delovni čas: ođ 00. do 26. ure ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in tasta STANISLAVA GREŠAKA iz Petrovč 142 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Stanko in hči Marjana z družinama S svojim pridnim delom osrečiti si znal. Pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal. Nič več nasvetov tvojih ni in stiska tvojih rok. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok. V SPOMIN 14. maja je minilo osem let, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi SILVO OŽIR iz Andraža Iskrena hvala vsem, ki obiščete njegov grob, prižigate svečke ali se s kakšno lepo mislijo spomnite nanj. Vsi tvoji, ki te nosimo v srcu ZAHVALA Dne 17. aprila 2007 smo se poslovili od upokojenega učitelja OŠ Prebold MIRONA TERPINA iz Dolenje vasi Iskreno se zahvaljujemo dr. Marku Četinu, predstojniku oddelka ORL Splošne bolnišnice Celje, vsem zdravnikom in drugemu osebju na tem oddelku za skrbno nego in čudovit odnos v času njegove bolezni, dr. Metki Podbregar za osebno in zdravniško pomoč, Henriku Krajncu za poslovilne besede, Jožetu Škorjancu za zaigrano žalostinko, pevcem za zapete pesmi, sosedom za spremstvo ob njegovi žari, zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter sveče in vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu grobu. Močna kakor smrt je ljubezen. Vsi njegovi Zahvale za junijsko številko Utripa sprejemamo do 15. junija 2007 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. 25. maja je minilo petnajst let, odkar nas je zapustil ljubljeni mož FELIKS REBERŠEK Zahvala vsem, ki obiskujete njegov grob. Ani V naših srcih naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh z nami živi. V SPOMIN 10. junija bo minilo leto, kar smo se za vedno poslovili od tebe, naš dragi mož, ati in dedi... IVAN OGRAJENŠEK s Ponikve pri Žalcu (12. 8. 1943-10. 6. 2006) Spomin nate živi v nas kot neusahljiv vir ljubezni in dobrote. Zelo te pogrešamo. Žena Mihaela in sin Jani z družino V SPOMIN Dne 17. maja 2007 je minilo že leto dni, odkar nas je mnogo prekmalu zapustila draga mami, babi, hči in sestra STANKA DOLINŠEK V globoki žalosti: hči Sabina z Robijem, vnukinja Ema, mama Marica in sestra Greta z družino Spočij si, izmučeno srce, spočijte si, zdelane roke. Ne bomo tožili, ker si odšel, hvaležni bomo, ker si bil... ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil dobri mož, ate, stari ate in brat KAROL OBREZ (Spodnjefarovški Karli) iz Prebolda V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izraze sožalja ter namensko darovana sredstva. Hvala kolektivoma Brglez in porodnega odd. Celjske bolnice, gasilcem, pevcem, trobentaču, g. Rudiju Hermanu za poslovilne besede, župniku g. Damjanu Ratajcu za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi »Frajtonarska« budnica na Vranskem Del harmonikarjev ob prvomajski budnici na Vranskem s »kapelnikom« Robijem Zupanom V prvomajskem jutru so na Vranskem poskrbeli za budnico posebne vrste. Po trgu niso doneli zvoki godbe na pihala, kot v drugih krajih doline, ampak frajtonarice. Kot je povedal predsednik Turističnega društva Vransko in organizator prireditve Vlado Rančigaj, so glasovi številnih harmonik, ki jih je vodil Robi Zupan, doneli daleč čez trške meje. Pred gostiščem Slovan Filač jih je pozdravil župan Franc Sušnik in se jim zahvalil za budnico, nato pa so se okrepčali, pa ne samo harmonikarji, temveč vsi, ki so prišli na to nenavadno jutranjo prireditev. T. Tavčar Ta veseli dan na Polzeli Dramska skupina Kul-turno-umetniškega društva Polzela je v soboto v domači dvorani premierno uprizorila komedijo Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ponovitev je bila v nedeljo. Kot je povedal režiser Matjaž Jeršič, ki se je prvič lotil režiranja, so se na uprizoritev te komedije pripravljali štiri mesece in imeli kar 52 vaj. V komediji nastopajo Igor Pungartnik, Andreja Lesjak, Aljaž Hrašar, Tamara Liren, Dani Pfeifer, Franci Uratnik, Jaka Jeršič, Mateja Grčar in Vlado Marjetič. V pomoč so jim pevke in pevci mešanega pevskega zbora Oljka, Kvinteta Lastovka, dekliške skupine Primule in Tamburška skupina KUD Polzela. Priredbe pesmi sta pripravila Mija Novak in Marko Slokar. Scena je delo Jake Jeršiča, poslikava pa Jožeta Napotnika. T. Tavčar Nastopajoči v komediji Planinci v orientaciji odlični (ti* pl - ttj ■H Državni prvaki PD Dobrovlje Braslovče kategorija B učenci od 7. do 9. razreda Monika in Darja Dobnik, David Bukovec, jaka Pižorn in Andrej Goršek; državni prvaki v težji odprti kategoriji H David Mohor, Aleš Grdjan in Žiga Veršnjak z mentorico Ireno Kumer in predsednikom PD Dobrovlje Braslovče Jožetom Marovtom Na Pokljuki je bilo prejšnjo soboto in v nedeljo slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje »Pokljuka« 2007, kjer so se izkazale ekipe iz Spodnje Savinjske doline. V kategoriji B mladi planinci od 7. do 9. razreda je naslov državnega prvaka osvojila ekipa PD Dobrovlje Braslovče, druga je bila ekipa PD Polzela. V kategoriji G - lažja odprta je državni prvak postala ekipa PD Žalec, na drugem mestu pa je pristala prva ekipa PD Šempeter. V kategoriji H - težja odprta je prvo mesto osvojila ekipa PD Dobrovlje Braslovče, v kategoriji A - mladi planinci do vključno 6. razreda je ekipa PD Polzela osvojila drugo mesto, na drugem mestu je pristala tudi družina Sadnik iz PD Polzela v kategoriji F - družine itd. T. Tavčar Indijanska vas v Gaju Društvo Avantura iz Žalca je v preboldskem kampu Gaj postavilo indijansko vas Pod polnočnim soncem, na katerem so otroci od 5. do 12. leta spoznavali indijansko življenje. Odpravili so se na indijanske pohode, na katerih so nabirali hrano, sledili živalim, lovili in pekli ribe in spoznavali gozd. Spoznavali so indijanske veščine, kot sta polnočna hoja poguma in mačja hoja, uporabljali indijansko savno, se vozili s kanuji, se igrali razne spretnostne igre ... V ustvarjalnih delavnicah so izdelo- vali indijanske perjanice, instrumente, si mazali obraz z »bojnimi« barvami ... Ob indijanskem ognju so plesali indijanske plese, igrali na bobne in pekli. S podobnimi aktivnostmi bodo nadaljevali tudi junija in v času počitnic, ko bodo indijansko vas za nekaj časa prestavili na morje, 23. julija pa bo znova zaživela v preboldskem gaju. D. Naraglav Ob ognju so plesali indijanske plese. Prvo srečanje »šterjakov« V Krajevni skupnosti Galicija so v nedeljo, 13. maja, organizirali I. srečanje in vožnjo nekoč priljubljenih Tomosovih motorjev APN 4. V teh krajih so jim ljudje pravili šterjaki. Izdelovati so jih začeli leta 1972. Člani društva Veseli Pru-hovčani so organizirali zbor in panoramsko vožnjo po cestah KS Galicija. Na zbor se je pripeljalo kar 56 lastnikov teh veteranskih vozil. Zbrane je najprej pozdravil vodja zbora Tomaž Cokan. Udeleženci so se nato odpeljali po obronkih Krajevne skupnosti Galicija do Šmartinskega jezera, kjer je bil prvi postanek. Vožnja je minila brez okvar. Naslednji postanek so imeli pred gasilskim domom v Zavrhu, od koder so se odpeljali v Hramše, Gorco in nazaj do POŠ Trje, kjer je pod vodstvom Bojana Pečnika potekala spretnostna vožnja s podelitvijo priznanj in pokalov. Prvo mesto v spretnostni vožnji je osvojil Mitja Štefančič, drugi je bil Benjamin Pohole in tretji Aleš Borovnik. Zbor šterjakov naj bi postal tradicionalen. Prihodnje leto ga bodo organizirali v okviru tradicionalne prireditve Gališki dnevi. D. Naraglav Radio obvlada kuhinjo V soboto so v Aqualuni v Podčetrtku potekale slovenske kvalifikacije za nastop na 5. evropskem prvenstvu v kuhanju lovskega golaža v kotličku za novinarje. Na kvalifikacije so bile povabljene slovenske medijske hiše, med njimi ekipa Radia Goldi - Savinjskega vala. Med 17 ekipami so bili zmagovalci ponovno POP TV z Matjažem Tankom na čelu. Na evropsko prvenstvo pa gredo poleg njih še prve tri ekipe po odločitvi komisije. To so Radio Univox, Radio Gorenc in Radio Goldi, ki se je tekmovanja udeležil prvič in presenetil s tretjim mestom. Golaž so kuhale voditeljica programa in avtorica oddaj Metka Bračko, direktorica Sergeja Hajnšek (s sabo je imela petmesečno hčerko) in odgovorna urednica Ksenija Rozman. Bile so edina povsem ženska ekipa. Evropsko prvenstvo bo jeseni v hrvaškem Gospiću. L. K.