LETO VII. 16 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 31. 8. 1960 SVET SODOBNE PROZE MARIJA DABROWSKA je največja sodobna poljska pisateljica. Svetovni literarni tedniki že napovedujejo, da je med najresnejšimi kandidati za Nobelovo nagrado 1960. V Ljubljani pripravljajo izdajo prevoda njenega romana: Dan in noč. Pisateljica živi blizu Varšave. Objavila je dnevnik (v angleškem prevodu: “Winter Journal”) in se pri razmišljanju o vlogi sodobnega pisatelja, pogosto ustavila ob drugem velikem poljskem pisatelju angleškega slovstva, Josephu Conradu (185,7-1)924), ki se je ob rojstvu pisal Korzenlowski. Conrad si je do smrt} očital greh, da ni pisal v poljščini. V Londonu izhajajo sedaj monografije o Conradu in Dabimvska piše: “...Nad vse pomembno je, da se v zahodni Evropi pojavlja renesansa okoli Conradovega imena. Saj ni nič čudnega: vedno se je boril proti nespodobnosti v svetu. . . Bil je vrl dečko, k; pa je do smrt; trpel zaradi kompleksa izdajstva v sebi, a je danes postal verjetno edina literarna avtoriteta našega časa. Seveda ne za pisatelje in literarne zgodovinarje, pač pa za tisto ljudstvo, ki se bori proti napuhu in obupu." Ameriški pisatelj Ernest He-mingway je tudi zagrešil “izdajstvo”: v Varšavo je poslal toliko denarja, da so mogli tam ustanoviti Hemingwayevo literarno nagrado, ki jo podeljujejo vsako leto. Dabrovvska piše v dnevniku dne 10. dec. 1959: “Iz Varšave mi sporočajo: Včeraj je žirija podelila Hemingwa-yevo literarno nagrado. Niti besedice ni o tem v listih, radijske postaje molče... In vendar je Hemingway postal naš mecen iz ljubezni do poljske literature.” ALFRED DOEBLIN je bil najvidnejši nemški pisatelj v dobi wei-marske republike (1918-1;933). Bil je Žid, pristaš skrajne levice, toda pisatelj iz rodu Goetheja, Schillerja, Hauptmanna. Levica je v Nemčiji odpovedala, revolucija je klonila. V letih 1930 je začel napovedovati katastrofo, ki jo bosta Nemčiji rodila nacizem in komunizem. Ko si je iskal poti iz velike stiske, je poromal k virom židovstva; šel je na Poljsko in stikal za osnovami talmudske mistike. V krakovski katedrali se je prvič srečal s krščanstvom. V noči, ko je v Berlinu gorel nemški Rajhstag, je bežal proti meji, se rešil v Švico, v Parizu postal francoski državljan in ko so nacisti vdrli v Francijo, je zbežal v Združene države in postal ameriški državljan. Ko se je odmikal idejam svoje mladosti in se predal krščanstvu, je našel notranji mir, pisateljska žila pa je odmirala. S svetom okoli njega se je zrušil tudi svet njegove notranjosti. Pa letu 1945 se je vrnil v Evrcipb; napisal jie isvoj labodji spev, roman: “Hamlet oder die lange Nacht mimmt ein Ende”. Danes, po njegovi smrti, ugotavlja kritika, da je to njegova največja umetnina. Vrnil se je v zahodno Nemčijo, se srečal s svojim Berlinom, si želel objem domovine, pa so ga sprejemali s posmehom. Koder se je pokazal, so zmajevali nad njim glave, češ: “Kaj more priti prida iz človeka, ki je iz Žida postal katoličan, iz Nemca Francoz; potem Ame- (Dalj e na 4 str.) SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA LITERARNI ODSEK Devetj kulturni večer bo v soboto dne 3. septembra ob 19. uri v dvorani Bullrich, Sarandi 41, Capital. SPORED: SVET SODOBNE KNJIŽEVNOSTI DOMA IN V SVETU Predaval bo g. Ruda Jurčec Prosimo točnosti, ker je zatem v isti dvorani druga prireditev “. . . pišeš,. da ste sklenili izvesti posebno akcijo za pridobivanje novih, naročnikov sa SKA. Če b; jih pridobili 200, bi se Vam položaj zelo zboljšal... Upam, da ne bo. ste naleteli na prazen odmev. Z ženo odhajava na počitnice nekam v sredino Evrope, bova blizu domače jemlje... Srečala sva znan-ze, jim govorila in prepri-fan sem, da Vam bova pridobila vsaj tri nove naročnike, ko se vrneva... Razlagal sem prijatelju Vaš položaj in ta se je čudil, kako zmorete vse to delo... Pozna nekoga, k; ni Slovenec, pa mu je kulturno delo pri srcu. Vzel je Vaš katalog in mu bo pokazal, kaj vse ste izdali. iPiregovoril ga bo, da si bo naročil vse Vaše knjige; gotovo bo storil, saj mu ni nikdar odrekel, kadar je kaj slovenskega priporočal. GLAS v redu prejemava. Nama je res pravi prijatelj in ko ga prebereva, roma iz rok v roke... Čestitam vsebini in aktualnosti! Prilagam ček za tiskovni sklad Glasa in želim, da bi jih bilo še mnogo, mnogo. . . Vzdržite, saj smo z Vami — če ne vedno z mislimi, pa zato vedno z vsem srcem!” SLOV. KULT. AKCIJA Deseti kulturni večer bo v soboto dne 17. sept. ob 19. uri v dvorani Bullrich , Sarandi 41, Capital Predaval bo g. dr. Vinko Brumen in bo prireditev v okviru filozofskega odseka. GLEDALIŠKI ODSEK pripravlja uprizoritev drame Jeana Anouilha MEDEJA Dvorana ss. frančiškank, Arroyo, Cap., ob 20. uri. v soboto dne 1. okt. 1960. (Enajsti kulturni večer) GLASBENI ODSEK pripravlja KONCERT, k; bo v drugi polovici oktobra (Dvanajsti kulturni večer) VABILO. — Prosimo, da nam sporočite imena in naslove prijateljev in znancev, ki še niso naročniki izdaj SKA. — Za vsak namig in nasvet bomo hvaležni. naši ve e eri ebrasi in ebserjd ČLOVEK V KAZENSKEM PRAVU JUGOSLAVIJE Osmi kulturni večer je bil prireditev filozofskega odseka. Na sporedu je bilo predavanje g. Boža Finka: človek v kazenskem pravu Jugoslavije. Vkljub neugodnemu vremenu je bila udeležba zelo lepa. Za uvod je spregovoril predsednik SKA g. Ruda Jurčec o akciji, ki naj pridobi SKA vsaj 200 novih naročnikov za novi letnik. Za tem je v imenu filozofskega odseka g. dr. Vinko Brumen pozdravil udeležence in predavatelja zaprosil, da prebere in poda snov, ki mora biti aktualna za razmere doma in za nas v zamejstvu. Predavanje je bilo zelo izčrpno in je podalo jasen pregled idej, na katerih sloni sodobna kazenska zakonodaja v domovini. Po odmoru je bila živahna debata, ki je osvetlila nekatere negativne strani zakonodaje in izpopolnila pravo sliko tokov v domovini. Poslušalci so ob koncu z obilnim aplavzom nagradili predavatelja. odmevi —“VESTNIK Slov. protikomunističnih borcev” (XI - št. 9) je v celoti ponatisnil članek Glasa: Izza železne zavese, ki je izšel 30. jun. 1960. — V isti številki je tudi zabeležen izid knjige Slovenska likovna umetnost v zamejstvu. — Iz Indije piše prijatelj: :Pošiljam nekaj rokopisov... Dobivam “Glas” Slov. kulturne akcije in ta je z vso vsebino odgovoren v precejšnji meri. . . za slovenski izraz sred; mnogo-jezičnega morja. Bog s Teboj, delavci in delom... ” —Iz Minneapolisa nam piše g. F. M.: “Čestitam Vam za izvrstne izdaje lanskega leta in se veselim letošnjih”. branika — JUBILEJNO NAROČNINO je plačal: g. Matija Esih, Florida, 800 pesov. — Za tiskovni sklad Glasa so darovali: N. N. (ček iz Evrope) 1000 pesov; N. N., Ramos Mejia, BO; rodbina Bidovec, San Justo, 100; rodbina žužek, Lomas del Mirador, 60 pesov; g. dr. Peter Klopčič, Kanada, 2 dol.; g. Matija Esih, Florida, 100 pesov. — Jože Velikonja, univ. profesor na univerzi v Carbondalu, je izdal tiskan pregled pod naslovom: “Silovenski profesorji na ameriških univerzah in collegih”. V uvodu prav; med drugim: “Raztepli smo se po ameriškem svetu noseč s seboj izkušnje ter spomine preteklosti. Otresli smo se bolj ali manj okostenelih ostalin statičnega sveta te,r smo ujeti v dinamično napetosit novega. Vredlndte rodne zemlje in rodu, v katerem smo začeli rasti, četudi se jim je ob življenju in delu v novem svetu pridružila množica novih, bogatih in pestrih, v spremi- PASTERNAKOV ZGLED “Tako hvaležen sem tj za vse, draga žena. Na svidenje...!, je jekel Pasternak 30. maja zvečer; potem je zadremal in se ni več prebudil. Položili so ga na mrtvaški oder, mu obdali glavo s smrečjem jn v velikem številu so začeli prihajati ruski pisatelji po zadnje slovo; uradnih zastopnikov pa ni bilo in moskovski radio je molčal še ves drugi dan, ko so že vse agencije po svetu oznanile Pasternakovo smrt. Režim se je maščeval nad pisateljem, ki je s svojo duhovno nezlomljivostjo znova poudaril, da je treba razlikovati med rusko kulturo in sovjetsko propagando, ter je s svojim zgledom pokazal, da je mogoče tudi v najhujšem suženjstvu rešiti duha in sredi koristolovcev ter slabičev, pod policijsko strahovlado in pred skušnjavo obupa ostati svoboden. Pasternakova veličina je predvsem v tem, da je več kot štirideset let mirno, moško, brez razkazovanja in brez nepotrebnega izzivanja vzdržal pritisk fanakčnega režimskega stroja. Tudi v času najhujših Stalinovih čistk ni klonil. Ko je dramatik A. Afinogvenov padel v nemilost, so ga iz strahu zapustili vsi prijatelji, le Pasternak mu je ostal zvest, čeprav sta si bila tedaj komaj več kot znanca. Afinogvenov, ki so ga pozneje rehabilitirali, piše v zapiskih iz decembra 1937: “Razgovori s Pasternakom so se mi vtisnil; v spomin. Vstopi in se začne takoj pogovarjati o velikih, zanimivih, pravih stvareh. Glavna skrb mu je umetnost, zgolj umetnost. Za uspeh mu ni mar. Važno mu je delo, strast do dela. Kakšen bo uspeh, bodo pokazala prihodnja leta...” Ko je dvajset let pozneje izšel plod tistega dela, Doktor Ži-vago, in zbudil znano vihro, jo je Pasternak sprejel z isto mirno trdnostjo: Kot umetnik je znal ohraniti ustvarjalno silo v naj* bolj nemogočih okoliščinah, kot človek je ohranil v srcu vrednote, ki so jih njegov; zemeljski gospodarji zavrgli. Režim mu tega ni mogel odpustiti: pridigarji progresivne svobode so pričevalca svobode brez pridevkov skušal; zazidati v molk policijskega nadzorstva. Vedeli so, da se je Pasternak vdal le v zunanjih nebistvenih stvareh, da se je odpovedal Nobelovi nagradi, ker se ni mogel odpovedati tistemu domačemu smrečju na zadnjo uro; notranje pa je ostal svoboden, tem bolj, ker je bil tedaj njegov duh že uprt tja, kamor ne seže nobeno zemsko nasilje. Vedeli so, da je njegova beseda glas svobodne Rusije, da govori isto govorico kot Puškin, Tolstoj, Dostojevski, da sega njegovo poreklo v najgloblje duhovne korenine ruskega izročila in da ga zato mlada pesniška generacija priznava za svojega vzornika. Vedeli pa iso tudi, da je njegov nazor v vseh bisvenih vprašanjih naravnost nasproten marksizmu: vsa njegova novejša poezija i-n misel sta v znamenju evangeuja, njegova filo-' zofska razlaga zgodovine je povsem krščanska, čeprav je torej njegov roman nepolitičen ali vsaj nadpolitičen, je Pasternak z vidika marksističnega konservatizma zelo nevaren prekucuh in —“Kunsthalle” v Mannheimu je priredila razstavo del francoskega slikarja Jeana Flauberta, ki ga sodobna francoska kritika proglaša za enega naj večjih slikarjev naše dobe. Nemška kritika je polna občudovanja. Flaubert je razstavil tudi litografije za 35 sonetov pesnika Jeana Cassouja, “kjer je slikar našel primeren barvni izraz za mistično moč besede”. Zanimivo je, da je šest teh sonetov pred 30 leti že prenesel v glasbo znani avantgardist v glasbi Darius Milhaud. Na otvoritvi ■razstave v Mannheimu so bili vsi trije: Flaubert, Milhaud in Jean Cassou. — Muzej v Kolnu pripravlja razstavo pod naslovom “Umetnost in življenje Hetitov”. Sodelovati bodo muzeji iz Berlina, Monako- vega in Ziiricha. Turško prosvet- ^ no ministrstvo je obljubihj dela i* tJ turških zbirk. Razstavo bodo poz- v ne je prenesli v Ziirich. Letošnj; festival v Ljubija' . ni, ki se je začel 30. junija, je bi1 dejansko le revija jugoslovanske- U ga baleta. Sodelovale so poleg ljub-,! Ijanske še baletne skupine iz BeO",1 grada, Sarajeva, Zagreba in Skop' Ija. tv —- Občinska oblast v Gorici )e odobrila načrte za zidanje dvorane v Slovenskem katoliškem donU „ v Gorici. Dvorana bo središče sl°' venskega kulturnega ivljenja nil Goriškem. k — Na letošnji Blennali v J netkah je prejel nagrado tudi sl®' venski slikar Zorko Mušič, ki revolucionar, ne glede na tisto skrivnostno napoved na zadnji strani: “Zmaga (145; op. prev.) ni prinesla svetlobe in rešitve, kakor so pričakovali; toda od konca vojne je bilo čutiti v zraku prve znake, ki so napovedovali svobodo, in tista povojna leta niso imela nobenega drugega zgodovinskega pomena...” Zato je razumljivo, da je moral Pasternak svoj duhovni ne-konformizem do zadnje ure drago plačevati. Nekaj dni po njegovi smrti je belgijski dnevnik “La Libre Belgique” objavil odlomke pisem, ki jih je Pasternak zadnji dve leti pisal nekemu dopisniku iz Amsterdama in ko so živa trpka priča, pod kakšnim Policijskim nadzorstvom je moral pisatelj Živaga preživeti zadnje mesece. Dne 23. decembra 1958: “V začetku januarja bo v Liegu kongres Evropske kulturne zveze. Če mi bodo tam morda natresli sladkorčkov ali sploh povedali kaj prijaznega na moj račun, mi pošljite nekaj odrezkov, a brez predolgih pripomb, ker je to zame pač vedno nekoliko nevarno.” Pismo je v francoščini in lastnoročno kot vsa druga, a brez podpisa. Na koncu januarja 1959: ‘(Še sanja se vam ne, kako ravnajo z menoj, posebno še zadnji čas. Ne morete si misliti, kakšne težave in omejitve imam Pri dopisovanju. Zato mi ne pišite, dokler se Vam znova ne °Pravičim za to neolikano in neodpustljivo prepoved. Morali bi Pač poznati vzroke. Nikar ne bodite hudi name.” Dne 23. novembra: 1959: “V spomladanskih mesecih —februarja, marca, aprila— je vsa moja pošta skrivnostno in brez sledu izginila.” Stari antwerpenski dopisovalec, ki je preživel dolga leta v Rusiji, je sklenil, da bo Pasternaka obiskal. Ta pa mu je v poslednjem pismu 29. januarja 1960 odgovoril: “Kako odločno Vam odsvetujem Lsto potovanje! Stopite z °blakov, v katerih se tako radi izgubljate! Ali Vam naj podrobno cPišem zid sumničenj in poniževalne nezaupljivosti, usodno 'nepredirni zid, ki bi ga postavili med naju v trenutku, ko bi prišli sem? In ničesar več ne pošiljajte (niti govorov prečastitega p. pirea ne). Toda zrno je padlo v zemljo in nobena sila ne more več zatreti skrivnostnega snovanja. Doktor Živago je zaznamoval duhove — romanje večine ruskih pisateljev k majskemu mrliču v Predelki n o je pomenljivo dejstvo, ob katerem so se morda sovjetski poglavarji zamislili. En sam duh se je uprl najmogočnej-semu strankinemu stroju na svetu; umrl je nepremagan. In smrt ni konec, ampak začetek novega življenja: “V življenju je važnejše, da zgubiš, kakor da dobiš. Zrno ne vz je sklenilo prinesti dvoje Produkcij Mušičevih umetnin. Danes se je uveljavilo me-^ °> da velja za kulturno zdravo . zvita tista dežela, ki ima po eno , Jigarno na vsakih 15.000 pre-v.alcev. V Jugoslaviji pride ena ligama na 30.000 prebivalcev, t Sloveniji pa na 21.500. Torej v Sloveniji število ni povsem Zadovoljivo. v Največja nemška založba del / Pne izdaje je Ro-Ro-Ro v Ham-rgu. Koncem leta bo slavila 1 v0^? deseto obletnica. Pri tej za-‘ zbi je v žepni oblik; dosegla naj-„ ®1° številko knjiga ameriške pisateljice Buck in sicer njeno delo "eter z vzhoda — veter z zaho- da” je doseglo naklado 463.000 izvodov, delo “Veselica” E. Heming-waya 288.000, W. Borcherta “Ven skozi vrata” 288.000, J.-P. Sartra “Igre je konec” 265.000 izvodov. Med filozofskimi del; je v Nemčiji še vedno zelo popularen Ortega y Gasset, čigar delo “Upor množic” je doseglo v nekaj tednih naklado 165.000 izvodov. Med filozofi antike je na prvem mestu Platon, čigar izbor je dosegel 55.000 izvodov naklade. — Nemški pisatelj Heinrlch Boell je prejel švicarsko literarno nagrado “Charles Veillon” za svoje delo “Igra na biljard ob devetih in pol”. Boell se je rodil 1917 v Kol n j in je avtor še dveh romanov: “In ni rekel besede...” ter “B,rez varuha”. Obe deli sta bili že prevedeni v mnogo jezikov. IZID novega letnika izdaj Slov. kult. akcije bomo v odločilni meri olajšali, če bomo pridobili vsaj DVE STO novih naročnikov. Vsakdo izmed Vas pozna prijatelja, znanca ali rojaka, ki še ni naročnik, jpa bi verjetno postal, ako bi ga prijatelj, sosed ali rojak opozoril na delo in poslanstvo slovenske kulture v svetu. POMISLITE, IZBERITE IN SE ODLOČITE! njajočem se okolju uveljavljenih vrednot, ki jim obstajanja in cene ni mogoče odrekati. Med dva svetova razprti ne segamo po dragotinah starega sveta v bolestnem svetobolju, pač pa z zavestjo, da moremo biti posredniki teh vrednot svojim novim sosedom. Končno je svet le majhna trdna realnost v hitro gineči časovnosti našega obstajanja.” — Na visokih šolah v ZDA delujejo gg.: Janez Arnež, Stojan Z. Bajič, Ivan Boh, Karel Bonutti, Ludvik Čepon, Alfonz Čuk, Jože Felicijan, Franc Cerkovnik, Jože Goršič, Jože Gole, Toussaint Hočevar, Milko Jegiličl, Jož|e Kerec, Viktorija Kom j anec-Vogrič, Marija Rutar-Krek, Lado Kožeij, Stanislav Nikolič, Oton Mohr, Frank Oražem, Boleslav Povšič, Peter Remec, Anton Soklič, Jože Suhadolc, Jože Velikonja, Karel Wolbang, Ciril Žebot. — “Bibliofilska izdaja Dantejevega Pekla je izšla v šestih numeriranih in od avtorjev podpisanih izvodih. Njih literarno in umetnostno zgodovinski pomen je v tem, da podaja pogled v genezo slovenske izdaje. V originalne platnice imajo vvezanih. še 16 strani raznih inačic na listkih, kakor jih je prevajalec sproti zapisoval; prav tako so vvezani k barvnim lesorezom še tri originalni akvarelni osnutki Bare. Remčetve, ki pomenijo prve zarodke poznejših izgotovitev v lesu. Na razpolago so še trije izvodi. Cena $ 500.— Naroča se: Tine Debeljak, Gaona 2776, Haedo F.N.D.F.S. — Razstava najnovejših del akademske slikanice Bare Remec bo odprta od 2. do 16. septembra v galeriji Libertad, na ulici Liber-tad 1262. — Poverjenik za Cordobo je tudi g. Božo Bajuk, 17 de Abril 739, Cordoba. — Ima v zalogi naše knjige ;n morejo interesent; iz Cordobe in okolice pri njem kupovati in naročati. — Pevski zbor Gallus je v nedeljo 10. julija priredil koncert v proslavo stoletnice slovenske narodne himne Naprej zastava slave. Na sporedu SO' bile še kompozicije D. Jenka, J. Laharnarja, F. Ferjančiča, V. Vodopivca, A. Mava, A. Schwaba, E. Adamiča, H. Sattnerja, M. Tomca, L. Kramolca, F. Gerbiča, R. Simonit-tija, S. Mihelčiča, O. Deva in priredbe J. Sa-vellija, M. Bajuka, L. Puša, M. Skobe.rneta, P. Kernjaka in P. Venturinija. Kot program je izšla posebna knjižica z uvodnikom o Davorinu Jenku (napisal dr. J. Savelli). demo in •— Nemška založba Nannen je objavila, da bo izdala zbirko pravljic sovjetskega pisatelja Vladimi-ra Dudinceva (avtorja knjige “Ne samo od kruha”). V zbirki bo tudi izšla pravljica Zgodba iz novoletne noči, ki v Moskvi ni mogla iziti. Pravljica je satira na sovjetski režim. — Najnovejšo dramo J. iPaula Sartra “Les Sequestres d’Altona” so prevedli v nemščino 'in je bilo delo najprej izvajano v Miinchenu. V nemščini nosi delo naslov “Die Geschlossenen — Pod ključem”. Kritiki podčrtavajo velik uspeli uprizoritve (med tem je šlo delo že na druge memške odre), vendar navajajo, da že dolgo ni bilo na odru delo, ki b; bilo brez moralnih vrednot. Miinchensko uprizoritev je insceniral Piscator. — Po obisku Hruščeva v Parizu je francosko prosvetno ministrstvo organiziralo razstavo impresionistov v Moskvi. V Puškinovem muzeju je bilo razstavljenih del: Co-rot 15, Cezanne 16, Gauguin 17, Monet 14, Renoir 8, Matisse 42, Picasso 30. — čudno: Matisse in Picasso skupno z impresionisti. — Galerija Nierendorf v Berlinu je priredila razstave del nemškega ekspresionista Otta Miiller-ja (1874-1930). Razstavljenih je bilo 132 del in je bila to sedaj najbolj popolna razstava del umetnika, o čigar umetnosti se pod nacizmom ni smelo govoriti. pe svshi* — Bavarska redijska postaja prireja vsako leto poseben festival, ki ima za namen izbirati in nagrajatj kompozicije mladih glas. benikov. Nagrade so zelo visoke. Za kompozicijo za ženski ali moški kvartet znaša prva nagrada 1500 dolarjev, druga 750, tretja 500 dolarjev. Za glasbeno kompozicijo za violino in klavir znaša prva nagrada 1500 dolarjev, druga 1250, tretja 500. — Državna opera v Miinchenu je izvedla uprizoritev nove opere Walterja Egka “Columbus”. Delo je kronika Kolumbovega življenja v slikah na odru. Dogodki se razvijajo tako po svoji vsebini, kakor tudi po metafizični globini. Kritik; pravijo, da je glasba podobna Tintorettovim slikam. Višek doseže opera, ko se Kolumb vrne v Španijo in na obali zapleše s iskupino baleta bolero. Premiero je dirigiral Egk sam, sedaj pa izvajajo opero tudi že na Dunaju, v Hamburgu, Berlinu, Stuttgartu in drugod. — Opera v Frankfurtu je postavila na oder opero Monteverdija: “Orfej”. Delo je nastalo v letu 1607 in je bila prva opera na svetu. Delo je moderniziral in za sodobno izvedbo predelal Paul Hin-demith. Kritika pravi, da je Hin-demitova obdelava zaslužna zlasti zaradi tega, ker je spoštoval vse vrednote dela in se ni dal zapeljati tveganim poskusom. _______ — Anglešk; komponist Francis Bart je komponiral opero “Vol-pone”. Premiera je bila v Stutt- gartu. Delo sloni na tekstu drame, ki jo je napisal angleški dramatik Ben Jonson in je imela velik uspeh po vseh svetovnih odrih zlasti v letih po prvi svetovni vojni. — Baletni zbor opere v Essenu je izvajal nov balet, ki ga je komponiral mladi grški komponist Georgo Sicilianos (rojen 1. 1921). Balet nosi naslov “Bakanti” in je vsebina vzeta po istoimenskem delu Euripidesa. Delo antike z najmodernejšo glasbeno spremljavo. — Glasbena literatura ima prvi elektronski balet. Nizozemski kom. ponist Henk Badings je komponiral balet “Androsova žena” in je bila premiera na odru opere v Hannovru. Besedilo baleta sloni na noveli sodobnega ameriškega pisatelja Thortona Wilderja. Elektronsko glasbo prenašajo štirje mogočni zvočniki iz raznih delov dvorane,. med nubliko in po parterju, na balkonu in na galeriji pa so zbori pevcev in govornih zborov (tudi zanje je tekst komponiran na note), petje in glasba na magnetofonskem traku opravlja svoje. Tako glasba neprestano “kroži” vzporedno s kratnjami in “plavanjem” plesalcev na odru. Kot uvod so izvajali balet “Maske iz Ostenda”, ki ga je komponiral Italijan Roman Vidal, rojen 1919 v Romuniji. — Glavne dražbe nemških umetnin so v poletnih mesecih, ko pridejo turisti iz vseh delov isveta. Letošnje dražbe so spet pokazale, kako narašča zanimanje za dela abstraktne smeri. V Stuttgartu je bila na dražbi slika Paula Kleeja (Vrt v P. H.). Izklicna cena je bila 22.500 dolarjev in je bila prodana za 45.000 dolarjev. Toda dela ni kupil Amerikanec,, pač pa nemški zbiralec umetnin. Neki trgovec z umetninami iz Švice je kupil delo P. Kleeja “Rože v špira-li” in dal zanje 25.000 dolarjev. Delo Kandinskega “Dvojni dvig” je kupil neki Amerikanec za 27.000 dolarjev. Umetnostna galerija iz Stuttgarta je kupila kip “Dekle z robcem” Edvarda Muncha za 41.000 dolarjev. Dražili so tudi večjo količino grafik in so zanje izdražil; skupno vsoto 210.000 dolarjev. Najdražja je bila grafika Tculousa-Lautreca “Izlet na polje” — 9.000 dolarjev. — Galerija Lempertz v Kolnu je priredila dražbo svojih umetnin. Delo “Brezimovalci” slikarja Kazimira Maleviča, ki je ustanovil strujo “supermatizem”, je bilo prodano za 7.000 dolarjev. Delo je nastalo v letu 1910. Na prodaj je bila tudi slika nedavno umrlega Utrilla “Ulica v Parizu” in je dosegla ceno 10.000 dolarjev. (Dalje s 1 str.) rikanec in hoče spet biti — Nemec.” Daši je “Hamlet” velika umetnina, obsodba zablod ^sodobnosti, ni delo moglo najti v zahodni Nemčiji založnika, Moralo'je iziti v vzhodni Nemčiji. FITZROV FRASER je črnec iz Jamajke. Piše v angleščini. Londonska revija Twentieth Century (julij 1960), je objavila njegov esej “They Gali Me’Sir. — Kličejo me, gospod!” Fraser vdira v svet umetnosti, a se boji pisati v jezigu “gospodov”. Pisalni stroj čaka, tipke vabijo, pol dveh je — v njem vre. toda nekje je “gospod”: verjetno bi moral najprej postati človek “reda”, “prave” miselnosti, tedaj šele... Ko je v šoli učenkam razlagal zgodovino, je narekoval “History is a record of the past”; sklonil se je k učenki bele barve in videl, da je ona zapisala pravilno: “History is THE record of the past...” Seveda ima učenka prav, ona že ve, kaj pomeni besedica the.. . Ali bi zbežal na ulico, se napil, sie vrnil Jn se vtopil..., tijpk ne bo več! Tako blodi okoli sebe. Radijska postaja je odbila uro šest, ura žurnala: v sobo so se zlile novice vsega sveta... “Ura je šest: ...v sobi je postalo čisto temno, ne morem, ne morem več, prišel je čas, da se vrnem k rokopisu, k dvogovoru s samim seboj. Ne morem, ne, ne morem več. Ne, ne, ne — moram!” In dvogovor v domovini? RUDA JURČEC “GLAS” je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenstva kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia, FCNDFS, Bs. Aires, Argentina. Ureja Ruda Jurčec. Tiska tiskarna “Federico Grote”, Montes de Oca 320, Buenos Aires.