Leto XLIX - št. 35 - CENA 120 SIT Kranj, petek, 3. maja 1996 stran 14 VSAKA GENERACIJA PUŠČA V ZGODOVINI S SPOMENIKI POSEBNO SLED 't • POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Gorenjska UPOKOJENCI - Banka odprite račun na ■< HELMUT TRI POLT UGODNE] I CELOVEC, Sudring341J I GOVORIMO TUDI > CENE O tel. 0043-463-35221 O VAŠ JEZIK! / KAB0SERUSK1 PEU ■ LUČI IN STEKU ■ WOTOfiJI W HENJJmiM - DEU HOTORJEV H ME?tJ«ÜIKOV - afl(TRIČHI DBjX^^ JUTRI NI NAVADEN VEČER, JUTRI JE ALPSKI VEČER! IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA V sredo spet seja državnega zbora Komu in kako popraviti krivice V sredo naj bi se februarja sklicana seja državnega zbora, po številnih prekinitvah in podaljševanjih, le končala. Ljubljana, 3. maja - V sredo prihodnji teden se bo nadaljevala 38. seja državnega zbora, ki je vedno bolj podobna maratonu, saj je bila sklicana že februarja. Pričakovati je, da se bo tudi končala, če bodo stranke našle soglasje o dveh točkah dnevnega reda: spremembah volilne zakonodaje in predlogu zakona o popravi krivic, ki je v drugi obravnavi. Glede volitev so nekatere spremembe že usklajene, glede višine odstotka dobljenih glasov za vstop v državni zbor, volitev med Slovenci na tujem, usode nacionalnih list in drugih dopolnitev veljavnega proporcionalnega volilnega sistema pa se bo treba še uskladiti. Problem je v višini soglasja, saj je potrebna za spremembo volilne zakonodaje dvotretjinska večina. Glede zakona o popravi krivic, ki tudi že dobiva brado in je sedaj v drugi obravnavi, pa se je nabralo nekaj novih dopolnil (predlagali so jih predvsem Slovenski krščanski demokrati), o katerih so morajo izreči vlada in ustrezna telesa državnega zbora. V ponedeljek, torek in sredo je sklicana večina odborov in komisij državnega zbora. Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko ima na dnevnem redu torkove seje predlog sprememb in dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in med drugim tudi predlog zakona o zdravnikih, katerega pripravo je pospešila tudi nedavna, tri tedne trajajoča zdravniška stavka. V torek se sestaja tudi odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Med drugim bo razpravljal o oceni stanja v slovenski živinoreji v letu 1995 in prvem letošnjem trimesečju. Govora bo tudi o kmetijstvu in njegovih nalogah v procesu pridruževanja Evropski uniji. Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ ima na dnevnem redu torkove seje zanimive točke dnevnega reda, od katerih imata dve oznako zaupno. Odbor se bo seznanil s poročilom računskega sodišča o nadzoru na ministrstvu za notranje zadeve in dveh nadzorih znotraj obrambnega ministrstva: na pokrajinskih poveljstvih v Celju in v Novem mestu. V sredo bo tudi seja odbora za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine. Obravnavali naj bi poročilo o uresničevanju zakona o denacionalizaciji ter predlog zakona o skupnem upravljanju lastnine bivše Zveze sindikatov Slovenije. V sredo je sklicana tudi seja odbora za mednarodne odnose, ki za zdaj še nima predsednika. Seje vodi podpredsednik Borut Pahor, za predsednico pa je predlagana Mihaela Logar iz Slovenske ljudske stranke. Kar dolgo sejanje v četrtek in v petek napovedujejo v odboru za infrastrukturo in okolje. Pred zadnjo, tretjo obravnavano, naj bi še enkrat razpravljali o zakonu o telekomunikacijah in zakonu o poštnih storitvah. • J.Košnjek Še štirinajst dni je do obiska papeža v Sloveniji Vsak teden ena srečna družina več Nagrada v Poljansko dolino Tako kot vsak torek, smo tudi tokrat nekje bolj skrito v časopisu objavili srečni naslov. Tokrat je bil to Žirovski vrh - Sv. Urbana 9. Prej se je naselje imenovalo "Žirovski vrh nad Zalo" in sodi v poštni okoliš pošte Gorenja vas. Vse torkovo dopoldne smo Čakali, kdo in kdaj nas bodo poklicali s srečne hišne številke. Toda klica ni bilo. K sreči pa smo v uredništvu delali tudi Čez praznike in tako smo v Četrtek zjutraj prejeli težko pričakovani klic. Poklical nas je Andrej Potočnik iz Sv. Urbana 9. Povedal nam je, da je sicer klical le v torek zvečer. Zvečer pa zaradi tega, ker jim je pismonoša zaradi "pokojninskega" izplačilnega dneva, tako pozno prinesel časopis. Povedal nam je, da je študent. Srečno hišno Številko je sam opazil v Časopisu in bil zelo presenečen, da je prav njihova hišna številka izžrebana. Zaupal nam je, da na tem naslovu živi skupaj s starši in dvema bratoma. Oče je zaposlen v Jelovici, mama pa dela na kmetiji. Brata sta starejša od njega in obadva sta zaposlena kot šoferja. Andrej doslej ni dobil še nobene nagrade. Rad rešuje križanke in jih tudi pošilja, toda sreča mu še ni bila naklonjena. Zato je bil tokrat naše nagrade toliko bolj vesel. Želimo, da bi vsem članom Potočnikove družine masažni aparat Vibroser - kar je naša nagrada - bil dobrošel pripomoček za sprostitev kot tudi za pomoč pri lajšanju bolečin. Še enkrat družini Potočnik iskrene čestitke iz našega uredništva. • B.M. Popolna varnost papeža in vernikov Sveti oče se bo na nekaterih relacijah peljal v panoramskem vozilu - papamobilu, da bi se tako še dodatno približal vernikom, med njegovim obiskom pa bo prišlo k nam 35 škofov in kardinalov iz drugih držav. Udeleženci z Gorenjske bodo "rumeni". godkov. Prizorišča bodo Ljubljana, 3. maja • Organizatorji papeževega obiska v Sloveniji že odštevajo dneve do velikega dogodka. Razen pomembnih protokolarnih stvari (v treh dneh se bo zgodilo 13 protokolarnih dogodkov) je vedno več koristnih informacij za vse, ki bodo neposredno na prizoriščih spremljali srečanja s svetim očetom. Notranji minister Andrej Šter, ki je tudi predsednik državnega dela pri-pravljalnega odbora, in državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve Borut Likar sta povedala, da je vlada že sprejela ustrezne odredbe, ki bodo v treh dneh obiska, 17., 18. in 19. maja, prepovedovale vožnje tovornjakov in vozil ter vlakov, ki bi prevažala nevarne snovi, popoln mir, razen rednega letalskega prometa, pa bo tudi v slovenskem zračnem prostoru. Na območjih, kjer bo papež bival ali se zadrževal, bo omejeno gibanje oziroma dostop. Vsak udeleženec prireditev bo dobil posebno brošuro z vsem, kar mora vedeti o obisku in ravnanju na srečanjih s svetim očetom. Navodil se je treba držati in ne jemati s seboj stvari, ki bi vzbujale pozornost ali bi bile celo Dr. Borut Košir prepovedane. Na cestah, kjer se bo vozil papež, bodo pomične zapore. Ceste, kjer se bo peljal papež, bodo zaprte deset minut prej, po odhodu kolone pa bodo ceste takoj odprte. Tako velikih zastojev na cestah ne bo. Na prizoriščih, kjer bo sodeloval sveti oče, bo urejena zdravstvena služba, v kateri bo nad 300 zdravnikov, sester in drugega osebja. Delovalo bo 134 ekip civilne zaščite z okrog 800 člani, je povedal državni sekretar v ministrstvu za obrambo Miran Andrej Šter odprta šest ur prej, udeleženci pa bodo morali biti na svojih mestih uro pred začetkom vsake svečanosti. Član cerkvenega odbora dr. Janez Gril je povedal, da bo natisnjenih za ljubljansko mašo 135.000 vstopnic, za mariborsko 145.000 in za postojnsko srečanje 35.000. Težko je reči, če bo toliko ljudi tudi prišlo. Število prijavljenih se bliža 100.000. Na srečanja s svetim očetom prihajajo tudi Slovenci in ljudje iz drugih držav in soseščine. Hrvati so zaprosili za 2000 kart, v Postojni bo nad 10.000 mladih iz drugih, predvsem sosednjih držav, dve letali bosta pripeljali Gorenjci "rumeni" Obiskovalci srečanj s svetim očetom bodo imeli različne barvne oznake. Tako bo razpoznavna barva vseh, ki bodo prišli z gorenjske strani rumena (Dolenjci bodo zeleni, Štajerci pa vijoličasti). V znaku rumene barve bodo označbe na avtobusih ali vlakih, dohodi na prizorišča in prostori, kjer se bodo zadrževali. Tako se bo lažje znajti in varno ter čim hitreje priti in zapustiti prizorišče. Po cestah tudi papamobil Da bi lahko čim več Slovencev od blizu videlo in pozdravilo papeža, ta ne bo potoval samo z letalom ali hitrimi protokolarnimi vozili, temveč tudi s panoramskim vozilom oziroma "papamobilom". S panoramskim vozilom se bo tako peljal v petek z letališča Brnik do Brda in del poti od Brda do Ljubljane, od Šentvida do nadškofije. Tudi v soboto se bo iz nadškofije do StoŽic peljal s papamobilom, z njim bo potoval med množico in po maši v Zavod Svetega Stanislava v Šentvid. S panoramskim vozilom se bo vozil tudi na nekaterih relacijah v Mariboru. Bogataj. Dežuralo bo okrog 50 gasilskih vozil z 280 gasilci, na razpolago pa bodo tudi poklicne enote gasilsko-reše-valne službe. Vsa prizorišča bodo preskrbljena s pitno vodo, sanitarijami in drugimi pripomočki, ki morajo biti ob takih priložnostih takoj pri roki. Med udeleženci bo veliko starejših ljudi, in tudi takšnih, ki niso trdnega zdravja. Utrujajoč bo čas čakanja in utrujenost se bo pojavila med vračanjem s prizorišča. Generalni tajnik cerkvenega odbora dr. Borut Košir je zanikal trditve, da bo treba biti na prizoriščih že devet ur pred začetkom do- Nad 500 poročevalcev Papežev obisk v Sloveniji bo spremljalo nad 500 domaČih in tujih poročevalcev, novinarjev in fotoreporter-jev. 51 jih bo s svetim očetom priletelo iz Rima. Televizijske ekipe pa bodo štele okrog 250 ljudi. Slovence iz Argentine, iz Sarajeva pa bosta prišla dva avtobusa. Slovenskega srečanja s papežem se bo zanesljivo udeležilo 35 kardinalov in škofov iz tujine. • J. Košnjek, sliki G. Šinik STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Izjave, mnenja Združena lista socialnih demokratov podpira zbiranje podpisov za referendum, po katerem naj bi se odločili glede usode nekaterih spomenikov NOB v Ljubljani. Znani so predlogi, da bi odstranili spomenike Kidriču in Kardelju, na novo pa postavili spomenik argentinskega narodnega junaka San Martina. Združena lista ima početje nekaterih članov ljubljanskega mestnega sveta za dejanje, s katerim bi pokorili Ljubljano, mesto heroj. Slovenska ljudska stranka protestira zoper odločitev vlade, da se okrne subvencioniranje šolske prehrane. Razlog, da se uvaja nov sistem dodeljevanja otroškega dodatka, ni sprejemljiv. C!e vlada za regresiranje šolske prehrane nima denarja, naj se obrne na državni zbor, ki bi lahko spremenil letošnji proračun. V njem so namreč postavke, ki bi brez škode preživele zmanjšanje stroškov v korist prehrane. Slovensko kmečko gibanje pri Slovenskih krščanskih demokratih bo imelo v nedeljo, 5. maja, shod gibanja v kulturnem domu v Slovenj Gradcu. Geslo prireditve bo Hočem ostati slovenski kmet. Na strokovnih srečanjih v okviru shoda bodo sodelovali ministra dr. Jože Osterc in Janko Deželak, državni sekretar za gozdarstvo mag. Franc Ferlin in direktor Zavoda za gozdove Primož Ilešič. • J.K. Slovenska ljudska stranka Komu slovensko gospodarstvo Končuje se prva faza privatizacije. Nekdanje družbeno premoženje je ali bo v kratkem dobilo prave lastnike. Če so doslej tujci bolj ali manj opazovali dogajanja, ker je bila naša privatizacija bolj ali manj papirnata (razdelilna), so zdaj pripravljeni aktivno poseči v dogajanja. Zdaj gre namreč zares! Drobni delničarji, med katerimi prevladujejo tisti, katerih povprečna plača ne presega 50.000 SIT, bodo najverjetneje tisti, ki bodo prodali svoje delnice prve- mu ponudniku, ker denar nujno potrebujejo za svoje preživetje. Prav takšne lastnike delnic bodo snubili različni kupci, ki se že pojavljajo sirom po Sloveniji. Ljudje bodo svoje delnice prodajali, ker potrebujejo denar za svoje vsakdanje preživetje. To samo po sebi ne bi bilo preveč slabo, če se ne bi med kupci pojavljali tudi takšni, ki nimajo čistih namenov. Lep primer za takšne nečiste namene je kupovanje delnic Mercatorja. Poslovni sistem Mercator je največji slovenski grosist, ki trži praktično 70 odstotkov slovenske živilskopredelo-valne industrije. Njegov morebitni prevzem s strani tujcev bi lahko pomenil pokop slovenske živilskopredelo-valne industrije, s tem pa tudi slovenskega kmetijstva. Tujci bi ravnali na isti način, kot so to naredili na Madžarskem. Tam v trgovinah skorajda ne vidite več madžarskega blaga. Imamo informacije, da se takšne stvari pripravljajo tudi v Sloveniji. Če se to zgodi v Sloveniji, potem ni ogrožena samo slovenska živilskopredeloval-na industrija, ampak so ogrožena tudi slovenska delovna mesta, ker svojih izdelkov slovenska podjetja ne bodo več mogla prodajati v Sloveniji. Zato apeliramo na vse delničarje, posebej pa še na delničarje Mercatorja, da, če že morajo prodati svoje delnice, naj teh ne prodajajo tujcem. Ugotovite, kdo vam ponuja denar in s kakšnimi nameni. Če že prodate, potem prodajte Slovencem. Slovenski krščanski demokrati Uspešen obisk Japonske Ljubljana, .3. maja - Z Japonske se je vrnila delegacija Slovenskih krščanskih demokratov, v kateri so bili Lojze Peterle, dr. Andrej Umek, Miroslav Mozetič in Leon Marc. Slovenska delegacija se je med drugim srečala tudi s tremi ministri japonske vlade (za promet, za zunanjo trgovino in industrijo, za obrambo), s predstavniki bank in gospodarskih združenj. • J.K. yJM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ UredniSka politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor. Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Lcopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedcj, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TCR, Tisžk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 • sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do IS. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT AKTUALNO GORENJSKA OD TORKA DO PETKA Rdeči križ na Slovenskem deluje 130 let Gibanje, ki preprečuje in blaži trpljenje Rdeči križ Slovenije, nevladna, nestrankarska humanitarna organizacija, deluje že 130 let. Kranj, 3. maja • Prev prvomajskimi prazniki so ob visokem jubileju pripravili svečanost v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pokrovitelj prireditve je bil predsednik Milan Kučan, udeležili pa so se je številni ugledni gostje iz nacionalnih društev Rdečega križa evropskih držav. Slovenska organizacija Rdečega križa je v družbi s 163 nacionalnimi društvi članica Mednarodne federacije društev RK in rdečega polmeseca s sedežem v Ženevi, ki deluje po temeljnih načelih gibanja: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enovitost, univerzalnost... V Sloveniji ta humanitarna organizacija povezuje 61 območnih organizacij, svoje cilje pa uresničuje s pomočjo več kot deset tisoč aktivnih prostovoljcev, medtem ko gibanje podpira več kot 370 tisoč rednih in podpornih članov. Vodilna ideja tega gibanja je preprečiti in ublažiti človeško trpljenje, pa naj gre za zbiranje krvodajalcev, za nego in oskrbo nemočnih in nebogljenih, starih, bolnih in osamljenih, za oporo pri premagovanju zasvojenosti, za vzgojo k zdravemu načinu življenja, za pnvzgajajnje vrednot ljubezni, spoštovanja, humanosti, za poučevanje in nudenje prve pomoči, za poizvedovanje za poškodovanimi, pogrešanimi, umrlimi, za pomoč beguncem... I\a svečanosti ob 130-letnici Rdečega krila Slovenije so podelili tudi posebne Jubilejne plakete RK Slovenije. Prejeli so jih: predsednik Milan Kučan, poveljnik Štaba Civilne zaščite Miran Bogataj, slovenska rojakinja in dolgoletna donatorka Slovenije princesa Doris Pigna-telli iz Italije ter avstrijskiln nemški Rdeči kril Kako deluje Rdeči križ na Gorenjskem, smo se pozanimali pri posameznih območnih organizacijah, kjer držijo roko nad delovanjem krajevnih odborov Rdečega križa in številnih prostovoljcev, ki delavni in največkrat anonimni stojijo za mnogimi akcijami te humanitarne organizacije. Ljudje se zatekajo po socialno pomoč Območna organizacija Rdečega križa Jesenice, ki zajema to in kranjskogorsko občino, trenutno največjo pozornost posveča mladim v osnovnih šolah, ki jim s predavanji skušajo približati gibanje Rdečega križa. V vseh šestih osnovnih šolah delujejo tudi krožki, predavanja pa so razširili na vse učence 7. razredov. Preventivnim programom nasploh namenjajo precejšnjo pozornost, nam je povedala sekretarka Mateja Krašovec. Da jih lahko izvajajo, so se prijavili na več razpisov za financiranje, tako na občinske kot tudi za projekte, ki jih za prosvetljevanje mlade generacije razpisuje Šolsko ministrstvo. Med rednimi dejavnostmi je vse bolj občutna socialna, saj se oglaša vse več družin v stiski, ki potrebujejo gmotno pomoč. Ker je tudi Rdeči križ s tem slabše oskrbljen, je vsem težko ustreči. Tudi z begunci imajo na jeseniškem koncu še veliko opraviti, saj jih je pri tamkajšnjih družinah še šeststo. O krvodajalstvu, tako rekoč paradni dejavnosti humanitarne organizacije, pa na severnem koncu Gorenjske ugotavljajo, da usiha. 600 do 700 krvodajalcev letno (ali 200 na dan vsakokratne krvodajalske akcije) je manj, kot bi si želeli. Ob 130-letnici slovenskega Rdečega križa in ob tednu, posvečenemu tej organizaciji (od 8. do 15. maja) se pri območni organizaciji v Radovljici (poleg te občline zajema še blejsko in bohinjsko) skrbneje posvečajo delu v krajevnih organizacijah. Sekretarka Milka Agrež pravi, da se od poplav leta 1990 niso dovolj ukvarjali z njimi, čeprav na tamkajšnjih prostovoljcih temelji glavnina dela. V 19 krajevnih organizacijah dela blizu dvesto članov. Ukvarjajo se s srečanji starejših občanov, obiski ostarelih in invalidov doma, v domovih upokojencev in bolnišnicah. Omenjenih ni tako malo, člani RK na območju Radovljice, Bleda in Bohinja jih omenjajo več kot šeststo. Skrb za socialno ogrožene je pri Rdečem križu stalnica, saj materialno pomoč zlasti v hrani stalno nudijo 26 družinam in 34 posameznikom, občasno pa po pakete prihaja 49 družin. Tudi v radovljiški organizaciji omenjajo izobraževanje mladih v šolah, zdravstveno vzgojo in neobvezno včlanjevanje v to humanitarno organizacijo. Skrb za ostarele, bolne, invalide Tudi pri Rdečem križu v Tržiču se pozna, da je tamkajšnje gospodarstvo v krizi. Prihaja namreč vse več prosilcev za socialno pomoč. Tudi z oskrbo beguncev imajo še opraviti in čeprav se počasi vračajo v Bosno, jih je pri družinah še kakih sto, ostali pa so v begunskem centru v Medvodjah. Med trenutno aktualnimi akcijami tržiškega Rdečega križa omenjajo zbiranje rabljenih oblačil in sprejem prvošolčkov med članstvo RK, pravkar pa je minila tudi krvodajalska akcija. Udeležilo se je je 280 ljudi, na jesenski pa je odziv še enkrat večji. Dejavnost Rdečega križa je sila obsežna: krvodajalstvo, zdravstveno prosvetna vzgoja, socialna dejavnost, izobraževanje za prvo pomoč, skrb za begunce, nega ostarelih na domu. O slednji imajo v območni organizaciji RK v Kranju veliko povedati. Lani so skrbeli za blizu sto bolnikov, invalidov in ostarelih, 60 pa so redno ali občasno dovažali kosila. Obroke pripravljajo v kranjski porodnišnici, kjer imajo posluh za želje svojih odjemalcev, saj poleg navadnih pripravljajo tudi vegetarijanska in dietna kosila. Izposoja invalidskih pripomočkov, izposoja knjig potujoče knjižnice negovancem Rdečega križa, izobraževanje negovalk, merjenje krvnega tlaka, organizacija Univerze za tretje življenjsko obdobje so dejavnosti, ki jih RK namenja predvsem najstarejši generaciji. Begunci odhajajo, le še kakih pesto jih je bilo lani na območju kranjske organizacije RK, zato se socialna dejavnost preveša v prid socialno ogroženim slovenskim družinam. Tristotim družinam so le lani razdelili zavoje s hrano in higienskimi pripomočki. Razdelili so več sto kilogramov moke, sladkorja in testenin ter več kot tisoč litrov olja. Tovrstne pomoči Potem reorganizaciji lokalne samouprave so nekdanje občinske organizacije Rdečega krila postale območne, krajevno pa zajemajo enaka območja kot prej. Kranjski Rdeči kril denimo poleg mestne občine Kranj vključuje tudi občine Cerklje, Preddvor, Naklo in Šenčur. Majhne občine so območni organizaciji odrekle financiranje nekdaj skupnih akcij, o podobnih težavah pa je slišati tudi iz drugih občin. Rdeči križ v Domžalah, ki zdaj pokriva štiri občine (od gorenjskih še občino Mengeš), ima prav tako težave pri proračunskem financiranju iz manjših občin. Motiv s krvodajalske akcije je bilo deležnih kakih tisoč ljudi. Pri razdeljevanju socialnih pomoči sodelujejo s Centrom za asocialno delo, ki po potrebi posreduje podatke o socialno ogroženih. Tudi oblačila in odeje so nekaterim družinam dobrodošla pomoč. Lani je prišlo ponjo kakih osemsto ljudi. Akcije za pomoč pogorelim . O vse večjem številu ljudi, ki potrebujejo zlasti gmotno pomoč Rdečega križa, poročajo tudi iz območne organizacije Škofja Loka.Lani je tej organizaciji uspelo obdržati nekaj tujih donatorjev in z njihovo pomočjo so ljudem razdelili več kot 1600 prehrambenih in 280 higienskih paketov, osem ton moke, več tisoč litrov olja, 700 kilogramov pralnega praška, v skladišču oblačil, obutve in posteljnine je bilo več kot 1800 obiskov. Socialna dejavnost je prednostna, zato so poskrbeli tudi za loške brezdomce, ki jim že tri leta zagotavljajo en topli obrok dnevno. Iz dejavnosti škofjeloškega RK omenimo še enkratne dobrodelne akcije, kakršne so potekale tudi v sodelovanju z našim časopisom. Bralci poznajo akcijo zbiranja pomoči pogorelima družinama v Lanišah in Hobovšah, za kateri so ljudje zbrali 3 milijone tolarjev, znatne zneske pa so prispevali tudi sodelavci oškodovanih. Pomagajo tudi s prispevkom pri napeljavi telefona v odročne kraje in asfaltiranju ceste. Ravno zdaj se pogovarjajo o pomoči pri napeljavi vodovoda starejši ženski, ki do danes v hiši ni imela ne vode ne elektrike. Sredi maja bodo končali tudi akcijo Za lepšo starost, z zbiranjem denarja za nakup fizioterapevtskega aparata, namenjenega zdravljenju in negi starejših v Domu oskrbovancev v Centru slepih v Škofji Loki. Sicer pa pri škofjeloškem RK, ki zdaj zajema Še občine Žiri, Železniki in Poljane -Gorenja vas, omenjajo tudi programe zdravstvene vzgoje in delo z mladimi člani Rdečega križa. Otroci iz revnih družin bodo spet letovali Pri Rdečem križu v Kamniku oživljajo za te kraje značilno počitniško dejavnost. Prej je letovanje za otroke prirejala Zveza prijateljev mladine, ki je vsako leto poslala na morje okoli 150 otrok. Zdaj pa je ta preventivna letovanja, za katera otroke predlagajo Šolske ambulante in socialni delavci, prevzel Rdeči križ, ki namerava letos poskrbeti za letovanje 350 otrok na Debelem Rtiču in v savudriji. Letovali bodo tudi otroci iz socialno ogroženih in rejniških družin. Socialna problematika je tudi na kamniškem ena od pomembnih dejavnosti humanitarne organizacije, saj je propadanje podjetij v tem koncu Slovenije pustilo boleče sledove. Medtem ko ljudje prihajajo na center za socialno delo, ki je v isti stavbi, se oglasijo tudi na Rdečem križu, da jim pomaga v času, ko čakajo na socialno pomoč, premostiti najhujše. V občinah Medvode in Vodice delujeta krajevni organizaciji Rdečega krila, ki jih skupaj z drugimi na širšem ljubljanskem območju povezuje Mesna organizacija Rdečega križa Ljubljana. Sekretarka Marjeta Sto-pajnik pravi, da prek njih teče vsa organizacijska dejavnost, da skrbijo tudi za nemoteno delovanje in oskrbo v manjših občinah, katerih krajevne organizacije Rdečega krila so le prej sodilo v njihovo okrilje. O tem, kako bodo slednje delovale v prihodnje In kako bo s financiranjem, pa se še pogovarjajo. Zdravstvene kolonije za 250 otrok v sezoni načrtujejo tudi pri Rdečem križu Domžale, nam je povedal tamkajšnji sekretar Brane Kosmač. V občinah, ki organizacijsko sodijo v domžalsko območje, pa je vse več tudi socialnih problemov. Kakih 130 prosilcev na mesec potrka na njihova vrata, kakih 30 ali 40 družin je odvisno od njihove pomoči. Toliko je tudi brezdomcev, klošarjev in tistih, ki si ne morejo zagotoviti niti enega toplega obroka dnevno. Zanje v Domžalah odpirajo "javno kuhinjo", za katero je sredstva zagotovila občina. Zahvalo za to smo dolžni županji Cveti Zalokar -Oražem, ki ima posluh za socialna vprašanja svojih ljudi, pravi Brane Kosmač. D.Z. Žlebir AMZS Iz Tehnične baze AMZS Kranj so nam sporočili, da so v teh prazničnih dneh opravili 15 vlek avtomobilov in nudili 8 pomoči pri okvarjenih avtomobilih. GASILCI Gorenjski gasilci za prvomajske praznike niso imeli dosti dela. Glede varnosti pri kurjenju kresov jim je bilo naklonjeno vreme, saj je na predpraznični dan povsod deževalo. Kranjski gasilci so pomagali reševalcem pri prometni nesreči na Nazorjevi ulici, črpali so vodo, ki je vdrla v staro opekarno v Stražišču. Prejeli pa so tudi lažni alarm, da gori hiša v Naklem, k sreči je bil to le praznični kres. Odhiteli so tudi na C. talcev, kjer so naleteli na nekontrolirano kurjenje odpadkov. Jeseniški gasilci so imeli gasilsko stražo v gledališču Tone Čufar in izčrpali izlito vodo v Železarni. Škofjeloški gasilci pa so čistili kanalizacijo v stanovanjski hiši in gasili požar v Virmašah, kjer je pogorelo ostrešje in še dež je namočil opremo. Škodo cenijo na približno 500.000 tolarjev. GORENJSKI NOVOROJEČKI Prazničnih dni pa niso poznali naši mali prebivalci lepe Gorenjske. Na svet je pr-ijokalo kar 22 novorojenčkov. V kranjski porodnišnici se je rodilo 16 otrok. Rodilo se je 12 dečkov in 4 deklici. Oba rekorda sta pobrala dečka. Najtežjemu se je kazalec na tehtnici ustavil pri 4.600 gramih in najlažjemu pri 2.950 gramih, kar tudi ni tako malo. V jeseniški porodnišnici pa je luč sveta ugledalo 6 novorojenčkov. Rodili so se 4 dečki in 2 deklici. Tu pa sta si rekorda v teži bratsko razdelila deček in deklica. Najtežji deček je tehtal 3.900 gramov, najlažja pa deklica z 2.540 grami. URGENCA Bralcem se opravičujemo, ker jim ne mor-emo posredovati števila opravljenih ur-genc v bolnišnici Jesenice, ker tam žal zaradi praznikov nismo dobili podatkov. 1 Xpohistvo, bela tehnika, % ortopedske vzmetnice :mcc3 TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA RESNICA 81 Rušenje na Balosu Z Urada za urejanje prostora Občine Tržič so nam sporočili, da bodo prihodnji ponedeljek zjutraj začeli z rušenjem stavbe na Balosu. Rušenje stavbe je potrebno zaradi predvidene gradnje tržiške obvoznice. • U.Š. Nova razstava o Boinovih V kulturnem domu v Jelendolu so ob koncu tedna ogledu predali novo razstavo o družini Born. Kustosinja tržiškega muzeja Mateja Gašpirc je tokrat predstavila upravljanje na Bornovem posestvu. Razstava sodi v sklop dogajanja ob tradicionalni razstavi mineralov in fosilov v Tržiču. Svečanosti ob odprtju razstave se je udeležila tudi Bornova dedinja Eli Born, ki Čaka na dokončno odločitev o denacionalizacijski vrnitvi ah nevrnitvi nekdaj očetovega posestva. TrŽiški župan Pavel Rupar ji je ob tej priložnosti simbolično izročil ključe stanovanja, ki bo vscljivo čez približno mesec, Bornova pa ga bo dobila v zameno za zemljišče na Mlaki. U.S« Devet krajevnih skupnosti Medvode, 2. maja - Občinski svet občine Medvode bo v torek, 7. maja, na 17. redni seji med drugim obravnaval tudi osnutek odloka o ustanovitvi krajevnih skupnosti, določitvi njjihovih območij in nalog ter načinu financiranja. V. osnutku odloka so predvidene v prihodnje krajevne skupnosti Medvode, Pir-niče, Preska, Senica, Smlednik, Sora, Trnovec Topol, Vaše, Goričane in Zbilje. Predsednik občinskega sveta Mitja Ljubelj šek k osnutku odloka predlaga tudi razpravo o osnutku odloka o osnovah in merilih za financiranje krajevnih skupnosti. Članom občinskega sveta pa bo podal poročilo tudi predsednik komisije za celostno podobo občine Mengeš. A. Ž. IZ GORENJSKIH OBČIN Mini hotel Zorka v Vincarjih pri Škofji Loki dograjujejo Po 30 letih ne bo več mini Prvi zasebni hotel v Škofji Loki bo razširjen predvsem z rekreacijsko ponudbo. Država postavlja prav nerazumne zahteve. Mini hotel Zorka je polovici Škofje Loke na polici pod gozdom nad Vincarjami dobesedno na očeh. Po 30 letih, ko je postal kar simbol zelo skrbne urejenosti in odmaknjenosti v mir, in kjer so le ljubitelji tenisa našli tudi prav lepe pogoje za igro, so se lastniki odločili za gradnjo, ki mnogim vzbuja radovednost. Zato smo jih povprašali, kakšne načrte imajo. "Odkar pomnim, sem si želel, da bi imeli doma majhen penzion, vendar kot otrok nisem vedel, da je za to potreben tudi denar. Tega na skromni kmetiji seveda ni bilo," je začel pripoved Janez Demšar, ki je ta hotelček izgradil, in ga 30 let tudi upravljal. Ker je imel pred tem službo z izredno dobrim zaslužkom, se je odločil, da svojo željo že iz otroštva poskusi uresničiti. Bil pa je to takrat politični problem: širše gostinstvo, zlasti pa hotelirstvo je bilo v tistih časih izključna domena družbenega sektorja (v Škofji Loki hotela sicer še ni bilo, sobe je oddajala le restavracija Krona) in le izrednemu posluhu takratnega župana Zdravka Krvine se mora zahvaliti, da je dovoljenje za gradnjo in obratovanje dobil. Imeli pa so časi po letu 1965 tudi "dobro stran": za izgradnjo so vzeli kredit, ki so ga nameravali plačevati naslednjih 20 let, pa je bila inflacija takšna, da so ga odplačali v enem letu. Ko je bil penzion dograjen, so bili prvi gostje udeleženci motociklističnih dirk iz Madžarske, nato v juliju pa so, neizkušeni in naivni z začudenjem ugotavljali, da drugih gostov ni. Ker je Janez Demšar poznal dva Holandca, se je z ženo odločil, da skuša ponuditi svoje zmogljivosti ISDN digitalno omrežje z integriranimi storitvami Telekom Slovenije ISDN je stoškovno ugoden. Kljub večjim hitrostim prenosa se ISDN povezave tarifirajo kot pri navadnih telefonskih priključkih. Pri samem telefoniranju hitrejši prenos ne igra bistvene vloge. Pač pa se pri prenosu podatkov ali pri dostopih k elektronskim medijem, kot sta Slovenija online in Internet, na račun večjih hitrosti lahko bistveno znižajo stoški. INFORMACIJE:TelekOITI^^) Slovenije >\ PE Kranj * Ulica Mirka Vadnova 13 4000 Kranj ali po telefonu 080 8080 Mini je nastal zaradi politike Gradnja zasebnega hotela je bila sredi Šestdesetih let pravi politični problem, zaradi katerega se je takratni partijski komite kar nekajkrat sestal: kako je mogoče, da zasebniku kaj takega sploh pride na misel? Tudi prva prošnja za gradnjo je bila na občini odbita in rešena šele po pritožbi na republiko. Posledica tega političnega pritiska pa je tudi dosedanje ime: ker hotel ni bil politično sprejemljiv, je postal mini hotel... Janez Demšar mlajši, kar na Nizozemskem. Ko je tam z dvema fotografijama hodil od agencije do agencije, je mimogrede naletel na firmo "Hotel Plan", ki pa je že delala s Slovenijo. Po dveh letih bolj poskusov in preizkusov so jih uvrstili v svoj program in nato 10 let celo plačevali izredno ugodno "polno za prazno", tako da so imeli 14 postelj s polnim f>enzionom po 5 mesecev na eto zasedenih. Teh časov, ko je bil še v službi, pomagal Janez Demšar doma na kmetiji, pri hiši so bili trije majhni otroci, pa sta kljub temu z ženo vse postorila sama, se spominja kot najboljših, pa tudi najbolj napornih. Ker je bila priprava hrane najzahtevnejša, sta postopoma skrčila ponudbo le na pol penzion, nato pa le na sobo z zajtrkom. Vse to je spremenilo strukturo gostov tako, da so začeli prevladovati poslovni ljudje. Nekaj gostov je ostalo zvestih: neka družina iz Nizozemske bo Nekoč obvestilo, danes 16 milijonov Posebno zanimiva plat igrišč za tenis so dovoljenja za gradnjo. Ko se je Janez Demšar leta 1980 odloČil za gradnjo prvega igrišča, so mu na občini dejali, da za to ne potrebuje nikakršnih papirjev in mu po dograditvi tudi izdali potrdilo, da je igrišče kot objekt v občinskih dokumentih evidentirano. Ko je sin dograjeval sprva dve, nato pa še tretje igrišče, je zgodba povsem drugačna: gradnja je bila registrirana kot črna, obravnavana tudi po zakonu o reševanju črnih gradenj, in samo za spremembo namembnosti zemljišč zahtevajo na občini kar 16,5 milijona tolarjev. Jani Demšar pravi, da, če bi imel takšen denar, bi ga zagotovo ne dal v ta namen, pač pa naložil v banko, in brez kakršnegakoli dela udobno živel. Seveda se je na tak izračun, ki jasno kaže odnos te države do vlaganj v turizem, pritožil. Po treh mesecih odgovora še ni. Po lanski eksploziji plina Gostišče Draga bo kmalu odprto Radovljica - Ko je maja lani v gostišču Draga razneslo plinsko napeljavo, je eksplozija močno poškodovala tudi stavbo, last turističnega društva Begunje. V društvu so z lastnim denarjem in s sredstvi, ki so jih dobili od zavarovalnice, začeli stavbo obnavljati. Ker tega denarja ni bilo dovolj, so pri SKB banki najeli še 8,5 milijona tolarjev posojila, ki naj bi ga vrnili do leta 2003. Banka je svojo terjatev zavarovala s hipoteko na vse objekte turističnega društva (gostišče Draga, bife Jurček, Krpin in Sankaška koča) in na zemljišče, ki je v občinski lasti. Društvo bo posojilo odplačevalo iz najemnin od lokalov, ki jih po pogodbi oddaja različnim najemnikom. VeČino denarja bo nakazalo gradbenemu podjetju Gorenje iz Radovljice, ki je dela opravilo že novembra lani, preostali znesek posojila pa bo namenilo za zaključna dela. Načrtujejo, da bo gostišče po lanski nesreči in razdejanju lahko še ta mesec ponovno sprejelo goste. Radovljiški občinski svet je na seji prejšnjo sredo sklenil, da občina podpiše predlagano listino SKB banke za zavarovanje denarne terjatve za turistično društvo Begunje. V razpravi je bilo slišati, da občina lahko le v izjemnih primerih zastavi svoje premoženje za zavarovanje denarje terjatve, ne more pa to postati praksa tudi za druga društva. • C.Z. Gostje so slišali tišino Posebnost Mini hotela Zorka je vsekakor vedno bila ta, da ni bil nikdar odprt kot gostinski objekt za občasne goste. Janez Demšar je bil z Ženo namreč vedno prepričan, da penzionski gostje potrebujejo vso njihovo pozornost pa tudi mir, kar ob odprtem gostinskem lokalu ne bi bilo mogoče. Enostavnejše je bilo to tudi zaradi davkarije, pa še neki gost se je nekoč pritožil", da zaradi tišine ne more spati... letos letovala pri njih že triindvajsetič! Pridobili so si tudi, ne le gostov, pač pa tudi veliko prijateljev, zato so v Holandiji vedno dobrodošli. Po 30 letih je bilo objekt potrebno prenoviti, hkrati pa sta Janez in Zorka Demšar ugotavljala, da so za to potrebne nove moči. Iniciativo je prevzel sin, ki se je do tedaj ukvarjal z upravljanjem teniških igrišč ob hotelu. "Idejo o tem, da bi bilo igrišče za tenis možna dodatna ponudba, je očetu dala nekoč z malih zaslonov znana pokojna Mi-lanka Bavcon. Ko je še v časopisih prebral, da v Parizu gradijo nekaj tisoč takih igrišč, se je prepričal, da se mora tudi pri nas to slej ko prej uveljaviti," nam je začel pripovedovati sin Janez Demšar mlajši. Tako so leta 1981 zgradili prvo tako javno igrišče v Škofji Loki. Sprva je bila zasedenost majhna in z leti zelo počasi rasla. Ko je oče skrb za igrišče prepustil sinu in je postalo postopoma povsem zasedeno, se je Jani (kot Janeza mlajšega tudi kličejo) odločil zgraditi še dve igrišči ter brunarico z osnovno osvežilno ponudbo. Pokazalo se je, da je zanimanje za ta šport tako poraslo, da so postali dnevi prekratki, zato so uredili še razsvetljavo, ki omogoča igranje tudi pozno v noč. Lani jeseni se je po idejah in željah novega mladega gospodarja (na katerega hotel sicer formalno še ni prepisan) začela gradnja -dograditev penziona. Od nekdanjih 14 postelj naj bi jih bilo po novem 22, večja pozornost, kot samim preno- V radovljiških vrtcih čitvenim zmogljivostim pa je namenjena dodatni ponudbi: uredili bodo sauno, solarij, dve igrišči za squash, dvorana za fitness, garderobe, sanitarije in bife s teraso. V enem objektu bosta torej dva sicer povsem ločena dela: hotelski del in športno rekreacijski del tudi z ločenimi vhodi. Na zunaj se doslej pritlični objekt z nadstropjem in razširjenim obsegom precej povečuje, vendar so poskrbeli, da bo z ustrezno fasadi in streho imel lep in okolju primeren izgled. Kako se bo ta objekt imenoval, se mlada zakonca Demšar še nista odločila (sama dejavnost je registrirana na ženo Metko), zagotovo pa to več ne bo mini. Tudi kuhinjo nameravata usposobiti vsaj do te mere, da bo mogoče ponuditi polpen-zione, vse je seveda odvisno od povpraševanja. Ponudba bo za vse: poleti računajo na turiste, pozimi predvsem na poslovne goste, novost pa bo, da bodo dobrodošli tudi tisti, ki jim ni tuja skrb za lastno telo. Hotel naj bi bil pripravljen do 22. junija, ko dobijo prve goste, rekreacijski del pa naj bi urejevali in opremljali f)ostopama v naslednjih dveh etih. Ker bo obseg dejavnosti kar precej obširnejši, načrtujejo tudi, da bi zaposlili dva do tri ljudi. Zunanji bazen bo ostal namenjen le za hotelske goste, saj sicer primerne čistoče vode, ni mogoče zagotoviti. Doslednost pri tem, in sicer tudi urejenost okolice, pa bo tudi v prihodnje železno pravilo, potrjeno v vseh letih doslej. Š. Žargi Višje oskrbnine in prispevki staršev Radovljica - Občinski svet je na seji prejšnjo sredo soglašal s predlogom Vzgojnovarstvenega zavoda Radovljica, da bi s 1. majem povišali oskrbnine v vrtcih radovljiške občine, prispevek staršev k cenam oskrbnih storitev in ekonomsko ceno oskrbnin. Oskrbnine v jaslih in v varstvenih družinah so se s 1. majem povečale z 11.440 na 11.930 tolarjev, v oddelkih za otroke, stare od dveh do sedem let, pa od 10.550 na 11.010 tolarjev. V prihodnje bodo oskrbnine mesečno usklajevali z rastjo življenjskih potrebščin. Prispevek staršev k cenam oskrbnin seje v skladu z rastjo plač s 1. majem povečal za 18,6 odstotka, še letos pa bo na podlagi nove zakonodaje in pravilnika začel veljati nov način odmerjanja prispevkov staršev. Spremenila se je tudi ekonomska cena oskrbnin: za otroke v jaslih in varstvenih družinah se ie povečala s 25.539 na 32.000 tolarjev, za otroke od dveh do sedem let starosti pa s 24.348 na 29.260 tolarjev. • C.Z. vttttmtutttmt$ttmmm IZ GORENJSKIH OBČIN Bohinjska občina in turistična krajevna taksa Polovica takse za urejanje krajev V bohinjski občini načrtujejo, da bodo letos s krajevno turistično takso zbrali 27 milijonov tolarjev. Bohinjska Bistrica - Krajevna turistična taksa je proračunski prihodek, zato proračun bohinjske občine tudi natančno določa, za kaj jo bodo letos porabili. Polovico jo bodo namenili za urejanje krajev, dobro četrtino za uveljavljanje (promocijo) Bohinja doma in v tujini, ostalo pa za prireditve, smučarski avtobus in za informacijsko dejavnost. Z denarjem turistične takse bodo uredili otroško igrišče v Bohinjski Bistrici, sprehajalno pot na Ajdovski gradeč in k Hemin plavžu na Nomenju, enotna avtobusna postajališča po spodnji bohinjski dolini od Ribčevega Laza do Bohinjske Bistrice in smučarske tekaške proge. Nekaj dotrajanih počivalnih klopi in smetnjakov bodo zamenjali z novimi. Na neoznačenih sprehajalnih poteh po dolini in deloma tudi po pogorju bodo namestili smerne table. Posodobili bodo most pri planinskem domu Ljubljana - Matica (na poti k slapu Savica), popravili ali zamenjali dotrajane table za plakatiranje in nadaljevali z urejanjem prireditvenega prostora Pod skalco. Da bi spodbudili urejanje domačij in njihove okolice, bodo organizirali akcijo Iščemo urejeno turistično domačijo, najboljše pa nagradili. Sofinancirali bodo ureditev vaškega vodnjaka, pohodniške poti, etnografskega muzeja in informacijskega mesta na Koprivniku. Nekaj več kot štiri milijone tolarjev takse bodo namenili za prireditve. V Bohinju jih bo letos kar precej. Poleg vasovanja, kmečke ohčeti, srečanja narodnozabavnih ansamblov, Srečanja pod bohinjsko marelo in kresne noči bo še poletni festival s petimi vrhunskimi koncerti klasične glasbe v cerkvah Sv. Janez, Sv. Duh in v Srednji vasi, koncert ob 30-letnici delovanja Alpskega kvinteta in tekmovanje za naslov Slovenski Martin Krpan 1996, ki je zasnovano kot turistično športni in zabavni dogodek v kraju. Več kot sedem milijonov tolarjev zbrane takse bodo porabili za uveljavljanje (promocijo) Bohinja doma in v tujini, predvsem za oglaševanje, sofinanciranje sejmov Julijske Alpe, udeležbo na Igrah brez meja v Italiji in na sejmih Alpe Adrià in Ski Expo ter za izdelavo enotnega prospekta Bohinja. Okoli 800 tisoč tolarjev takse bodo (so) namenili za smučarski avtobus, več kot 1,3 milijona tolarjev pa za objavljanje informacij o temperaturi vode v Bohinjskem jezeru in v Savi, o zasedenosti sob in o debelini snežne odeje ter za delovanje informacijske pisarne. • C.Z. Zbiranje podpisov Kamnik, 2. maja - Socialdemokratska stranka Slovenije je po državi Sloveniji organizirala zbiranje podpisov za referendum o zakonu o volitvah. Z akcijo zbiranja podpisov Za neposredne in poštene volitve poslank in poslancev so v Kamniku zadovoljnih. V bližino vhoda v občinsko stavbno so postavili stojnico, kjer občani lahko s podpisi podprejo referendumsko opredelitev. V treh dneh pred 1. majem so zbrali več kot 400 podpisov, kar predstavlja 2 odstotka volivcev. A.Žalar GORENJSKE KORENINE Fani Štempihar že dvajset let na dializi Ponedeljki so neznosni Fani Štempihar se vsak drugi dan vozi v Ljubljano na dializo. Že dvajset let. y°gUe) 3. maja - Bolnikov, katerih življenje je zaradi odpovedi ledvic odvisno od dialize, je na Gorenjskem kar veliko. Fani Štempihar iz Vogelj, ki se že dve desetletji vsako drugo popoldne (s premorom za konec tedna) vozi na dializni oddelek Kliničnega centra v Ljubljano, ve za 80 takih sotrpinov. "Začelo se je že pri mojih 29. letih, ko sem imela prvo ginekološko operacijo, nato so me zdravili na onkološkem oddelku," pravi danes 57-letna Fani. "Tudi kasneje sem bila veliko v bolnišnici (leta 1974 denimo, sem imela nesrečo v gozdu), nič čudnega, da so mi odpovedale ledvice, in da so mi marca 1976 začeli z dializo. Dvajset let se že vozim. Medtem se je marsikaj spremenilo: vozil me je rešilec, kasneje taksisti, zdaj pa zasebni prevoznik iz Šenčurja. Vsako drugo popoldne, ob ponedeljkih, sredah in petkih me v družbi še dveh pacientov vozi na dializni oddelek v Ljubljano. Veliko nas je, saj nas vozijo v treh izmenah, nekatere pa tudi na Jesenice. Pri meni traja dializa štiri ure in pol, izjemoma pet, kar je precej naporno. Vendar veliko težje prenašam čakanje na dializo od petka do ponedeljka popoldne. Ponedeljki so naravnost neznosni." Fani je morala zaradi odvisnosti od dialize temu povsem prilagoditi svoje življenje. Za hčer ni mogla skrbeti, pa jo je dala v rejo. Zaposlena je bila vsega 12 let. Dvajset let, kar hodi na dializo, je invalidsko upokojena, z vsega 30 tisočaki pokojnine. Kot stoodstotni invalid dobi tudi dodatek za pomoč in postrežbo. Tudi gospodinjiti ne more kaj prida. Celo peš hoja ji jemlje veliko energije, lažje se pelje s kolesom. "Kakih 17 let sem dobro prenašala dializo, zadnja leta pa sem precej slabotna. Še dobro, da me moji doma razumejo in mi pomagajo," pravi Fani, ki z 20 leti dialize spada že med veterane. Slišala je tudi za možnost dialize na domu, vendar se zanjo ne ogreva. "Raje vidim, da to naredijo strokovni ljudje na kliniki. Včasih razmišljam, kolikšni stroški so povezani z dializo. Prevoz je samo eden od njih. Pa igle, velike kot pletilke, s katerimi nas zbadajo. Koliko so jih morali zame porabiti v vseh dvajsetih letih!" D. Z. Žlebir Dvorska vas bi rada v CRPOV Razvoj gre v napačno smer Radovljica - Svetnik Andrej Avsenek iz Dvorske vasi je občinskemu svetu dal pobudo, da bi Dvorsko vas vključili v program celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi (CRPOV), ki ga vsako leto razpisuje ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vaški odbor Dvorske vasi namreč ugotavlja, da se vas v zadnjih tridesetih letih ne razvija pravilno, in da so razmere v vasi bolj žalostne. VašČani niso povezani, pozidava ni nadzorovana, manjše kmetije ugašajo, ljudje pa se kljub dobrim možnostim za razvoj kmetijstva in turizma v vasi zaposlujejo v bližnjih tovarnah. Mlajši rod, ki prevzema pobudo v vasi in ji ni vseeno za prihodnost, meni, da bi v vasi lahko razvijali kmečki turizem in druge dopolnilne dejavnosti na kmetijah, podjetništvo, gozdarstvo in sadjarstvo, pridelovali biološko čiste pridelke, oživili domače obrti... S pomočjo strokovnjakov bi pripravili dolgoročni program razvoja vasi, že v krajšem času pa bi lahko uredili vaško kanalizacijo in zgradili pločnik za pešce ob cesti v spodnjem delu vasi, uredili otroško igrišče v Radvan za 25 predšolskih in 26 šoloobveznih otrok in obnovili kužno znamenje. CZ. Na Dole v Vodicah Posegi, ki ničesar ne rešujejo Vodice, 2. maja - Neža Rahne že 34 let živi pri Matijevcu na naslovu Na Dole 20 v Vodicah. Pred dnevi nas je poklicala in nam potožila, da so jih z roba zemljišča, ki označuje mejo s cesto, na silo odstranili betonske robnike. Da gre za očiten sosedski spor, se je potem izkazalo, ko smo se oglasili na domu Neže in sina Francija. Menda so zadeve začeli urejati na sodišču že pred 20 leti in jih rešili pred 14 leti. Dokler ni sosed pred leti naredil delavnice, je bilo potem vse nekako v redu, je pripovedovala Matijevčeva Neža. "Pred štirimi leti smo po odločitvi inšpektorja položili robnike ob cesto in takrat nam je sosedov sin pomagal in nam dal celo pol žakla cementa. Sodišče je tudi že 1980. leta odločilo, da je pot, kjer so bili na meji robniki, javna. Pred dnevi pa je bul-dožerist, ki je na sosedovem urejal zemljišče, odstranil še robnike ob cesti. Neža nam je povedala, da sicer robnikov ni odstranil sosed, pač pa brat od sosedove žene. To pa hkrati tudi dokazuje, da gre za namerno odstranitev. In razlog? Morda zato, ker predlanskim Mati-jevčevi niso hoteli odstopiti zemlje za razširitev oziroma asfaltiranje ceste. Takrat je bila to akcija v krajevni skupnosti oziroma občini, se spominja Neža Rahne. In zdaj? Neža in sin Franci sta obvestila policijo, župana občine Vodice, ki je napovedal obisk občinskega komunalne referentke, in inšpektorja. Obveščen pa je tudi sodni izvedenec, ki bo ocenil škodo in ukrepal. Primer torej, za katerega bi lahko rekli, da je zanimiv predvsem zato, ker z načinom, kot se je začel, ničesar ne rešuje. • A. Žalar Obnove tudi na Gorenjski cesti Mengeš, 2. maja - Pred prazniki so v Mengšu zaradi popravila oziroma prenove zaprli most čez razbremenilni* Pšata v Mengšu. Gre za rekonstrukcijo, kjer bodo naredili novo cestišče in vanj vgradili kabelsko kanalizacijo za vse potrebne javne inštalacije. Most bo imel tudi nov pločnik in ograjo. Za zdaj dela potekajo programu. Rok za dokončanje, ko naj bi ponovno stekel promet po Gorenjski cesti skozi Mengeš, je dva meseca. Na Gorenjski cesti pa bo občina med tem časom uredila tudi nove kanalizacijske priključke in obnovila jaške ter pokrove. Tej obnovi na Gorenski cesti pa bo potem sledila tudi zapora Slovenske ceste, kjer oodo gradili semaforsko križišče in urejali prometno rešitev. A. Ž. Kamniški proračun Kamnik, 2. maja - Predsednik občinskega sveta Kamnik Igor Podbrežnik je v sredo. 8. maja, opoldne sklical 15. redno sejo sveta. Med trinajstimi točkami dnevnega reda bodo najprej obravnavali finančne zadeve. Po obravnavi odloka in poročila zaključnega računa za leto 1995 bodo sprejemali občinski proračun za letos in obravnavali predlog finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč za letos s programom. Na dnevnem redu je še sklepanje o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zmeljišča in sklepanje o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča. Med pomembnejšimi točkami pa bo tudi začetek obravnave dopolnjenega odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik. Tekmovanje v Veseli šoli Kranj, 3. maja - Šolska tekmovanja za Veselo šolo so mimo, tisti, ki so se na njih najbolje odrezali, pa se bodo pomerili na območnih tekmovanjih. 199 učencev in učenk iz občin Kranj, Naklo, Šenčur, Cerklje in Preddvor, bo tekmovalo v soboto, 11. maja, na osnovni šoli Matija Čopa v Kranju. Pri izvedbi tekmovanja pomaga Zveza prijateljev mladine iz Kranja, gostitelji na šoli Matije Čopa pa bodo poskrbeli za dobro počutje najboljših veselošolcev. D.Ž. V torek bo zasedal občinski svet Cerklje, 3. maja - V torek, 7, maja, bo ob 19. uri zasedal občinski svet Cerklje. Na dnevnem redu je kar petnajst točk, ki večidel zadevajo drobne vsakdanjosti občanov. Obsežnejšo razpravo pa je pričakovati pri predlogu odloka o javni službi ravnanja s komunalnimi odpadki in pri predlogu za podelitev koncesije za zasebni vrtec. Svetniki si bodo tokrat ogledali tudi zaključni račun občine Cerklje za leto 1995 in potrdili zaključni račun ločenega proračuna Mestne občine Kranj. • P.Ž, POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. PC PRESKRBA TRŽIČ Blagovnica Tržič tel.:53-180 Hladilnik dvovratnik 3210 ;88:68G£Q: 76.969JO Hladilnik z zamrzovalnikom 302 EIO 70^6&4Kf 59.982,80 Pomivalni stroj 4800 190-720^ 81.480,00 Zamrzovalna omara 250 3&44)9>OÜT 74.993,60 Pl^ÍLÒ; - 4% popusta za gotovino - 5% mesečno brez obrestno posojilo brez pologa - 6 ali 12 mesečno posojilo brez pologa Cene veljajo do razprodaje zalog. ZANIMIVOSTI Sejem Učila v Ljubljani Ljubljana, 2. maja • Od 7. do 10. maja bo na Gospodarskem razstavišču Ljubljanski sejem organiziral 16. mednarodni sejem igre, vzgoje in izobraževanja. Sejem pod skupnim imenom Učila bo na 4.700 kvadratnih metrih, na njem pa se bo predstavilo 128 razstavljalcev iz petnajstih držav. 88 razstavljalcev bo sodelovalo neposredno, 150 pa bo posredno prisotnih tudi na Dnevih slovenskega izobraževanja Dnevi slovenskega izobraŽevanja, ki jih pripravlja ministrstvo za šolstvo in šport, so nepogrešljiv strokovni spremljevalec razstave. Letos bo na njih poudarek temi Multimedia. Predavanja in predstavitve bodo potekali v priložnostnih predavalnicah v dvoranah na sejmu. Čeprav bo specializirani sejem Učila predvsem strokoven, bo zanimiv tudi za vse, ki jih kakorkoli zanima izobraževanje, še posebej velja nanj opozoriti tiste, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem predšolskih otrok. Dijakom in učencem je tokrat namenjen predvsem "Svet ladij", v paviljonu Jurček pa bo svetovna Lego razstava. Sejem bo odprl minister dr. Slavko Gaber, od 7. do 10. maja pa bo potem odprt vsak dan od 9.30 do 18. ure. Vstopnice bodo po 600 tolarjev, za dijake, študente in upokojence pa 300 tolarjev. Veljale pa bodo tudi za sejem Informatika, ki bo potekal istočasno. • A. Ž.. Praznik v Begunjah Širjenje ceste v Bašelj - V prejšnjem in tem tednu so začeli obnavljati odsek ceste med Zg. Belo in Baši jem. Dolžina cestnega odseka je približno 300 m, na novo pa so utrdili približno 0,8 m meste na desnem robu. S tem so stekla dela Občine Preddvor, v kateri so se odločili najprej obnoviti ceste okoliških vasi. T. K. Sodobna telefonija na Brezjah Telekom Slovenije PE Kranj bo ta mesec vključil v javno telefonsko omrežje novo digitalno centralo na Brezjah. Kranj, 2. maja - Dela na dograditvi in posodobitvi telefonskega omrežja na Brezjah so pri kraju. Z zamenjavo stare analogne centrale (Crossbar) z novo digitalno SI 2000, položitvijo optičnega kabla od Črnivca do Brezij in krajevnega kabla ter ob preureditvi prostorov za novo centralo bodo na Brezjah v radovljiški občini imeli na voljo 480 priključkov. Zdaj je v gradnji kabelsko omrežje in montaža prenosnih sistemov, centrala pa je že postavljena. Z novo centralo bodo mogoče tudi dodatne storitve kot na primer preusmeritev dohodnih pozivov, preusmeritev na odzivnik, vmesni poziv (čakajoči klic) skrajšano izbiranje telefonskih številk, poziv brez izbiranja telefonskih številk, lovec zlonamernih pozivov, izpis telefonskih pogovorov, bujenje in druge. Za polovico pa se bo takoj zmanjšalo tudi število dvojčkov. Ze naslednje leto pa bodo na Brezjah ukinili vse dvojčke. Vrednost celotne investicije bo 40 milijonov tolarjev, z njo pa bo zagotovljena boljša povezava vozliščne centrale v Radovljici s končno na Brezjah. Dodatne telefonske storitve lahko krajani naročijo pri Telekomu Kranj ali po brezplačni telefonski številki 080-80-80. Na to številko lahko naročijo tudi telefonski aparat za tonfrekvenčno izbiranje. Pri Telekomu v Kranju imajo Iskrine in Panasonicove tonfrekvenčne aparate, ki ga tehniki Telekoma vgradijo po naročnikovem naročilu. • A. Zalar KITAJSKA RESTAVRACIJA - CM H A RESTAURANT BLE* 1« zdaj rudi « Kranj« - fcltft |m»Hm Sifor (fel.;222~4$6) • fy^l I^IT,- DOSTAVA KITAJSKE HRANE HA DOM 0D I i te m II TORKA D0 SOBOTI OD 12,00 D019.00 URE. tM< HM OJfrto «4 12.00 h 23,00, fw$M\tk ztfrto, U. NARODNIH HEROJEV I, BlED, Ui.:064/74t-7t6 ^ Čeprav vam je golf neznana igra, vas pričakujemo v naši restavraciji z bogato ponudbo jedi ter - '£>« V a.Jl'KH.JASï. N.tifiiil Jo.hef Blatnik. m ,,,,„ v-1 IMS. Naslovnica prve slovenske Bleiweisove knjige s področja veterinarstva: Bukve za kmeta iz I. 1843 živinozdravniški šoli v Ljubljani. Brez honorarja! 1856-1874: Deželni iivinozdravnik Kranjske 1861-1863: Ravnatelj porodnišnice v Ljubljani 1843-1871: Urednik Časopisa Kmetijske in rokodelske Novice (od 1856 Gospodarske, obrtniške in narodne Novice). Brez honorarja! 1850- 1861 in 1862-1868: Ljubljanski občinski svetnik 1851- 1870: Član deželnega stalnega zdravniškega sveta za Kranjsko in član krajevne zdravstvenega odbora za Ljubljano 1861-1881: Deželni poslanec ljubljanskega kmečkega okraja 1863-1881: Predsednik ljubljanske Narodne čitalnice 1863-1881: Redni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu 1875-1881: Predsednik Slovenske matice v Ljubljani 1881: Razglašen za viteza Trs teniškega. Viktor Gerkman je napisal Bleiweisov astrogram in v njem posebej poudaril, da je Bleiweisu "ogromna množina dela, ki si ga je nakopal na glavo, pustila le malo časa za družino." Gornji pregled funkcij bi morda potrjeval Stritarjevo ironijo o Bleiweisovi dominaciji. Vendar Gerkman poudarja: "Ni bil direktor, ki zgolj razporeja naloge, ampak je delo odlično poznal sam in ga tudi večino sam opravil." Josip Vošnjak v svojih spominih piše, kako so vsako sredo "komaj pričakali, da smo v roke dobili Novice. Ta je v vsakem listu bila ostra polemika proti lažnjivim dopisom v Presse in Triester 2!^eitung. ... Ko bi Bleiweis druzega ne bil spisal, kakor vse te mnogoštevilne polemike, bi se mu moralo odkazati prvo mesto med probu-ditelji naroda." Oskar Boehm v orisu Bleiweisove strokovne bibliografije opozarja na njegovo medicinsko disertacijo o uporabi pijavk, na raziskave o okužbi ovc z govejo kugo. Napisal je knjigo o boleznih in zdravljenju konj, ki je imela rang univerzitetnega učbenika. Prvič je izšla v nemščini leta 1838, nato pa še v štirih izdajah, prodanih je bilo okoli 10.000 izvodov. V poljudni obliki je knjiga izšla v slovenščini leta 1843. Bleiweis napisal še več priročnikov in vsaj 145 strokovnih veterinarskih člankov. Muzejski svetovalki Beba Jenčič in Majda Žontar sta postavili razstavo, ki je nacionalni projekt. Realizirali sta ga s pomočjo veterinarjev, zgodovinarjev, slavistov, medicincev. Z domiselnim oblikovanjem muzejskih ambientov je arhitekt Marko Smrekar v pritličju in kleti Mestne hiše razvil razstavni tok, v katerem srečujemo materialne dokaze strašanske energije, s katero je Bleiweis obdaroval svoj čas. Odličen razstavni katalog nam izčrpno predstavi Bleiweisovo delo. Obiskovalca na razstavi spremlja muzejski Oglasnik, na voljo so mu razglednice, ponatisnjena veduta Kranja. Obiskovalec lahko Bleiweisovo življenje spozna na multimediji (na njej je tudi Bleiweisov astrogram) in se poigra z dvema sestavljankama. Postavljalci razstave so ob promocijskih aktivnostih poudarili, da bi bilo prav, če bi v Kranju v Bleiweisovi rojstni hiši postavili stalno razstavo o Bleiweisu in njegovi dobi. Posebej si take stalne postavitve želijo veterinarji, ki imajo zbrano res odlično muzejsko gradivo. Morda bi lahko razmišljali tudi drugače. V Prešernovi hiši trenutno domuje Prešernov spominski muzej, del hiša pa so galerijski prostori. Ali ne bi bilo imenitno, Če bi Bleiweis in Prešeren domovala v isti hiši. S tem bi se veljaka, ki sta neizbrisno obeležila slovensko 19. stoletje, skupaj predstavljala javnosti. Prav tako so zanimivi Bleiweisovi pogledi na narodni razvoj. Silno si je prizadeval, da bi svetovno znanje prišlo k nam. Ob suknarski krizi na Gorenjskem je zapisal, da je potrebno pripeljati tuje suknarske delavce in se od njih učiti, da je treba slovenske mladce naučiti nemščine in jih poslati v uk ter brati knjige, ki uče to rokodelstvo. Leta 1864 je v kranjskem deželnem zboru opozarjal, da Slovencem za industrializacijo manjka lastnega kapitala, odpiranje slovenskih dežel tujemu kapitalu pa bi pomenilo germanizacijo. Itd. Tako Bleiweisove značajske lastnosti in način njegovega delovanja kot tudi njegovi Eogledi na slovensko usodo so vprašanja, i bi jim veljalo posvetiti več pozornosti. Ali ne bi bilo prav, da bi bil Kranj gostitelj rednih Bleiweisovih dni, na katerih bi strokovnjaki različnih strok osvetljevali vprašanja, ki povezujejo Bleiweisa in sodobnost? Bleiweisov muzej, Bleiweisovi spominski dnevi, Bleiweisova ulica. Če bi to uresničili, potem bi Kranj po Prešernovem postal še Bleiweisovo mesto. In to upravičeno! * Jože Dežman Oblikovalske silnice značaja dr. Janeza Bleiweisa Raje ne delati napak, kot jih popravljati Janez Bleiweis je bil po zapisu v rojstni knjigi rojen 19. novembra 1808 ob 19. uri v Kranju. Radiestezijsko določen čas rojstva je 49 minut in 15 sekund čez 18. uro. Ob tej uri je kulminirala komponenta socialne propulzivnosti, hkrati pa je omogočala tudi maksimalno izražanje osebne ustvarjalnosti, čustvene izrazitosti in neodvisnosti. Bil je nagonsko intenziven, Čustveno dojemljiv človek, ki lahko reče, da mu nič človeškega ni tuje, vendar pa je hkrati izjemno vpet v samopreverjanje in sa-moomejevanje. Vse o njegovem življenju je težilo k totalnosti, kompletnosti, vendar se je k temu ciljal premikal zelo počasi in postopno. V pogovoru ga je impulzivnost včasih zanesla, v odločanju praktično nikoli. Delo Mislil je počasi, temeljito in se je problematike loteval kompleksno. Bil je natančen, pedanten, hotel je izboljšave, če pa jih ni bilo, je znal tudi odkloniti in zavreči, ne da bi ga bolelo srce. Z leti se je naučil večje širine in sta mu vse pomembnejša postala toleranca in občutek skupnosti. Ogromna množina dela, ki so ga je nakopal, mu je pustila malo časa za družino. Bil je človek, ki zaradi širšega občutenja življenja in iz tega izhajajočega poslanstva ni bil pripravljen na vezave in njihove obveze. V ravnanju in obnašanju je bil detajlist, v viziji in poslanstvu sintetik, integrator. Ni bil direktor, ki zgolj razporeja naloge, ampak je delo odlično poznal sam in ga tudi večino sam opravil. Bil je utitkar, znal je dobro jesti, se pošteno naspati, oditi s somišljeniki na deželo in se prepustiti dolgim vizionar-skim pogovorom. Svoboda, pripadnost Občudoval je svobodo in prostoduš-nost, zato se je tudi družil s freigeisti, hkrati pa je bil kot mladenič premalo pogumen, da bi se s takim načinom tudi sam poistovetil. Tako je svobodnjake na eni strani občudoval in jim zavidal, hkrati pa je z njimi rivaliziral. Bil je Človek familiarnega in narodn-jaškega občutenja, vendar se je instinktivno varoval brezidentitetne potopitve v oboje. Po izraziti in elastični probojni družbeni vlogi je stremel manj zaradi statusa in slave kot zaradi tega, ker je samo kot dominantna in neodvisna oseba lahko izražal globlje pripadnosti in posebnosti. Odlomki iz astrograma o Janezu Bleiweisu avtorja Viktorja Gerkmana GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Gorenjska banka bo umaknila delnice, ki jih je kupila od NLB Umik delnic namesto dividende Delničarji Gorenjske banke bodo tako vrednost svojih delnic več kot podvojili in v tej obliki praktično dobili dividendo za več kot pet let nazaj. Kranj, 3. maja - Skupščina delničarjev Gorenjske banke je sklicana za 16. maj, vodstvo banke predlaga umik delnic, ki so jih kupili od Nove Ljubljanske banke. Pričakovati je moč, da bodo delničarji to sprejeli, saj se jim bo s tem za 104 odstotke povečala vrednost njihovih delnic. Tako bo praktično končana osamosvojitev Gorenjske banke, ki jo je lani spremljal poskus prevzema s strani SKB banke, kar pa ni uspelo, saj se s tem ni strinjal noben delničar Gorenjske banke. Pred skupščino delničarjev smo se pogovarjali z ZLATKOM KAVČIČEM, direktorjem Gorenjske banke. "Kakšno je bilo lansko poslovno leto?" "Lani smo bili deležni mednarodne diagnostične superrevizije, če tako rečem, ki jo je opravila londonska firma Coopers & Lybrand, ugotovila je, da smo dobro urejena banka, primerno sanirana po dogodkih iz Jugoslavije, sposobna in pripravljena za prodor izven Gorenjske, s primernimi rezervami in akumulacijo, in da ima banka dobro vodilno ekipo, ki potrebuje nove izzive. Narejena je bila po naročilu Banke Slovenije ter predstavljena njenim in strokovnjakom finančnega ministrstva ter Evropske banke v okviru programa Fhare. Pohvalimo se torej lahko, da je Gorenjsko banko pozitivno ocenila tudi mednarodna revizija. Druga pomembna stvar je bila ponudba SKB banke za odkup delnic v začetku lanskega leta, na lanskem zboru pri nobenem našem delničarju ni dobila podpore. Napovedane tožbe SKB banke niso bile uresničene, kar se je vleklo tja do avgusta. Teh delnic nismo prodali, zdaj zboru delničarjev predlagamo, da jih umaknemo." "Kaj za delničarje pomeni umik delnic?" "Za delničarje je to ogromna pridobitev, saj naj bi umaknili vse delnice, ki smo jih kupili od NLB. V končni fazi se bo tako vrednost njihovih delnic povečala za 104 odstotke ali več kot podvojila. Praktično to pomeni, da bodo delničarji za več kot pet let nazaj dobili izplačano dividendo, ne sicer v obliki nakazil na račun, temveč v obliki vrednosti njihovih delnic. Gorenjska banka od leta 1989, ko je postala delniška družba, do leta 1993 ni delila dividende- za leto 1994 smo jo delili- temveč je vse učinke dobrega gospodarjenja vlagala v rezerve. Zdaj je prišel trenutek, ko delničarjem vrača." "Kdo so največji delničarji Gorenjske banke?" "Sava, Merkur, Elan, Gradbinec, Planika, Aerodrom, Iskraemeco itd., skratka gorenjska podjetja." "Koliko so vredne delnice, ki jih boste umaknili?" Praktično 30 milijonov mark, kolikor smo plačali zanje, knjigovodsko pa so danes vredne približno 85 milijonov mark." "Razmere v gospodarstvu se zaostrujejo, lani so problemi izbruhnili zlati v Planiki in Peku, kakšne dimenzije imajo?" "Velike, s stališča Gorenje banke po 20 milijonov mark, sicer dobro zavarovanih, toda bolj pomembno je, da najdemo koncepte sanacije in s tem se bomo zagotovo največ ukvarjali. Zmeren realist sem, mislim, da bo težko, da ne bo šlo brez žrtev, ne za delavce, ne za upnike, če bomo razumni, bomo lahko našli prave rešitve. Najbolj so seveda lahko zaskrbljeni lastniki, ker jim propada premoženje, mi kot upniki bomo delali tako, da bomo ohranili delovna mesta in našo terjatev." "Kako ocenjujete ukrepe vlade za delovno intenzivno industrijo?" "Prijazni, vendar niso zadostni. Prav je, da ho zmanjšanje prispevnih stopenj selektivno, ker je delovno intenzivna industrija v zadnjih petdesetih letih nesporno veliko prispevala k družbenemu standardu, po vojni tudi k razvoju druge industrije, saj so dajatve temeljile na bruto plačah in ne na davku iz dobička ali kapitala. Poleg tega je resen problem izgubljeno premoženje v Jugoslaviji, država bi morala slišati tudi na to uho, saj so nekatera podjetja izgubila po 50 prodajaln in od 50 do 70 milijonov mark zalog, zlasti čevljarska industrija, ki je praktično vsa na Gorenjskem. Mislim, da država zdaj že razume, kaj pomeni Peko za Tržič, kaj Alpina, ki posluje bolje, za Žiri, kaj Planika za Kranj. Če ne bodo hitro rekli, da je Planika in Peko pomenita toliko kot Tam, tudi po številu delavcev, bodo še naprej mižali pred resnico. Gorenjci smo pri pojasnjevanju tega problema preveč skromni." "Ne kričimo v parlamentu kot Štajerci?" "Res je, naši poslanci naj se nad tem zamislijo. Vendar bi bilo napak, če bi bile rešitve takšne, kot so bile za Tam, zavzemam se za realen, manj spektakularen pristop. Vesel sem, da tudi delavci na Gorenjskem to razumejo in zaenkrat z nepremišljenimi štrajki niso onemogočili kolikor toliko uspešnih potez. Seveda pa je naporno ljudi prepričevati, toda kaj nam drugega ostane." "Kako se obnese zamenjava direktorja v Planiki?" "Dobro. Ljudje so bolestno želeli spremembo, boslj so to čutili kot vedeli zakaj. Vodstvo je okrepljeno, stari in novi direktor zaenkrat dobro sodelujeta." "Prostovoljna poravnava bo torej izpeljana?" "V smislu sanacije finančnega stanja bo, stvari pa so se na srečo umirile in za strokovno delo je zdaj več časa. V Planiki pa bo treba marsikaj spremeniti, gre preprosto za to, da morajo ven pasti čevlji, če se seštejejo minute, ne more biti minut brez čevljev." "Kakšni so bili pogoji poslovanja za banko v lanskem letu?" "Z državo imamo še vedno nerešen problem izplačanih deviznih hranilnih vlog, ki smo jih resnično in v gotovini izplačali, tudi to je bil prispevek Gorenjske banke v času nastajanja države, ki pa žal še ni rešen. Lani smo morali delati ob napadu na banko, v smislu biti ali ne biti samostojna banka, bili smo pod močno mednarodno kontrolo, tečaj je bil nestabilen, vendar je bila na drugi strani likvidnost banke dobra, nov krizni val v gospodarstvu in nadaljevanje procesa racionalizacije, vse to seveda ni dajalo prostora za lagodno gospodarjenje. Naša bilančna vsota zdaj znaša 750 milijonov nemškim mark ali 66 milijard tolarjev, lani je porasla za 21 odstotkov, pri čemer smo število zaposlenih s 504 zmanjšali na 486. Sredstva pravnih oseb so porasla za 10 odstotkov, sredstva prebivalstva za 30 odstotkov, posojila pravnim osebam smo prav tako povečali za 10 odstotkov, občanom celo za 85 odstotkov. Sredstva občanov imajo namreč v bilančni vsoti skorajda polovični delež, ki narašča, zato jim želimo tudi nazaj ponuditi korektno in kvalitetno posojilo." "Je ta posel varnejši kot posojila podjetjem?" "Mislim, da je, ker je bolj razpršen, je pa tudi dosti bolj naporen, ker je po količini izjemno obsežen." "Že nekaj časa samostojno poslujete s tujino?" "Zadovoljni smo z 1,2 milijarde mark v lanskem letu, povečanje je bilo 5,2-odstotno, za drugo leto samostojnega poslovanja s tujino je to spodbudno. Pn tem nobene garancije nismo več dajali prek NLB, temveč smo jih dajali neposredno m skoraj brez zahtev v tujini po jamstvu druge banke. Pomembno se mi zdi, da smo v zadnjih letih namenili veliko pozornosti pridobivanju dodatnih znanj, 120 ljudi je opravilo jezikovni tečaj, 200 računalniškega, zdaj jih 400 izpopolnjuje znanje gospodarske matematike." "Se kaj upirajo, na matematiko smo slišali dosti pripomb?" "Tudi, na koncu je preizkus znanja. Zelo zadovoljni smo z zaključkom angleškega in računalniškega izobraževanja, matematike pa že v Šoli mnogi niso imeli radi, toda potrebujemo jo in ne moremo si privoščiti, da ne bi znali vsega tistega, kar ljudje od nas pričakujejo." "S kakšnim dobičkom ste. zaključili lansko leto?" "Po obdavčitvi smo ustvarili 718 milijonov tolarjev Čistega dobička, pri tem pa je bilo za 2,4 milijarde tolarjev popravkov in odpisov. Banka je bila lani nekoliko manj uspešna kot v letu 1994, ki je bilo zelo uspešno, s tolikšno akumulacijo dolgoročno ni moč računati, vsekakor pa s konkurenčno v primerjavi z drugimi bankami, tudi naše delnice morajo in bodo konkurenčne. Zaradi umika delnic ne predlagamo delitve dividend, računamo, da bo sprejet sklep o udeležbi delavcev v dobičku v višini 180 milijonov tolarjev, razlika pa naj bi ostala nerazporejena. Z razpolovitvijo števila delnic bo do neke mere zmanjšana kapitalska moč banke, ki sicer izpolnjuje vsa slovenska in mednarodna merila glede kapitalske ustreznosti, vendar bomo morali kapital krepiti, če se želijo hitreje razvijati." "Kolikšen del umika delnic bo nadomeščen z lanskim dobičkom?" "Zelo majhen, le približno 3 odstotke, ne gre za veliko kapitalsko obnovo." "Kakšne so usmeritve za letošnje leto?" "Računamo, da nam bo bilančna vsota izražena v markah porasla na 790 milijonov mark, kar naj bi bilo 11 odstotkov več; sredstva pravnih oseb naj bi porasla za 28 odstotkov, občanov za 20 odstotkov, posojila občanom bodo še vedno nekoliko hitreje rasla kot podjetjem, računamo, da bomo leto zaključuli z 800 milijoni tolarjev dobička. Upamo, da bomo letos odprli poslovalnico v Ljubljani, vendar nas ne bodo zanimili samo novi trgi, novi poslovni partnerji, ampak bomo maksimalno pozornost namenili ohranjanju razmerij z dosedanjimi, v mislih imam težave v čevljarski, tekstilni in lesni industriji. Upam, da bomo dokončno zaključili odnose z državo in res vzpostavili pogoje za neodvisno bančništvo, v kar pa ne verjamem, saj slovensko bančništvo v bližji prihodnosti povsem neodvisno še ne bo moglo biti." "Verjetno si želite, da bi bila regulacija manjša?" "Čaka nas zoprno obdobje, ko bo sprejet zakon o bankah, saj se bojim, da je ambicioznost piscev po spreminjanju razmer prevelika, za kar so banke še bolj občutljive kot podjetja. Razkorak med slovenskimi in evropskimi bankami je sorazmerno velik, večji kot med podjetji, ki so veliko bolj usposobljena za konkurenčni boj. Pravijo, saj so banke sanirane, seveda so, toda s papirji, delež sanacijskih paprijev v slovenskih bankah je popolnoma neprimerljiv z evropskimi bankami, ne znam reči natančno kolikokrat, mislim, da je nekaj desetkrat večji. Z vrednostnimi papirji na trideset let, ki predstavljajo tretjino bilančne vsote pa ne moreš teči v konkurenci s tujimi bankami. Vendar pa upam reči, da je tempo prilagajanja Gorenjske banke hitrejši od povprečja v Sloveniji. Zavedamo se, da je naš odnos do komitentov mnogokrat še premalo rahločuten, spremembe in napori naših ljudi pa so izredno veliki in prav je, da jim enkrat malo rečemo hvala." "Kolikšne so zdaj obresti za prvovrstne komitente?" "Lani so pri posojilih padle za 3 do 4 odstotne točke, pri depozitih se se znižale manjnj, za dobro polovico tega. Trenutno se padanje obrestnih mer za posojila nadaljuje, po uveljavitvi dogovora pa so se pri depozitih izenačile. Pričakovati je moč, da bodo obresti počasneje padale kot doslej, bodo pa še." "Največji je boj za prvovrstne komitente, ki jih je vse manj?" "Res je, na tem delu se bomo slovenski bančniki presortirali. Tako malo jih je, da bomo morali poslovati tudi z drugimi, prihaja obdobje večjih rizikov, bojim se trenutka, ko bomo morali stopiti pred lastnike in reči, veste, v tem poslu smo pa izgubili." "Saj ne morete delati samo dobrih poslov?" "Takšna pričakovanja res niso stvarna. Vendar nas država na eni strani Črti, ker smo tako previdni, po drugi pa z regulativo usmerja v absolutno previdnost." "Kakšna je bančna konkurenca na Gorenjskem, veliko bank je že prišlo v Skofjo Loko, zdaj pa se jih kar nekaj pripravlja na skok v Kranj?" "Velika, vsak dan večja, nič manjša kot drugod v Sloveniji. Na to smo lahko ponosni, saj dokazuje, da smo v zadnjih letih z dobrim delom vzpostavili zanimivo tržišče, sicer pa se tudi mi odpravljamo v slovenski prostor." "Kupujete delnice banke Noricum?" "Delničar te banke smo, v prvem krogu smo bili eden od ponudnikov za nakup, zdaj teče drugi krog ponudbe delničarjem, odločitve še niso sprejete, še vse je možno." "Zakaj je ta banka tako zanimiva?" "Ker ima dosti prijetno lokacijo v Ljubljani in ker predstavlja sicer sorazmerno majhen, vendar del tržnega prostora. Trenutno je edina naprodaj, če bi jih bilo več, bi bila njena cena nižja. Rad pa bi dejal, da od Gorenjske banke pod tem vodstvom ni moč pričakovati sovražnim prevzemov, nikoli ne bomo poskušali pridobiti druge banke, če med delavci, vodstvom in ostalimi lastniki ne bo pozitivne volje. To, kar smo mi doživeli lani, je zadostna šola." "Kaj pa združevanje, Banka Slovenije je že pred leti povedala, da bi bilo za Slovenijo dovolj šest bank?" "Tudi sam tako mislim, vendar pa bi bile povezave za Gorenjsko banko smiselne in realne, če bi nastale na enakopravnih povezavah. Kaj takega zdaj žal ni v delu, čeprav smo nekaj pobud že dali." "Mislite, da bo do njih moralo priti?" "Vsekakor, predvsem pri tistih, ki imajo težji položaj kot mi. Mislim, da ima Gorenjska banka prednost, ker tržni prostor kolikor toliko dobro obvladujemo, počasi, vendar vztrajno gremo v slovenski prostor ter v mednarodnega, sanirani smo, profitabilni, pripravljeni smo se učiti, vodilna ekipa pa je še vedno sorazmerno mlada, za štirideseta leta za poslovneža niso velika starost." • M. Volčjak faiur Trgovsko^-^podjetje d.o.o. LJUBLJANA Pot na Vovke 2 4207 Cerklje na Gorenjskem telefon: 064/422-127 Odprto: vsak delovni dan od 8.00 do 18.00 ure ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK <** NA ŠTIRIH KOLESIH Na cesti: Audi A4 avant Ko je (ni) kupec kralj Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami. Marmornati radiatorji Audi A4 avant logično nadaljuje uspešno tradicijo svojega predhodnika modela 80 prav tako z oznako avant. Od klasične limuzine se avant razlikuje samo po zadnjem delu karoserije, ki so ga konstruktorji tudi tokrat uspešno vkomponirali v celostno podobo in s tem pridobili petvratni kombi, ki ima že po tradiciji tudi nekaj športnega karakterja. Prtljažni prostor pri novem avantu meri 390 prostorninskih litrov, kar je za 20 litrov več kot je premogel audi 80. Ob podiranju zadnje klopi se ta prostor poveča na 1250 litrov, vzdolžnica nakladalne površine pa meri 161 centimetrov in pol. V začetku so novincu namenili tri bencinske in en dizelski motor s turbinskim polnilnikom. Vstopni model ima 1,8-litrski bencinski štirivaljnik s po petimi ventili na valj in zmogljivostjo 125 KM, enak motor z dodanim turbinskim polnilnikom pa zmore 150 KM. Iz večjega modela A6 so prenesli enako zmogljiv šestvalini 2,6-litrski motor, znan pa ie tudi pred nedavnim novi turbodizelski agregat s 110 konjskimi močmi, pri šibkejših motorjih za prenos moči na prednja oziroma pri modelih quattro na vsa štiri kolesa skrbi petstopenjski ročni ali štiristopensjki samodejni menjalnik s programom DSP, pri močnejših motorjih pa je avtomatika petstopenjska. Po napovedih bo avant A4 na voljo tudi z 1,6-litrskim štirivaljnikom, 2,8-litrski šestvaljnikom in šibkejšim 1,9-litrskim turbodizlom. V serijski opremi sta obe varnostni zračni blazini, zavorni sistem ABS, ključ z notranjim utorom, ki zmanjšuje možnost vloma, štirikrat vodena prednja prema pa je v prid boljšim voznim lastnostim. Pri Porsche Slovenija, kjer so zadolženi za zastopanje nemškega Audija, so za letos načrtovali 80 avantov A4, toda predvidevanja so se sesula že v začetku in skoraj vsi avtomobili so praktično že prodani. Prodajna slika je tako povsem drugačna kot pri audiiu 80, kjer je bil delež različic avant skoraj zanemarljiv. To bi lahko pomenilo, da se tudi slovenski kunci pridružujejo evropskim, kjer je povpraševanje po kombijevskih karoserijskih izvedbah vse večje. • M.G. Dne 30. septembra 1995 smo pri podjetju Interier Bab-beo, d.o.o., Ljubljana, Jarše 38, (fax/tel: 061/371-167) kupili marmornate radiatorje. Proizvajalec nam je obrazložil, da gre za okolju prijazne radiatorje, ki so zelo ekonomični, saj mesečno porabijo okoli 2500,00 SIT manj (1 radiator zmogljivosti 1200 W) elektrike. Kupili smo 3 radiatorje po 1200 VV in enega po 600 W. Stroški elektrike naj bi tako znesli približno 10.000 SIT mesečno, v 6 mesecih naj bi zneslo cca 60.000,00 SIT (vendar smo mi imeli prižgana 2 radiatorja po 1200 W in radiator po 600 W 6 mesecev, en radiator za 1200 W pa je bil prižgan samo 4 mesece). Proizvajalec nam je dejal, da morajo biti radiatorji vseskozi prižgani, da se tako porabi manj elektrike. Bili smo trdno prepričani, da smo dobro in ekonomično kupili. Mesečni računi elektrike so znesli 7.000,00 SIT, kar nas je potrjevalo v veri dobrega nakupa. Aprila pa smo dobili poračun elektrike, ki je poleg že plačanih računov znašal 80.000,Q0 SIT (skupaj je to zneslo 116.290,00 SIT). Ko smo dobili te račune, smo radiatorje takoj izklopili. Dne 25. aprila 1996 pa je prišel nov račun za dodatnih 26.470,00 SIT. Celotni račun elektrike tako znese 142.760,00 SIT, namesto obljubljenih 60.000,00 SIT. Čeprav pri ^MERKUR Salon vozil Gregorčičeva 8, Kranj tel.: (064) 211 380 Pravo vozilo za vsako rabo - V Merkurjevem Salonu vozil. CITROEN Voz«,a Ki vam zlezel* pod kožo- Vsi modeli CITROEN Jumper: 10% ceneje. CITROEN AX ŠPORT 1.1, s tremi vrati CITROEN AX IMAGE 1.1, s petimi vrat CITROEN 2X 1.4, s petimi vrati 1.364.441 SIT 1.500.416 SIT 1.999.740 SIT 3.840.939 SIT CITROEN XANTIA BREAK servo volan, klima, hidravlika, varnostna vreča, bočne ojačitve, deljiva zadnja klop, temna stekla, TATA ÜMARUTI TATA 2.0 D - spredaj osebno, zadaj tovorno vozilo 1.621.493 SIT servo volan, nosilnost 1000 kg MARUTI 800 DX City Star, s katalizatorjem Veliko velikih stvari v malem avtomobilu. 990.528 SIT MOŽNOST NAKUPA NA POSOJILO ALI LIZING. Cene veljajo za vozila v zalogi! Staro za novo. CENITEV RABLJENIH VOZIL VSAK TOREK IN ČETRTEK, od 12. do 17. ure. Uradni cenilec Avto Poljane. tem upoštevamo razsvetljavo in druge aparate, ki porabijo elektriko, je to največ 6.000,00 SIT. Glede na to, vseeno radiatorji porabijo še enkrat več, kot nam je bilo rečeno. Cena radiatorjev je bila izražena v DEM, kar je za vse štiri zgoraj navedene radiatorje zneslo 168.000,00 SIT v protivrednosti (dne 30. septembra 1995). Zdaj po pol leta pa naj bi plačali skoraj še enkrat toliko za elektriko, in to naj bi bilo EKONOMIČNO. Ko smo prejeli račun za elektriko, smo gospoda Želj-ka, lastnika Babbeoja poklicali, dejal nam je, da taka poraba ni mogoča. Oglasili smo se na Elektro v Kranju, kjer so nam razložili, da ti radiatorji porabijo toliko energije, kot znašajo računi. Po ponovnem klicu proizvajalca radiatorjev nam je le-ta dejal, da se bo oglasil in se bomo pogovorili, še prej pa bo poklical, kdaj pride. Po enem tednu nas je res poklical, vendar je dejal, da je izračunal, da res znese toliko. Ko smo mu dejali, da nas je s svojo obrazložitvijo, ko smo kupovali radiatorje, zavedel v zmoto, kar je protizakonito, in da ga bomo tožili, je dejal: Samo izvolite!" in vrgel slušalko. POTROŠNIKI POZOR! Ne nasedajte vročim marmornatim radiatorjem, ker so vroči v ceni elektrike in hladni v svoji zmogljivosti ogrevanja. • D. Križnar VEDEŽEVANJE 090 44 09 ŠIVILJSTVO POLAJNAR iz Hrastja 94 pri Kranju tel.: 064/323-034 Vam po proizvodnih cenah nudi pestro izbiro: - ženskih hlač za vse postave (tudi za bodoče mamice), tunike, bluze, hlače in komplete iz viskoze; - hlačna krila in majice za pomlad in poletje; - kratke in dolge pajkice Del. čas: NON-STOP! Priporočamo se za obisk. •Jzidtzl·lí* Vse, kai Izvedeti svoji pri Zaupajte že/i-ose hodi najbo \e bi In »ost/. Ijšim! 090/41 29 090/42-38 AVTOHIŠA HYUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Rpanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426 MESETAR Ustanovili zvezo strojnih krožkov Prejšnji petek so v Cankarjevem domu na Vrhniki ustanovili Zvezo združenj za sosedsko pomoč - strojnih krožkov Slovenije, v katero se je že takoj na začetku včlanilo 31 od skupno 37 krožkov, kolikor so jih v Sloveniji ustanovili v zadnjih treh letih. Na ustanovni skupščini so za predsednika zveze izvolili Andreja Podpečana, sicer predsednika strojnega krožka Savinjska dolina, imenovali pa so tudi ostale organe zveze ter sprejeli program dela in statut. Skupščine so se poleg predstavnikov krožkov udeležili tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc, predsednik avstrijske zveze strojnih krožkov Johan Schink, rojaka iz Podjune Marko Trampuž in Franc Wutte in drugi. Glavna naloga strojnih krožkov je zmanjšati pridelovalne stroške, povečati konkurenčnost kmetijstva in s tem tudi dohodek kmetij. Na prašičje sejme V Cerkljah je prašičji sejem vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, v Kamniku vsak drugi torek v mesecu, v Ljubljani na Ižanski 303 vsako sredo, vsako prvo soboto v mesecu pa še sejem goved, konj in drobnice, v Šentjerneju vsako drugo soboto v mesecu, v Novem mestu vsak prvi ponedeljek v mesecu - in tako dalje. Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): zimska jabolka * česen * koleraba * ohrovt * mehka solata * zelena * mlada čebula * korenje * melancani * por * kisla repa * špinača 90 240 60 100 140 450 100 150 400 - 600 150 - 200 180 90 250 200 220 150 300 300 100 -120 150 - 250 * jagode 420 - 650 * kumare 250 - 350 * mladi krompir 110 -180 * peteršili 400 - 650 * zelje, glave 55 - 80 * cvetača 100 - 150 * hren 300 - 550 * krompir 25 - 30 * brstični ohrovt 550 - 850 * paradižnik 220 - 270 260 - 350 90-100 * solata ledenka * kislo zelje Hišne živali v življenju človeka Biotehniška fakulteta - oddelek za zootehniko in Društvo za odgovoren odnos do malih živali prirejata naslednji petek, 10. maja, v prostorih fakultete na Rodici pri Domžalah etološki seminar z naslovom Hišne živali v življenju človeka. Priznani strokovnjaki iz Holandije, Velike Britanije in iz ljubljanske univerze bodo predavali o vlogi hišnih živali v različnih življenjskih obdobjih, med drugim tudi o tem, ali živali lahko pomagajo pri razvoju otroka. U HOMDA NOVO ŽIBERT CIVIC BINGO - 21.900 DEM AEBOI Britof 173,64000 Kranj, tel.: 064/242-167 AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel. 064/242-277 NOVO ALMERA • ŽE ZA 24.900 DEM • BOGATA SERIJSKA OPREMA V zalogi tudi drugi modeli NISSAN MICRA • PRIMERA • MÀXIMA • TERRANO KOMBI VANETE TOVORNI PROGRAM NISSAN PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 265 tel.: 634-800 MOŠKO GORSKO KOLO ROG, 18 prestav z opremo 26.990,00 AVTOMOBILSKA PRIKOLICA AMIGO A5, NOSILNOST 600 kg 90.750,00 VRTNA KOSILNICA GUTBROD 3,5 KM - 51 cm 26.906,00 PRALNI APARAT PAVARINI 8.100 29.090,90 HLADILNA TORBA 25 I 3343,20 SENČNIK BOMBAŽ DELJIV, Z NAGIBOM 3.276,00 VRTNI STOL 999,00 ZEMLJA ZA ROŽE UNIVERZALNA-501 886,80 BREZŽIČNI LIKALNIK MOULINEX 14.981,00 BTV VOYAGER 51 cm ekran, teletekst 49.303,00 CENE SO ZA GOTOVINO! NA ZALOGI VRTNE MIZE, STOLI, LEŽALNIKI, ROŠTILJ... g—Srn kW'^W SflU&J^ UF kovinOtehna NEMOGOČEJE MOGOČE!!! VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo oblačno vreme s pogostimi padavinami Tudi Jutri bo nestalno vreme, čeprav nekoliko boljše kot danes. V nedeljo pa bo več sonca in bo zato tudi nekoliko topleje. LUNINE SPREMEMBE Danes bo (je) potna Uma nastopila ob 13.48. To po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje veliko dežja. Hej mašinca zagodi... GLASBA TAKO ALI DRUGAČE Glasba je edina govorica, pri kateri se ne moreš zlagati in je ključ do zaklenjenega srca. Morda vam bo ta misel dobrodošla ob pomladnih srčnih težavah... Neznani mislec je zapisal: Mjinimom proti moderni glasbi. Moderna glasba je uglaševanje inštrumentov po notah. Nič nimam proti moderni glasbi, toda zakaj je morala priti ravno v našem času. Glasba brez besedila nas pogosto dela žalostne; kako nas dela žalostne šele glasba brez glasbe. Prednost moderne glasbe je v tem, da seje ne more izžvižgati. Jlí le,H sn?° ob V^omajskih praznikih slišali veliko pesmi in sKladb, ki jih je ustvaril skladatelj in zborovodja Radovan ^obec. Ker vam glasbe preko papirja ne morem posredovati, je pred vami anekdota o našem velikem skladatelju. Akademski pevski zbor "Tone Tomšič", ki ga je več let vodil Radovan Gobec, je imel koncert v Mariboru. Po koncertu je bila v hotelu "Zamorc" večerja, kjer se je znašel tudi mariborski humorist Božo Podkrajšek. Ko so ga pevci prosili, naj bi jim kaj povedal, je odgovoril, češ saj imajo Gobca, naj raje on govori. Gobec pa je odgovoril, da je sicer res Gobec, toda Gobec z veliko začetnico, Podkrajšek pa je "gobec" z malo začetnico, zato naj raje on govori. igl + y ~ skoda VolksuM^rn Group ... so včasih peli partizani, pa uno Na juriš, na juriš...., pa še en kup borbenih zadevic, ki so bile pred fajtom (fight=boj) še kako dobrodošle za dviganje morale. Da ne rečem na paradah, ko je bila morala že tako ali tako s fullom visoka, saj so bili uni, ki so korakali in se kazali razburjeni množici, ponosni kot feferoni, kadar ratajo do konca rdeči. Ja rdeči, pol je pa tekom let začelo veljati, da so to pesmi od tardečih, da so to tardeče pesmi. In bržkone tako velja še danes. A ne, da vi tudi tako mislite. Pa tudi če, saj ni nič narobe, je čisto vseeno. To so komadi, ki v zadnjih letih počasi zamirajo, socializem je mimo (na pa smo spet pri tardečih), mislim, kva je zdej to, a bomo tlele politiko zganjali, al kva. Nič, napisal bom, da borbene dandanes niso več tako moderne, ane, se takoj lepše sliši. Ampak, včasih ja kakšno borbeno prav fino slišati, pa ne zaradi dviganja morale, naša morala je tako ali tako izredno visoka, posebno, kadar dobimo plačo, štipendijo... ops štipendije so pa ponavadi kar solidne... zato vam svetujem, tistim, ki študirate, čimdalj študirajte. No, kje sem že bil, borbene, da včasih pasejo... naprimer, ko na žuru ni več kaj početi, sploh pa, če se ga veČina folka en malo "nagon", pol so borbene obvezen repertoar... Ko takole razmišljam... hmmmm... prav hecno, kako se pomen določenih pesmi, melodij... itd. z leti spreminja. Za spremembo, pa je že cajt, da katerega al pa katero požreba-mo. Seveda je Čukovski Zlati petelin pri Jožetu Potrebuješu, nagrado pa prejme Urška Ciglič, Štefetova 28/b, 4208 Šenčur. Pride dopis, pol pa le k Aligatorju. TOP 3 1. Zdaj Živim - Vili Resnik 2. To The Faithfull Departed - The Cranberries 3. Live - Ritmo Loco NOVOSTI Torej, ne techno še ni šel v franže, čeprav je za ene letošnje leto že gospodovo leto, namreč eni prvih, ki so v naših krajih uspeli s tovrstno glasbo so zagotovo E.T. iz Hrvaške, tokrat z novo ploščo "Anno Domini 1996". Pol sta tukaj dve, ki jih najdete tudi na lestvici in sicer The Cranberries "To The Faithfull Departed" in Ritmo Loco "Live". Novo zadevico "Zase me vzemi" ima tudi Sendi, pa tudi J.J. Cale, se pa pozabil memorirat naslov. Seveda pa so prazniku primerno na voljo tudi razne borbene pesmi, popevke... ne raj pesmi, še najboljše pa brez vsega -samo borbene - saj veste, katere so to (zgoraj obširnejša razlaga - če ste J od Iga t or j a slučajno začeli prebirati pri novostih). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 214: Napišite mi naslov vsaj ene borbene pesmi ali pa kakšen verz iz katere od borbenih (une dve v začetku teksta lahko spustite). Če pa vam borbene niso preveč blizu pa lahko napišete tudi, kako se po domače reče godbi na pihala. A je letos sploh bila budnica, jest sem spal kot medvedov kolen sredi januarja. Rešitve pričakujemo na Gorenjski glas, do srede. 8. maja, pripis "Jodlga-tor". Sank Ročk smo zamudili, no razen Aligatorja, ki čisto zares ne zamudi nič, o tanovih Cought In The Act pa zaenkrat še niti duha niti sluha, mogoče bo pa kaj v juliju... ali pa juniju, saj ne vem, ko bodo spet nastopili v Sloveniji. Čav... Dejstva so zelo zanimiva: Predlog zakona o poslancih predvideva, da bi poslanec, ki se po prenehanju mandata ne bi mogel zaposliti, lahko prejemal nadomestilo svoje poslanske plače eno leto. Predčasno pa bi se poslanci upokojili, če imajo 30 let delovne dobe in so stari najmanj 50 let in jim mandat ni prenehal po njihovi volji; če imajo 25 let pokojninske dobe in so stari najmanj 50 let in so opravljali poslansko funkcijo najmanj štiri leta; če imajo 20 let delovne dobe, so stari 50 let in so opravljali funkcijo najmanj dve mandatni dobi • pri tem se upošteva tudi funkcija delegata v skupščini, v ves mandat pa se šteje tudi mandat, ki bi bil krajši zaradi predčasnih volitev; po tem zakonu bi se upokojili tudi, če so dopolnili 65 let in imajo 15 let delovne dobe. Pokojnina bi znašala od 70 do 80 odstotkov pokojninske osnove. Predlog zakona pa s tem Še ni izčrpan, saj bi se poslanci tega sklica lahko v prvih treh gornjih primerih lahko upokojili tudi tedaj, če niso stari ravno 50 let • pa ne samo poslanci, ampak tudi funkcionarji... Če bi tak predlog zakona pogledal kakšen njihov zahodnoevropski kolega, ki ima tudi privilegijev na kupe, bi se mu več ali manj zdel jako čudaški. Čemu to poudarjanje teh petdeset let starosti in lepljenje privilegijev na grbo tudi tistih, ki so mlajši od petdeset let? Verjeti ne bi mogel, da imamo pri nas jako mlado poslansko podjetje, saj v tej firmi mrgoli mladcev, ki še dolgo ne bodo srečali Abrahama. Sama krepka, energična in pokončna mladina, saj je poslancev, ki imajo več kot petdeset let, le 27 - vsi ostali so mlajši. In ker ima vsak zakaj tudi svoj zato, ga imajo tudi tozadevni poslanski pokojninski privilegiji: zato gre ta mladina v penzijon, ker jih med poslanskim mandatom drli za vrat konkurenčna klavzula, ki jim prepoveduje opravljanje vsakršne druge dejavnosti. Tehten razlog, ni kaj! Seveda niso poslanci krivi, da so rosnih in neinih mladostnih let: na mladih svet stoji, pravijo naši volivci in volijo drugam kot v penzijon! Venomer slišimo, kako poslanci lobirajo, kar je seveda povsem zakonito. Navijajo za interese nekoga, kakšnega močnega industrial-ca ali kakšno monopolno korporacijo, zato je prav čudno, da jih ta nekdo po prenehanju mandata ne zaposli. Ta poslanska panika - čimprej v penzijon ■ torej kale najmanj na to, da je lobiranje v našem parlamentu en navaden Glosa Mali mož na prste stopi Navadnim državljanom pri upokojevanju višajo vstopno starost in podaljšujejo zavarovalno dobo, poslanci, še mokri za ušesi, bodo pa fletno odkorakali med penzioniste že pri 25 letih delovne dobe. »ta mlade«. Saj ta stari, kakšni doktorji in magistri, z izkušnjami in livljenjsko modrostjo, sploh nočejo kandidirati - in imaš v poslanskih klopeh mladino, za katero bi kakšen očanec nagajivo dejal, da je še malo mokra za ušesi. In taka mokrota za ušesi ti v cvetu svoje mladosti flikne - nikamor lari fari! Mali mol na prste stopi, petkrat šest je trideset.. .Mali mol hoče biti velik, zato po zahodnoevropsko lobira. He-he. Lobira kvečjemu za kakšnega svojega kamerada, mobitel kapitalista, ki se s svojim mobitelom vlači gor in dol po Sloveniji in se gre strašnega podjetnika. Poslanci bodo privlekli na dan tisti indijski pregovor, ki pravi: ne sodi nikogar, dokler nisi prehodil vsaj milje v njegovih podplatih. V redu, fantje. Grozno ste obremenjeni, ampak narod vam neskončno zameri tiste vaše otročarije, ki jih v drlavi z dva milijona prebivalci zganjate z obstrukcijami, interpelacijami in kar je še teh zadev. Treba se je iti tazaresno politiko, ne pa maškarado. Saj ni vsak dan pust. Takole je menda v parlamentu na Danskem: če kakšen danski poslanec ne more priti na zasedanje ali mora nenadoma oditi, se v parlamentu takojci dogovorijo, kdo iz nasprotnega strankarskega bloka bo tudi odšel iz dvorane. Zakaj? Zato, da je zagotovljena pariteta in zato, da v razpravah sploh kam pridejo. Ne pa pri nas, ko domala na vsaki drugi seji kakšna politična grupacija demonstrativno odkoraka v Maximarket na golal in v dvorani zazija grozna praznina, šefu tega podjetja, ki se mu reče parlament, nato né ostane drugega, kot da še ostale pošlje na sonce. Pa imajo nato vsi plačan dan in posledično tudi en fin penzijon v najlepših letih. Le kdo lahko zaustavi to norost upokojevanja pred 50. leti starosti? Nihče. Saj so ti mladi bodoči upokojenčki najvišje zakonodajno telo in to telo se ravna po načelu, da je tudi bog sam sebi brado ustvaril. Nam, navadnim smrtnikom, višajo vstopno starost in podaljšujejo zavarovalno dobo, poslanci pa se polvilgajo na enakopravnost drlavljanov pred zakonom. Tako ti je to, če zavlada mladost. Ni minimuma morale, ni modrosti, kaj šele kakšne samokritičnosti. Kdor v tej drlavi visoko leta, ima pač visok penzijon. • D. Sedej r"^10. Alpski večer Bled '96 Presenečenje je nagrada Jutri torej na Bledu ne bo navaden večer. Ob 20. uri se bo v Športni dvorani začel 10. Alpski večer, kjer bo glavni pokrovitelj Casino Bled, med pokrovitelji pa je tudi Gorenjski glas. Bled, 2. maja - Zdaj je na Bledu resnično že vse nared. Za zamudnike se še dobi morda kakšna vstopnica na tribuni, sicer pa so jih pri mizah v dvorani pokupili špeivlni obiskovalci iz vse Slovenije in kar lepo število napovedanih iz Avstrije, Italije, Francije in Švice. Po sprejemu pred dvorano, ki ga bodo pripravili gorjanski godbeniki in v nadaljevanju potem tudi v dvorani še folklorna skupina, jutri na Bledu resnično ne bo navaden, ampak alpski večer. Čeprav smo o podrobnostih že v glavnem vse povedali, vseeno še enkrat ponovimo najpomembnejše značilnosti letošnjega 10. alpskega večera. Po scenariju prof. Ivana Sivca in v režiji Jožeta Klobovsa bo prireditev posnela TV Slovenija in prvi del prireditve potem tudi predvajala v nedeljo, 5. maja, v oddaji Po domače. Napovedovalec v obeh delih prireditve, ki bosta trajali debele tri ure, veselo pa bo potem s Slovenskim kvintetom še proti jutranjim uram, bo Boris Kopitar. Sceno v dvorani je tudi letos pripravil Rihard Murn iz TD Jezersko. Za dobro počutje, da ne bo nihče lačen in žejem, pa bodo tudi jutri na prireditvi in po njej skrbeli blejski gostinski in hotelski delavci. Več kot dvajset nastopajočih, ki se bodo predstavili v prvem in drugem delu, oziroma njihova poznana imena in skladbe, zagotavljajo, da ljubitelji narodnoza-bavne glasbe in smeha ne bodo razočarani. Zato se kaže resnično pravočasno odpraviti od doma, sicer pa upoštevajte navodila policistov oziroma redarjev. Kar pa zadeva nagradne igre, smo dolžni objavo izžrebanih dobitnikov po dveh vstopnic, Id sta pravilno odgovorila na zadnje nagradno vprašanje o napovedovalcu. Po dve vstopnici smo že poslali Jožici Gašperšič, Kropa 61, 4245 Kropa in Zinki Sušnik, Teneti.se 4, 4204 Golnik. In zdaj PRESENEČENJE, Id se mu reče NAGRADA: Kdor nas bo danes, 3. maja, med 12. in 13. uro prvi poklical in Eravilno povedal ime In priimek obeh pevk in pevca Alpskega vinteta, bo dobil 2 vstopnici s sedežem pri mizi na sobotnem Alpskem večeru. Torej ime in priimek obek pevk in pevca. Sporočite med 12. in 13. uro na telefonsko številko (064) 223-111. Če boste prvi in bo Vaš odgovor pravilen, boste lahko takoj prišli v uredništvo po vstopnici. • A. Žalar Jože Antonič, vodja Alpskega kvinteta: "Tradicijo bomo nadaljevali." Stane Knific, Glasbena agenija Kranj: "Obeta se res nepozaben večer." • TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lep pozdrav, prijatelji iz Tržiškega Hita, lestvice naj glasbe Radia Tržič. Pa je teden naokoli in mi se ponovno klub prazniku oglašamo v Gorenjskem glasu z novo, najbolj noro in najbolj vročo lestvico v Tržiču. NAGRAJENEC ponedeljkove oddaje: nagrado AGRARIJE CVETJA prejme: majčkeno smo pobrskali po našem bobnu z vašimi kuponi in izžrebali smo Matejo Jerala, Mavčiče. Čestitava! Slišimo se čez en teden, do takrat pa se imejte kar se da lepo. Vesna in Dušan Lostvicfl* 1. Comirig home now - BOYZONE (15) 2. Dan najlepših sanj - REGINA (1) 3. Never gonna say l'm sorry - ACE OF BASE (2) 4. Plešiva - SANJA MLINAR (12) 5. Whatever you want - TINATURNER (4) 6. Miško - D.J. HERBIE (13) 7. Ritem mladosti • GIMME 5 (6) 8. Love message • LOVE MESSAGE (3) 9. X files - D.J. DADO (10) 10. Let me be vour Valentine - SCOOTER (14) 11. Vedno ob tebi - SENDI & AVIA BAND (7) 12. Sexy eyes - WHIGHFIELD (novo) 13. Mešaj - MAGNIFICO (novo) 14. Sonce - ČUKI (novo) 15. Give me a little more tirne - GABRIELLE (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 6. maja. m KUPON Glasujem za skladbi: št. Moj predlog: Moj naslov: in št. barve 9v Število izvodov XUU saoòsiT 17100SIT 24400SIT 31700SIT ÍS3Ò0STT 31600SIT ZAJETI 44100SIT S8200SIT tel.: 064/ 311 055, mbt ZAVSENORMACUEPMQJCITE: MediaArt 0609 634 089 SOBOTA, 4. MAJA 1996 TVS 1 8.00 VideoKtiant 8.15 Otroški program 8.15 Radovedni Taček: Zlato 8.35 Kljukčeve dogodivščine 8.50 Šest ta pravih in cirkus 9.15 Zgodbe iz školjke 9.45 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 10.10 Potovanje na Melonijo, švedski barvni film 10.50 Veliki dosežki slovenske kirurgije 12.20 Koncert prvonagrajencev 25. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV igrice 13.55 Terra X, nemška poljudnoznanstvena serija 14.45 Tednik, ponovitev 15.35 Christy, ameriška nadaljevanka 16.20 Nečloveški napori, švicarska dokumentarna serija 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Moj oče živi v Riu, nizozemska nadaljevanka 17.30 Tiri skozi čas - ob 150-lotnici železnice na Slovenskem, ponovitev dokumentarne oddaje 17.55 Alpe Jadran 18.25 Ozare 18.30 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.50 Utrip 20.05 EPP 20.10 Izbor za najlepšo gospo Slovenije, posnetek iz Cankarjevega doma 21.15 Zgodovina Vatikana dokumentarna oddaja 22.15 Turistična oddaja 22.40 TV dnevnik 3, Vreme 22.45 šport 23.10 Nasprotni spol, ameriški barvni film ' 0.40 Poročila 0.45 TV jutri, videostrani TVS 2 9.00 Euronews 11.30 Poglej in zadeni, ponovitev 13.00 Norčije v operi, ameriški film (čb) 14.30 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 14.55 SP v hokeju na Iedu16.50 Kvalifikacije za EP v vaterpolu, prenos iz Kranja 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capo-distna 19.30 Na vrtu 20.05 Metulj, ameriški barvni film 22.30 Sobotna noč 0.15 Euronews KANALA 8.35 Spot tedna 8.40 TV prodaja 9.00 Kaličopko, ponovitev otroške oddaje 10.00 Risanka 10.30 TV prodaja 10.50 Dance session, ponovitev 11.20 TV prodaja, ponovitev 11.40 Predstavitev izdelkov 12.05 Videostrani 16.50 Spot tedna 16.55 TV prodaja 17.10 Kako je bil osvojen divji zahod, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 18.45 Šolska košarkarska liga, mladinska oddaja 19.30 Risanka 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.00 Pomemb-neži, ameriški barvni film 23.00 Hazarderska mrzlica, ponovitev ameriškega barvnega filma 0.35 TV prodaja 0.55 Spot tedna 1.00 CNN poroča POPTV 9.00 Brisco County ml., ponovitev nanizanke 10.00 Odpadnik, ponovitev ameriške nanizanke 11.00 New-vorška policija, ponovitev nanizanke 12.00 Dosjeji X, ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Formula 1, trening 14.00 Grand pnx magazin 14.30 Padec v vodo, ponovitev filma 16.30 Obraz tedna, ponovitev 17.00 Avto-drom, ponovitev 17.30 Beverly Hills 90210, ponovitev nadaljevanke 18.30 Melrose Plače, ponovitev nadaljevanke 19.30 24 ur 20.00 Na jug!, nanizanka 21.00 Umri pokončno II, film 23.00 Nova osebna izkaznica, film 1.00 24 ur, ponovitev TV 3 9.00 Otroški in mladinski program: Nas pet 12.00 Verski program 13.00 Najnevarnejši mož, ponovitev filma 14.30 Družinski studio 18.00 Dokumentarec 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 12 filmov - 12 obrazov Alaina Delona; Bojevnik, film 22.05 Koncert klasične glasbe 23.00 Rezerva v igri, film HTV 1 9.05 Otroci iz Avstralije, avstralska nanizanka 10.30 Filmi po delih Ericha Kastnerja: Dvojčici, nemški barvni film 11.15 Dokumentarna oddaja 12.00 Dnevnik 12.20 Prizma 13.20 Prisrčno vaši 14.20 Briljantina 15.10 Vsi poročevalci sveta 16.00 Poročila 16.05 Televizija o televiziji 16.35 Sinovi viharjev 18.00 Turbo Limatch show 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.15 Par Excellence, glasbena oddaja 21.10 Evrosong '96 22.00 Policijska akademija 5, ameriški barvni film 23.00 Dnevnik 23.50 Anglosaksonsko vedenje, angleški film HTV 2 10.00 Video strani 10.15 TV Koledar 10.25 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka 17.20 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 18.05 Nenavadna okolica, dokumentarna serija 19.00 Vaterpolo, prenos finalne tekme med ekipama Mladost : Roma 20.20 Lepa naša: V spomin na Daruvar, dokumentarna oddaja 21.00 Vidikon 21.45 Izobraževalna oddaja 22.35 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 23.05 HR TOP 20, posnetek AVSTRIJA 1 11.00 Sobotna igra 11.05 Disneyev festival 12.00 Harry in Hendersonovi 12.20 Klic v sili: Ognjeni vihar 13.05 šport; Formula 1, dirka za VN Evrope, Rokomet - liga prvakov 16.30 Beverly Hills, 90210 17.15 Melrose Plače 18.00 Nogomet 19.00 Nonstop neumnost, nemška humoristična serija 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Razumete šalo, zabavna oddaja 22.05 Šport v soboto, športni magazin 23.20 Ram-bo 2, ameriški akcijski film 0.50 Onostranstvo zla, ameriška srhljivka 2.20 Klic v sili, Kalifornija 3.05 Oddaja 4.30 Hudičeva dediščina, ponovitev ameriške kriminalke AVSTRIJA 2 11.25 Pesem ptic trnovk, ponovitev 3/4 dela ameriškega romantičnega filma 13.00 čas v sliki 13.10 Jo-hannes in trinaj3t lepotnih kraljic, nemška komedija 14.40 Christl, nemški domovinski film 16.20 Pan optikum 16.30 Alpe-Donava-Jadran 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozn se po deželi 17.35 Kdo me hoče? 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Spori, državljani se bojujejo za svoje pravice 19.00 Avstrija zdaj 19.17 Loto 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Nevihta v maju, nemško-avstrijski film 22.05 Čas v sliki 22.15 Pustite nam laži, komedija 23.25 Čas v sliki 23.30 Labod, ameriški romantični film 1.15 Pogledi od strani, ponovitev 1.25 Šport v soboto, ponovitev 2.40 Vldeonoč TÈLE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.25 Utrip Kranja (ponovitev) 19.54 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Poročila 209. 20.25 Lojze Peterle leti z jadralnim letalom 20.40 Iz sveta glasbe. Franc Kom-pare - trobenta poje: Ave Marija 21.13 Glasbeni videospot 21.16 Predaja Renault master mini busa slepim in slabovidnim 21.25 EPP blok - 3 21.30 Razstava cvetja in sejem v Arboretumu 22.10 Odprti ekran 22.20 Kamera presenečenja: Prifars-ki muzikanti v Mostah pri Komendi 23.01 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe), 88. oddaja 23.58 Z vami smo bili... nasvidenje 23.59 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.00 Videostrani LOKA TV .. Videostrani non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Modra vrtnica, odrska predstava OŠ 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.21 Lepo je biti muzikant (citrarka Danica Butinar) 18.42 Kremenčkovi 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - KINO otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včerja, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko-Mako 9.50 EPP 10.00 -11.30 Kviz z znanjem do izleta 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche Welle 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Uršo Mravlje, glasbenima odkrivan-kama in domenkom 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Odajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Program bomo začeli ob 13.30, pogovarjali pa se bomo o zdravju. Sledile bodo aktualne informacije, pa horoskop, ob 16.10 bodo na vrsti obvestila. Nadaljevali bomo z oddajo Deutsche Welle poroča, nato pa bomo izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17.30 do 18.00, nato pa bomo prebrali še pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKO) 8.30 Telegraf 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Dee jay tirne 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 čez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 BBC - Evropa v preteklem letu 12.00 BBC - novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro Slovenija 7.15 Novice 8.00 Horoskop 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, Doktorjevih 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 19.30 Rick dees -ameriška glasbena lestvica 22.30 Hot mix disco žur 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program I N Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka \letence 4a © 064/46-369 KINO CENTER ameriški domišljijski film JUMANJI (Robin Williams, Bonnie Hunt) ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ ameriška romant. komedija NEKOČ IN ZDAJ (Melanie Griffith, Demi Moore. Rosie O'Donnell) ob 16. in 20. uri; ameriški erotični JADE (David Caruso) ob 18. in 22. uri ŽELEZAR JESENICE Walt Disneyjev animirani film SVET IGRAČ ob 16. uri; ameriški thriller 12 OPIC ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ ameriška drama ZBOGOM, LAS VEGAS ob 18. in 20. uri KINO BLED Disnevjeva risanka LISJAK IN PES ob 18. uri; ameriška gangstrska drama CASINO ob 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška drama RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST ob 18.30 in 21. uri KINO ŽIRI ameriška drama KOŠARKARJEV DNEVNIK ob 20.30 uri KINO CERKLJE ameriški film MOŽ, Ki JE ŠEL NA HRIB IN SE VRNIL Z GORE (Hugh Grant) ob 20. uri NEDELJA, 5. MAJA 1996 TVS 1 8.00 Videostrani 8.40 Jekleni jezdeci, ponovitev avstralske nadaljevanke 9.05 Živ žav 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Dorenberka 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Republiška revija MPZ Zagorje '96 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Hugo, TV igrica 13.35 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.35 Nedeljska reportaža 14.55 Dlan v dlani 15.10 Pony express, ameriški barvni film 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače: Alpski večer '96 18.45 Za TV kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.15 TV nocoj, napovedniki 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.51 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 . 21.15 Mojster pek. francoska nadaljevanka 22.20 Napovedniki 22.35 Včeraj, danes, jutri 22.40 Moje življenje, španski barvni film 0.45 TV dnevnik 3, Vreme 0.50 TV jutri, videostrani TVS 2 8.00 Euronews 9.55 1200 Tedenski izbor 12.10 Angleška glasbena lestvica 10.45 Videošpon, ponovitev 11.30 V vrtincu, ponovitev 12.15 Tok, tok, ponovitev 13.00 Poglej me! 13.40 Lahkih nog naokrog 14.20 Na vrtu 14.55 SP v hokeju na ledu, prenos z Dunaja 17.30 Košarka NBA, posnetek 18.30 EP v motokrosu, prenos iz Lenarta 19.00 Fant pobratim smrti, slovenska dokumentarna oddaja 20.10 Izgubljene civilizacije, angleška dokumentarna serija 21.00 Intervju 22.05 Tiri skozi čas - ob 150 letnici železnice na Slovenskem, dokumentarna oddaja 22.25 Lovci na glave, angleška drama 23.20 športni pregled 0.05 DP v nogometu 0.35 Euronews KANALA 8.25 Spot tedna 8.30 Risanka, ponovitev 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Muppet show, 35. del 10.30 Jeleni z zahoda, ponovitev 11.20 Tropska vročica, ponovitev 12.15 Video strani 15.45 Šolska košarkarska liga, ponovitev mladinske oddaje 17.00 Disney predstavlja: Mala mors ka deklica, sinhronizirana serija 17.30 Račje zgodbe, 8 del sinhronizirane risane serije 18.00 Ti otroci preveč vedo, 2. del ameriškega mladinskega filma 19.00 Slam, oddaja o košarki 19.30 Risanka, ponovitev 20.00 Jeleni z zahoda, 6. del ameriške nadaljevanke 20.50 Kako je bil osvojen divji zahod, 4. del ameriške nanizanke 22.30 Slam, ponovitev oddaje o košarki 23.00 Pomembneži, ponovitev ameriškega barvnega filma 1.00 Spot tedna 1.05 CNN poroča POPTV 8.30 Spidi in Gogi show, otroška oddaja 9.30 Morska deklica, otroška serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Edera, nadaljevanka 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 12.00 Med prijatelji, oddaja o narodno-zabavni glasbi 13.00 Grand prix magazin, ponovitev 13.30 Foruma 1, neposredni prenos iz Imole 16.00 Umri pokončno, ponovitev filma 18.00 Lois & Clark: Nove Superma-nove dogodivščine, nanizanka 19.00 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Oficir in gentleman, film 22.00 Urgenca, nanizanka 23.00 Formula 1, posnetek 1.30 Črni gad, nanizanka 2.00 Na jug!, ponovitev nanizanke TV 3 9.00 Otroški program 10.30 Koncert Ravell, ponovitev 12.00 Iz življenja cerkve 13.00 Bojevnik, ponovitev francoskega barvnega filma 15.00 Družinski studio 18.00 Vera in čas 19.00 Prenos iz Vatikana 20.00 V tujih rokah, ameriški barvni film 21.30 Zdrava video glava, vodi Tomaž Domicelj 22.30 Ljubezen na razpotju, film HTV 1 11.00 Zlati cekin, posnetek otroškega festivala 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Pesmi Lucije Rudan, dokumentarno folklorna oddaja 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.50 Vedno v nedeljo: Oprah Winfrey Show 17.05 Poročila 17.15 Moški s tremi ženami, ameriški barvni film 18.50 Ribicija, ameriška risana nanizanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Bravo! 22.15 Dnevnik 22.35 Poročena in z otroki, ameriška humoristična serija 23.05 Hollywoodski otroci, dokumentarna serija 0.00 Poročila HTV 2 9.05 Video strani 9.15 TV koledar 9.30 Briljantina, ponovitev 10.15 Vidikon 11.00 Tenis 13.00 Rekreacija 13.30 Peta prestava 14.00 Nedeljsko športno popoldne 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Bounty, ameriški barvni film 22.30 TOP šport 23.35 Koncert AVSTRIJA 1 12.00 Up, mladinski kulturni program 13.20 Športno popoldne 18.30 Srček, oddaja pomaga osamljenim, da se najdejo; voditelj: Reinhard Fendrien 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Noro zaljubljena, Skok čez plot 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 šport 20.15 Cesarskomlinski Blues, avstrijska serija 21.05 Pravi Dunajčan se ne da 21.50 Čas v sliki 22.00 K stvari, politični pogovori 23.15 Vizije 23.20 Filmski casino: Shakespeare na filmu, dokumentarni film 23.50 Henrik V., angleška filmska drama 2.00 Rambo 2 3.35 Beriinger, ponovitev 5.30 Princ iz Bel-Aira AVSTRIJA 2 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Pogledi od strani, ponovitev 14.14.10 Dunaj ostaja Dunaj - Fijakar, dokumentarec 14.55 Via Mala, nemški film 16.30 Wildlife: Hermelin z Mount Gracea, dokumentarec 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija zdaj 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogled od strani 20.15 Kraj zločina: Fetišistična čarovnija, nemš-ko-avstrijko-švicarska TV kriminalka 21.50 šport 21.55 Columbo: Umor po receptu, ameriška kriminalka 23.30 Čas v sliki 23.35 Beriinger, nemški film 1.25 Pogledi od strani, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 EPP blok -1 9.05 TV kažipot 9.10 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 9.45 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Krila na nebu, (produkcija: Marko Malec) 10.45 Top spot 10.50 TV kažipot 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila 214. (ponovitev) 11.15 Iz sveta glasbe: Jožica Svete 12.00 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe), 88. oddaja 13.00 Z vami smo bili., nasvidenje 13.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.02 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV 19.00 Nedeljska reportaža; Veseli tobogan pri Sv. Duhu 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaia 20.40 EPP blok 20.45 Film ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 19.20 športni utrinek 20.00 Prvomajsko srečanje '96 v Železnikih 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Detusche Welle 22.00 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.20 Predstavitev kasete - Obvezna smer 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Voščila 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Prelepa Gorenjska - Besnica 16.50 EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program -glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Pozdravu iz studia ob 10.00 sledi nedeljska Klepetalnica, ob 11.40 se bomo potepali s potovalno agencijo Alpetour. Opoldne bo na vrsti tedenski mozaik, sledi Nedeljska duhovna misel, nato pa podrobnosti iz našega vsakdanjika, tokrat o prireditvi Min-fos. Ob 12.50 bodo na sporedu obvestila, ob 13.20 pa glasbene čestitke. Nedeljsko popoldne bomo zaključili s Kolovratom domačih, ki se bo zavrtel ob 14.30. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo porodnišnica 7.50 Nočna kronika (OKC) 8.00 Mirin vrtiljak 9.55 Fiat Pančur 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice, voščila 13.00 Nedeljski gost Franc Hvasti 14.00 Osebna voščila 15.00 Poročila BBC 16.00 Osebna voščila 17.00 Pokliči, poklepetaj in poslušaj 18.30 Minute za ljubitelje resne glasbe RŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.10 Aktualna tema 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Minute za narodnozabavno glasbo 11.00 škofjeloški tednik 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 čestitke 13.30 Nedeljsko popoldne 16.00 Škofjeloških 6 17.30 Nedeljsko srečanje 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro z glasbeno skupino 7.30 Kaličopkova druščina 8.30 Dopoldne z RGL 9.00 Naj, naj pesem tedna 9.15 Novice 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Horoskop 11.00 Duhovna misel - Rudi Koncilija 12.00 BBC-novice 13.00 Nedeljska reportaža 13.25 Pasji radio 14.00 Potapljanje ladjic 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 16.45 Vreme 17.15 Hollywood - oddaja o filmu 18.15 Vreme v živo 18.45 Športni pregled 19.15 Novice 19.20 Prenos žrebanja LOTO 20.30 Astro tednik - v živo 22.30 Jazz galerija 01.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos svete maše 10.00 Reportaža 12.15 čestitke in pozdravi naših poslušalcev 17.45 Slovencem po svetu in domovini oz. misijonska oddaja 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 19.50 Verska oddaja lokalnih postaj 20.15 Radio Vatikan 20.40 Naši svetniški kandidati 21.20 Sakralna glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program ME BRDO PRI KRANJU KINO n 064/22-11-33 FITNES AEROBIKA KINO CENTER ameriški domišljijski spektakel JUMANJI ob 18., 19. in 21. uri STORŽIČ ameriška romantična komedija NEKOČ IN ZDAJ ob 16. in 18. uri; ameriški erotični thriller JADE ob 20. in 22. uri ŽELEZAR JESENICE ameriški thriller 12 OPIC ob 17.30 uri; ameriška melodrama HOLLANDOV OPUS ob 20. uri TRŽIČ Walt Disnevjeva risanka SVET IGRAČ ob 16. in 18. uri; ameriška drama ZBOGOM, LAS VEGAS ob 20. uri KINO BLED Disnevjeva risanka LISJAK IN PES ob 18. uri; ameriška gangstrska drama CASINO ob 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški akcijski film ZLOMLJENA PUŠČICA ob 18.30 in 20.30 uri KINO OBZORJE ŽELEZNIKI ameriška drama RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST ob 19. uri KINO ŽIRI Walt Disnevjeva drama DEŽELA IGRAČ ob 18. uri KINO DOVJE ameriški risani film POCAHONTAS ob 17.30 uri; angleški film MOŽ, KI JE ODŠEL NA HRIB IN SE VRNIL Z GORE ob 19.30 uri VSEBINA 82 MARKO JENŠTERLE: Z ohranjeno zgodovino v lepo prihodnost LEA MENCINGER: Vsaka generacija pušča v zgodovini s spomeniki posebno sled NIKA LEBEN: Restavriranje lesenih poslikanih stropov RENATA PAMIČ: Obnova Jalnove hiše MILAN SAGADIN: Arheologija na avtocestah Beseda urednice Vsebina tokratnih Snovanj je varovanje kulturne dediščine. O tem v intervjuju govori Vladimir Kniftc, direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Sodelavci zavoda pa so prispevali sestavke o restavriranju lesenih poslikanih stropov v cerkvenih podružnicah na Gorenjskem (Nika Leben), o obnovi rojstne hiše pisatelja Janeza Jalna (Renata Pamič) ter o arheoloških problemih, ki nastajajo na trasah bodočih avtocest (Milan Sagadin). Lea Mencinger Kozolci, izrazita slovenska posebnost, v svojem "prostem" času hranijo pod streho Se kaj drugega kot le mrvo. Ogromne reklamne table opremljajo nekdanjo kulturno krajino v zapeljivo pobarvana potrošniška vabila. • Foto: L.M. Marko Jenšterle Z ohranjeno zgodovino v lepo prihodnost Zgodovina je ena najbolj varljivih stvari na svetu. Splošno znano je, da jo od nekdaj pišejo zmagovalci, Slovenci pa na svoji koli ravno sedaj dobro občutimo, da se z njo zgodi, kadar v drulbi pride do zasukov. Nekdanji poraienci se spreminjajo v zmagovalce, nekdanji zmagovalci pa morajo dokazovati svojo nedolžnost. Ker takšni zasuki v človeški zgodovini niso nov pojav, so se druibe v svojem boju za preiivetje nanje dobro pripravile. Predvsem ideologije in politike je dolgoročno mogoče zaščititi s postavljanjem spominskih obeležij, ki naj okolici vsak dan znova sporočajo o tem, kdo je najboljši na oblasti. Polemike, ki jih spremljamo v Sloveniji glede kipa Borisa Kidriča v Ljubljani, so samo del tega širokega in kontradiktornega procesa, znanega po vsem svetu. Še danes se na primer dogajajo tako absurdne situacije, kot je tista z Dominikanske republike, ko je ob 500-letnici osvojitve Amerike predsednik Dominikane Kolumbu postavil 100 milijonov dolarjev vreden svetilnik, čeprav prebivalci njegove države nimajo urejenih niti osnovnih življenjs-*m potreb. Kolumb je tu pač pretveza. V bistvu gre za spomenik predsedniku Balla-guerju samemu, ki na koncu svojega življenja misli, da bo nesmrtnost dosegel na najbolj materialen način. Kranjčani sami smo se Se pred leti imeli priložnost zabavati ob simpatični aferi, ko so borci čisto konkretno razumeli neko prispodobo v zvezi z Dolinarjevimi spomeniki na tedanjem Trgu revolucije. Svet teh ljudi pač ni svet fikcije in zato so tudi njihove reakcije in odgovori praviloma zelo neposredni, ostri in in kruti. Spomeniki so tisti, ki družbe vsakič znova postavljajo pred preizkus. V njih se namreč skriva najbolj travmatična zgodovina narodov, saj praviloma "objektivnih" spominskih obeležij ni. Za ateiste je nerazumljiva skrb za našo sakralno dediščino in so še posebej občutljivi, kadar zaradi nje zmanjka sredstev za tako imenovano živo umetnost. Še posebej pa je pri Slovencih hudo, kadar gre za postavljanje obeležij osebam, povezanim z vojsko. Najbolj zgleden primer je vsekakor afera ob pobudi, da bi v Ljubljani postavili spomenik argentinskemu osvoboditelju generalu San Martinu. Ta je sicer omenjeno državo res osvobodil izpod španskega jarma, vendar so naši pogojni refleksi takoj reagirali na dejstvo, da gre v bistvu vendarle za generala. In če je Argen-tincem zaradi njihove zgodovine to popolnoma nepomembno, smo se Slovenci vendarle vprašali, ali ne bi bilo potem bolje postaviti spomenik Borgesu, velikemu argentinskemu mislecu in pisatelju. Ta reakcija je nedvomno povezana z našo zgodovinsko izkušnjo, ko imamo za himno napitnico velikega poeta, ne pa kakšno od vojaških koračnic. Slovenci se še učimo živeti s svojo zgodovino, saj mnogi menijo, da jo je mogoče enostavno preklicati ali pa vsaj izbrisati iz spomina. Pa ni tako lahko. Čeprav končno imamo svojo državo, je neizpodbitno dejstvo, da na "poti v preteklost" takoj trčimo na državo, katere ime danes izgovarjamo zaničl-jivo ali pa vsaj s sramoto, "pot v prihodnost" pa tudi ni kaj bolj optimistična. Stojimo pred vrati neke ogromne skupnosti, ki malim narodom ne obljublja veliko podpore pri zaščiti njihove posebne identitete. Logika prostega pretoka kapitala je morda še hujša od socialističnega internacionalizma. Dilema, kako zadržati identiteto, hkrati pa vstopiti v Evropo, je ena najtežje rešljivih ugank. Z njo se ubadajo celo številčno večji in jezikovno močnejši narodi od nas. Ko je pred kratkim Mladinsko gledališče iz Ljubljane v Buenos Airesu v slovenščini pred špansko govorečo publiko nastopilo s predstavo Rober-to Zucco, so vsi tamkajšnji komentatorji ugotovili, da v današnjem svetu prostega pretoka informacij in tehnoloških čudežev, kot je na primer Internet, še vedno obstajajo nepremostljive ovire. In takšna je vsekakor jezik. Gledališče neke komaj dvomilijonske države se je upalo v petnajstmilijonskem špansko govorečem (enem od svetovnih jezikov!) megapolisu pred publiko spregovoriti v svojem jeziku in pri tem na koncu celo poželo aplavz. Ko namreč govorimo o varstvu kulturnih spomenikov in na sploh obeležij pri nas, ne smemo razmišljati tako ozko, kot tisti kranjski borci, ki so pred leti že videli obglavljene Dolinarjeve spomenike, saj gre za simboliko veliko širših dimenzij. Vprašanje, ki se zastavlja, je namreč predvse, v tem, koliko smo sposobni živeti s travmatično preteklostjo, kako jo znamo vkomponirati v naš zgodovinski spomin in predvsem ali se znamo iz nje kaj naučiti za prihodnost. Ò& bi pogledali okoli sebe in videli srdite predvolilne politične spopade, nam ne preostane drugega, kot da sedemo v kot in se zjočemo nad našo usodo neprestano na smrt skreganega naroda, ki se je bil navkljub svoji številčni majhnosti sposoben med seboj še pobijati. Zmagovalci so nato pobite in poražence zbrisali iz zgodovine, njihova stoletna obeležja pa zbanalizirali tako, kot na primer cerkev Svetega Jožefa v Ljubljani, v katero so postavili filmski studio. Povojni komunisti bi v svojem srdu porušili še več cerkva, kot so jih, pa vendarle jih je moral ustaviti neki zanje nerazumljiv strah. Tako kot Špance, ki so osvajali Ameriko, pa si azteških, majevskih, inkovskih in drugih simbolov vendarle niso upali povsem zravnati z zemljo. Takšnih dejanj so verjetno sposobni le najbolj barbarski med nami, pa še to do konca življenja ne bodo razčistili s svojo vestjo. Topničar, ki je porušil most v Mostarju, ga bo plačeval na vekomaj. Tudi našim povojnim revolucionarjem je v podzavesti moral delovati neki strah, zaradi katerega so našli "salomonsko" rešitev. Sakralnih kulturnih spomenikov in vseh drugih obeležij, povezanih s katoliško cerkvijo (tradicionalnim nasprotnikom revolucije) pač niso rušili kar po vrsti, ampak so pustili, da jih načenja zob časa. Zanašali so se na to, da je njihova oblast večna, ti objekti, nad katere je prekletstvo dvigniti roko s kladivom, pa bodo pač propadli in izginili sami od sebe. Da bi bil proces propadanja vendarle hitrejši, so začeli postavljati svoje socialistične simbole, njihovo sporočilo pa ljudem počasi, vendar vestno, vcepljati v zavest. Kdor pozna ukrajinski (nekoč sovjetski) Kijev, si je verjetno do konca življenja zapomnil občutek pogleda na mogočen kip Matere Rusije, ki na hribu nad mestom (tako, da je vidna z vseh koncev) v dvignjeni roki drži mogočen meč, s katerim ljudi spodaj opozarja na ljubezen do revolucije. I*a vendarle gre ob vsem skupaj po spremembah sistema za to, da tudi to zgodovino vzamemo za svojo. Nekateri so v njej pustili vse svoje življenje, drugi več kot polovico, vsekakor pa je zaznamovala nekaj naših desetletij. V Rusiji celo še mnogo več. IVajti skupno točko med današnjimi in preteklimi trpljenji je izredno težko delo. Pa vendarle je kar nekaj primerov, ki nam kažejo, da smo nekoč to že znali. V Ljubljani se nihče ne spotika ob spomenik Napoleonu pred Plečnikovimi Križankami. Francozom ga celo kažemo s ponosom. Toda kaj je bil Napoleon v evropski in naši zgodovini? Mesporno obstaja, da ima današnja slovenska država poseben dolg do kulturnih spomenikov, ki so zaradi omenjene socialistične miselnosti vsa ta leta propadali. Te dolgove je treba poplačati, tako kot je treba večino nasilno nacionaliziranega osebnega premoženja. Pravna država ima tu svoje urejene mehanizme, pri nas pa obstaja še neka druga dimenzija. Pomisliti moramo, ali je mogoče ustvariti družbo, ki bo temeljila na pozitivnih stvareh bivšega sistema in dobrinah novega. Včasih zgleda, da počnemo ravno obratno, da zavračamo vse dobro starega in nektritično sprejemamo slabe ponudbe novega. ▼ es ključ je pač skrit v tem, ali nas egoistično zanima samo današnje dobro življenje in smo zaradi tega sposobni celo manipulirati s preteklostjo ter prihodnostjo, oziroma gradimo svet z neko dolgoročnejšo vizijo, ki ne prinaša hitrih in otipljivih rezultatov. Če kulturne spomenike varujemo samo zato, ker nam tako narekuje politična preračunljivost, potem se nam ne piše ravno dobro, saj gre za prepoznaven dnevni pragmatizem. Bivši sistem je navsezadnje propadel ravno zaradi njega in nesposobnosti, da bi ljudem ponudil vizijo. Nekaj časa jih je sicer še lahko slepil, potem pa se je moral zasukati. Toda tudi tisti spomeniki, ki jih je postavil v času svoje vladavine, so potrebni restavratorske roke. Že zaradi tega, da bodo zanamci vedeli za naše zablode. Nam pa kaj drugega, kot upanje, da jih ne bodo ponavljali, tako ali tako ne preostane. Lea Mencinger Pogovor z Vladimirjem Knificem, direktorjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj VSAKA GENERACIJA PUŠČA V ZGODOVINI S SPOMENIKI POSEBNO SLED "Spomeniška služba je neke vrste zdravniška služba, ki kulturno dediščino ohranja pri življenju. Primerjava je malce nasilna, vendar pa resnično včasih ohranjamo pri življenju stavbe, ki bi jih drugi želeli podreti." V Sloveniji menda imamo okoli 4000 kulturnih spomenikov. Ogromno kulturno bogastvo, vendar pa najbrž prav vsega ne zmoremo vzdrževati kaj šele obnavljati. Kaj od tega ima prednost pri vzdrževanju in obnavljanju? Je tudi na Gorenjskem kaj spomenikov, ki bi jih zaradi pomembnosti morali obnoviti že zdavnaj, pa za to ni bilo denarja? "Kulturne spomenike in naravne znamenitosti je zelo nehvaležno razvrščati po pomembnosti. Možno je našteti, kaj sodi v tako imenovani seznam nacionalnih spomenikov, težje pa je določiti mejo, obseg kulturne dediščine. Težko je navesti neko zaključeno število kulturnih spomenikov. Še težje pa je nekatere spomenike izvzeti iz takšnega seznama. In tudi na terenu je še vedno mogoče spoznati kaj neodkritega, nam neznanega. Spreminja se tudi obseg kulturne dediščine - na žalost jo je vedno manj..." Kakšen je potem kriterij za razvrščanje? "Zbiranje podatkov v tako imenovanih belih knjigah o spomenikih prve kategorije in drugih je seveda potrebno, celo nujno, saj želi država, družba, ki daje denar za njihovo zaščito in obnovo, imeti kar najbolj konkretne podatke. Preštevanje spomenikov ima zato bolj praktičen namen. Drugo vprašanje je seveda, koliko denarja je potem namenjenega za te spomenike in kaj storiti s tistimi, ki niso vključeni v te sezname. Vsi spomeniki niso enaki po obsegu in velikosti, pa tudi stopnje poškodovanosti oziroma ohranjenosti so različne. Kot kulturni spomenik je mogoče opredeliti tako posamezno fresko ali pa celotno mestno jedro. Razlika je seveda očitna in tudi pomembna." Ali je tudi pri varstvu spomenikov treba potegniti ločnico, kaj vzdrževati in kaj ne? "Bojim se, da bi takšna ločnica pomenila različno stopnjo, različno intenzivnost ohranjanja. Spomeniki nacionalnega pomena bi resda postali skrb države, ohranjanje ostale kulturne dediščine pa vendar ne bi smelo biti odvisno le od boljšega ali slabšega vzdrževanja s strani lastnikov ali posameznih občin." Menim, da je naglica, s katero se sedaj obnavljajo posamezne cerkvene stavbe, celo škodljiva za ohranjanje pričevalnosti teh kulturnih spomenikov. S prenagljenimi "modnimi" gradbenimi posegi se nemalokrat uniči vrsta starih arhitekturnih ali dekorativnih in umetniških detajlov in tudi celot. Le-te bi lahko z ustreznimi konserva-torskimi posegi odkrili, dokumentirali in tudi ohranili ob strokovno vodenih in Časovno usklajenih obnovah. Na gornjem koncu Gorenjske je jeseniška občina območje Stare Save zavarovala kot kulturni spomenik. Tudi sami ste sodelovali pri pripravi strokovnega gradiva o možnem bodočem razvoju tega kompleksa. Se je v tem primeru posluh za varovanje kulturne dediščine v pravem času ujel z okoliščinami, ki so privedle do zmanjšanja proizvodnje železarstva? "Opuščena fužina na Stari Savi na Jesenicah je primer, kako lahko mesto s programom oživljanja kulturne dediščine ponovno dobi del svoje nekdanje podobe, del nekdanjega prostora. Današnje Jesenice so nastale s postopno z združitvijo dveh sosednjih naselij: Jesenic in naselbine Sava s fužino, gradom, cerkvijo in delavskimi stanovanji. Tehnološki razvoj pridobivanja železa je v preteklem stoletju presegel tradicionalno fužinarstvo, nastalo je industrijsko železarstvo. Pa tudi spremenjena velikost države je vplivala na obseg proizvodnje železa - trg se je zmanjšal, železarna je postala prevelika. Tako občina kot železarna sta projekt oživljanja zgodovinskega območja fužine na Stan Savi sprejeli kot del svojega programa. Našel se je, v preteklosti že večkrat potrjen, skupni jezik sožitja kulture in gospodarstva. Fužinarstvo in železarstvo je bilo in je del zgodovine Jesenic. O tem govorijo tudi bogate zbirke nekdanjega Tehniškega muzeja Železarne Jesenice oziroma današnjega Muzeja Jesenice." Stvari se kar dobro razvijajo: za Kasarno na Stari Savi je že pridobljeno gradbeno dovoljenje, za obnovo stavbe so tudi v tem letu zagotovljena proračunska sredstva Ministrstva za kulturo republike Slovenije in Občine Jesenice. Če bo denar zagotovljen še v naslednjih letih, bi utegnila Kasarna okoli leta 2000 imeti te povsem drugačen izgled; v stavbi bo glasbena šola, arhiv in del muzeja. Ustrezno bo urejena okolica, poti, zelene površine. Bi bil projekt Stare Save lahko vzorčni primer, kako se lotevati varovanja kulturne dediščine pri nas? "Vzorčni primer ravno ne, je pa poseben. Zamisel je že na začetku naletela na težave zaradi izredne obsežnosti območja. Tu gre za reševanje kulturnih spomenikov urbanističnega značaja. Nekatere predlagane rešitve so v korist mesta: kompleks Stare Save je izvzet iz železarne, odprle so se nekatere prej v železarno vključene stare poti. Prostor nekdanjih dveh industrijskih aglo-meracijskih vsedalnikov je zdaj zasut z zemljo in ozelenjen, nastale so nove zelene površine. Ne nazadnje je po dolgem času Stara Sava spet dobila javni spomenik - litopunkturni kamen, ki ga je postavil kipar Marko Pogačnik. Pa tudi sprehajalci se že vračajo na Staro Savó, saj tu ni avtomobilskega prometa." Stara Sava je lep primer, da se kulturni spomenik ne le obnovi in iztrga propadanju, obenem pa se v spomenik vrne življenje z novo dejavnostjo - stara pač ni mogoča. Z vsemi obnovljenimi spomeniki kulturne dediščine na Gorenjskem ni take sreče? "Spomeniška služba je neke vrste "zdravniška" služba, ki posamezne stavbe kulturne dediščine ohranja pri življenju. Primerjava je morda nasilna, neprimerljiva. Pa vendar resnično ocenjujemo, da spomeniška služba ohrani nekatere stavbe, kulturne spomenike, ki bi jih zaradi njihove starosti, slabega vzdrževanja ali zaradi kakšnega drugega vzroka nekateri želeli porušiti. Vendar ni naš cilj le ohraniti stavbe, pač pa je potrebno zagotoviti tudi ustrezno novo (ali staro) namembnost." Če je bilo še pred desetimi, petnajstimi leti nekaterim bolj malo razumljivo, zakaj je treba spomenike kulturne dediščine ohranjati, je danes, najbrž drugače? "Miselnost se seveda spreminja. Srečujemo se s pojavom, ki je Eovezan z ustanovitvijo novih občin, e- te si zelo prizadevajo za ohranjanje kulturnih spomenikov. S kultur- Vladimtr Knijic Foto: G. Šinik no dediščino, izročilom se želijo identificirati. Kulturni spomeniki kar naenkrat pomenijo zgodovinsko dokazilo, da imajo prebivalci korenine v prostoru in času. Ta nova zavest o krajevni pripadnosti je vsekakor dobra osnova za ohranjanje kulturne dediščine." Kaj pa to pomeni za spomeniško varstvo? "Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju deluje na območju Gorenjske, na področju nekdanjih šestih, sedanjih šestnajstih občin. V vseh občinah pa želijo tudi dokazila, kulturne spomenike, ki bi govorili o kulturni tradiciji kraja, občine. Zato pričakujemo dobro sodelovanje." Ali s tem obstaja tudi možnost, da se bodo v nekaterih občinah lotevali obnove prav vsakega spomenika, vsake ruševine? "Upam, da bo nekoč tako." Je to koristno tudi za vaš Zavod? "Pa ne v tem smislu, da bi imeli na zavodu zagotovljeno delo - tega imamo že sedaj ogromno. Gre za Ne le odnos človeka do kulturne dediščine, tudi ekološke razmere vplivajo na ohranjenost umetnostnega gradiva preteklosti. Kisli del, plini, ozračje s svojimi kemičnimi učinki, pa tudi močni sončni larki, vlaga, zmrzal načenja freske, kipe, stavbe. Negativne učinki se seštevajo, Škoda pa se pokaže lahko po več desetletjih ali stoletjih. Naključja dokazujejo, da so se gotske freske na fasadah cerkva najbolje ohranile tam, kjer je bil na primer ob gradnji prizidka ali zakristije, del fresk enostavno zazidan, skrit. Tako je bila freska nehote zavarovana pred vremenskimi vplivi, ki so sicer dodobra spremenili sijaj preostalega dela freske na isti stavbi. Takšni v preteklosti nak-jučni "konzervatorski" posegi dokazujejo, kaj vse vpliva na ohranjanje ali na propadanje posameznih sestavin kulturnih spomenikov. nekaj drugega. Želimo, da bi objekti, pa čeprav le ruševine, imeli tudi skrbnika. Ta bi, če drugega ne, skrbel vsaj za ohranienje prostora, območja. Zgodovinsko izročilo se mora pač ohranjati naprej." Zakaj je tako pomembna sama lokacija, čeprav objekta ni več ali skoraj ni vec? "Na Gorenjskem je kar nekaj takšnih lokacij z ruševinami gradov, na primer Lipniški grad, pa grad na Šmarjetni gori idr. Tudi arheološka najdišča so opuščene lokalitete izpred sto, tisoč ali več let. Danes jih skušamo znova odkriti, spoznati in razumevati. Ruševine stavb iz 12. ali 15. ali 19. stoletja, ki so prepuščene zobu časa, bodo morda v prihodnosti ob novih raziskovalnih metodah dale podatke in odgovore, ki jih danes sploh še ne iščemo. Res pa je, da s sodobno gradbeno in strojno tehnologijo lahko zelo hitro porušimo in v celoti odstranimo stare stavbe, tudi kulturne spomenike. To pa s spomeniško varstvenega stališča pomeni uničenje pričevalnosti o nekem objektu. Ne danes ne nekoč v prihodnosti ne bo mogoče stare stavbe ali lokacije raziskati, če so z bagrom gradivo v celoti odstranili z lokacije in tu postavili sodobno stavbo. Minila bodo stoletja, da bodo (morda) tudi današnje stavbe postale kulturni spomeniki o naši sedanji kulturi. Zanamcem pač ne moremo zapustiti le beton in asfalt. Ajdna nad Potoki je na primer čakala več kot tisoč let, da se je začela odkrivati in pripovedovati o svojem davnem življenju." Odnos do kulturne dediščine ni nekakšna stalnica? "Seveda ne. Stavbe, spomeniki starejših obdobij se običajno dopolnjujejo in preoblikujejo v posameznih kasnejših obdobjih. Spremembe so lahko večje ali manjše, lahko so rušilne, ali pa dopolnjujoče, ustvarjalne. Posege, ki so ohranjeni do današnjih dni, je pač treba razumeti kot hotenje nekega časa, kot sestavni, življenjski del spomenika. Vsaka generacija pač želi na stavbah pustiti sled svojega dela, ustvarjanja. Ne nazadnje je rušenje kulturnega spomenika tudi dokaz (ne)kulture določenega časa. Mislim pa, da pa gre v večini primerov za hoteno spreminjanje m posodabljanje in ne za namerno uničevanje kulturnih spomenikov." Zdi se, da je današnji čas izrazito naklonjen obnovi sakralnih objektov, saj skoraj ni cerkve, ki je ne bi vsaj na zunaj obnovili. Kaj pa se dogaja z notranjostjo? "Nekateri cerkve se obnavljajo v celoti tudi takrat, ko to niti ni potrebno, saj bi morda zadostovala le manjša, redna vzdrževalna dela. Razlogov za takšno intenzivno obnavljanje sakralnih spomenikov je več. Ne drži pa trditev, da je bilo v preteklosti "prepovedano" njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Le tolikšnega interesa, kot se zdaj kaže tudi po finančni plati, pri ljudeh ni bilo. Zavod je vseskozi odknval in obnavljal freske v cerkvah in poudarjal pomen te kulturne dediščine, sodelovanja vaščanov pa je bilo manj." Ko govorimo o tem, da vsaka doba pušča znamenja svoje ustvarjalnosti m s tem tudi spreminja videz kulturne dediščine iz preteklosti - ali ne velja nekaj takega tudi za današnje težnje po odstranitvi spomenikov NOB? "Kulturni spomenik ni le dokument o kulturi tistega, ki ga zgradi ali tistega, ki ga ohranja, ampak je uničeni, odstranjeni kulturni spomenik tudi dokument (ne)kulture tistega, ki ga odstrani. Spomeniki NOB so spomeniki svojega časa. Slovenci prav gotovo minulih petdeset let nismo živeli v brezzgodovinskem obdobju, pač pa smo živeli svojo zgodovino, ki je konec koncev pripeljala do današnje samostojne države. Naša največja težava ie, če na stvari ne zmoremo gledati z določeno časovno distanco. Narod-nosovobodilni boj je bil vendar edinstven fenomen v tedanji Evropi. Ko smo bili še v avstro-ogrski državi, niso na naših tleh nikoli postavili spomenika kakemu slovenskemu generalu, ampak le germanskim. Tudi v kraljevini Jugoslaviji na slovenskih tleh ni bilo nobenega spomenika zasjužnemu Slovencu. Dobili pa smo dva konjeniška kipa "jugoslovenskih" kraljev, ki jih je fašistični okupator takoj razbil v dokaz svoje (ne)kulture. Slovenci pa se po petdesetih letih sramujemo javnih spomenikov lastne zmage. Leta 1941 se v Evropi (le z nekaj izjemami) nihče ni upiral okupatorju, Slovenci smo to storili. Če bi drugi narodi imeli takšno zgodovino, kakršna je bila naša v času odpora proti nacizmu in fašizmu, bi se zagotovo hvalili s tem. Pri nas pa nekateri želijo odstraniti kulturne spomenike (in izbrisati zgodovino) tistega časa." Ali ni morda debata o spomenikih NOB tudi zaradi tega, ker nasploh nimamo kaj dosti javnih spomenikov? "Res ni veliko javnih spomenikov, ki bi jih v preteklosti pri nas postavili Slovencem. Valvasorju, Vodniku in Prešernu in še nekaterim literatom smo postavili spomenike v Ljubljani, potem pa se seznam javnih spomenikov izpred petdesetih let že konča. Trdim, da je malo ali premalo javnih spomenikov, ki bi govorili o naši samosvoji poti v zgodovini. Spomeniki NOB so seveda del te zgodovinske poti." Nadaljevanje na 15. strani Nadaljevanje s 14. strani Je na območju, ki sodi k Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorenjskem tudi kaj Earkovnih površin, ki jih je treba ot kulturno dediščino ohranjati? "Tega je zelo malo. Na Gorenjskem v preteklosti ni bilo kaj dosti urejenih velikih parkov, saj tod pač ni ni bilo gradov kraljevskih rodbin ali monarhičnega plemstva. Le grad Brdo pri Kranju je postal kraljeva, državniška posest, ki ima temu ustrezno urejen park. Parki so bili simbol politične in ekonomske moči, te pa na tem območju ni bilo. Ob graščinah so bili urejeni manjši vrtovi in parki kot na primer v Radovljici, na Stari Savi, v Begunjah ali pri gradu Kieselstein v Kranju. Po družbenih spremembah v 19. stoletju se je gospodarska moč gradov še zmanjšala, zato začnejo grajski parki in vrtovi postopno propadati. Za vzdrževanje parkov je pač potreben denar in delovna sila." Obnova rojstne hiše pisatelja Janeza Jalna Na Gorenjskem imamo dva gozdna kompleksa, ki ju je treba tudi dolgoročno zavarovati - Udin borit in posestvo Brdo. Upam, da bosta ta dva kompleksa kot dve zeleni pljučni krili ostala v takšnem obsegu Še nekaj stoletij, in da zaradi tehnološkega napredka (hitre ceste, hitre železnice) to področje ne bo plačalo previsok davek Že tako se zaradi " napredka" nenehno zmanjšuje obseg naravne dediščine v le tako majhni državi. Tri sto metrov avtoceste pomeni hektar zemlje, ki nikoli več ne bo zelena površina. Pogled na tako imenovano kulturno krajino se zadnja leta hitro spreminja. Bo pokrajina z značilnimi kozolci čez čas postala pokrajina ogromnih reklamnih tabel? "Dandanes se na račun hitrega zaslužka zanemarjajo tako ekološka vprašanja kot tudi skrb za videz kulturne krajine. Mislim, da se dogaja hitra degradacija slovenskega prostora. Nekaj let stare fotografije kažejo, da se pogled na pokrajino stalno oži; kamorkoli se ozremo, povsod se nam pogled ustavi na daljnovodih ali električnih drogovih, na množici novih stavb, ob cestah nas spremljajo reklamne table, razbite avtobusne postaje oblepljene z obledelimi plakati, povsod so odvržene pločevinke, smeti." Prisotna degradacija (trenutno) prevladuje nad zavestjo za ohranjanje kulturne krajine. Prav onesnaževanje s produkti industrije je osnovni problem tega planeta -proizvajamo, ne znamo pa ravnati z odvrženim. Pred stotimi leti (leta 1854) je indijanski poglavar Sedeči bik pisal v Washington, da bo sicer močna civilizacija belega človeka umrla v lastnih smeteh. Pronicljiva misel za čas, ko še ni bilo problemov z odpadki. Izrekel pa jo je pripadnik civilizacije, ki je vnela izjemno spoštljiv odnos do narave, tak kot ga danes ne poznamo več. Rodine - Poleg Prešernove, Finžgarjeve in Čopove rojstne hiše se je na le znani "Poti kulturne dediščine" v letu 1995 začela tudi spomeniškovarstvena akcija obnove Jalnove rojstne hiše v Rodinah št. 10. Nekoč je ta hiša imela št. 2, reklo se ji je kar pri Mežnarjevih, saj je Ïred prihodom Jalnovih iz Smokuča 880. leta tukaj bila mežnarija. Tudi Jalnov oče je opravljal službo cerkovnika. Hiša je primer gorenjske kmečke hiše 18. stoletja s kletjo in zidanim bivalnim delom, lesenim gankom in gospodarskim poslopjem v podaljšku. Gospodarsko poslopje je leta 1973 uničil požar, medtem ko je stanovanjski del (veža s črno kuhinjo, hiša, kamra in klet) ostal ohranjen. Streha hiče je bila takrat prekrita s cementnim špičakom, na delu uničenega gospodarskega poslopja pa zgrajeno novo stanovanje z glavnim dostopom preko ganka. Stari del Jalnove rojstne hiše je leta 1987 bil razglašen za kulturni spomenik. S prihodom pisateljevega nečaka Janeza Muleja v Rodine so se začeli resni pogovori o ureditvi Slovenci sprejemamo potrošniško miselnost. Če trgovine s strešno kritino ponujajo vse mogoče, potem v naših vaseh to tudi uporabljamo. V enem naselju najdemo lahko tudi do dvajset vrst različnih kritin, da o značilnem naklonu streh ne govorim; skratka - gorenjska hiša, da ne omenjam še slovenske, praktično ne obstaja več. Ne vemo več, kaj je naše. Vas s tako mešano in spremenjeno arhitekturo nima več lastnega starega izraza." razglašenega dela hiše v spominski muzej, kar je bila tudi ves čas zamisel spomeniške službe. S tem namenom so bile takoj po požaru narejene arhitekturne izmere in konservatorski program. Z obnovo smo začeli leta 1995, ko sta Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Jesenice obnovo odobrili. Najprej smo izvedli tiste posege, ki hiši in obiskovalcem zagotavljajo varnost, tako smo oja-čali kletno stropno konstrukcijo na delu veže in hiše. V kamri smo izvedli novi apneni omet, pri čem smo odprli zazidano nišo, izvedli novi pod iz macesnovih desk. V hiši smo zamenjali dotrajane podne deske, popravili in izdelali manjkajočo klop ob zidu in kmečki peči, na okna smo namestili nova polkna in okenske mreže. Izvedli smo tudi notranji oplesk in zaščito vseh lesnih delov (gank, opaži, vrata, okna). Z odstranitvijo odpadajoče- ga ometa, presušitvijo obcestnega dela fasade, izvedbo izolacije in namestitvijo salonitnih ravnih plošč, smo rešili problem direktnega zamakanja obcestnega zidu zaradi meteorne vode in prometa. V letošnjem letu nameravamo obnoviti kmečko peč, urediti pod v črni kuhinji, izdelati razstavne vitrine v kamri ter hišo odpreti za obiskovalce. S hišo bo upravljal lastnik sam in tako tudi poskrbel, da se bodo pri Jalnu v Rodinah spet shajali možje iz vasi, posedali okrog peči in si pripovedovali. Renata Pamič Restavriranje lesenih poslikanih stropov ♦r X Ladje skoraj vseh gorenjskih cerkvenih srednjeveških podružnic stropov i, ki so bili pogosto tudi bogato poslikani. * i______:i: i„ ,„,11,; _ Zal so se ohranili le redki, npr. pri sv. Petru nad sv. Primožem v Kamniku, delo neznanega mojstra ali pri sv. Lenartu na Bregu pri Preddvoru, ki ga je poslikal slikar istrske usmeritve s konca 15. stoletja. Večino stropov so odstranili v 17. in 18. stoletju, ko so ladje po tedanji modi iz požarnovarnostnih vzrokov obokali, nekaj pa jih je propadlo tudi zaradi nemarnosti. Ostanke poslikane- Sa stropa iz ladje p.c.sv. aneza Krstnika na Sp. Otoku pri Podvinu, ki so pokrivali strop v cerkveni lopi, so po vojni pokurili. Figuralno Eoslikan strop, delo Jerneja iz oke, tako poznamo le po slabo berljivih fotografijah. Več podatkov je ohranjenih o stropu v p.c.sv. Doroteje v Kostanju v Tuhinjski dolini, zato smo se odločili, da se ob obnovi celotnega objekta rekonstruira tudi slikovit strop. Razmeroma zadovoljiv poskus prekonstrukcije poslika- Restavriranje strop* Restavratorskem centru ele svr Petra v Stražišču^ v* • Foto: NilaiLetyjg nega stropa že imamo v Markovi cerkvi v Vrbi. Ladjo prekriva popolnoma nov strop z naslikano ornameti-ko, ki smo jo delno posneli z desk originalnega gotskega stropa, ki so se ohranile pod zidnimi legami in smo jih odkrili med gradbeno obnovo. V ornamentirana polja so bili vključeni tudi svetniški liki, vendar je bilo podatkov za rekonstrukcijo figur premalo. Strop smo obnovili predvsem zato, da bi notranjščini vrnili nekaj slikovitosti, ki so jo nekdaj dopolnjevale freske, krilni oltarji m slikana okna. Zaradi redkosti in ogroženosti je so bile pokrite z lesenimi zato potrebno skrbneje varovati tiste strope, ki so še ohranjeni. To so predvsem renesančni, kasetirani stropo-vi iz 17. in začetka 18. stoletja. Skoraj v celoti je že restavriran renesančni strop iz kapele sv. Petra v Stražiš-ču. Poslikava na originalnih kasetah v obliki pasijonke iz okoli 1. 1700 je bila utrjena, les zaščiten, poškodbe pa pokrpane in retuširane. Man- 1kaj oče kasete son bile poslikane na novo. Ena od Kaset, na kateri je ohranjena tudi spodnja plast grafitno sive poslikave v obliki patronira-nega ornamenta je bila samo konservirana in bo prikazana kot muzejski eksponat. Re-stavratorji so sneli tudi renesančni kasetirani strop v p.c. sv. Nikolaja nad Macami, ki je bil poškodovan zaradi zamakanja strehe. Strop je poslikan z dekorativnimi motivi rozet in datiran 1649. Ob obnovi p.c. sv. Neže na Gol-čaju nad Blagovico je bil pod ometi iz 19. stoletja odkrit prekrasen renesančni strop z bogato poslikavo v obliki girland, frutonov, osrednje modro polje pa pokrivajo srebrne zvezdice. Strop je že snet in čaka na potrebna finančna sredstva za restavriranje. Načrtujemo tudi preventivno zaščito barvne plasti na baročnem kasetira-nem stropu v p.c. sv. Katarine v Srednji vasi pri Šenčurju, kjer je sprhnelo vezivo in se barvni pigment dobesedno briše z roko. Barvno plast bo zato treba utrditi pred temeljitim restavriranjem stropa. Ob začetku del bomo sneli le osrednjo kaseto z upodobitvijo sv. Katarine, ki se lahko kvalitetno restavrira le v restavratorskem ateljeju. Žal se srečujemo s poškodbami tudi na že restavriranih stropih. Najlepši strop v p.c. sv. Lenarta na Bregu je jeseni napadel lesni črv - nlčkar, tako da bo potrebno cerkev zapliniti in tako uničiti škodljivce. Če ta poseg ne bo zadoščal, nas čaka še ena strokovno in finančno zahtevna akcija, kakršna bo tudi restavriranje stropa iz leta 1715 v p.c. sv. Nikolaja v Sp. Bitnjah. Nika Leben Arheologija na avtocestah Gradnja avtocestnega križa v Sloveniji je tudi pred slovensko arheološko stroko postavila vrsto novih zahtev, s katerimi se ta doslej še ni srečevala - predvsem zaradi izjemno kratkih rokov, s katerimi se soočajo izvajalci. Gorenjska regija bo pri tem projektu kar močno udeležena, saj že pri avtocestnem kraku Ljubljana - Maribor kar 36,6 km avtoceste poteka po ozemlju občin Domžale in Lukovica. Ob tem pa je stekel Že tudi lokacijski postopek za nadaljevanje gradnje med Vrbo in Naklim. Število arheologov, zaposlenih v zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine ne ustreza niti obremenitvam z rednim delom in seveda še toliko manj sedanjim "izrednim razmeram" (v 16 gorenjskih občinah je zaposlen le eden). Že ob načrtovanju tras je bilo namreč treba zbrati vse razpoložljive topografske podatke o ugotovljenih in potencialnih arheoloških najdiščih ter zagotavljati, da trasa ne bi prizadela katerega od njih. Po določitvi lokacije bodoče ceste je treba opraviti natančen pregled prizadetega zemljišča, spremljati vsa zemeljska dela in po potrebi opravljati zaščitna arheološka izkopavanja. Da bi za vsa za dela poenotili metodologijo, jo izpopolnili do evropsko primerljivih norm ter zagotovili kontinuirano delo in finansiranje do končnih objav gra- diva, je bila pri Upravi za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani ustanovljena posebna Skupina za arheologijo avtocest Slovenije (SAAS). Ta združuje vse arheologe v spomeniškovarstveni službi, skuša pa kot podizvajalce mobilizirati tudi vse samostojne raziskovalce in arheologe, zaposlene v drugih institucijah. Spomladi 1995 je bila tako pod vodstvom ZVNK Kranj opravljena prva faza spremljanja del na dveh odsekih AČ: Vransko - Blagovica (15,5 km) in Blagovica - Šentjakob (21,1 km) in sicer t.i. ekstenzivni pregled ter geofizikalno profiliranje trase. Ekstenzivni pregled poteka po vzporednih prečnicah, oddaljenih druga od druge 10 m. Na odprtih površinah (njivah) se med hojo po prečnicah zbirajo vse najdbe, ki so delo človeških rok. Te se nato razvrščajo glede na obdobja ter računalniško statistično obdelajo, rezultati pa se grafično prikažejo na načrtu avtocestnega telesa. Na zaprtih površinah (travnikih, gozdovih) se na omenjenih prečnicah na vsakih 50 m kopljejo manjše sonde, najdbe pa se obdela na podoben način kot tiste z odprtih površin, le da se s posebnim preračunavanjem prej vzpostavi količinska primerljivost obeh vrst terena. Vse te preglede spremlja tudi geofizikalno profiliranje, ki s pomočjo elektroresistenčnih meritev in magnetometrije ugotavlja ostanke objektov pod zemljo. Tako skušamo kar najbolj zanesljivo ugotoviti lokacije, kjer bodo nujni arheološki posegi - in to še pred prihodom strojev, kajti izkopavanja, zaradi katerih stroji stojijo, so najdražja (navadno pa tudi najmanj kvalitetna). Na ta način je bilo ugotovljenih 6 lokacij, ki so poten- cialna arheološka najdišča, ena od njih pa je že zanesljivo potrjena -vzhodni rob vasi Dragomelj. Tam je bila delno opravljena že tudi druga faza del • t.i. intenzivni pregled z zgoščenimi prečnicami, ki naj predvsem določi obseg najdišča. Prva sondiranja so odkrila bogat metalurški dcpo iz mlajše bronaste dobe (zakladna najdba bronastih surov-cev in namerno razbitih delov že rabljenega bronastega orodja in orožja, vse pripravljeno za pretapl-janje) in skromne ostanke naselbine. Letos načrtujemo intenzivni pregled še preostalih potencialnih arheoloških lokacij, njihovo prvo sondiranje ter sprotno spremljanje vseh zemeljskih del na obeh omenjenih odsekih. Verjetno pa bo treba že v letošnjem letu izkopati tudi celotno arheološko lokacijo pri Dragomlju, kar bo - glede na ocenjeno velikost 2,8 ha - izjemno zahtevno delo. Ob že sicer potekajočih zavodskih akcijah (Ajdna nad Potoki, Mali grad v Kamniku, kranjsko mestno obzidje) in rednem delu (evidenca in dokumentacija arheoloških lokacij na Gorenjskem, njihova pravna in fizična zaščita itd.) postaja ob tej kadrovski zasedbi skrb za nepremično arheološko dediščino že domala neobvladljiva. Milan Sagadin gorenjski glas *i6. stran EJGA ZA GORENJKE, 0 GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Petek, 3. maja 1996 Za tiste, ki najbolj delajo in zato lahko najbolj praznujejo, so ostali še trije dnevi zasluženega počitka. WLtffl Uf, kako težko bo v ponedeljek spet začeti! Tja do srede bo treba delati le s pol hitrosti. FJfffffil Držimo pesti, da se tega ne bodo držali cestarji na viaduktu Lešnica, ki bodo v ponedeljek spet za cel teden na pol zaprli promet na najbolj prometnem delu gorenjske magistralke M-l. lifLtfA Prve posledice boleznih norih krav in pametnih bikov so prejšnji teden sporočile gorenjske gospodinje: piščanje meso in izdelki iz tega mesa so se podražili. WHtf§ Za okroglih 10 odstotkov, uradna inflacija pa je 10,7 %. Bcasi ™' ČanČki so se zgledovali po listkih na kavi jih z govejim mesom, ki se je v mesnicah že prej podražilo za skoraj 9 odstotkov. initrA Glede bolezni norih krav so najnovejša znanstvena spoznanja kruta: virus BSE posebej hitro povzroči neozdravljive poškodbe možganov. USBSEÏ Pikri Gorenjci so k temu dodali, da torej virus BSE za Ženske in za kure zanesljivo ni nevaren. \£U£Ei P° podatkih Ejga obveščevalne službe med prazniki v mestni občini Kranj niso ukrepali zoper "albanske" betonske plošče, ki so položene zato, da na Zlatem polju kupci ne bi hodili po občinskem blatu pred zelenjavnim kioskom. QQ221 Montažni kiosk stoji na mestni parceli št. 885/2 k.o. Kranj v območju "D02/1 " in enoti "5a2", zato se res postavlja vprašanje, čigave so pravzaprav banane v tem kiosku. fSfJOrJS} Na Jesenicah vre zaradi predlaganih preimenovanj ulic. Konstruktiven Ejga predlog: namesto Titove ceste, glavne jeseniške prometne lile v smeri Avstrija in Italija, predlagamo "Villacher Strasse". T&ffK\ V bifejih na njej pa z dekretom uvesti le točenje piva Villacher beer. UtltVA Preimenovanja na Jesenicah naj bi bila deležna tudi Cesta revolucije^ V ulico Ob železnici. ]SU£E\ K°{ se rado zgodi, vsi niso za novo ime svoje ulice oziroma ceste. Zadrege ne bi bilo, Če bi svojčas upali napisati, da so ob prejšnjem preimenovanju mislili na seksualno revolucijo. fSŠUffS\ Če ste v torek morda spregledali obvestilo na 33. strani Gorenjskega glasa, boste v ponedeljek od 8. ure zjutraj neprijetno presenečeni: na gorenjski najbolj prometni cesti bo zaradi obnove viadukta Lešnica (po domače ' Lešanš'ca") polovična zapora magistralke M-l. Trajala bo od ponedeljka, 6. maja, do sobote,ll. maja, vsak dan od 8. do 18. ure. FotoEJGA cestnokolonski utrinek iz dni, ko so urejali podvinsko križišče,velja tudi za vozniške napore, ko bo (spet) polovična zapora zaradi popravil viadukta Peračica, kajti zadeva z Lešnico je šele uvertura. Ker sta oba viadukta neprimerljivo krajša od Ravbarkomande na avtocesti Ljubljana ■ Divača, čakajoči v koloni zanesljivo ne boste deležni brezplačne mineralne vode (ki so jo lani poleti delili čakajočim v pregretih avtomobilih pred Ravbarkomando). Kljub muhastemu vremenu je pomlad v polnem razcvetu. In kadar pride pomlad, se pokaže tudi svinjarija, ki jo pozimi prekriva sneg oziroma led na jezerih. Ta "cvet" je FotoEJGA ekološka partulja opazila minuli vikend na gladini najbolj obiskanega gorenjskega jezera - nekaj podobnega plava tudi v spodnjem delu Zbiljskega jezera. Kljub takim estetskim pomanjkljivostim vsa pohvala turističnim delavcem, ki se zelo trudijo tako za čisto neoporočeno jezersko vodo in jezerska dna, kot tudi za urejeno obalo in okolico vseh naravnih in umetnih gorenjskih jezer. In vsa graja tistim neodgovornim posameznikom, ki jim lepota Gorenjske ni mar in v vodo zmečejo dobesedno vse, kar jim pride pod roke (potem pa "šimfajo", da so jezera umazana!). Vinko Gole, župan občine Bled, in Jože Antonič iz Alpskega kvinteta:"Joža, če mi ti zagotoviš, da je za jutrišnji jubilejni Alpski večer vse v redu in da oo Bled v nedeljo na televiziji na prvem programu in da bo vsaj zdaj o Bledu več pisalo v Gorenjskem glasu, ti bom lastnoročno čestital!" FotoEJGA opomba: nadaljevanje fotostripa vsekakor preberite v sliki in besedi prihodnji petek! Škofjeloški župan Igor Draks-ler in minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja na generalki za 42. mednarodni vi-nogradniško-vi-narski sejem VINO '96, ki se začne čez mesec dni in bo trajal do 8. junija. Adi Smolar, po odličnem koncertu sredi aprila ljubljenec publike na Visokem pri Kranju in prejemnik Zlatega petelina, poslanki Danici Simčič: "Gospa Danica, potrebujete za Demokratsko predvolilno kampanjo kakšnega kantavtor-ja, ki zna peti z'lo počas' in se spozna na televizorje?" V maju izbiramo GORENJKO ali GORENJCA MESECA APRILA 1996 V aprilskem glasovanju Miha prehitel Zorana Vsak mesec v tej rubriki bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV Kranj ter LOKA TV Škofja Loka glasujemo za Gorenjke in Gorenjce meseca. Danes je prvi petek v maju in z njim začetek celomesečnega glasovanja za GORENJKO ali GORENJCA MESECA APRILA 1996. Naša glasovanja potekajo od danes naprej vseh pet majskih petkov na RADIU KRANJ, RADIU TRŽIČ in RADIU ŽIRI ter na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj; ter štiri torke v maju na LOKA TV Škofja Loka. Kadarkoli do vključno 31. maja lahke glasujete z dopisnicami na naslov: GORENJSKI GLAS, 4 001 Kranj, p. p. 124, glasovnice pa lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko oddate tudi rešitve Glasovih nagradnih križank, male oglase, prijave za Glasove izlete in vse drugo za Gorenjski glas: v TD Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Moj-strana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, Turistični agne-ciji Meridian na Jesenicah ali v Tik-taku v Preddvoru. Možnosti in časa za to, da namenite Vaš glas enemu ali obema predlaganima kandidatoma za GORENJKO oz. GORENJCA MESECA APRILA 1996, je torej še 29 celih dni - od danes v radijskih oddajah in na TELE-TV, v torek pa prvič ta mesec na LOKA TV . Vabimo Vas, da tudi v najlepšem pomladnem mesecu sodelujete v največji gorenjski akciji izbiranja najbolj popularnih med popularnimi. Ker je bil zadnji dan za oddajo dopisnic v glasovanju za GORENJCA MESECA MARCA 1996 v poštne nabiralnike še v torek, 30. aprila, kem gledališču; njena najnovejša vloga je v Jalnovi veseloigri Trop brez zvoncev, ki so Ío gledahščniki iz Bohinjske iistrice aprila ponovili že desetič; tudi zaradi odlične igre Marije Grm, kije od leta 1933 dalje odigrala ze nešteto komičnih vlog, pa bo repriz zanesljivo še precej in to po različnih krajih, ne le v Bohinju 21 MIRO DRAKSLER iz Kranja, "Aligator", glasbenik in podjetnik, ki je s svojo trgovino "Music shop" v centru Kranja aprila slavnostno obeležil prvo Aligatorjevo petletko in vsa leta slovenske samostojnosti odlično skrbi za to, da imamo tudi Gorenjke in Gorenjci vseh starosti vedno možnost dobiti vse najnovejše s svetovne glasbene scene. MARIJA GRM zatem pa sta bila dva praznična dneva (v torek pa je bilo še zadnje glasovanje na LOKA TV), danes še ne moremo popolnoma dokončno objaviti, ali ste aprila dali več glasov MIHU GARTNERJU ali ZORANU KRAMARJU. Do torka smo dobili namreč kar 255 novih glasovnic za Miha in "zgolj" 91 za Zorana. Po tretjem glasovalnem krogu je bilo 331 : 178 za Zorana, z glasovnicami iz nepopolnega zadnjega kroga je stanje 433 : 422 za Miha. V maju sta za GORENJKO MIRO DRAKSLER ali GORENJCA meseca APRILA 1996 izmed velikega številka Gorenj k in Gorenjcev, ki so prejšnji mesec s svojimi dejanji opozorili nase ter ste o njiju lahko precej brali v Gorenjskem glasu, slišali v lokalnih radijskih {»rogramih in videli v oddajah okalnih TV programov, v glasovalni izbor predlagana: V MARIJA GRM iz Bohin- Ía, "Grmova mama" , ki je tonec aprila praznovala 80. rojstni dan, ze od svojega sedemnajstega leta pa je igralka v bohinjskem amaters- ki«/ 346 glasovnicami, ki smo Jih prejeli do vključno torka, so nagrajenci zadnjega aprilskega glasovalnega kroga: 1. Primož BERNIK, Selca 105, Selca; 2. Ines PENIČ, Trnje 12, Železniki} 3. Jernej CER1N, Cankarjeva 4, Tržič; 4. Jerneja ŽONTAR, Sv. Duh 27, Sv. Duh; S. Rezka KAJZER, Partizanska 46, Šenčur,ki prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 SIT. Glasove majice, ki so v maju primerno pomladno oblačilo, saj je živahno izbruhnila pomlad, tokrat prejmejo: 1. Lojze ČER1N, Zabukovje 19, Zg. Resnica; 2. Lidija DŽUDOVIC, Adamičeva 1, Ljubljana; 3. Jure RAMOVŠ, Dolenja vas, Selca; 4. Viljem RANT, Češnjica 12, Železniki; 5. Lili TKALEC, Pod GrančišČem 10a, Mojstrana. Tudi v petih glasovalnih krogih v maju izmed vseh, ki glasujete na treh radijskih postajah, na obeh kabelskih televizijah ali z dopisnicami na naš naslov, bomo vsak teden izžrebali dvakrat po pet nagrajencev! Pomladno-poletna akcija hujšanja Čudež v Nebotičniku Se Se spomnite tega naslova, ki je pred TREMI LETI oznanil našo prvo skupno akcijo hujšanja. Vsi smo za tri leta starejši in za prav toliko tudi modrejši, zato DOBRO vemo, kako pomembno je STALNO vzdrževanje telesne teže in če nam pozimi tehtnica malo poskoči, je sedaj prav gotovo pravi čas ZA AKCIJO. Naj bo čudež ali ne, naš cilj je doseči ŽELENO FORMO in IZGUBITI ODVEČNE KILOGRAME. HUJŠAJTE Z NAMI! Akcija je že pridobila na tradiciji, in ne da bi vas posebej pozvali, mnogi že pišete svoje prijave na dopisnice, ki jih pošiljate na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj za akcijo Hujšajmo skupaj. Ko se boste prijavljali, napišite tudi svojo težo in vaša pričakovanja. Eden ali ena med vami bo več tednov brezplačno gost Studia MA, kjer bo užival v postopkih, ki vodijo k želenemu cilju. Užival, smo zapisali, kajti postopki so res uživaški, le še malo dobre volje in psihične opore terapevtk Mojce in Maje, pa rezultati in zadovoljstvo res ne morejo izostati. V studiu vas pričakujemo vsak dan od 9. do 19. ure, zaradi narave dela in zasedenosti terminov pa vas prosimo, da svoj obisk najavite po telefonu: 064/218-785. STUDIO ZA NEGO OBRAZA IN TELESA POIŠČITE NAS V NEBOTIČNIKU! TEL:218-785 4f 17. STRAN • GORENJSKI GLAS PONEDELJEK, 6. MAJA 1996 TVS 1 9.30 Videostrani 10.00 Pravljice iz lutkarjevega vozička, lutkovna nanizanka 10.25 Arabela se vrača, češka nadaljevanka 10.55 Ciklus filmov Carlosa Saure: Elisa, moje življenje, ponovitev španskega filma 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 13.50 Utrip 14.05 Zrcalo tedna 14.20 Za TV kamero 14.35 Forum 14.50 Nedeljska reportaža 15.15 Intervju, ponovitev 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni Taček: Dim 17.40 TV oko, angleška dokumentarna serija 18.05 Simpsonovi,' ameriška nanizanka 18.30 Lingo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Sostanovalke, angleška humoristična nanizanka 20.35 Pro et contra 21.25 Tibetanske zgodbe: Glavna sestra in njena zgodba 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.30 Seaquest, ameriška nanizanka 23.20 Svet poroča 23.50 Poročila 23.55 TV jutri, videostrani 9.00 Euronews 10.55 Učimo se tujih jezikov: Francoščina 11.05 Angleščina 11.35 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 12.20 Izbor za najlepšo gospo Slovenije, ponovitev 13.25 Sobotna noč 15.10 Športni pregled 15.55 Sostanovalke, angleška nanizanka 16.20 Seaquest, ameriška nanizanka 17.00 Muenchenčana v Hamburgu, nemška nadaljevanka 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena lestvica 20.05 EPP, TV nocoj, napovedniki 20.10 Osmi dan 20.40 Tommy, angleški barvni film 22.25 Brane Rončel izza odra 23.55 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 0.25 EP v namiznem tenisu 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Kažipot 19.30 Dnevnik 20.10 Živa resnica 20.40 Luka, hrvaška drama 21.45 Mali sejmi, dokumentarna oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Filmi Louisa Malla: Sum na srcu, francoski barvni film HTV 2 15.00 Video strani 15.15 TV koledar 15.25 TOP šport, ponovitev 16.30 Hokej na ledu 17.30 Mestece Peyton, ameriška nadaljevanka 18.20 Podobno, a različno 18.30 Pozor, steklo! 19.00 Hugo, igrica 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Murphy Brown, ameiška humoristična serija 20.45 Hrvaška in svet 21.35 Evronogomet 22.35 Glavni igralec, nadaljevanka 23.25 Koraki AVSTRIJA 1 13.00 Otroški program 13.25 Confeti Paletti 13.40 Perine, risana serija 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Hero Turtles 14.55 Artefix 15.05 Duck Tales 15.40 Babilon 5 16.25 A-team 17.15 Katts & Dog 17.409 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Tenis s Tom 19.30 Cas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Vrnitev v modro laguno, ameriški pustolovski film 21.50 03 -teleclub 22.05 Umor v ogledalu, angleška kriminalka 23.45 Čas v sliki 23.50 Cimarron, ameriški vestem 2.00 čas v sliki 2.30 Schiejok, ponovitev 3.30 Dobrodošli v Avstriji 5.15 Hunter: Žrtev tekmecev ... videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraL danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevki 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri sekunde 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski Erispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjs-s danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Robertom Baumanom 19.50 EPP 20.00 Ti, jaz, najin otrok - Kako posvojimo otroka? 22.00 Glasben oddaja - Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radi Kranj R TRŽIČ KANALA 8.00 TV prodaja 8.20 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitev izdelkov 10.55 Videostrani 15.45 Spot tedna 15.50 TV prodaja 16.10 Risanka, ponovitev 16.40 Dežurna lekarna, ponovitev 4. dela 17.10 Slam, ponovitev oddaje o košarki 17.40 TV prodaja 18.00 Splošna praksa, 44. del avstralske nanizanke 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka 20.00 Zlata dekleta, 34. del ameriške humoristične nanizanke 20.30 Filmska uspešnica: Modri zaliv, ameriški film 22.05 Splošna praksa, ponovitev 44. dela 23.05 TV prodaja 23.25 Spot tedna 23.30 Video strani 0.00 CNN poroča AVSTRIJA 2 10.15 Umor, je napisala 11.00 Življenje s tehniko 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling, ponovitev 12.35 Nabodeno v Avstriji, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Orientacija 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Hribovski zdravnik, nemška družinska serija 21.05 Tema, aktualno 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Ob pol enajstih, kulturni magazin 23.00 Herbert Zipper, dokumentarni film 23.45 Falstaff, špansko-švicarska filmska ekranizacija 1.35 Pogledi od strani, ponovitev 1.45 Santa Barbara -kalifornijski klan, ponovitev 2.25 K stvari, ponovitev 3.25 Pod vtisom Madagaskaija, ponovitev dokumentarnega fiima 4.25 Kultura 5.05 Video-noč TELE-TV KRANJ Najprej bomo predstavili nekaj novih posnetkov iz fonoteke, nato pa bo na sporedu oddaja Storite nekaj zase. Nadaljevali bomo z informativno oddajo ob 15.30. Sledila bodo ob vestila ob 16.10, nato pregled zunan jepolitičnih dogodkov v oddaj Deutsche Welle poroča. 17. ura j< čas, ko vas seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 pa se bo začela oddaja Tržiški hit. Tudi tokrat bodo za presenečenje poskrbeli pokrovitelj' oddaje. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porod nišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC osmrtnice 14.30 Popoldanski tele graf 15.00 Poročila BBC 15.15 Ob cinski tednik 16.15 Obvestila osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan TVS 1 I. 30 vldoostrani '.00 Počitniški program i.OO čarovnik iz Oza, predstava SLG Celje 10.05 Risanka 10.20 čisto pravi gusar, mladinska TV nadaljevanka II. 05 Šest ta pravih in banja, nemška nanizanka 11.30 Ne joči Peter, ponovitev slovenskega filma (čb) 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 13.35 Videostrani 14.30 Tedenski izbor 14.30 Moj prvi video o..., izobraževalna oddaja 15.00 Obzorja duha 5.30 Lovci na glave, angleška drama 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 N. Simončic: Kljukčeve dogodivščine 17.25 Afriške živali 17.35 Jekleni jezdeci, avstralska nadaljevanka 18.00 Fallerjevi, nemška nanizanka 18.30 Kolo sreče, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Brez žensk ne gre, 8. epizoda angleške nanizanke 20.40 Dosje 21.30 Roka ročka 22.20 Napovedniki 22.25 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Seaquest, ameriška nanizanka 0.00 Poročila 0.05 TV jutri, Videostrani POPTV 9.00 Lois & Clark: Nove Superma-nove dogodivščine, ponovitev 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Prijatelji, ponovitev nanizanke 13.00 Urgenca, ponovitev nanizanke 14.00 Oficir in gentleman, ponovitev filma 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka 18.30 Krila, nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Plava laguna, film 22.00 M.A.S.H., nanizanka 22.30 Magnum, nanizanka 23.30 24 ur, ponovitev 0.00 POP 30. ponovitev TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški in mladinski program, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Arsen Lupin, ponovitev 13. dela 11.50 TV tribuna, ponovitev 13.20 Družinski studio, izbor 15.00 TV prodaja 15.30 Dobro jutro, Slovenija, ponovitev 16.30 Otroški in mladinski program: Nas pet, ponovitev 18.00 Dokumentarec, ponovitev 18.30 Avtomobilis-tična oddaja Avto 3 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 Zdravje na tri 21.00 Iz življenja cerkve, ponovitev 21.45 Dom in svet 22.15 Pot v Avonlea. 26. del 23.35 V tujih rokah, ponovitev filma ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni videospot 19.10 Poročila 210. 19.25 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Podjetnik tedna 20.30 Šport: Gost Martin Dolenc, trener košarkarjev Didakte Radovljice 21.10 Poročila 215. 21.25 EPP blok - 3 21.30 ROCK-TV - 13. oddaja 22.00 Danny vam vedežuje, v živo, pokličite po telefonu 33-11-56 22.40 Glasbeni videospot 22.45 Poročila 215. 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I__ LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 20.40 EPP blok 20.45 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev informativne oddaje 21.15 Film ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Organizatorji o sodelovanju občinske ekipe na Igrah brez meja v Torinu, ponovitev 20.45 Iz arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Dom na Kredarici (gledališka predstava), 2. del, ponovitev 16.45 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani RŽIRI 8.00 Napoved - servisne informacije 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Krik usode 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informa cije 12.00 BBC novice 12.30 Škofje loških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99, MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Do poldne na RGL 8.15 Napoved do godkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.1! Novinarjev gost 12.30 športni pre gled 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira obvešča 15.40 Avtobomili: Alpetou Remont 16.00 Črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna ugan ka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Modni bla-bla 21.00 Zaslon - oddaja za računalništvo 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE HTV 1 I TV ŠIŠKA 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš ?ost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 2.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 • 5.30 Nočni glasbeni program 10.50 Gostje v studiu 11.00 Lutkovna kultura 11.15 Učimo se in ponavljamo 11.30 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Al Capone, ameriški barvni film 14.30 Otroški program 15.05 Poročila 15.10 Zgodba 15.25 Delavnica za majhne 15.30 Zebra 15.35 Deveta sobica 15.55 Angleščina 16.15 Modul 8 16.45 Hrvaška danes KINO KINO CENTER ameriški domišljijski spektakel JUMANJI ob 16., 18. in 20 uri STORŽIČ ameriška romantična komedija NEKOČ IN ZDAJ ob 17. uri ameriški erot. thriller ob 19. in 21. uri ŽELEZAR JESENICE ameriška melodrama HOLLANDOV OPUS ob 17.30 in 20. uri TOREK, 7. MAJA 1996 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 10.20 Sedanjost in prihodnost 12.45 Dekle, ki je imelo vse, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.35 Otroški program, ponovitev 15.05 Poročila 15.10 Sedanjost in prihodnost 15.40 Organsko biološko pridelovanje hrane 16.15 Otroški program: Mali veliki svet 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Turistični magazin 19.30 Dnevnik 20.10 Historiae Histriae - Zgodbe iz Istre, dokumentarna oddaja 20.55 TV parlament 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Dokumentarni film 0.00 Poročila HTV 2 16.00 Video strani 16.15 TV koledar 16.25 Živa resnica, ponovitev 16.55 Vse ima svoj namen 17.45 Zakladnica, glasbena oddaja 18.30 Organsko biološko pridelovanje hrane, izobraževalna oddaja 19.00 Hugo 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Uraen-ca, ameriška nanizanka 21.05 Crno-belo v barvah; Oddaljena dežela, amerški barvni film TV ŠIŠKA AVSTRIJA 1 ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.46 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Šola za ravnatelje 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Pred tečajem globinske meditacije v Kranju (gost: Brane Krapež) 16.50 EPP 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Igorjem štefančičem 19.50 EPP 21.00 do 24.00 Glasbene želje 24.00 Zaključek programa Radia Kranj TVS 2 8.00 Euronews 9.05 Tedenski izbor 9.05 Sedma steza 9.35 Osmi dan 10.05 Vrhunec, švicarska dokumentarna serija 10.35 Slovenski magazin 11.05 Pomladni 3x3 12.35 Koncert ob 50-letmci koncertne posredovalnice Maribor 13.40 Taborišče Ra-vensbruck, balet 14.25 Alica, evropski kulturni magazin 15.15 10.000 obratov 16.05 Analitična mehanika 16.35 Brez žensk ne gre, 7. epizoda angleške nanizanke 17.05 Doktor Finlav, škotska nanizanka 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Kamelja ježa v Suakin, d.n., nemška dokumentarna oddaja 19.15 Videošpon 20.00 EPP, TV nocoj, napovedniki 20.05 V žarišču 20.35 Muenchenčana v Hamburgu, nemška nadaljevanka 21.25 Stoletje filma, 3., zadnji del angleške nadaljevanke 22.40 Daniel Salazar: Akustična kitara 23.00 Euronews KANALA 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitev izdelkov 10.45 Videostrani 16.45 Spot tedna 16.50 TV prodaja 17.10 Risanka, ponovitev 17.40 TV prodaja 18.00 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka 20.00 Hermanova glava, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Živeti danes: Mitra - pozabljeni bog, 1. del 21.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.30 Poslovna tveganja, dokumentarna serija 22.20 Splošna praksa, ponovitev 23.10 TV prodaja 23.30 Spot tedna 23.35 CNN poroča POPTV .0.00 Santa Barbara 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Morska deklica, ponovitev otroške serije 13.30 Ljubezen Isadore, ponovitev filma 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka 18.30 Krila, nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.05 Ograje našega mesta, nanizanka 21.00 Točka pravice, nanizanka 22.00 M.A.S.H., nanizanka 22.30 Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu 23.00 Magnum, nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev 11.40 Popolnoma nori norec, ponovitev ameriške komedije 13.00 Otroški program: David 13.25 Confetti Paletti 13.40 Perrine 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Hero Turtles 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Duck Tales 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Babilon 5 16.25 A-team 17.15 Katts & Dog 17.40 Kdo je šef? 16.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Roseanne 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Roka, ki ziblje zibelko, ameriška psihološka srghljivka 22.00 Nogomet 22.30 Zdravnica in morilec, ameriška srhljivka 0.00 čas v sliki 0.05 SP v hokeju na ledu, skupina A, studio 0.55 Pojočim prijateljem ni lahko, Ïmeriska glasbena komedija 2.25 as v sliki, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videonoč 7.30 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala, ponovitev 11.05 Zvezna dežela zdaj, ponovitev 12.00 čas v sliki 12.10 Tema, ponovitev 13.05 čas v sliki 13.10 Spori, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14/25 Santa Barbara -kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela zdaj 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Alien Empire - kraljestvo insektov, dokumentarni film 21.00 Selfman 21.15 Poročilo 22.35 Na prizorišču, reportaža tedna 23.05 Simple men, ameriški film 0.45 Nebesa ali pekel, avstrijski filmski esej 2.00 Pogledi od strani, ponovitev 2.05 Santa Barbara - Kalifornijski klan, ponovitev 2.50 Kultura 2.30 Videonoč Za začetek programa se bomo popeljali v osmercu s krmarjem. Ob 14.30 bo sledila oddaja Na štirih kolesih. Nato bomo postregli z informacijami in nekaterimi drugimi zanimivostmi. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pregled zunanje političnega dogajanja s pomočjo kolegov iz Deutsche Welle. Ob 16.30 lahko prisluhnite oddaji S"m Tržičan, ob 17.40 pa se z nami lahko učite nemš- tine. Torkov spored bomo sklenili s portnim obzornikom, ki se bo začel ob 18.00. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Knjiga 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Slovenska glasbena scena 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 Poročila, BBC, STA, vreme 15.15 Občinski tednik - občna BOHINJ 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Torkov klepet 18.00 Voščila 18.45 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.10 Poročila 216. 19.25 Sprehod po Gorenjski 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Torkov večerni družabni program 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.06 TV kažipot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Slovenska hranilnica in posojilnica - Poslovalnica Tržič v prenovljenih prostorih 21.10 Poročila 216. 21.25 EPP blok -3 21.30 Parada humorja 96, produkcija VTV Velenje 21.45 Poročila 216. 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški in mladinski program: Klub teater, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Arsen Lupin, ponovitev 9. dela 11.50 Zdrava video glava, ponovitev 12.50 Družinski studio, izbor 13.30 Zdravje na tri: Zdrava šola 14.30 Avtomobilis-tična oddaja Avto 3, ponovitev 15.00 TV prodaja 15.30 Dobro jutro, Slovenija, ponovitev 16.30 Otroški in mladinski program: Klovnesa in princesa 18.00 Feniks, 11. del 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 Z glasbo v srcu 21.45 Dom in svet 22.15 Arsen Lupin, 10. del 23.15 TV prodaja 23.35 Feniks, ponovitev 11. dela LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Gorenjec meseca, kontaktna oddaja 20.25 EPP blok 20.30 Ustanovitev in cilji Zveze za Gorenjsko, kontaktna oddaja (gosta: Emil Milan Pintar in Blaž Kujundžič) 21.15 športni pregled, ponovitev... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Moda za najmlajše 20.00 Povabljen pred mikrofon - intervju ob 50-letnici kovinarstva v Železnikih 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Torkov športni pregled 18.27 Mini 5... 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Mintue za country glasbo 7.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za požarno varrnost 17.00 Novice 17.20 Politične stranke se predstavljajo 18.00 Pogovor z županom občine Železniki 19.30 Odpoved programa R RGL 6.00 Jutranji program RGL 6.15 Novice 6.40 Peter Stepic o zvezdah 7.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 Črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Avstralska glasba 22.00 Camelrhytm 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO HTV 1 7.15 TV koledar 7.30 Santa Barbara KINO CENTER ameriški domišljijski spektakel JUMANJI (Robin Williams, Bonnie Hunt, Kirsten Dunst) ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ ameriška romantična drama NEKOČ IN ZDAJ (Melanie Griffith. Demi Moore, Rosie O'Donnell) ob 17. uri; ameriški erotični thriller JADE (David Caruso, Linda Fiorentino) ob 19. in 21. uri ŽELEZAR JESENICE Danes zaprto! KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška melodrama ZADNJI DNEVI ob 20.30 uri OE ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA objavlja prosto delovno mesto: 1. SREDNJE MEDICINSKE SESTRE V Zdravstveni enoti Radovljica Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo diplomo srednje zdravstvene šole, - opravljen strokovni izpit, - delovne izkušnje, - znanje slovenskega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom. O izbiri bodo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: OE Zdravstveni dom Radovljica, Mladinska c. 1, 4260 Bled. KOMPAS HOTELI, d.d. Borovška 100, Kranjska Gora objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas s polnim delovnim časom SALDAKONTIST - V. stopnja izobrazbe - ekonomski tehnik - najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delih - pasivno znanje enega svetovnega jezika - poznavanje računalništva - dvomesečno poskusno delo Od kandidata pričakujemo sposobnost takojšnjega samostojnega dela. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih del in dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite v osmih dneh na naslov: KOMPAS HOTELI, d.d., Borovška 100, Kranjska Gora. Za dodatne informacije pokličite kadrovsko službo po tel.: 881-661. ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE KREK RIBN0, d.o.o. V uredništvo Gorenjskega glasa smo prejeli 1319 rešitev. Komisija je izžrebala naslednje nagrajence: 1. nagrado - stensko uro prejme Matic Zakrajšek, Triglavska 25, Mojstrana 2. nagrado - nedrsni pladenj prejme Jože Kogoj, Sp. Gorje 76, Zg. Gorje 3. nagrado - porcelanasto vazo prejme Nives Oman, Brezje pri Tržiču 90, Tržič 4., 5. In 6. nagrado - majico Gorenjskega glasa prejmejo: Alenka Delovec, Srednja vas 84, Šenčur; Janez Pristavec, Prešernova 19, Radovljica; Cilka Prinčič, Mrakova 6, Kranj. Vsem izžrebancem iskreno čestitamo! NAGRADNA KRIŽANKA OPUS D.O.O. KRANJ olr)q=lw Pokrovitelj današnje križanke je podjetje OPUS iz Kranja. Glavni dejavnosti podjetja sta RAČUNALNIŠKI ENGINEERING in ZAVOD ZA RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE. Z računalniškim engineeringom je OPUS v slovenskem prostoru prisoten že od leta 1989 in opravlja - prodajo in vzdrževanje strojne opreme - svetovalne storitve na področju strojne in programske opreme - izdelavo, vzdrževanje in prodajo programske opreme - instalacijo mrež (Novell in Windows) • šolanje uporabnikov Windows okolja ' Éfefll^ - servisno dejavnost za produkte, *£/MfV^ ki jih tržijo in dobavljajo Wl* Zavod za računalniško izobraževanje pa v OPUSU deluje že od jeseni 1992 in se v njem vsako leto izobrazi več kot 2500 udeležencev računalniškega izobraževanja. OPUS je tudi pooblaščeni distributer programske opreme za ves Microsoft program. Nudijo tudi Microsoft - tehnično pomoč, ki jo lahko uporabljajo vsi kupci Microsoft produktov pri reševanju morebitnih težav. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. osnovno usposabljanje za WINDOWS okolje + WORD (vrednost 285 DEM) 2. LOGITECH miške s podlago 3. CD rom - katalog avtomobilov, cene, servisi 4., 5. in 6. nagrada majica Gorenjskega glasa. Pravilno izpolnite kupon nagradne križanke in ga prilepite na dopisnico ter najkasneje do srede, 15. maja do 8. ure zjutraj pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj ali oddajte na turističnih društvih Bohinj, Bled, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali turističnih agencijah Meridian Jesenice ter Tik-tak Preddvor. Računalniški engineering, d.o.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Platiše 13, 4000 Kranj tel.: 064/331-441, fax: 064/325-978 IZOBRAŽEVANJE• PRODAJA • SERVIS ŽENSKO IME MLADA KRAVICA ŠIROKO NABRANO KRILO 4 TOMAŽ SRŠEN DRUGO IME ZA TI0CIAN MESTO V NIGERIJI PALICA PRI PLUGU JEZERO V ETIOPIJI RUDOLF NUREJEV ST. GRŠKI KRALJ LAPIT0V AZIJSKI VELET0K T55ÈW ZAIMEK SKUPINA TREH PEVCEV REKREACIJA 33 GROBA VOLNENA TKANINA ŠOLSKI PREDST. ANTON DERM0TA TENIŠKA IGRALKA HUBER MANJŠA VZPETINA SEBASTJAN KREU 28 POTOMEC AMERIŠKI VESOLJSKI CENTER KRaTPRT KOPRU GLASBENI IZRAZ ZA POČASI 10 24 ATA FIAT0V TIP AVTA 15 IZUMITELJ PISAVE Z ZNAKI PRITOK RUDOLF. JEZERA V AFRIKI narezano SADJE V KUHANI VODI R0NALD JAKOBOV BRAT DVOJČEK ZIDANA STAVBA KRAJ POD FRUŠK0 QQ-RQ 18 AMER. KUKAVICA MOŠKI ČRN GAL 32 GORSKI REŠ ČOLN TIBET. GOVEDO ie^ojfmlmStwcq) AVT. OZN. ZA KRANJ ŽLAHTNI PÜN BEL0CVET-NA KRIŽNICA OKVIR 13 AM PEVEC GUTHRIE ANTON JANŠA 23 KRAJ NA DOLENJSKEM OSEBA KOf MODEL ZA PRIKAZ M2PI GR. ČRKA 30 TJgTBeT CENTRALNI VULKAN PETER MAJCEN 17 MEH. SUK DIEGO GOVORNIK 16 KRAJ V SLOVENIJI REKA V SLOVENIJI UROŠ BERGANT ZNAČAJ VRSTA TKANINE ■ürtert PRAŠEK NEMŠKI TV PROGRAM 22 VRSTA VINA KALCIJEV SULFAT Z VODO 14 POLET RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI ŠVED IME ZA TURKU IVAN AJLEC K0CEN POLOTOKA TROPSKE PALME CINK OTOČJE V BALTSKEM MORJU 12 31 .STIH GUBA NA KRILU 21 OMMJZ JUD. MIT 25 OSNOVNA MERA 29 20 2 8 ríB"íï6 28 J29T 17 TO" 18 30 31 32 6 TF W 33 13 5T 52 14 23~f24~J2T -p" "27"- POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 19. STRAN • GORENJSKI GLAS Med enajstimi zavarovalnicami ima Triglav 58-odstotni tržni delež Triglav lani ustvaril dobro milijardo dobička w - ' — .... ■ a . 1__«___ Zavarovalno premijo so lani stvarno povečali za 13 odstotkov in znašala je 47 milijard tolarjev. Kranj, 30. aprila - Delničarji največje slovenske zavarovalnice Triglav si lahko obetajo izplačilo 7-odstotne dividende in temu ustrezni pripis dobička družbenega kapitala ter udeležbo zavarovancev življenjskega zavarovanja na dobičku v obliki pripisa k zavarovalnim vsotam. Naložbena politika zavarovalnice je konservativna, saj 60 odstotkov lastnih sredstev in zavarovalno tehničnih rezervacij nalagajo v vrednostne papirje in posojila, za katere jamči država. Zavarovalnica Triglav je lani poslovala uspešno, so povedali na tiskovni konferenci, na kateri je uprava še pred skupščino delničarjev razgrnila lanske poslovne rezultate. Direktorica Nada Kle-menčič je uvodoma spregovorila o poslovni politiki in dejala, da ima Triglav med enajstimi slovenskimi zavarovalnicami približno 58-odstotni tržni delež, rezerve so uspeli povečati do višine enoletne premije, kar pomeni, da so že dobra evropska zavarovalnica. Izplačali 130 milijonov tolarjev odškodnin dnevno Triglav je lani sproti reševal škode in izplača za 28 milijard tolarjev odškodnin, kar je bilo za 17 odstotkov več kot leto poprej, je povedal pomočnik direktorice Milan Tomažič. Koliko to znaša si morda lažje predstavljamo, če preračunamo, da so vsak dan izplačali za 130 milijonov tolarjev odškodnin oziroma 1,5 mili- Zanimiv je pregled, katera zavarovanja so se lani zavarovalnici Triglava najbolj splačala oziroma pri katerih je izgubljala. Najbolj so se splačala zavarovanja v skupini transport, v kateri je izplačilo škod predstavljalo le 36 odstotkov premije, najmanj pa se je splačalo zavarovanje tivali, kjer so škode predstavljale 162 odstotkov premije. Pri živalih zavarujejo tudi stroške zdravljenja, prakticirali pa jih bodo 5e naprej, saj se s temi zavarovanji najbolj priblilajo kmetu in sklenejo še druga. Zavarovalnici se je splačalo tudi premo-lenjsko zavarovanje, kjer so lani škode predstavljale 87 odstotkov premije, pri zavarovanju posojil 90 odstotkov in pri avtomobilskem kasko zavarovanju 83 odstotkov. Negativni pa so bili rezultati pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti, kjer so škode predstavljale 113 odstotkov premije, pri zavarovanju posevkov 109 odstotkov in nezgodnem zavarovanju 109 odstotkov.' jona mark dnevno. Največja škoda, ki so jo izplačali lani, je znašala 220 milijonov tolarjev, izplačali pa so jo po neurju v Zasavju. Precejšnje zneske so dosegle tudi nekatere škode za avtomobile, saj so v avtomobilskih nesrečah v tujini znašale tudi po 100 milijonov tolarjev. Največja škoda pri zavarovanju posojila pa je znašala 80 milijonov tolarjev, regres že priteka. Sicer pa ima zavarovanje posojil le 3,87-odstotni delež, premije so lani znašale 1,68 milijarde tolarjev, izplačanih pa je bilo 956 milijonov tolarjev odškodnin. Plačanih 99 odstotkov škod Likvidnost zavarovalnice ni bila nikoli ogrožena, izplačanih je bilo 99 odstotkov škod, zaostanek pri reševanju škod je le dva do tri dni, je povedal Tomažič. Škodna rezerva je dosegla 18,5 milijarde tolarjev. Lani so rešili in izplačali kar 224 tisoč škod, kar pove, kako obsežno je delo zavarovalnice Triglav. Zavarovalna premija je lani dosegla 47 milijard tolarjev, sklenili so približno 3 milijone zavarovanj, obseg premij so povečali za 28 odstotkov, realno pa za 13 odstotkov, pri čemer zavarovalnih premij niso povišali. Triglav je kapitalsko močan, saj so kapital in zavarovalno tehnične rezervacije dosegle 49 milijard tolarjev. Solventnostna meja je pokrita z lastnimi sredstvi, zato dokapitalizacije ne bo E>otrebne. Rezerve so ob koncu anskega leta znašala 8,5 milijarde tolarjev. 7-odstotne dividende Skuščina delničarjev bo konec maja odločala o razdelitvi dobička, delničarji pa si lahko obetajo 7-odstotne dividende. Zavarovalnica Triglav je lansko poslovno leto zaključila z 1.050 milijoni tolarjev dobička pred obdavčitvijo, ícar predstavlja 12-odstotni donos na povprečno stanje kapitala v lanskem letu. Zato računajo, da bodo delničarjem izplačali 7- ali celo 7,5-odstotne dividende, za prav toliko se bo povečal seveda tudi V zavarovalnici Triglav so razvili osebna zavarovanja, tako imenovani "Življenjski krog", ki vključujejo Življenjska, rentna, pokojninska, nezgodna in zdravstvena zavarovanja. Zanje so ustrezna dovoljenja dobili kot prva slovenska zavarovalnica, pospešeno pa jih bodo začeli tržiti maja. Predvsem s prostovoljnimi pokojninskimi zavarovanji so po evropskem vzoru začeli graditi tretji steber socialne varnosti, prvi je v domeni države, za drugega pa naj bi poskrbela podjetja za svoje zaposlene delavce. Zanimivo je, da ponujajo tudi življenjska zavarovanja s kritjem kritičnih bolezni, kot so srčni infarkt, rak, možganska kap in druge bolezni, ki povzročijo zavarovančevo popolno in trajno odvisnost od tuje pomoči. Če se zavarovancu to prvič zgodi med trajanjem zavarovanja, zavarovalnica takoj izplača polovico zavarovalne vsote Za doživetje, oproščen pa je plačevanja nadaljnjih premij, ostalo polovico vsote pa ob doživetju. Franc Lotrič, pomočnik direktorice je ob predstavitvi teh novosti dejal, da zavarovalnice niso v enakem položaju kot banke, saj je za ta zavarovanja, ki predstavljajo varčevanje, davek 5-odstoten, medtem ko ga na hranilne vloge ni, nekatere banke pa že uvajajo rentno varčevanje. Nagrade za diplomske in seminarske naloge Kranj, maj - Gorenjska banka je razpisala nagrade za diplomske in seminarske naloge študentov na ljubljanski ekonomski in pravni ter kranjski fakulteti za organizacijske vede. Gorenjska banka skuša s tem v poslovni proces vključiti nova teoretična znanja, sveže ideje diplomantov in študentov teh fakultet. Študentje lahko izbrane naloge prijavijo do konca letošnjega junija, končni rok za oddajo diplomskih in seminarskih nalog pa je 31. december. Nagrade so namreč razpisane z letošnje leto. Študentje, ki se bodo odločili za sodelovanje na razpisu, bodo v nalogah obdelali teme, katerih vsebino bo določila banka, naloge pa morajo na izviren in inovativen način obdelati novosti in nadgraditi obstoječe poslovanje banke. Banka bo študentom določila konzultante, teme pa jim morajo seveda potrditi mentorji na fakultetah, izdelave izbranih nalog morajo prijaviti do konca letošnjega junija. Razpis bo zaključen 31. decembra letos, o nagradah bo odločala posebna komisija, ki jo bo sestavili v banki. Nagrade so spodbudne, saj bodo za diplomska dela znašale 3.000, 2.000 in 1.500 mark v tolarski protivrednosti ter 1.700,1.000 in 500 mark v tolarski protivrednosti za seminarske naloge. Poleg podelitve nagrad se bo komisija lahko odločila tudi za odkup posameznega diplomskega dela po ceni 1.000 mark in seminarske naloge po 300 mark v tolarski protivrednosti. družbeni kapital zavarovalnice, ki je ocenjen na približno 2,2 milijarde tolarjev. Na tolikšen pripis k zavarovalnim vsotam pa seveda lahko računajo tudi zavarovanci življenjskih in kapitalskih zavarovanj. Rezultati so omogočili, da so upoštevali vsa določila zakona in računovodskih standardov ter povečali raven zavarovalnih tehničnih rezervacij, ki so se v Poseben problem so avtomobilska zavarovanja, saj ima tudi zavarovalnica Triglav pri njih izgubo, Umije znašala približno eno milijardo tolarjev, mislimo seveda na zavarovanje avtomobilske odgovornosti Pravijo, da bi morale biti izhodiščne premije višje za 40 odstotkov, o tem pa seveda odloča vlada. Pri avtomobilskem kasku dosegajo pozitivne rezultate, vendar pa je na meji rentabilnosti, še vedno pa zavarujejo tudi krajo avtomobila. Zanimiva je primerjava s Hrvaško, saj so pri nas avtomobilska zavarovanja 2,5-krat cenejša, odškodnine pa so višje. V Triglavu zato zmanjšujejo delež avtomobilskih zavarovanj, prihodnje leto naj bi bil njihov delež manj kot I0-odsto-ten. Na tem področju pa pripravljajo novosti, skupaj z vlado, merilo bodo nemara tudi kazenske točke, ki jih predvideva novi zakon o cestnem prometu ali pa podatek, koliko ljudi vozi en avto itd Morda bodo upoštevali tudi to, da so Ženske za zavarovalnico cenejše, kar meče slabo luč na splošno prepričanje, da so moški boljši vozniki primerjavi z letom poprej stvarno povečale za 32 odstotkov. Tako so skupaj lani dosegle že 41 milijard tolarjev. Toliko znaša tudi čista premija, kar predstavlja premijo v lastni izravnavi, brez pozavarovanja. Za primerjavo je potrebno zapisati, da tako znaša koeficient med čistimi povprečnimi zavarovalno tehničnimi rezervacijami v letu in čisto premijo 0,9, kar je Çotemtakem že zelo blizi 1,0. riglav to res uvršča med dobre evropske zavarovalnice, saj odlične evropske zavarovalnice dosegajo koeficient 1,15. Zelo previdne naložbe Naložbena politika zavarovalnice Triglav je konservativna, Ïretezni del naložb je likviden, ar predpostavlja njihovo varnost. Zavarovalnica se ne spušča v rizične naložbe s sorazmerno višjimi donosi. V zadnjih letih so povečali predvsem naložbe v bančne depopzite in v vrednostne papirje, zlasti državne. Malo imajo naložb v nepremičnine, pri posojilih podjetjem se zavarujejo s hipoteko, zastavo vrednostnih papirjev in podobno, zato se njihov delež zmanjšuje. Približno 60 odstotkov lastnih sredstev in vseh zavarovalno tehničnih rezervacij je naloženih zelo previdno, saj imajo vrednostni papirji in posojila, za katera jamči drŽava 18,7-odstotni delež, bančni depoziti 41,5-odstotnega, sredstva na vpogled pa 2,8-od-stotnega. Naložbe v nepremičnine imajo 18,5-odstotm delež, hipotekama posojila podjetjem 8-odstotnega, ostala posojila pa 3,4-odstotnega. • M. Volčjak Obvestilo Zaradi praznikov so bile menjalnice zaprte, zato tokrat ne objavljamo običajne menjalniške tečajne liste, seveda pa jo boste našli že v prihodnji številki Gorenjskega glasa. mmu mm Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ. Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE Droga, Union, Kovinotehna, Sava, Mercator, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Marina Portorož. RD, d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana, tel: 125-10-14, 125-70-56, 126-31-98, 126-32-34 Druga odkupna mesta: Andotehna Ribnica 862-222, Infico Kranj 064/212-167, Fiba Koper 066/37-014, Hranilnica Val Izola 066/62-720. V kratkem bomo imeli odkupna mesta tudi v drugih krajih Slovenije, tudi na celotnem Gorenjskem! PROIZVODNJA IN TRŽENJE ELEKTRIČNIH IN PLINSKIH APARATOV, d.o.o. RETEČE 4 podaljšuje JAVNI POZIV upravičencem k interni razdelitvi in notranjem odkupu delnic podjetja. Firma CORONA, Proizvodnja in trženje električnih in plinskih aparatov, d.o.o., Reteče 4, ŠKOFJA LOKA podaljšuje rok za predložitev in zamenjavo lastninskih certifikatov zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojenih delavcev podjetja (poziv je bil objavljen v časopisu Gorenjski glas, dne 29. 3. 1996 in v Uradnem listu št. 19, dne 5. 4. 1996). Sodelovanje pri interni razdelitvi delnic in notranjem odkupu v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja se podaljša za 30 dni po objavi v Uradnem listu in v časopisu Gorenjski glas. Vse dodatne informacije dobite pri ga. Mirjam Vrbinc in sicer po telefonu 064/634-555. Sp i ril, li f I I A 16. MEDNARODNI SEJEM IGRE, t J L M ULILA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Jo- mo/wz/uió- cw/uo- utiJeot ta &oywavid Rozman (Sava) pa je bil drugi, Janez Rozman (Sava) pa med dečki C tretji. Na dirki v Brugneri za Pokal Mobilieri so tekmovali kolesarji do 23 let na 146 kilometrov dolgi progi. Zmagal je Ljubljančan Andrej Hauptman. Savčani so dobro dirkali (Ziherl je zmagal leteči cilj), v sprintu pa se niso dobro znašli in bili uvrščeni ekipi in dodal, da je dobro je to, da so treningi vedno ob koncu tedna. S treningi je začel že v SAŠO SOFROMEVSKl ODLIČEN TRETJI - Sezona državnega prvenstva v kartingu je odlično začel tudi Sašo Sofronievski, član kluba Y.C.C. Motor šport iz Kranja. Na uvodni dirki v Portorožu je komaj 8-letni Sašo v predfinalni vožnji Štartal s tretjega štartnega mesta, se takoj prebil v vodstvo in končal na tretjem mestu. Odlično tretje mesto je po hudem boju s starejšimi tekmovalci zasedel tudi v finalni dirki. M. G. začetku marca in odtlej Gregorjeva ekipa (še oče Janez in mehanik Stane Zupan) domala vse vikende preživi na dirkališču, bodisi v Portorožu ali na Ptuju. Poleg AMD Moste Gregorju po finančni plati pomagajo še sponzorji: Dinos, d.d., Kranj, Dinos, d.d., Ljubljana, Avtoservis Gašpirc, Skubin Design, Avtoličarstvo in kleparst-vo Ahčin, Menjalnica Mikel, Ključavničarstvo Rode, Gostilna Strahinc, Livarstvo Volčič, Remont Labore in Lesna galanterija Domitrovič. Gregorjev idol je seveda Michael Schumacher, njegov cilj v letošnji sezoni pa je skupna zmaga v razredu N60 in uvrstitve v zlati sredini v razredu 100 junior. • Foto in tekst: Igor K. BASEBALL DEČKI ODIGRALI PRVO TEKMO V četrtek, 25. aprila, je nova ekipa dečkov Kešar Lisjaki odigrala svojo krstno tekmo z izkušeno ekipo Zmajčkov iz Ljubljane. V letošnji sezoni Lisjaki nastopajo v državnem prvenstvu s tremi ekipami: s člansko in kadetsko ekipo ter z najmlajšo kategorijo - ekipo dečkov. Tako imajo dečki Kešar Lisjaki v svoji skupini še ekipi Zmajčkov in Jezice. Tekma se je začela v napetem vzdušju, saj so se mladi igralci prvič srečali z izkušenim nasprotnikom, kot je ekipa Zmajčkov. Že v prvi menjavi se je izkazalo, da bo tekma zahtevna, saj so Kešar Lisjaki morali uporabiti vse svoje moči, da so se uspešno upirali nasprotniku. Med tekmo je sledilo še nekaj dobrih potez Lisjakov v obrambi in napadu, tako da so tekmo zaključili z rezultatom 14 : 3 za Zmajčke. Trener mlade ekipe je s prvo tekmo zelo zadovoljen. Ekipa je zelo obetavna, igralci zagrizeni, tako da se v letošnji sezoni pričakuje prva zmaga. V obrambi je treba posebej pohvaliti metalca Marka Pirca, ki se kljub silovitemu napadu nasprotnikov ni pustil zmesti in je z močnimi in natančnimi meti izločil kar nekaj napadalcev. Prav tako je zelo dobro akcijo odigral obrambni igralec Dalibor Pavlic. Tudi v napadu so Lisjaki pokazali nekaj dobrih udarcev, s katerimi so osvojili svoje prve tri točke. Najboljša udarca v zunanji del igrišča in zagrizenost sta pokazala Jan Dolinar in Marko Pire. Za podporo se Lisjaki zahvaljujejo Monterstvu Kešar ter podjetju Katom - tekstilni izdelki - za kvalitetne drese. • Aleš Bizjak HITROSTNO ROLANJE HOKEJ NA ROLERJIH VELIKI SPEKTAKL V TIVOLIJU Ljubljana, 30. aprila - V Kanadi in ZDA je že nekaj let zelo popularen roler hokej. V zadnjem času pravi razcvet doživlja tuai v Evropi. Za en dan se bodo lahko tudi slovenski ljubitelji te izredno hitre športne igre preselili v tamkajšnji "lire". Zavod Tivoli s pomočjo HK Olimpija Hertz in firme NIKE organizira v torek, 7. maja, veliki spektakl na rolerjih. V dvorani Tivoli bodo gostovali poznani ameriški hokejisti na rolerjih. Po Evropi namreč gostuje pravi show program na rolerjih, ki želi popularizirati to panogo tudi v Evropi. V Kanadi in ZDA je trenutno že več registriranih hokejistov na rolerjih kot pravih hokejistov na ledu. Po veliki zaslugi direktorja Olimpije Hertza Matjaža Seklja bo tudi Ljubljana deležna tega spektakla. Da bo zanimivost še večja, bosta med izbranci tudi dva hokejista Olimpije Hertza, brata Tomaž in Jure Vnuk. Nasprotnika si bosta TEAM Amerika in TEAM Evropa. Za TEAM Amerika bodo igrali: Rob Laurie, Chris Rogles, Rob McKillop, Steve Bogoyevac, Chris Nelson, Brad McCaughey, Chris Skornya, Nick Vitucci, Soren, True, Todd Vetzel, Victopr Gervais, Scott Drevitch in Real Godin. Morda ta imena niso znana, toda gre za izvrstne hokejiste na rolerjih, ki navdušujejo gledalce po severni Ameriki. Veliko bolj priznani pa bodo hokejisti v TEAMu Evropa, kjer bo igral tudi kralj strelcev v slovenski ligi izpred treh sezon Kanadčan Trevor Jobe. V moštvu pa bosta tudi že omenjena brata Vnuk, ki sta medtem že igrala tudi na prvi tekmi v Franciji, kjer so zmagali igralci TEAMa Amerika z 9 : 8. Med najboljšimi je bil tudi Jure Vnuk, ki je že dobil ponudbe iz ZDA. Za Evropo bodo igrali: Doug McCarthy, Alain Roy, Chad Biafore, Aldo Iaquinta, Mark Wolf, Savo Mitrovič, Trevor Jobe, Jason Jennings, Rus Parent, Francois Gravel, Sylvian Beauchamp, Tonv Szabo, Jure Vnuk in Tomaž Vnuk. Ta tekma bo na sporedu ob 19. uri, pred tem pa bo dvorana Tivoli ves dan povsem v znamenju hokeja na rolkah. Za slovenske ljubitelje hokeja bo nedvomno najbolj zanimiva tekma med najboljšima slovenskima moštvoma Olimpijo Hertz in Acroni Jesenice. To bo predtekma, ki se bo začela ob 17. uri. Omeniti velja samo nekatere, ki se bodo prvič predstavili tudi na rolerjih. Pri Jeseničanih Škrjanc, Mlinarec, Vari, Razinger, pri Olimpiji Hertz pa Petronijevič, Mohorič, Beribak, Beslagič, N. Zupančič, Prusnik in kot gost Toni Tišler ter seveda drugi. Poleg tega se bosta ob 16. uri v ekshibicijski tekmi pomerili ekipi RPiraba in Horjula, ki že nekaj let igrata to zvrst nokeja. Bo pa tudi hitrostno rolkanje in nastop akrobatske skupine. • Tomaž Langerholz ALPINIZEM ALPINISTIČNI RAZGLEDI - 55 Revija izhaja že 17. leto bolj ali manj redno. Letos prvič namerava iziti šest periodičnih številk, kar pomeni zanimivo za alpinistične strokovnjake. v uvodniku odgovorni urednik Bine Mlač napoveduje proslavo ob 70-letnici prvega vzpona Mire Marko Debelakove Po severni steni Špika. V nadaljevanju pa v stalni rubriki ionirji alpinizma predstavi francoskega alpinista Amilcare Cretiera (1909 - 1933), v razgovoru pa še slovenskega gorskega vodnika Bojana Pograjca. Ob koncu te številke je objavil še sedem zgodb z ledeniških razpok z različnih področjih Alp. Bojan Počkar je opisal skoraj neresnične dogodivščine na plezališčih Tajske, Darja Zaplotnik pa se spominja avantur na svetovnih potepanjih. Iz tuje revije je Aleš Lipnik prevedel razmišljanja o tem, kdaj je vzpon uspešen: ali se mora alpinist vrniti živ tudi v dolino. Po nesreči dveh vrhunskih alpinistov pod Mojstrovko, Staneta Belaka Štraufa in Jasne Bratanič, se je vsul tudi plaz razmišljanj o plazovih. O tem in o lavinskem balonu ABS veliko zvemo v pogovoru s Pavlom Šegulo iz Škofje Loke. Marjan Hočevar pa nam predstavi delovanje varovalne lavinske žolne. Milenko Arnejšek - Prle podrobno opiše uporabo svedrovcev v različnih stenah naših gora. Za konec pa lahko pregledamo še seznam slovenske planinske literature za leto 1995 ter seznam smrtnih nesreč v naših gorah za leto 1980. • Ciril Velkovrh NOGOMET zmagal leteči cilj), v spnntu pa se niso dobro znašli in bili uvrščeni v MHBBIM^ i k j 4 i i.LJeiJWb«EWEME«bM od 12. do 35. mesta. Mlajši mladinci so nastopili v Fontanifredi v V1|1I 4 RFHRFRfrFR NAJHITREJŠI IMIi^^ Italiji Proga je bila dolga 60 kilometrov. Kranjčan Domen Blažek je M lil A AL·tlDL·RU URI»J^J* I ïïQkï MOrOMFTAÍl RfmO PRAZNOVALI zmagal gorske cilje, v končni uvrstitvi dirke pa je bil Boštjan Jenko Naklo, 3. maja - Minulo soboto je bilo v Lendavi prvo LLoKl NUvjUlVlJMAol D\JV\J I A/Y/j1w Tr\L/l -—..j.. . «v,6a jv. una uuiga OU KUOmeiruv. aiijcan uuiut,u ui^» jv zmagal gorske cilje, v končni uvrstitvi dirke pa je bil Boštjan Jenko osmi. Zmagal je Da Ros (Italija). • J.K. VABILA, PRIREDITVE Nogometni spored - V drugi nogometni ligi je Naklo v tem kolu prosto. Radeče Papir je namreč izstopil iz lige. Tretjeligaša pa gostujeta. Oba imata težka nasprotnika: Visoko odhaja jutri na gostovanje k vodilnim Goriškim opekarnam v Renče, Triglav Ureina pa gre v nedeljo v goste k Taborju Sežana, ki je na lestvici jnesto in točko pred Kranjčani. Mladinci in kadeti bodo v slovenski hgi v sredo, 8. maja, odigrali preloženi 14. krog. Gorenjski glas odhaja na gostovanje k Svobodi v Ljubljano. • J.K. Košarkarski finale mladih - Ministrstvo za šolstvo in šport, Odbor za šolska športna tekmovanja, prireja 8. in 9. maja v hali Tivoli v Ljubljani finale državnega prvenstva za osnovne in Sfednje šole. Ljubitelji košarke in navijači vabljeni. • J.K. . Teniški turnir za pokal Živil - Jutri, 4. maja, bo na teniških igriščih v Preddvoru doslej največji in po nagradnem skladu najbogatejši teniški turnir za Pokal Živila 1996. Turnirje bil zaradi slabega vremena 27. aprila odpovedan. Vse že prijavljene pare organizator prosi, da svojo udeležbo danes ponovno potrdijo po telefonu (064) 45 - 080. • J.K. Kolesarska dirka okrog Blejskega jezera - Kolesarski klub Bled Prireja jutri, 4. maja, 25. tradicionalno krožno kolesarsko dirko ob blejskem jezeru. Ob 9. uri bodo prvi startali dečki C, mladinci kot zadnja kategorija pa bodo startali ob 11,30. Start in cilj bosta na železniški postaji Bled Jezero, en krog je dolg 2950 metrov, višinska razlika rpa je 45 metrov. Dirkali bodo dečki, mlajši mladinci in mladinci. • J.K. Rokometni spored - V drugi državni ligi ženske zahod bo Šešir B jutri gostoval v Zagorju, prva ekipa Šeširja pa pri Krim Electi B. v tretji državni ligi moški druga skupina so pari Duplje : Besnica B (sobota ob 19. uri), Preddvor Gorjanc : Dom Žabnica (nedelja ob 10. uri), Jezersko : Šešir B (sobota ob 18. uri), Radovljica S. »Jed : Krim (nedelja ob 10. uri) in Kamnik : Sava Kranj (sobota ob 16,30). Kadeti center bodo igrali Šešir : Sava Kranj, Dom Žabnica • Radovljica Š. Bled (sobota ob 17. uri), Besnica : Preddvor (nedelja 8,45). Kamnik : AM Cosmos Slovan (sobota ob 15. uri). Med starejšimi deklicami skupina center je Planina Kranj prosta, ^ava Kranj in Šešir pa igrata v nedeljo ob 9. uri. • J.K. Naklo, 3. maja • Minulo soboto je bilo v Lendavi prvo mednarodno tekmovanje v hitrostnem rolanju. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. V skupni rezultat se je štel rezultat dveh tekmovanj, iz krajše in daljše proge. Mlajši tekmovalci so tekmovali na 300 in 500 m, ostali pa na 500 in 1000 m dolgi razdalji. V elitni tekmi članov je slavil clan kluba ASA Naklo Miha Rehberger. Gorenjski predstavniki so se uvrstili takole: najmlajše deklice: 1. Ajda Ažmanj. dekleta: 1. Tina Šmid; gojenke: 3. Jerneja Kušar; mladinke: 1. Živa Slavec; članice: 2. Katja Žibert; najmlajši dečki: 2. Gregor Švabič; začetniki: 3. Jernej Istenič; fantje: Urban Marki, 3. Miha Korez; gojenci: 1. Luka Cekič, 3. Gregor Zoreč; mladinci: 2. Aljoša Rustja; člani: 1. Miha Rehberger, 3. Aleksander Gros. Vsi tekmovalci so člani kluba ASA Naklo. • A. Gros OD TEKME DO TEKME TRMASTI TEKLI NA VISOKEM - Kljub slabemu vremenu se je 6. teka trmastih na 1,5,11 in 21 kilometrov v športnem parku Rapa na Visokem udeležilo 170 tekačic in tekačev. Najmlajših tekačev je bilo 80, starejših pa 170, kar je lepa udeležba. Organizator je tekače nagradil z majico in praktičnimi nagradami, najboljši pa so prejeli kolajne in denarne nagrade. Izžrebano je bilo tudi kolo, ki ga je prispeval Žagar Valy, trgovina in servis koles Kokrica, drugi pokrovitelji pa so bili še Mobitel, Avtosalon Vrtač Visoko, Fan Šport, Comet Trgovina, Emona Merkur, Občina Preddvor, Občina Šenčur, Sitar Transport, Trgovina Bober, Union Ljubljana in Mesarstvo Čadež. Med deklicami in dečki sta bila najhitrejša Gregor Jamnik in Aleksander Tomovič. Med moškimi na 11 kilometrov Beno Piškur, Roman Hoiak in Boštjan Hrovat, med ženskami na isti progi pa Anica Zivko, Minka Logondcr in Tinkara Skamen. Na 21 kilometrov pa so bili najhitrejši Igor Šalamun, Jaka Kodrič in Anton Holdinar med moškimi ter Silva Vivod, Slavica Poznič in Olga Grm med ženskami. • M. Petek JESENIŠKI UPOKOJENCI PRVAKI - V Škofji Loki na regijskem tekmovanju upokojencev v streljanju z zračno puško je zmagalo moštvo Društva upokojencev Jesenice. Za dva kroga so bili boljši od Kamničanov. Jeseničani so se tako uvrstili na državno prvenstvo, ki bo 24. maja v Ljubljani. Za Jesenice so tekmovali Majda Kralj, Franci Bizjak, Slavko Rabič in Rudi Šapek. • J. Rabič Letos praznuje NOGOMETNI KLUB LESCE 50-letnico obstoja in uspešnega dela. V začetku junija pripravljajo proslavo in podelitev priznanj najzaslužnejšim delavcem in članom kluba. V zadnjih dveh letih so se lotili zahtevnega projekta obnove stadiona in garderob. Do sedaj ie bilo narejeno zelo veliko, saj je obnova v zaključni fazi. Veliko dela so opravili člani upravnega odbora sami, prostovoljno, vloženo pa je bilo tudi ok. 80.000,00 DEM. Največji delež je prispevala Občina Radovljica, ostalo pa so zbrali od sponzorjev. Tudi na tekmovalnem področju je klub zelo uspešen, saj se že nekaj let uvršča v vrh lestvice Gorenjske lige. V letošnjem letu, ob Jubileju, pa je cilj NK Lesce uvrstitev v tretjo slovensko ligo. Tudi pri mlajših selekcijah je delo v klubu uspešno in ga zelo poudarjamo, saj večina igralcev izhaja iz mlajših selekcij. * A. Križanič VATERPOIO SLOVENCEM NI USPELO SLOVENIJA : POLJSKA 6 : 7 Kranj, 3. maja • Sodnika Nielsen (Danska) in Van Bever (Belgija) imata veliko zaslug, da se slovenska reprezentanca ni uvrstila na evropsko prvenstvo na Malti med 31. majem in 9. junijem. Malta je bila zamujena že na prvi tekmi s Turki, ki so jo Slovenci zgubili zaradi slabe igre in pomoči sodnikov, predvsem Danca Nielsena, ki je očitno padel pod vpliv predsednika turške vaterpolske zveze, kljub pristranskemu sojenju pa sta bila Belgijec in Danec stalno delegirana za tekme naše reprezentance. Posebej katastrofalno in za Slovence škodljivo sojenje pa je bilo na tekmi med Slovenijo in Poljsko, ki so jo Poljaki dobili s 7 : 6. Naši so začeli dobro, v drugi četrtini pa sta sodnika začela izključevati naše, kar je vplivalo na igro in na poraz. V zadnji četrtini so imeli naši priložnost za izenačenje, vendar so jo zapravili. Po četrtem dnevu turnirja vodi v skupini A Danska pred Belgijo, Češko in Švico, v skupini B pa premočno Jugoslavija pred Turčijo, Poljsko, Slovenijo in Veliko Britanijo. • J. Mannček 'ygL+ Vrhunski šport in vrhunski rasizem JViar/co Jenšterle, zunanji sodelavec Človek bi pričakoval, da so danes, ko se 'po Evropi znova razi irj a rasizem, vsaj vrhunski športniki tisti, ki se zaradi svojih svetovljanskih izkušenj borijo proti temu nevarnemu pojavu, zaradi katerega je imela Evropa še nekaj desetletij nazaj eno najbolj črnih zgodovin. Toda ravno naša športnica Brigita Bukovec je pred dnevi poskrbela za izjavo, ki je morala tistim, ki se zavedajo nevarnosti rasizma, pognati kri v glavo. V svoji rubriki v Nedelu (z dne 28. aprila J996) je namreč o treningu na karibskem Martiniku napisala naslednje: "Takoj moram priznati, da sem si tale karibski otoček, kjer sem z Alenko in Juretom že teden dni, predstavljala malo drugače. Francoska atletska zveza in tukajšnji organizatorji so se sicer potrudili po svojih močeh in podarjenemu konju se ne gleda v zobe, toda telava je drugje. Črnci! Ne bom trdila, da smo imeli pri nastanitvi smolo, saj je črncev povsod na otoku polno, toda v tem delu glavnega mesta Port de France v petih dneh sploh nisem videla belca. Seveda so lahko tudi črnci simpatični in prijazni, žal pa tega ne bi mogla trditi za tukaj živeče. Samo da stopim iz hotela, me le sprašujejo vse mogoče, za nami vpijejo, skačejo... Še dobro, da je ob Alenki in meni skoraj ves čas tudi trener Jure, drugače si najbrl niti na cesto ne bi upala. Čisti Bronx torej, le da je francosko govoreč." Ker mi je iz lastnih izkušenj poznano livljenje na Karibih, predvsem pa zgodovina teh otokov, si pač upam slovenski športnici svetovati, naj v prihodnje raje ne odhaja več od doma in se lepo drli slovenske bele barve. Pa še tu je vprašanje, ali je ne bodo začeli motiti ljudje z netipičnimi priimki ali potezami. Že dolgo namreč v naših medijih nismo imeli molnosti zaznati tako očitnega rasizma in ker tokrat prihaja iz ust svetovno znane športnice, je šok toliko večji. Kot da se ti ljudje na svojih tekmovanjih po vsem svetu ne bi srečevali z ljudmi najrazličnejših ras, predvsem pa je čudno, kako se Brigita Bukovec ne vpraša, kdo je vendarle doma na Karibih in kdo je tam gost. Preden se bo prihodnjič podala v svet, bo morala natančno preveriti, kakšna rasa je dominantna v določenih državah, da se bo lahko izognila takšnim "neprijetnostim", kot jo je doletela pri srečanju s črnci na Karibih. Pri tem ji je treba le zdaj povedati, da Martinik sploh še ni najhujši. Še bolj se mora paziti Haitija, nedvomno drlave z najmočnejšo afriško kulturo na Karibih. Ne vem pa, če se zaveda, kaj jo čaka le na naslednjem ovinku na njeni poti po svetu. Na koncu svoje rubrike namreč piše, da bo s Karibov odpotovala naravnost v Rio de Janeiro, kjer je na sporedu prvi letošnji miting za veliko nagrado. Ali ne ve, da so črnci tudi v Braziliji? Morda bi bilo zanjo vendarle bolje, če se čimprej vrne domov. Karibi in Brazilija sta bila namreč dva glavna centra za uvalanje črnskih sulnjev iz Afrike, potem ko je Kolumb leta 1492 kot prvi zavzel Ameriko, zato so to še danes izrazito črnska območja. Ta del zgodovine Karibov in Latinske Amerike je ob španskem zavzetju eden najbolj tragičnih. V omenjenih drlavah so se do danes ohranile tradicionalne črnske kulture, pa naj gre za jamajški rastafrianizem, ali kulte, kot sta vudu na Haitiju ali obeah na Bahamih. Kakorkoli le, Karibi so, tako kot prenekatera latinskoameriSka drlava, neizbrisno zaznamovani z Afriko. V tej kulturni mešanici pa je danes tudi čar teh drlav. Slovenska športnica se na vrhuncu svoje kariere verjetno ne zaveda, da imajo njene javne besede svojevrstno telo. Popularnost in priljubljenost povzročata tudi hitro razširjanje njenih idej. Vzbujanje rasnega sovraštva pa je izredno nevarna zadeva in ima lahko nepredvidljive posledice. V prihodnjih dneh bo zanimivo opazovati, kako bodo na njene besede reagirali drugi slovenski športniki. Ali bodo molče polr-li njene izjave ali pa se bodo od njih odločno ogradili. Vsekakor pa je le zdaj jasno, da pisanje Brigite Bukovec tako Sloveniji, kot njenemu športu, še zdaleč ni v ponos. Rasizem, ki ga Brigita Bukovec začenja pri črncih, se namreč lahko izredno hitro razplameni na vse druge rase, ki bodo nenadoma krive za vse naše gospodarske telave, kale pa, da tudi za morebitne športne poraze. Svinjak na robu mesta (En župan afne gunca?) F*eter Čolnar, zunanji sodelavec Ste med 1 prvomajskimi prazniki obiskali kakšno slovensko mesto? V navadi je, da si ob takšnih prilolnostih ogledamo mestne centre, se zanimamo za trgovine, morda tudi za zgodovino kraja in značilno arhitekturo. Le redko nas pot zanese na mestna obrobja. Ni prav. Predmestja sicer ne povedo veliko o zgodovinskem razvoju, vendar pa največ o trenutnih dogajanjih v mestu. Pripovedujejo o trenutnem življenju, o sedanjem dogajanju, o tem ali mesto livi in se razvija ali pa umira, stagnira ali celo nazadje. Vsak lahko skozi takšna očala ocenjuje svoje mesto, ga primerja z drugim. Tako lahko primerjamo tudi Kranj z Ljubljano. Uboga Ljubljana, bi lahko sodili ob vedenju, da ima Kranj brez primere boljšega župana, ki ve, kako se reči strele! Če pa si ogledujemo okolico obeh mest, se nam lahko začno porajati čudne misli... Karkoli le slišimo in vemo o ljubljanskem lupanu, ostane dejstvo, da Ljubljana cveti in se razvija. Ne zaradi tistih predvolilnih potegavščin v stilu lalnjivega Kljukca o brezplačnih mestnih prevozih za upokojence. Predmestje je tisto, ki največ pove o Ljubljani. Ob vseh mestnih vpadnicah so zanimiva gradbišča. Stanovanja, trgovine, restav- racije, poslovni in proizvodni prostori se razraščajo kot gobe po delju. Ob vseh mestnih vpadnicah, ki so opremljene s potrebno komunalno infrastrukturo, se gradi. Mesto raste in dobiva na svojem pomenu. Svojim prebivalcem ponuja vsak dan več. Čeprav je Kranj tretje do četrto največje mesto v drlavi, se seveda ne more primerjati s prestolnico. Zaradi dvomljivih odločitev v blilnji preteklosti tudi nima zgrajenih mestnih obvoznih cest in komunalno tako opremljenih vpadnic, kot Ljubljana. Kljub temu ima takšno vpadnico, kjer bi lahko pričakovali sliko razvojnega utripa mesta. Ob cesti od Delavskega mosta, mimo Primskovega proti Preddvoru bi bilo logično, da bi ropotali gradbeni stroji, da bi podjetja našla interes za investiranje. Zakaj ni tako? S te ceste lahko opazimo le zanimiv razvoj, oziroma stavbo LE-Tehnike. Škoda. Ne zato, ker je vendarle vsaj nekaj novega, ampak zato, ker te nove, oziroma obnovljene stavbe niso zakrila druga nova poslopja. Pravzaprav je grozljivo, da je svinjak v gradnji v bližini stanovanjskega naselja Planina edino, kar ob tej cesti Kranj dobiva. To je vse, če odštejemo le pred časom začeto visokošolsko gradnjo na Zlatem polju! Zakaj? Zakaj v Kranj nočejo trgovci z novci? Nekateri pravijo, da ni tako, da so hoteli priti... Sloviti Interspar je napri-mer lelel zgraditi svojo znano veletrgovino med Iskrino stavbo in glavno ljubljansko cesto na Laborah. Ko je direktor prišel do borbenega kranjskega lupana, jih je toliko slišal, da je imel za dolgo dovolj. O pokvarjencih, ki hočejo tujcem prodajati sveto slovensko zemljo! Nanj se je usul takšen plaz obtolb na račun pokvarjenih rdečkarjev in boljševikov, da ni imel prilolnosti povedati, da ni bil nikoli član komunistične partije in je bil vesel, ko se je znebil lupanove kano-nade... Ker gre za domačina iz bliline Kranja, je brez vsake zle namere lelel ponuditi "svojemu mestu" molnost razvoja. Pri vsej dobronamer-nosti razumljivo ni mogel zaobiti lupanove odločnosti in volje. Pri Intersparu so se kasneje odločili in zgradili svojo veletrgovino v Celju. Ko sedaj ob različnih jubilejih obišče generalni direktor Interspara Celje, pokloni mestu (oziroma zadnjič njegovi bolnišnici) kar precej vredna darila. Pa ne gre za darila. Gre za to, da se tudi Celje razvija, da se veliko gradi na njegovem obrobju, medtem ko Kranj ostaja s svinjakom na robu mesta... 65 Cegavsova Ančka Lilo je kot iz škafa, ko smo se vračali proti domu. Otroka sta bila le sitna in lačna, poleg tega pa sta si ves čas nagajala na zadnjem sedelu. Zagrozila sem jima, da ju postavim na cesto, če ne bo miru. Niti slišala me nista. Nenadoma zagledam pred seboj sključeno postavo, obloženo s culami. Bila je brez delnika. Nekaj metrov naprej zapeljem k robu in ustavim. Otroka sta v trenutku utihnila. Šele pozneje sem pomislila, da sta se najbrl ustrašila, da bom izpolnila grolnjo. Ženska ni niti za spoznanje pospešila koraka. Bila je skrivi jena od starosti in pogled je imela uperjen v tla. "Vas lahko peljem?" sem zakričala (avtomatično, ker zmeraj mislim, da so vsi starejši gluhi). "Boglonaj," mi je odgovorila. "Saj ne bi bilo treba." Vseeno se je odločila, da se bo peljala z menoj. Obe culi je postavila na tla in se le hotela spustiti na sedel. Potem se je spomnila, da je vsa premočena, in da bo avto umazan. Sklonila se je in odvezala prvo vrečko. Na dan je potegnila jopo in jo razgrnila po sedelu. Nič ni pomagalo, da sem protestirala. Niti pogledala me ni. Šele potem, ko je naredila to, kar se ji je zdelo prav, se je zadovoljno usedla in rekla, no, če le hočeš, lahko odpelješ. Nisem je poznala, zato sem vprašala, do kod se bo peljala z menoj. Do bogkovega znamenja, mi je odgovorila resno in počasi. "Vprašaj, kdo je," sta me začela drezati otroka. In res sem jo. Zahihitala se je. Tako, da se strese telo. "Cegavsova Ančka sem," je nato med smehom odgovorila in oči so se ji poredno zasvetile. "Kaj nosite v torbah?" jo je radovedno pobaral sin. "Malo šare," se je glasil odgovor. Toda pozneje je kar sama od sebe povedala, da vselej nosi vse svoje premo-lenje. Kar ima oblek, denarja, spominkov, rolenvenec, molitvenik in uradne papirje. Jezilo me je, ker sem vozila in si nisem mogla zapisovati njenih sočnih in jedrih stavkov. Ko je enkrat začela, je kar naprej govorila. Z roko je kazala v breg in pripovedovala, kje rastejo najbolj debele borovnice, kje je nabrala največ gob, USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ arnike, šmarnic, kje se skrivajo orehi in kje je zakopala psička, ki ga je imela pred mnogimi leti. Otroka sta jo poslušala z odprtimi usti. Počasi je pogovor nanesel na njeno mladost, Hvala bogu, da vsak izmed nas misli, da je bilo takrat veliko drugače, kot pa je danes. "Pri nas doma smo bili bogati. Imeli smo velik grunt, največji daleč naokoli. Bilo nas je devet otrok. Same babe, le zadnji je bil sin. Jaz sem bila tretja po vrsti... ne, čakaj malo, Marjana... Pepca... Ivanka... ja, tretja sem bila. Malo drugače smo morali delati, kot pa se dela danes. Zvečer je mama postavila pred nas skledo koruznih Igancev, da smo se steple zanje. Še dobro, da je bilo okoli in okoli hiše dovolj sadja. Če je bila ravno sila, smo pa korenje in repo jedle. Saj vi ne veste, kaj je lakota! Mlad človek, ki bi pojedel vse, kar vidi! Rekli so, da sem bila najbolj pridna pri pletvi. Na njivo smo prišli le malo po peti uri, ko se je komaj zdanilo. Da ne bomo delali na vročini, je rekla mama. In potem sem se spustila na kolena in pazila, da nisem s plevelom poruvala še korenja. Če sem morala na potrebo, sem tekla nekaj sto metrov v breg za prvo grmovje. Oče se je zmeraj kregal, da se tam zamudim več kot preveč časa. Potem pa spet nazaj v vrsto. Včasih tudi vstati nisem mogla, tako me je vse bolelo. Nihče se ni zmenil. Doma je bilo treba nakositi za livino, skidati gnoj, natresti livini. Le molzla nisem nikoli. Živali so se me bale, jaz pa njih. Enkrat sem bila nerodna in se mi je stol prevrnil. Krava toliko, da me ni potacala. Teličke sem imela rada, to pa to! Samo prehitro so zrasli." Ančka je že kmalu morala iti služit. K maminemu bratrancu. "Žleht dedec, da bolj ne more biti!" se je zaupljivo nagnila k meni in pomignila proti otrokoma, češ tega pa onadva ne smeta slišati. "Ženo še danes pretepa, ko je že vsa skrivenčena in puklasta. Napije se ga, svinja nemarna, in rogovih po bajti, kot ne vem kaj. Veš, en velik runkelj je, nič drugega." "Koliko ste bili stari, ko ste morali od doma," me je zanimalo. "Bog pomagaj, tega pa se res ne spomnim! Takale sem bila, kot tale," in je pokazala na mojo Tanjo. Delat sem znala vse. Mama je bila spet noseča, ko sem odhajala od doma. Zvečer je prišla k meni na vežo, se usedla na en polomljen stol in zajokala. Tega ne bom nikoli pozabila. Koliko jih bo Še pri hiši, je tarnala, saj vas ne morem več pošteno nahraniti. Vidiš, tako je bilo, pa se mi je zdelo, da smo nekaj ...! Nič me ni objela ali pobožala. Le rekla mi je, naj bom pametna in naj ubogam, kar mi bodo ukazali. Danes se otroci crkljajo, namesto da bi jih nagnali delat. Novega gospodarja nisem marala. Še danes ga ne. Baraba! Gnal me je kot živino. Če nisem dovolj zgodaj vstala, je začel na dvorišču pokati z "gajžlo". Res sem se bala. Do takrat sem že nekajkrat videla, kako so sefantini stepli z njo! Doma smo vse spale zgoraj na veži. Res, da je vse pihalo, toda bile smo skupaj in smo se stisnile druga k drugi, da nas je zeblo. Tu pa... Zgoraj pod streho je imel kamro, kjer je shranjeval žito. Nekaj prostora se bo že našlo, mi je rekel in potem sem si postlala kar pred vrati. Takrat še ni bilo nobenih luči ali pravih stopnic. Strah me je bilo tako, da tega nikomur ne privoščim. Nekaj noči nisem spala zaradi miši in podgan, potem pa me je premagala utrujenost. Le prepih je bil tak, da sem se čez čas pošteno prehladila. Saj ni nič, mi je govoril. Posmehoval se mi je, da sem prišla na letovišče, na gorski zrak in da se moram vsemu privaditi. Toda mene je vsak dan bolj kuhala vročica. Pokašljevala sem in kar naprej sem bila premočena. Gospodinji sem se že tako ali tako smilila, tokrat se je morala še pred njim postaviti zame. Med groznim preklinjanjem me je naložil na voz in me odpeljal k zdravniku. Imela sem srčno revmo ali nekaj podobnega. Pregled je plačala moja mama, ker sem se za nekaj časa morala vrniti domov. Prvič sem videla najmlajšo sestrico. Mama pa je nosila svojega zadnjega otroka. Zdela se mi je tako čudna. Še oče je včasih zaskrbljeno pogledoval pri njej. In res je pri porodu umrla. Vsako leto en otrok, to ni bilo enostavno. Zagrebli so jo, me, sirote uboge, pa smo jokale. Kaj boš sedaj, Francelj, so govorili očetu. Ja oženil se bom, ne kaže drugače, je odgovarjal vsakemu. Sestre smo delale in hkrati skrbele za najmlajšega. Oče je bil siten in z nobeno stvarjo ni bil zadovoljen. Sestre smo druga za drugo odhajale od doma. Da se mlada ne bo preveč ustrašila, so se posmehovati ljudje. Oni so že vedeli, da si je oče izbral novo." Imate tudi vi družino? "Ne, nisem se možila. Po tisti bolezni me roke niso najbolje ubogale. Kateri dedec bi pa maral kripeljna?! Vsak se je ženil samo zato, da mu ne bi bilo treba samemu garati na gruntu, da veš. Pa da je lahko otroke delal. To znajo. Ženska je morala biti tiho in trpeti. Tudi ko je pijan prišel iz gostilne in smrdel po pijači. Drugače jo je prebutal. Saj vem. Bila sem zraven in sem vse slišala." Vsi niso bili taki, sem poskušala. Divje me je pogledala. "Jaz vse vidim in vse vem," je skrivnostno odgovorila. Pogovor je nato nanesel na to, kako živi danes. Tam, kjer so včasih shranjevali butarice, so pozidali in to je njen dom. Že celo življenje špara za pogreb. Nihče ne bo mogel reči, da ni imela dovolj. Hrano dobi pri "ta mladih". Ti so boljši, kot njihov oče. Če je to mogoče, gleda televizijo. In to brez očal. Le nekaj jo moti. Da ne more nikomur zaupati. Ker vsi kradejo, zato nosi vse, kar je kaj vredno, s seboj. Tudi najrazličnejše papirje. "Brez njih me še pokopati ne bi mogli!" se je razburila. Med brezami sem zagledala bogkovo znamenje. "Da mi ne boste pozabili ustaviti!" se je ustrašila in me malce preplašeno pogledala. Pa ne, da je pomislila, da sem ji hotela kaj pobrati?! Obe culi je potegnila k sebi in počasi zlezla iz avtomobila. Poravnala si je krilo in si popravila ruto, ki ji je zlezla nazaj. Otroka sta ji ponudila dežnik. "Kar vzemite ga, da ne boste mokri," sta rekla. "Bog vama bo stokrat poplačal," se je začela zahvaljevati. Že sem mislila speljati, ko je začela divje mahati. "Zlagala sem se vam," je dejala, ko je pomolila glavo skozi okno. "Nisem Cegavsova". (Če si Čegavsov, menda pomeni, da na ta način hočemo skriti svojo identiteto.) Ko sem pozneje povprašala pri ljudeh o njej, so mi rekli, da ne vedo prav natančno, s katero sem se pogovarjala. Da je takih, ki so podobne "moji" Čegavsovi Ančki na tistem koncu več... a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 r £a wMavo apre|e»«mo po telefonu 064/223-111, faksu 0641221-917 ali osebno na totsovi 1 v Kratim oz. po pošti - do 12.30 ure dan prod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodno. ' 9 * * VOZNIŠKI IZPIT ... za voznike VSEH KATEGORIJ MOTORNIH VOZIL Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 6. maja, dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 18. uri. Avtošola B in 0 :, TUDI ZA MOTORJE b in b Radovljica, b in b kranj, tel.: 22-55-22 KJE? NAKUPOVALNI IZLET AVTOSOLA ING. HU M AR PO NAKUPIH Z AVTOBUSOM Integral Triič in Kranj ZAKAJ PO NAKUPIH V TUJINO? AVTOŠOLA B in B v KRANJU, na Begunjski 10, pri vodovodnem stolpu, telefon: 22-55-22. Palmanova 14.5. Madžarska Lenti 4.5., 9.5., 11.5., Trst 4.6., Gardaland 4.5., Rozman, tel.: 064/715-249 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 6.5. 1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 Madžarska - Lenti 11.5., Trst 23.5. Drinovec, tel.: 064/731-050 Pomladanske počitnice in izleti, S "Princem" v Benetke, Muzejski vlak, tet. 53-280, 22-41-32. UGODNA PONUDBA spodnjega perila, jogi rjuh, posteljnine, brisače, jeans od 2.000.-, srajce od 1.000.-, ANORAKI, prehodne jakne, trenirke od 1.500.-, otr. trenirke od 1.000.-. Omejena količina kostimov 5.900.-, balonarji 6.900.- Trgovina TOSCANA", Tomšičeva 15; del. čas: od 9. -13. ure, 15. -19. ure i_j IMATE PROBLEME S STEKLOM? JEREB, d.0.0. Tel: 621-773, 682-562 Mi jih rešimo! ZAŠČITA STEKLENIH POVRŠIN z varnostnimi termoreflektivnimi, UV-izložbenimi. matirnimi in avtofolijami. TeL/fax: 242-679, Mob.: 0609/637-276 Bavarski gradovi 18. do 19. maja, 160 DEM; Loret de Mar 29. junija do 6. julija. TRGOVINA RM VIDEO Vam nudi ugoden nakup vrhunske avdio, video in računalniške 111 00 4 .. *.......... ... .. ____ . 1____i__ 82-884 TENIS SOL·A MERKUR - PROTENEX 064/41-378, 311-031 od 1. maja dalje opreme. Ugodni krediti! Vljudno vabljeni! Titova 4, Jesenice - Ne potrebujete posebne opreme; loparje in žoge za trening dobite pri nas. -Najnovejše metode situacijskega treninga z uporabo video kamer, teniških topov in drugih sodobnih pripomočkov. - Široka ponuba za vse starostne skupine in vse nivoje znanja. - Vremenske razmere nas ne bodo motile, saj imamo streho nad glavo. - Za nadaljnje informacije se obrnite na vodjo teniške šole, Tomaža Arha! RAZPRODAJA v STOL Interieru na Duplici pri Kamniku, Korenova cesta 3. so vam po ugodnih PIVA DutčiriKi cT/ii m, cenah na voljo kvalitetni pisarniški stoli (vrtiljaki, kovinski stoli...) Iz opuščenih "Mlí/V/òA/tt MOLOV programov. Odprto vsak dan od 8. -19. ure, v soboto od 8. -12. ure. Inf. tel. 081 814 830. is ■ • /: Pomivalni stroj mod. C 7800 • 7 programov, 37 Dcb glasnosti, blokada proti izlivu vode -10 x 10.221 ali 10 % popust na gotovino. Domotehnika Kranj, tel: 331-552 Voyager, 51 cm, TTX, 10 x 5.490, Diadem, 63 cm, TTX, 10 x 7.990, Pralni stroj 911 X -1.100 obr., 10 x 8.119 ali 71.990 na gotovino. Domotehnika Kranj, tel.: 331-552 Stilno pohištvo francoske postelje 53.530,00 Kotna grt. usnje 169.740.00 Kotna grt. blago uvoz 86.940.00 Kotna grt. tap. blago 82.455.00 Kotna grt z ležiščem + zaboj za post. 121.281.30 Mladinska grt. z ležiščem 46.320.00 Možnost izdelave po meri in izbiri blaga. Kot kooperanti z izdelovalcem sedežnih grt vam nudimo grt po proizvodnih cenah. Možnost plačila na več čekov! Del. čas: 8. -19., sob.: 8. -13. ure AVTOŠOLA fini F KRA Ml KATEGORIJA A, B. C IN E * VSE PO UGODNIH CENAHI vozila: TFI fl^/jiT™ *v*w*J p0L0 PUNTOi TWINGO, CLIO, R-5 ITD. motorno kolo Yamaha IbU 064/324-767 125. in tovornjak MB 814 IZPIT ZA TOVORNJAK, PRIKOLICO, AVTOMOBIL ALI MOTOR? TEČAJ CPP VSAK PONEDELJEK POPOLDAN IN DOPOLDAN? Avto sola GOLF - Ne samo boljše, ampak NAJBOLJŠE! CANDYNA 10 MESECEV BREZ OBRESTI BTV GORENJE NA 10 MESECEV BREZ OBRESTI SEDEŽNE GARNITURE PO PROIZVODNIH CENAH MIZARSTVO ŽAKEU SALON POHIŠTVA TRG SVOBODE 1, ŽIRI 691-323, 691-169 AVTOŠOLA GOLF ŠK. LOKA TEL 064/62-44-52 Maj - najlepši mesec za lep izlet Prihodnjo soboto, 11. maja, bomo pripravili Glasov poldnevni nakupovalni izlet v Italijo, do nakupovalnih centrov Brava In Alpe Adrta pri Vidmu. Kdor je tam le bil, se je prepričat, da držijo govorice o cenah nekaterih izdelkov - špecerija, kozmetika, itn., ki so v Alpe Adrii do petkrat nižje od slovenskih! V gorenjskih menjalnicah pa so bile pred prazniki italijanske lire celo še cenejše kot pred mesecem... Tudi II. maja bo izlet organiziran tako, da bo avtobus zjutraj prevozil Gorenjsko po relaciji Tržič-KranJ-Radovljica-Jesenke-RateČe oziroma , pozno popoldan v obratni smeri na povrat- ku. Poskrbeli bomo za kratkočasno vožnjo, čeprav Je v eno smer skoraj 200 kilometrov, in za Izdatno popotnico. Cena na osebo: 2.100 tolarjev; naročniški popust: 500 tolarjev. Skupaj s Turistično agencijo Odisej Kranj in turističnim podjetjem Jadranturist Rovinj Vas že sredi tnaja vabimo na morje, natančneje na Rdeči otok v rovinjskem arhipelagu. V teh dneh ima morska voda že 16 stopinj Celzija; na Rdečem otoku pa je v pokritem bazenu še topleje. Glasov izlet bo dvodnevni • v petek, 17. maja in v soboto 18. maja, z odhodom iz Kranja 17. maja zjutraj in povratkom v soboto, 18. maja zvečer. Ogledali si bomo Istro, uživali na "fish picnicu" - ribjem Pikniku, bivanje bo v hotelu visoke B kategorije, vožnja bo z avtobusom in. ladjo - skratka, dva lepa dneva sončnega Jadrana. Cena izleta na osebo je 8.500 tolarjev; za naročnike Gorenjskega glasa in njihove družinske Člane tisoč tolarjev ceneje. Vse informacije in prijave za Glasove izlete: po telefonu 0641223 - 444 (Gorenjski glas, mali oglasi) in 064/ 223 • 111. Pri rezervacijah in prijavah nam sporočite, poleg imena in priimka, j nuJno tudi Vaš naslov in telefon lati telefonsko številko, kjer ste dosegljivi/, ker pred vsakim I tzletom vse prijavljene posebej obvestimo o podrobnostih. TRGOVINA HOBBY & ART KRANJ tel.: 064/215-502 KAMNOSEŠTVO NIKO RAKOVEC, s.p. LEDINA 28, ZASIP, 4260 BLED Tel: (064) 76-966 DELAVNICA: DOBRAVSKA 6, 4270 JESENICE Tel: (064) 83-839 Trgovina Hobby & Art Kranj organizira tečaje poslikave na svilo, steklo, oblikovni tečaj. • IZDELAVA NOVIH NAGROBNIKOV • OBNOVA STARIH NAGROBNIKOV • GRAVIRANJE IN OBNAVLJANJE NAPISOV • PRODAJA IN MONTAŽA NAGROBNE OPREME (KRIŽI. VAZE, LATERNE, KOVINSKE ČRKE) • OPRAVUAMO TUDI DRUGA KAMNOSEŠKA DELA. Pokličite nas ali se oglasite v naši delavnici. Potrudili se bomo, da lepo uredimo grob vaših svojcev. VRTNARIJA URŠA I lovka 9 pri Kokrici tel: 214-526 Za vas smo vzgojili CVETNE in LISTNATE balkonske eno in dvoletnice ter OKRASNO RASTLINJE za vrtove in grobove. Nudimo vam tudi OBEŠANKE, PVC KORITA za rože in presajanje v korita, ureditev grobov in vrtov. DOBRODOŠLI! GLASOV KAŽIPOT M Izleti It I Obvestila It V Rakov Škocjan Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na izlet - pohod v Rakov Škocjan. Pohod bo v torek, 7. maja, z odhodom posebnega avtobusa ob 7. uri z AP Breg in vseh AP do Rodin. Lahke hoje bo za 4 ure. Prijave sprejema Olga Sonc, Moste, tel.: 801-431. V Maribor in na Pohorje Kranj • DU Kranj vabi svoje člane na enodnevni izlet v Maribor in na Pohorje. Izlet bo v torek, 14. maja, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center. Prijave z vplačili sprejemajo na društvo vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, do zasedbe avtobusa. Pohod na Blegoš Kranj - Planinsko društvo vabi na tradicionalni pohod na Blegoš, ki bo v nedeljo, 12. maja, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina Kranj s posebnim avtobusom. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, Koroška 27, tel.: 225-184. Družinski pohod Besnica • Krajevna skupnost Besnica vas vabi na 13. spomladanski družinski pohod na špičasti hrib, ki bo v nedeljo, 5. maja, od 7. do 12. ure. V primeru slabega vremena bo pohod prihodnjo nedeljo. 20. pohod na Blegoš Gorenja vas • PD Gorenja vas organizira v sodelovanju s PD škofja Loka 20. pohod na Blegoš, ki bo v nedeljo, 12. maja. Priložnostna prireditev se začne ob 11. uri pred planinsko kočo. Pohod bo ob vsa--kem vremenu. Koča pod Blegošem bo oskrbovana, prav tako zavetišče na Jelencih. Udeleženci naj imajo ustrezno opremo ter primerno obleko in obutev. Predavanja It 0 naravni zdravstveni preventivi Kranj - Kulturna komisija pri DU Kranj vas vabi na zanimivo predavanje O naravni zdravstveni preventivi, ki bo v petek, 10. maja, ob 18. uri v prostorih društva. Predavala bo zdravnica naravne medicine Ivana Novak iz Mavčič. Vstop je prost. Koncerti Komorni koncert Radovljica • študentje akademije za glasbo vabijo na komorni koncert, ki bo danes, 3. maja, ob 20. uri v Glasbeni šoli v Radovljici. Na sporedu bodo dela J. Brahmsa in M. Ravela. vljudno vabljeni! PREJELI SMO Ne pristajam na blatenje kot politično metodo! Gorenjski glas, 16. februarja 1996 Kako je Branko Grims razumel mojo izjavo, ki sem jo podal na sestanku o komunalni deponiji v Tenetišah, je njegov problem. Prav gotovo moja izjava ni bila ne lažniva in ne žaljiva, kot je napisal BG v članku "Ne pristajam na blatenje kot politično metodo!". Očitno sam BG v to ni več prepričan, saj na istem Obratovanje planinskih postojank Planinska zveza Slovenije obvešča vse ljubitelje gora, da so naslednje planinske postojanke oskrbovane: PD Jesenice stalno oskrbuje Kočo pri izviru Soče; Koča na Golici bo odprta od 27. aprila do 5. maja in 11. in 12. maja potem pa od 16. maja dalje za stalno.PD Dovje-Mojstrana že od 25. aprila stalno oskrbuje Aljažev dom v Vratih. PD Škofja stalno oskrbuje Kočo na Lubniku, razen ob torkih, če tedaj ni praznik. PD Radovljica obvešča, da bosta do 5. maja oskrbovana Valvasorjev dom in Robiekov dom pod Be-gunjščico. PD Tržič sporoča, da bodo do 5. maja oskrbovani Dom pod Storilcem, Dom na Kofcah, Dom na Zelenici in Koča v Gozdu. PD Kranj bo do 5. maja oskrbovalo Kočo na Kališču. Dom na Gospin-cu pa bo odprt tudi še do 5. maja. Prireditve Bt Literarni večer Tržič - V torek, 7. maja, ob 19. uri bo v knjižnici dr. Toneta Pretnarja literarni večer, na katerem bo mag. Niko Jež s Filozofske fakultete v Ljubljani predstavil papeža Janeza Pavla II. kot pesnika in dramatika. Njegove pesmi v prevodu bo brala Alenka Bole Vrabec. Muzejski vlak Bled • Danes, v petek, 3. maja, bo muzejski vlak Slovenskih železnic spet sopihal po bohinjski in po gorenjski progi. Skupino tujih turistov, ki prvomajske počitnice preživljajo na Gorenjskem, bo ob 18.20 odpeljal z železniške postaje Bled Jezero ter jih zapeljal do železniške postaje Lesce-Bled, kjer bo prihod muzejskega vlaka ob 19.11. Pa srečno! Gledališče It Linhartova komedija Sv. Duh - Dramska skupina KUD Ivan Cankar Sveti Duh bo jutri, v soboto, 4. maja, ob 20. uri v kulturnem domu uprizorila komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta v režiji Nadje Straj-nar- Zadnik. Igrajo; Marjan Hribernik, Matej Benedičič, Mateja Zontar, Polona Celik, Matija Krajnik, Uroš Veber, Marko Kemperle, Jernej Porenta, Sandra Prosen in Teja škodler. Predstavo bodo ponovili v nedeljo, 5. maja, ob 20. uri. mestu napiše, da je bilo mojo izjavo mogoče razumeti tako, kot da je on (BG) zaradi obnove Ceste Staneta Žagarja v Kranju dobil neko odškodnino. Kaj takega nisem nikdar trdil, saj sta odškodnino v višini 5.839.607 SIT na osnovi dveh pogodb prejela njegova starša, ki sta tudi lastnika objekta Cesta Staneta Žagarja 39. Da BG teh pogodb, kot navaja, ni videl in da ga starša, s katerima stanuje v istem objektu, nista obveščala o njihovih zadevah, ter da ne bo tudi on udeleicn pri odškodnini (običajno starši dajejo denar otrokom, ne obratno), pa ne verjamem. Že iz njegovega članka je razvidno, da pogodbi pozna, samo bralcem posreduje nepopolne informacije. Tudi ne napiše, pri kom v občinski upravi Mestne občine Kranj je dobil informacije za svoje neresnične trditve. Odškodnino več kot 60.000 DEM so Grimsovi prejeli za 10 m2 odvzetega zemljišča, prizadetosti vrta in hortikulture (nekaj metrov žive meje) in zaradi zmanjšanja ali odstranitve škodljivih posledic gradbenih posegov in emisij. Mestna občina Kranj (postopek je vodil g. Rauter) je že 21. 8. 1995 morala plačati 5.599.700 SIT (razliko je plačalo Ministrstvo za promet in zveze), če je želela pridobiti 10 m2 zemljišča, ki je bil potreben za obnovo Ceste staneta Žagarja in to kljub dejstvu, da so se v resnici bivalni pogoji po obnovi ceste v primerjavi pred obnovo izboljšali. Menim, da je negativni vpliv prometa na bivalne pogoje Grimsovih po obnovi ceste, s tem, da so se semaforizirala križišča, da se je uredila niveleta vozišča, veliko manjši, še posebno ker se tudi samo cestišče stanovanjski hiši Grimsovih ni približalo. Ker so nekateri razpravljal-ci (tudi BG) na sestanku v Tenetišah zahtevali, da naj višino odškodnine Krajevni skupnosti Tenetiše zaradi negativnih vplivov deponije izračunajo strokovnjaki, sem primer Grims omenil kot primer reševanja v takih in podobnih primerih. Ne laž, ampak moja javna omemba primera Grims, je tako vznemirila BG, da je na sestanku tako nekulturno reagiral (s povzdignjenim glasom je zahteval, da se s sestanka odstranim). Če je kdo v Tenetišah oblatil BG, je to s svojim obnašanjem oziroma nastopom, storil kar BG sam. V članku pa celo napiše, da bi me zaradi njegovega (ne)razumevanja moje izjave, moral župan postaviti na mesto, ki mi gre! Kot sem prepričan, da se strokovno ne da utemeljiti odškodnine v primeru Grims, prav tako si ne predstavljam, da bi neki strokovnjak lahko strokovno utemeljil, da krajanom Tene-tiš smrdi le za 9.000 DEM na mesec in ne za 10.000 DEM, ko je njihov zahtevek. Spoštovani BG, mislim, da so časi, ko so razni komisarji ali tajniki odstranjevali (tudi s sestankov) njim nezaželene osebe, minili in da ljudje s karakterjem, kot ste ga pokazali na sestanku v Tenetišah, niso v čast ne politiki ne stranki, ki ji pripadajo. Upam, da bo to kmalu dojel tudi vaš šef g. Janez Janša, predsednik SDSS in vas postavil na mesto, ki vam gre. Kranj, 21. februarja 1996 Franc Golorej, pomočnik župana MOK znam brati, berem R D I O POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21 ure Privoščite si veï in še prihranile hkrati Gorenjski glas in Radio Poslovni val Vam svetujeta, kako si privoščiti več in še prihraniti hkrati. Škarje v roke, izrežrte današnjih pet oglasov in v denarnico z njimi. Ko boste naročali storitve, na katere tokrat v "kuponskih oglasih" predstavljeni oglaševalci dajejo navedene super ugodnosti, bo zadoščalo, če boste s seboj imeli oglas in nižja cena bo Vaša. Prav zares si lahko privoščite in privarčujete hkrati! Kuponske oglas« objavlpmo naimanj dvakrat mesečno v taki obliki po pet kuponov hkrati kot tokrat če morda ŽEUTE S00EL0VAT1 KOT PONUDNIK: pravi naslov za dober dogovor je marketing Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 • 111. Presenečeni boste nad naio super ponudbo za sodelovanje! POPUST 1 5% GOSTILNA VIGRED Reteče 59, ŠKOFJA LOKA Tel.: 064/632-677 t*- Vam nudi: * 15 % popusta za POSEBNE PRAZNIKE ob konzumacijf hrane -10 % ob predložitvi kupona - 5 % ob predložitvi vizitke * 10 % za vse gostinske storitve ob konzumaciji hrane - 5 % ob predložitvi kupona - 5 % ob predložitvi vizitke Kupon lahko izkoristite do 3. Junija 1996. Vsako soboto živa glasba) popust velja tudi ob sobotah. 1 O. % NA HRANO lahko izkoristite s priložitvijo tega kupona DRULOVKA 40, KRANJ tel.: 064/332-120 TelVfax: 064/332-110 KARANTANMA &- d. KRANJ nudimo vam: • 9 okusov pizz • kalamare, lignje, morske solate • zrezke po želji • malice • razne solate • prava prekmurska gibanica • sladoledi, palačinke ODPRTO: pon. - pet. 9.00 - 23.00, sob. 12.00 - 23.00, ned. 17.00 - 22.00 Kupon lahko izkoristite do 3. junija 1996. PIVO GRATIS pI/^kKRI i OB PIZZI PIVO GRATIS J* J J ' ^\NUDIMO: ?0Í follkOM uft , dunajski zrezek s pomfrijem • ocvrti sir • kalamari • solata s prelivom • pijače DOSTAVA NA DOM Odprto: vsak dan od 14.00 - 23.00 Sob., ned. od 10.00 - 23.00 tJt DVORJE 58, CERKLJE tel.: 064/421-226 Kupon lahko izkoristite do 3.jun\Ja 1996 1 5% POPUSTA GOSTIŠČE - Vrtna restavracija KOKRICA Te!.: 064/218-956, odprto vsak dan: od 9. do 23. ure Prinesitelju kupona podarjamo 15% popusta pri naših gostinskih storitvah (tudi pri pijači). Nudimo še: • dobro domačo hrano in jedi na žaru • pečene kozličke • jagenjčke in odojke • tople malice - nedeljska kosila • izbrana domača vina z geografskim poreklom * sprejemamo rezervacije za zaključene družbe in izletniške skupine * po želji preskrbimo živo glasbo * organiziramo razne športne in kulturne prireditve Kupon lahko izkoristite do 3. junija 1996. PIVO GRATIS OE NAROČILU VELIKE PIZZE DOBITE MALO PIVO ZASTONJ. DELOVNI ČAS: PON.- ČET: 12.00-23.00 PET., SOB. 12.00-24.00 NEDELJA: 18.00-23.00 NUDIMO VAM IZVRSTNO HRANO: .iï'fl PREŠERNOVA 8 V CENTRU KRANJA • PIZZE IZ KRUŠNE PEČI • KALAMARE t MORSKEGA PSA • ŠPAGETE t ZREZKE t GRATINIRANE PALAČINKE t SOLATE Kupon lahko izkoristite od 5. maja do 5. junija '96. , ga----------------------^ Zagorelo zaradi neustreznega dimnika Virmaše, 2. maja - Včeraj, pol ure čez polnoč, je I.P. kranjski Operativno komunikacijski center (OKC) obvestila o požaru v stanovanjski hiši v Virmašah. Gasilci iz Íasilsküi društev Virmaše. Trata, Stara ,oka, Žabnica ter iz OGZ Škofja Loka so z osmimi gasilskimi avtomobili v najkrajšem možnem času prispeli na kraj požara in začeli z gašenjem. Rdečega petelina jim je uspelo premagati ob drugi uri zjutraj, po informacijah, ki smo jih dobili v kranjskem OKC, naj bi bil vzrok za požar neustrezen dimnik. Gospodar A.P. je dan pred požarom v nenaseljeni starejši stanovanjski hiši začel z žganjekuho. S svojim delom je končal okrog devete ure zvečer, dobre tri ure po tem pa je njegova hči I.P. na ostrešju opazila požar. O požaru je takoj obvestila kranjski OKC, ta pa je informacijo o njem posredoval gasilcem, ki so ga po dveh urah tudi pogasili. Po informacijah kranjskega OKC naj bi požar povzročil neprimeren dimnik. Ta je bil zidan 1 meter nad podom podstrešja, ostali vod pa je bil izdelan iz pločevinaste cevi. Ta se je zaradi dolgotrajnega kurjenja pregrela in zanetila ogen v lesenem delu ostrešja. Ogenj se je kasneje razširil na celotno ostrešje ter povzročil za milijon in osemsto tisoč tolarjev škode. Tuja krivda za požar na objektu je izključena, hiša pa ni bila zavarovana. • U.Š. ODMEVI NESREČA Nesreča usodna za dojenčka Črni bilanci naših cest se je v ponedeljek pridružila nova smrtna žrtev. Če smo se prejšnji teden lahko 'pohvalili', da na gorenjskih cestah ni ugasnilo nobeno življenje, temu ta teden ni bilo tako. V ponedeljek je dvaintridesetletna N.O. z osebnim avtomobilom vozila iz smeri Golega Vrha proti Lučinam. V dolgem desnem slabo preglednem ovinku ni vozila po desni strani vozišča. Na levem robu pobočja je s prednjim levim kolesom trčila ob manjši štor. Vozilo je z levim bokom zdrsnilo preko roba na travnato pobočje. Začelo se je prevračati, najprej preko pasu porezanega grmičevja in nato po travna- tem pobočju navzdol. Po dobrih 54 metrih prevračanja je vozilo z zadkom trčilo v drevo, se obrnilo za devetdeset stopinj in se z zadnjim delom naprej peljalo še z5 metrov in pol. Potnici v vozilu, N.S. in N.C. je med prevračanjem vrglo iz avtomobila, v avtomobilu pa sta ostala voznica in njen enomesečni sin N.U. Ta je med trkom dobil tako hude telesne poškodbe, da je zaradi njih umrl. • U.Š. PIZZA DELOVNI ČAS VSAK DAn OD 850 - 22°" NEDELJA OD 1 1"° - 22"° MALI OGLASI g 223-444 APARATI STROJI MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst telefonov, telefaksov in dodatne opreme. Ne Izgubljajte časa, pokličite zastopnika na ©064/218-317 10397 AGROIZBIRA ČIRČE nudi ugodno Akumulatorje 12 V 160 Ah za 15.800 SIT, GUMO 12.4/11 -28 za 23.400 SIT. Obračalni sistem 220 cm za 28.400 SIT. SE PRIPOROČA AGROIZBIRA Čirče, Smledniška 17, Kranj, ©324- 802 11590 PANASONIC TELEFONI, TELEFAXI, TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. 0634-012 11799 Zelo ugodno prodam FOTOAPARAT POCKET 110. ©722-132 14024 Prodam zamrzovalno skirnjo 300 I LTH, cena 200 DEM. ©325-854 Prodam dve vrtni motorni KOSILNICI v manjši okvari, cena po dogovoru. «738-946 14589 Prodam SAT ANTENO, novo napo in termoakumulacijsko peč. 19731-446 TRAKTOR !MT 542 brez kabine s kompresorjem in kultivator metalna rau z valjem 180, prodam. 13061/ 823-078_14614 Prodam električno gradbeno dvigalo. ©621-397 14615 Prodam večnamenski cirkular motor 380 v, 3.2 KW. ©78-108 14621 Prodam elek. ŠTEDILNIK 2+2 In HLADILNIK Gorenje, vse staro 7 let. ©217-815 14630 Prodam videoigrice Niatendo s štirimi kastami. ©47-324 14559 Prodam starejšo zamrzovalno SKRINJO 360 I. ©47-324 1466Q Prodam CB STABO (handy) TIP XH 8082 (NOVO). ©332-007 14711 Prodam zamrzovalno SKRINJO 2101 Gorenje za 100 DEM in hladilnik 80 I, Gorenje, primeren tudi za kampiranje, cena 170 DEM. ©50-840 14716 GR. MATERIAL Bojlerje iz nerjaveče pločevine 3 kom, kombinirane, centr. elek., solar-ij, prodam. Garancija 3 leta. ©806-069, 0609/635-262 10399 Club AMOR Bohinj odprto vse dni od 21. do 4. ure med tednom prost vstop glasba po želji za večje skupine ob koncu tedna najnovejša glasba BANKINE prodam. ©46-174 12340 Ugodno prodam 200 kosov nove SALONIT KRITINE 8 valj., rdeče barve. ©241-587_13323 Hrastov klasični parket ter smrekov ladijski pod, ugodno prodamo. ©64- 103 14035 Prodam suhe in sveže bukove in borove butare, les za late, punte in bankine, razne dolžine. Zabije 1, 46- 193 1«42 OPAŽ 680 SIT z dostavo, smrekov, suh, I. klasa. ©063/451-082 14353 MREŽE PROTIVLOMNE za okna in vrata izdelujemo in zmontiramo. ©45-129 14537 Prodam smrekov fabjon. ©688-166 Kos, 14550 Prodamo borov opaž debeline 16 mm I in II. kvaliteta, ugodno. ©55- 151 14613 Prodam LES za ostrešje 12x14x 7 m. ©688-501 14618 Prodam IVERKO 18 mm x 2 x 5 m in okna, malo rabljena z roletami. Zg. Besnica 16 14635 IZOBRAŽEVANJE © Prodamo v Kranju trgovino 50 m2 v mestnem jedru, odkup z opremo ali brez. K 3 KERN, 221-353 14685 NAJEM v Kranju nudimo najem 60 m2 v pritličju poslovne hiše na prometni točki. K3 KERN ueee Prodamo v Otočah gostilno na parceli 1500 m2. sveta. K 3 KERN, 221-353 14684 ODDAMO KRANJ Center gostinski lokal v obratovanju 120 m2 pritl.+1 etaža, 1500 m2 DEM/mes, odkup inventarja 40.000 DEM, TRGOVSKI LOKAL cca 90 m2/l.nad., 20 DEM/ m2, 20 m2, trg. lokal, 600 DEM/mes., manjše skladišče Koroški ob cesti in zca 150 m2 pisarniških prostorov, Stražišče obnovljeno pritličje, 4 pisarne, 68 2m, parkirni prostor, telefon, 900 DEM/mes., Center 500 + 300 m2 sklaidščnih površin, 8 DEM/ m2. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 14492 V Gozd Martuljku prodamo gostinsko turistični obiekt. STAN ING, 242- 754 14675 MAKLER Bled - Bled poslovni prostor ob glavni cesti v izmeri 35 m2, primeren za razne dejavnosti. Odlična lokacija. ©76-461, 77-026 14139 MAKLER BLED - Bled, poslovni prostor ob glavni cesti v izmeri 60 m2 s parkirnimi mesti. Dobra lokaci-|a, urejena dokumentacija z afrizorski salon, možne pa so vse trgovske in podobne dejavnosti. ©76-461, 77- 026 14140 PRODAMO KRANJ center nov trgovski lokal 60 m2 v priti. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 14491 INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole.Q218-703 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037, ©47-534 5349 Najvišje odkupne cene celuloznega lesa smreke in bora na Gorenjskem. Takojšnje plačilo. ©66-933, po 20. ur, Gregor_11127 HLODOVINO SMREKE, BUKVE. OSTALE VRSTE, CELULOZNI LES, KUPIMO. LESMARK, ©624-223 LADA SAMARA RIVA karavan, ALEKO MOSKVIČ, kupim ta-koj.Q061-1263-400, 0609-614-484 Kupim kvaliteten hrastov LES. Zima, ©891-029 13761 Kupim starejšo AVTOCAMP PRIKOLICO. ©621-414 14586 Oddamo v najem poslovne prostore v centru Kranja in centru Radovljice. STANING, 242-754_iwe Prodamo na glavni ulici v mestnem jedru Kranja prodamo več kot 1000 m2 poslovnega prostora. K 3 KERN, 221-353_14682 Prodamo večnamensko hišo v Podnartu (pizzerija), fitnes. savna, cena 195.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353 14683 Čudne navade V cenjenem GORENJSKEM GLASU ima odgovorna urednica LEOPOLDINA BOGATAJ v zvezi z mojimi teksti v DNEVNIKU navado, da ODGOVORE BRALCEV objavlja, ne da bi bralci vedeli, kaj sem v DNEVNIKU napisal. Tako praktično nikoli ne morem POŠTENO BRANITI svojega dela, saj vse skupaj izpade, kot bi se šel za slabo oceno na FAKULTETI kregat z učiteljico na SREDNJI ŠOLI. Zato bralcu iz Cerkelj v zvezi s tekstom o vrtcu lahko pojasnim samo tole: vse podatke o vsebini in gradnji vrtca je prijazno posredoval ŽUPAN CERKELJ, g. ČE-BULJ, njegove izjave so v navednicah. Kdo komu kaj podtika, komu je prav, da je vrtec prav tak in ravno tam in ...pa boste razčistili najbolje v CERKUAH. S spoštovanjeml Miran Šubic GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj VMk dan od 19.00 do 23.00 ur* ob iwd«ljah od 9.00 do 14.00 ur« MAKLER BLED Kranj, obrtna coni Primskovo, oddamo v najem pisarniški prostor v 1. nad. trgovskega objekta, izmera 24 m2, souporaba sejne sobe, kuhinje. ©76-461, 77' 026 _1413J Prodamo v Kranju okrepčevalnico 50 m2 v obratovanju z vsem inventaf jem. K 3 KERN, 221-353 ued Bohij- Podjele- prodamo GOSPODARSKO POSLOPJE 10 X 6 v 2 etažah, primerno za vikend na 16O0 m2 zemljišča. Cena 80 000 DEM.^ AGENT Kranj, ©223-485 i474jr Bled- prodamo LOKAL 7 m2 + 7 m2 dodatnih, cena 42 000 DEM. AGENT Kranj, ©223-485 1474! KOLESA Prodam plast, motor za otroke od 5' 9 let z baterijami. ©55-121 1452> Prodam MOTOR BT 50, I. 87, cen* po dogovoru. ©325-504 1452« Prodam KAWASAKI 750 GPZ, I.86, na ©211-281 I4fli Prodam moško dirkalno kolo Ro|) maraton in žensko kolo. ©326-869 14612 Moško šprtno kolo znamke PEU' GEOT, prodam. ©78-412 ueg Prodam VESPO 200, letnik 1983u generalno obnovljena. ©719-070 14637 Prodam MOTOR APN z mašino od E90. ©57-786_14M Prodam MOTOR TOMOS AVTO MATIK. ©891-139 uril Prodam gorsko KOLO, oprem« Shimano, 200 GS. ©245-138, Šolar OTR. OPREMA Dva kombinirana vozička za dvojčke ali tudi posamično, mode! PEG VELLO, ugodno prodam. ©78-314 2*2_ Prodam kombiniran voziček Inglesi' na kot nov. ©725-363 U6i< Prodam kombiniran zložljiv otroški voziček, vijolične barve, star eno leto, lepo ohranjen. ©311-228 u62> LOKALI MAKLER BLED - Kranj, center Cankarjeva ulica, oddamo v najem večje prostore za pisarniško ali podobno dejavnost II. nad. ©76-461,77-026 14137 Letence4a, Golnik (g)064/46-369 liCenje za slovesne priložnosti SOLARU - prvih 3 minut GRATIS ZA MATURANTE - POSEBNO UÇ0DN0 J OBVESTILA Italija - enodnevni nakupovalni izlet. Sreda, četrtek, ©49-442 12263 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem, torek, petek, sobota. »49-442 12287 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE pp telefonu ali osebno 0 9 0-41-43 156SIT/min Naročnike malih oglasov v Gorenjskem glasu obveščamo, da male oglase, oddane po telefonu, zaračunavamo po ceniku oglasnih storitev. Kuponov, ki jih pošiljate šele po predhodnem telefonskem naročilu objave, ne upoštevamo. Brezplačno objavo malega oglasa do 10 besed zagotavljamo z originalnim kuponom iz Gorenjskega glasa (objavljamo ga vsak prvi torek v mesecu). Se priporočamo! Malooglasna služba Gorenjskega glasa PRIDELKI Prodajamo SADIKE: jagod, malin, ribez, robide, hortenzije in pravi domači KIS, ocetna kislina 5%. Cesta 1. maja 4, Kranj, 324-97913013 ROŽE za okna in balkone lahko dobite na Sp. Brniku 30, ©422-666 13874 Oddam prvo in drugo KOŠNJO. Cena po dogovoru. Mali Marija, Sp.Veterno 4, Tržič, 57-085 ali 46- 635_^_ U225 Prodam cvetoče MAČEHE.© 332- 441 14509 Poceni prodam cvetoče SURFINIJE in BIDENS. Cena samo 150 SIT/ kom.045-532, pop. 14512 SADIKE PARADIŽNIKA, PAPRIKE in SLADKIH FEFERONOV odličnih sort, prodam.©45-532, pop._145U Ugodno prodam dveletne SADIKE žive meje liguster. ©802-537 14622 Prodam 500 kg SENA. «725-230 14642 _ Prodam JEDILNI KROMPIR DESIRE. ©43-326 _M« Prodam KROMPIR za sajenje erla, desire in jedilni erta. Kurnik, Sr. vas 136, Šenčur 14848 Prodam HIŠO s 838 m2 zemlje na Volčjem pri Brežicah - 50.000 DEM in GRADBENO PARCELO 819 m2 z vinsko kletjo In 3000 m2 njive -9000 DEM. Šifra: BREŽICE 13254 PRODAMO KRANJ Center starejšo hišo s trgovskim lokalom, 220.000 DEM; zg. Bitnje delno obnovljeno hišo z vrtom, 150.000 DEM, Kranj okolica lepo nedokončano vilo v IV. gr.f. s 500 m 2 bivalne površine na parceli 2500 m2, cena po dogovoru. PRODAMO NAKLO 1/2 hiše z vrtom, 122.000 DEM, nedokon. dvostan. hiša, 2 garaži, delavnica, na pare. 700 m2, 295.000 DEM. PODBREZJE visokopritlično. letnik 89, 230 m2, na parceli 710 m2, 230.000 DEM. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 13561 Prodamo BRNIK, starješo hišo na parceli 500 m2, 125000 DEM in nadomestno gradnjo na manjši parceli, 60.000 DEM; Britof nedokončano hišo, 3 etaže x 150 m2, na apreeli 1300 m2, 235.000 DEM; KRANJ na parceli 900 m2 hišo in 100 m2 nedokončane delavnice + stanovanje; BAŠELJ nedokončano hišo na parceli 700 m2, 150.000 DEM; DRULOVKA nedokončano vrstno hišo 180.000 DEM. PRODAMO Zalog pri Cerkljah dvostanovanjsk hiša, v IV.gr.fazi, na parceli 1200 m2, 170.000 DEM, Zalog pri Cerkljah na parceli 977 m2 vloskopritl., 8,5 x 11 m, montažna Marles; Stiska vas hiša v IV. gr. f. + 1 ha travnika, 100.000 DEM; Mojstrana hišo z gostinskim lokalom in vrtom, 350.000 DEM, možen delni odkup. DOM NEPREMICINE, 22-33-00 telefon_13562 KUPIMO od Kranja ali škofje Loke proti Ljubljani kupimo hišo z vrotm. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 13504 PARCELE prodamo gradbene Kranj Primskovo nadomestno gradnjo za poslovno stanovanjski objekt ob cesti na parceli 2533 m2, Škofja Loka center, ob cesti za posl. stanovanjsko gradnjo. 620 m2, 56000 DEM, Sr. Dobrava nad Pod-nartom 500 m2, Zvirče 842 m2, ob zelenem pasu, lokacijska dokumentacija urejena, 75 DEM /m2. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00 13565 LOCI INŽENIRING d.o.o., parcele naprodaj: Šmartno pri Cerkljah, 1500 m2, zazidljiva; Kranjska Gora - Podkoren, 2500 m2, zazidljiva; Poljane nad Jesenicami 580 m2, zazidljiva. »633-629,061/131-90-14 14238 Prodam HIŠO, enonadstropno, na pol opremljeno, z velikim vrtom, 1800 m2 in oddajam HIŠO v najem, s 1400 m2 v Britofu pri Kranju z vrtom, 700 m2, cena po dogovoru.»422-677 14286 V šortijevem naselju prodam GARAŽO TRIPLEX ©212-706 14377 V gostinjskem lokalu oddamo v najem prostor 40 m2 za igralne avtomate. Predplačilo za 1 leto. ©719-066 Dušan, po 20 h 14388 W-VIDEÒ-ÀUDI0-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA CD pionger 0SIicrvwod MINI STOLP PIONEER i 76.990 Sli TV ISKRA 55 TTX ST 64.990 Sil TV ISKRA 55 TTX 69.990 Sli SHERWOOD HI-FI SISTEM PO KOMPONENTAH 1103.680 SI' PHILIPS ENOJNI .. it!| RADIOKASETOFON ; 6 300 Sli PHILIPS VIDEOREC.H 42.990 Slf PIONEER ZVOČNIKI -,ij i!ri 2x 120W (POMP) 29.900 SIT SONY VHS E-180 ' 590 SITI SONY AUDIO UX-S60 : . 290 SIT KASETOFONI PIONEER i -10% KARAOKE STOLP PIONEER -10% n FONuno " H popust 5% POPUŠ1 NÜnÒA SAMO ZA OOJCMNQ " «TA KAD 10.000 srr .TA NAU 10O0OOSI! MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE. ALI POTROŠNIŠKI KREDIT'' ft^fl PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ^MM IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE ■ "tj CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Mlaka prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2. K 3 KERN, 221-353 14681 Prodamo v kranju hišo dvojček, 3 etaže po 50 m2, manjša parcela, cena 215.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353 14606 Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 hišo 9x9 m in poleg nje samostojno delavnico v IV. gr. fazi, ob glavni prometni cesti, cena 330.000 DEM. K 3 KERN, 221-353_14700 Prodamo v Cerkljah novo hišo, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14701 V najem oddam NJIVO na Loki pri Tržiču.Možno vrtičkarstvo.©224- 283 14730 Cerklje- Zalog prodamo bivalno HIŠO 6.6 X 11, staro 13 let, z vsemi priključki za 230 000 DEM. AGENT Kranj. ©223-485 14740 Zg. Brnik- prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 350 m2 z gospodarskim poslopjem za 30 000 DEM. Sprememba namembnosti ni potrebna. AGENT Kranj, ©223-485 14741 šk. Loka-Gabrška Gora, prodamo PARCELO primerno za vikend aH stanovanjsko hišo, 615 m2 zemljišča, sončna stran. Narejen izkop, elektrika, voda na parceli. AGENT Kranj, 0223-485 14743 Mače-prodamo starejšo HIŠO za 70 000 DEM, bivalno s 1000 m2 parcele. AGENT Kranj, Q223-485 14744 Potok pod Blegošem, ugodno prodamo VIKEND HIŠO za 100 000 DEM z vsemi priključki, opremljeno na 1000 m2 parcele. AGENT Kranj, ©223-485_14746 Križe Gozd, prodamo bivalno HIŠO, 800 m2 zemljišča, na 800 m nadmorske višine. V hiši so vsi priključki, za 83 000 DEM. AGENT Kranj, ©223-485_14747 Lavtarski vrh- prodamo bivalni VIKEND, do 1000 m2 zemljišča, za 30 000 DEM. AGENT Kranj, ©223- 485 14748 computer shop NOVO V KRANJU CD igre, igralne palice, multi medijske PC kartice, računalniki in tiskalniki ter ostali računalniški pribor .... Vodopivčeva 17 MOHORJEV KLANEC 9 22 20 30 BpaonfttyTn*aeo H P Ij.er Jet SL ODPKTO VSAK DUH OD ODO DO U OO IN 18.00 DO II.IO SOBOTA OD O.SO DO U OD Li-l: 1 si j 900 MHz brezvrvični telefoni TELEFAKSI - CENTRALE - MONTAŽA - SERVIS Najnovejši model KX-F 700 BX/S faks-tajnica-telefon-nož-glasovna pošta ATESTI BREZPLAČEN KLIC tel.:080-1590 BREZPLAČNE INFORMACIJE Hftelefon trade PE Ljubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel.: 222-150 VINO - kraška črnina 500 I in belo mešano 500 I, odlične kakovosti iz okolice Štanjela, prodam. ©067/53-104, zvečer U441 '» Prodam BRŠLINKE in zemljo za if presajanje. ©242-686 Ueta POSESTI ŠENČUR vrstno hišo 12x7 na parceli 380 m2; škofja Loka, starejšo hišo potrebno obnove, 100.000 DEM; Možnjanca nad Preddvorom vikend hišo, 9x7m, tei.. CK. 99000 DEM. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 13563 Bled stanov, hiša dvojček 251 m2 stan.povr., 600 m2 zemljišča, cena 330.000 DEM, stanova, hiša starejša 120 m2 stan. povr., 450 m2 zemljišča, cena 130.000 DEM, manjša nova stanov, hiša, 100 m2 stan. pov. malo zemljišča, cena 138000 DEM, star-eša stan. hiša, 1000 m2 zemljišča, 180 m2 stan. po., cena 230.000 DEM. MAKLER Bled, 76-461, 77-026 NOVOI NOVO! V NAJEM ODDAMO NJIVE ALI HLEV ZA KONJE. Pokličite »221-353_U167 Prodamo na Bledu večjo hišo na parceli 1000 m2, cena 330.000 DEM, v Lescah prodamo montažno hišo 8 x 8 m. parcela je 700 m2. K 3 KERN, 221-353_ 14704 , Prodamo v Žiganji vasi KMEČKO HIŠO na parceli 1600 m2. K 3 KERN, 221-353 _ 14705 ; Najamem starejšo hišo ali prostor / 'ahko kmetija v šk. Loki, Kranju ali okolici. ©623-181 14719 Boh. Bistrica, Bohinj obnovljena stanov, hiša 120 m2, malo zemljišča, cena zelo ugodna 128.000 DEM. MAKLER Bled, 76-461, 77-026 14146 LESCE novejša stanovanjsa hiša "jurček" z 260 m2 stan. pov. na 700 m2 zemljišča, kvalitetna in lepa hiša za ceno 396.000 DEM. MAKLER BLED, 76-461, 77-026 14147 Bled vila Vella, stara počitniška vila v samem centru mesta, 200 m2 stanovanjske površine in 800 m2 zemljišča, odlična lokacija za bivanje pa tudi za poslvono ali gostinsko dejavnost, cena ugodna 330.000 DEM. MAKLER BLED, 76-461, 77-026 14146 V Kranju prodamo garažo Triplex v pritličju na Planini. K 3 KERN, 221- 353 14165 V Kranju ali okolici najamem ZEMLJO za zelenjavni vrt 100 m2 -1 ha ter prostor za skladišče, mirno obrt./ Šifra: POGODBENO_i44so KUPIMO Kranj s gradbeno parcelo od 500 do 1000 m2 in večje parcele za montažno gradnjo na Gorenjskem. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 14490 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 14493 V Godešiču prodamo novo viso-koprtilično hišo. Staning, 242-754 14872 Oddamo v najem starejšo hišo z vrtom. STANING, 242-754 14873 Kupimo novo atrijsko ali visokopritlično hišo. STANING 242-754 14674 PRODAMO na Drulovkl končano atrijsko hišo, 400 m2 sveta in nedokončano atrijsko hišo. K 3 KERN, 221-353 14678 Prodamo v Škofji Loki primerno za poslovno stanovanjsko dejavnost, cena 145000 DEM (možno plačilo po obrokih, do dveh let), Šenčur visokopritlično enonadstropno hišo, cena 200.000 dem. k 3 kern, 221-353 14679_ PRODAMO na mirni, sončni lokaciji v Velesovem prodamo pritlično hišo z izdelano masardo, ločen poslovni objekt na parceli 2800 m2. K 3 / KERN, 221-353_ueao PRODAMO v Tržiču na "punktu" meščansko hišo, 4 etaže, v pritličju trgovine, cena 290.000 DEM, v Tržiču manjšo hišo v mestu, tudi primerno za poslovno dejavnost, cena 90.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 ueai V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2. K 3 KERN 221-353_uesa V Medvodah prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 z lokacijsko doku-mentacijo. K 3 KERN, 221-353 14689 V Dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1120 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353 14690 PRIREDITVE Narodno-zabavni ansambel vam igra na ohcetih In obletnicah. ©45-<■ 229. zvečer 13823 VENERA KLUB vabi vse, ki so sami, na spoznavne večer s plesom vsako 1. In 3. soboto v mesecu v Belinko, 2. v restavracijo Center v Lesce. Rezervacije za Izlet na Dolenjsko 25. maja. Mobitel 0609/631-868 1411è Kranjčan (44/177/72) brez razvad in obvez, samski - želim spoznati mlajšo žensko, lahko višje ali močnejše postave za prijateljstvo oz. skupno klasično življenje, situiran. Šifra: POMLAD "96_uwe Moški razočaran pri 43 letih išče damo za skupno pot. 0332-503, dopoldan 14W RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, ©061/611-078io739 ROŽE, razne vrste, za okna, balkone in vrtove poceni dobite na Sp. Brniku 30, ©422-666_14321 PANJSKE KONČNICE, lovski, ribiški, nabožni, pivski motivi.0332-555, 222-657 14517 liïlM^Ïjkiijiu^i) ^^^^^P KRANJ, Šuceva 27 4 ^^tfNč tel,242121 AKCIJSKA BREZŽIČNI TELEFONI, TELEFAKSI, CENTRALE, ZAŠČITE, MONTAŽE, ISDN TRIO IGRA za ohcet, za obletnice, v lokalih po želji tudi sam s frajtonarico. 0731-015_ "368 DUO KARINA vas zabava v lokalih in na porokah. 0225-724 14592 Prodam GARAŽNA VRATA 225x300. Podbrezje, ©731-321_i«^ Vrtne mize in klopi iz masivnega lesa, različnih dimenzij, ugodno. ©53-947 1«23 POSLOVNI STIKI STAN. OPREMA KRATOKORČNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVITVE PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN. ©422-193 13993 PODJETNIK-KRANJČAN, umirjen, pošten sprejmem partnerja-ko s pogoji(prostor, oprema) ali interesom s področij: Bio-kmetijstvo, trgovina, obrtne, intelekt. storitve. Šifra: RE-SNO-POGODBENO 1«47 Prodam dve POSTELJI, dve vzmetnici, cena po dogovoru.©860-228, zvečer_ "z«5 Oddam dobro ohranjene kuhinjske elemente. ©222-375_14531 »311- 14561 Prodam 6 kuhinjskih stolov. 337_ Novo sedežno kotno sedežno z ležiščem, prodam. ©323-663 ueee ODKUPUJEMO DILNICI MERCATORJA BREZ PROVIZIJE, CANKARJEVA 11, 1000 LJUBLJANA (pri operi) od 10. -16. ure. Tel.: 061/210-174 ^ in 126-20-70. ŠPORT ODHAJATE NA MORJE, potrebujete ŠOTOR za 4 osebe, z baldahinom, skoraj nerabljen. Pokličite na telefon 50-950 po 20. h, kjer omenjeno zelo ugodno prodajamo._"726 STORITVE VIKENDI: Podljubelj prodamo brunarico 5x7 m z ločenim garažnim objektom, parcela 1400 m2, cena 150.000 DEM, nad Tržičem (pod Dobrčo) prodamo čebeljnak z dokumentacijo in 100 m2 parcelo, Krvavec prodamo počitniški apartman na Krvavcu, Duplje prodamo brunarico 4x5, ni dokumentacije, parcela 530 m2, cena 27000 DEM. K 3 KERN, 221-353 ,4,66 Prodamo v Hotemažah enonadstropno hišo s parcelo 2000 m2. v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2. možno je dokupiti še parcelo 500 m2. K 3 KERN 221-353 14702_ Prodamo v Kranju večjo hišo (stari hiši je prizidana nova hiša), namenjeno predvsem večji servisni dejavnosti s trgovino, cena 795.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14703 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...©242-0372243 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na 0324-698 in bela tehnika na 331-301, od 9. do 17. ure 2405 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30% prihranka pri kurjavi. Prepiha, prahu in hrupa ni več! 0061/813-553, 061/ 814-913_2606 MONTAŽA ARMSTRONG spuščenih stropov, obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem ali gipsom. 049-416' 5621 Družba za gradbeništvo dela notranje omete in fasade z lastnim odrom, cene zelo ugodne, o kvaliteti se boste prepričali sami. Naročila sprejemamo na tel. 064/736-327 od 18. od 21. ure S405 IZPOSOJAMO GOSPODINSKE ČIS-TILNE STROJE IN SPREJEMAMO NAROČILA ZA ČIŠČENJA POSLOVNIH IN STANOVANJIH POVRŠIN. HRIBAR - BLESK, 0331-431, Planina 3, Kranj, vsak delavnik. Možno plačilo na več čekov. 10181 Čiščenje itisona, tapisona, sedežnih grt., vinas ploščic, toplega poda...ČISTILNI SERVIS LESKET, 0 in fax:211-338 10183 CISTERNO za kurilno olje vam izdelam v vašem prostoru ali po meri. 0 806-069, 0609/635-262 10399 PRALNE, POMIVALNE STROJE, ŠTEDILNIKE, popravimo hitro in strokovno.0331-450 10575 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV- če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite.0332-053 10598 ČISTILNI SERVIS METOD.d.o.o., Vam nudi čiščenje vseh talnih površin (zaščita, premazi) sedežnih garnitur, stekla, pranje zaves.. ©064/326-969 11126 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. ©422-193 11964 Kadar potrebujete prevoz do 16 oseb, pokličite 686-019 12285 SENČILA NINO-vam nudi žaluzije, rolete ter lamelne zavese.JESENICE, 0861-806 12776 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. 0621-443, po 19. uri usos Delamo vsa zidarska dela in fasade. Zidamo s kamenjem, delamo vse vrste škarpe in tlakovce, zelo ugodne cene. 0241-591 od 19. ure dalje 13625 DIMNIKI! Če imate težave z vašim dimnikom, nas pokličite! Sanirali ga bomo z vstavitvijo tuljav iz nerjaveče pločevine.0063-701-709 in mobitel 0609-615-205_14263 Žaluzije, rolete, lamelne zavese, plise zavese ter komarniki. Izdelava, montaža, popravilo, ugodne cene, izbira barv, možnost plačila na oboke. 0061/13-22-001 in 061/ 662-270 nase m m oomE Imam prostor delavnico - skladišče -grem v partnerstvo ali delo na domu. 0332-509_uspe Iščem podjetnika za realizacijo prodaje kolekcije 24-ih unikatnih tapiserij izjemne sporočilne vrednosti. 0310-588, popoldan 14634 POZNANSTVA Ali boste celo življenje sami? Agencija AMOS največja agencija za ženitev, prijateljevanja na Slovenskem. Za celo Slovenijo (20-80 lét). Kontakti takoj. 0065/28-853 NON STOP_14076 Če si želite pravega življenjskega partnerja, pokličite Afrodito 324-258, ki vas obenem vabi na ples 4.5.96 v hotel Transturist Škofja Loka. 14557 HITRO IN PO UGODNI CENI POPRAVIMO IN VZDRŽUJEMO OKNA, NOTRANJA IN BALKONSKA VRATA TER MONTIRAMO IN DOBAVIMO ROLETE, ŽALUZIJE TER STENSKE, STROPNE IN TALNE OBLOGE, GAVRAN, d.o.o. TEL/FAX: 064/266-595 iZDELOVAME estrlhov. Klemene, tel.:47-813 VODOVODNO INSTALACIJO: NAPELJUJEMO, OBNAVLJAMO, POPRAVLJAMO (TUDI MANJŠA POPRAVILA). 0218-427-(zvečer ali ZJUtraj) 14469 MREŽE PROTIVLOMNE kovinske za okna in vrata, ter elemente za ograje izdelujemo po naročilu. 045-129 Starejši poročni par brez otrok išče garsonjero ali 1 ss stanovanje v Kranju. 0326-969 12167 PRODAMO: Kranj Planina II; 2 ss, 68 m2A/ll., 100.000 DEM; 1,5 ss, 59 m2, 1400 DEM/m2; Planina III 1 ss, 53 m2, 1500 DEM/m2, prepis dec. 96; Zlato polje 2 ss, novo, 56 m2. 90.000 DEM, 1 ss, 37 m2, 1300 DEM/m2, Drulovka 1 ss, novo, 33 m2/l., brez CK 1550 DEM/m2; Savska Loka, 2 ss, 76 m2, brez CK, 1100 DEM/m2; Podlubnik II, leo, 3ss, 75 m2A/ll., 115000 DEM, Šenčur 1ss, 42 m2/pr., 63000 DEM; Bled 3 ss priti., 75 m2, 125000 DEM; Tržič 44 m2/lll, brez CK, 1000 DEM/m2, vseljivo avgusta. Železniki, 1 ss/pritl., novo, 47 m2, 60.000 DEM, Kamnik 2ss, 65 m2/ll., 2 balkona V-Z, 1450 DEM/m2. DOM NEPREMICINE, Koroška 16, Kranj, 022-33-00 13559 J&CL* LAKI-BARVE-LEPILA Trqow'no Savska c. 14, Kranj, tel., fox: 064/222-627 dčiovnt čas 7.-12. ure, 13.-17. ure, sobota 8. -12. ure MIZARJI • PARKETARJI REPROMATERIAL ZA MIZARJE IN PARKETARJE ■ LAKI BLUZILA ■ LEPILA »VIJAKI ■ POHIŠTVENE SPONE ■ VODILA ■ BRUSNI MATERIAL LEPILO ZA PARKET 5.448,00 SIT LAK ZA PARKET 15m2 6.480,00 SIT LAMELNI PARKET EXTRA KV 2.520,00 SIT/m2 SADOU N- ORIGINAL 51 4.108,00 SIT Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -izdelujemo, montiramo in popravljamo. Q213-218 14558 Iščem zidarsko in fasadersko delo. Imam skupino delam kvalitetno in hitro. ©401-316 14559 Ugodno popravljamo in vzdržujemo, dobavimo in montiramo okna, notranja in balkonska, vrata, rolete, polkna, žaluzije ter stenske stropne in talne obloge. Gavran.d.o.o., tel., fax: 266-595 1456O POZOR! NAJKVALITETNEJE, POCENI IN HITRO IZVAJAMO VSA ZIDARSKA DELA (omete, fasade.,..), ADAPTIRAMO STAREJŠE HIŠE, PREVZAMEMO TESARSKA DELA IN OPRAVLJAMO KERAMIČNA. Vse ostale informacije dobite na telefonu 50-950, vsak dan od 20-21 h. 1457è RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 14840 SERVIS HLADILNE TEHNIKE, pre-vitje elektromotorjev, rotorjev električnega orodja. Pivka 20, Naklo, 47- 490 14718 STANOVANJA ODDAMO 3 ss, 74 m2, opremljeno 550 DEM/mes., pol.celoletno predplačilo; HOTEMAŽE 4 ss s pos. vhodom v hiši z vrtom in garažo, 700 DEM/mes; NAJAMEMO KRANJ poslovnež najame neopremljeno 1 ss s predplačilom. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, O22-33-00 Kupim 1 ss ali garsonjero, 1. nad. ali dvigalo. O061/573-079 13952 Bled, 3 ss, 74 m2, priti., ki. etaža, 121.000 DEM, Bled 2,5 ss, 64 m2, I. nad. 115.000 DEM. Makler Bled, 76-461, 77-026_uní Boh.Bistrica 3 ss pritličje, 68 m2, cena 89000 DEM, Boh. Bistrica Sarsonjero, IV. nadstropju, 23 m2, 2000 DEM. MAKLER Bled, 76-461, 77-026 14142 Radovljica 3 ss III. nads. 64 m2, Vila bloki, 98000 DEM, Radovljica 2,5 ss viosko pritličje, 62 m2, 98000 DEM, Radovljica, 2 ss visoko pritličje, 60 m2, 92000 DEM. MAKLER BLED, 77-026, 76-461 14143 Podnart-prodamo 1 ss stanovanje, 42 m2, staro 9 let, vsi priključki, prenovljeno za 55 000 DEM. AGENT Kranj,0223-485 14745 Kranj-najamemo več GARSONJER ali 1 SS STANOVANJ za znane interesente. AGENT Kranj, 0223- 485 14750 NEPREMIČNINE d.o.o. Ljubljana, Cosposvetska 5 061 125-14-61 PC PLANINA 3 064/325-764 Jesenice prodamo več stanovanj vseh velikosti in različnih starosti na Jesenicah, cena m2 je od 850 - 1100 DEM. MAKLER Bled, 76-461, 77-026 14144 ODDAM 1 sobno stanovanje v Podlubniku v Škofji Loki. 0631 -439 14202 LOCI INŽENIRING.d.o.o. stanovanja naprodaj: Jesenice, trosobno, 64 m2; Tržič, enosobno 40 m2. 0633-629, 061/131-90-14_14237 LOCI INŽENIRING.d.o.o.. več stanovanj različnih velikosti, kupimo. 0633-629,061/131-90-14 14230 S 1. oktobrom ODDAM za dobo 2 let 2 sobno stanovanje v šk.Loki na Partizanski cesti z možnostjo podaljšanja. Pogoj: predplačilo do 15. avgusta. 0620-273, po 20. uri 14307 RADIO 104.5 107.3 m 105.9 t- M 107.5 OGNJIŠČE t«U52-11 26_ fax. 152-13-62) SATELITSKI SISTEMI * Amstrad, Plače, Echostar4 cca 30 TV IN 45 RADIJSKIH POSTAJ z montažo že od 519 dem dekoderji, kartice za filmnet* *vrtuivt sistemi (70 tv + 70 rad.)* •obročno odplačilo* SAT-VRHOVNIK ŠK. LOKA, GODE&IČ 125 TEL,:064 633-425 ODDAMO opremljeno 2 ss v Šenčurju, vseljivo 1. junija. ROB-SUŠ.d.o.o, 324-165 14315 Stanovanje 44 m2, MENJAM za večje v Kranju.041-997 14520 V Podnartu prodamo 1 sobno STANOVANJE 42 m2 z balkonom (v bloku). 0731 -653 14552 Na področju Kranja kupim 2,5 ss ali 3 ss, plačilo v gotovini. 0325-743, popoldan 14543 AVTOMEHANIKA KRMEU avtokleparstvo • avtoličarstvo • avtoelek trika • prodaja rezervnih delov Del. čas: delavnik od 6. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure CITROEN SERVIS Gorenja Dobrava 7, 64 224 Gorenja vas Tel./fax: 064 681 094 wrar Prodamo Jesenice 4 ss 102 m2 + garsonjero 17 m2 v privatni hiši, cena 70.000 DEM. K 3 KERN 221-353 14692 Prodamo Kranj 3ss na Zoisovi, 4. nads., cena 95000 DEM. K 3 KERN 221-353 14693 Prodamo Kranj 2 sobno stanovanje 68 m2, cena 95000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14694 Prodamo na Bledu 1 ss 35 m2, 3 sobno z atrijem 74m2, 4 sobno v 1. nad. 93 m2. K 3 KERN, 221-353 Prodamo Kranj 2.5 sobno 80 m2 na Planini v 4. nads., selitev takoj. K 3 KERN. 221-353_14696 Prodamo Kranj 3 ss 82,30 m2 na Planini 1 v l.nad., prodamo ali menjamo za cenjše, tudi brez CK. K 3 KERN 221-353_14697 KRANJ Planina II oddamo dvosobno STANOVANJE 65 m2, opremljeno, 550 DEM/mesečno, predplačilo. POSING, 224-210_14706 KRANJ 4 sobno stanovanje, 70 m2, opremljeno, 600 DEM/mesečno. POSING, 0224-210_14707 KRANJ - okolica kupimo garsonjero, enosobno, dvosobno ali trosobno in tudi več sobno stanovanje. O 222- 076 14708 V Kranju ODDAM SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice.Q324-766 14733 Kranj- kupimo več 1 ss stanovanj za znane interesente. AGENT Kranj, O 223-485 14739 Staning Kranj NEPREMIČNINE tel.: 242 754, Tekstilna 7 VOZILA Odkup, prodaja in prepis vozil. O 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto škofja Loka. 5658 Enodnevni nakupovalni izlet v Italijo. Sreda, četrtek, 049-442 12262 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem, torek, petek, sobota. 049-442 12268 Odkup in prodaja rabljenih vozil in prenos lastništva. ©325-981 12595 Prodam Z 750 LE, letnik 1983, 60.000 km, dobro ohranjen. Q720- 180 ,\ 14174 DAIHATSU CHARADE CS TD, letnik 1990. Q41-804 14236 R 4 GTL, letnik 1985, reg. prodam za 1000 DEM. 0325-062, 331-552 14253 , Prodam LADO NIVO diesel, 1.87, zelo dobro ohranjena.0720-180 ■ 14322_____ Prodam JUGO 45 A, I.87.Q224-578 14390 Prodam ALFO 164 TWIN SPARK, letnik 1989 in GOLF JXB, letnik 1989, lepo ohranjen. O 401-479 14439 Rent-a-car Keržan, d.o.o., tel.: 45-043 Ugoden NAJEM vozil! Golf HI. že za 800 DEM/mesec, -AKTUALNO - AUDI 80 AVANT, ABS, klima -za poroke! R 5 CAMPUS, 5 v, I.90, 59000 km, prodam. O721-493_14453 Prodam FIAT REGATO 100 SIE, letnik 1987. Q731-491_14467 Prodam z 128, letnik 1988, cena po dogovoru. 045-709 14505 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto.0730-577, po 17 h 14510 Prodam GOLF GTI, 16 V, 1.91, 95 000 km, ugodno, nujno.0242-513 14511 Prodam VW CARAVELO, starejši letnik, obnovljeno, reg. do 12. 12. 1996, cena ugodna.O323-034 14515 Prodam Z 101, I.87, bele barve, reg. do maja 97, cena po dogo-voru.Q061-627-309 14516 ;AVT0KLEPARSTV0 ÍMÍÍ Hraže 9 {Lesce}, tel.:733-260 R 5 CAMPUS, 1.12/91, kovinsko siv, prodam za 8200 DEM, prevoženih 33 000 km.0212-270_14519 Prodam Z 850, 1.84, drugi lastnik, garažiran, dobro ohranjen, možen ogled. Informacije na Q685-227 14522 Prodam FORD TAUNUS v okvari (mašina zaribana), karoserija zelo dobro ohranjen, I. 87, temno rdeč, Gashi, Selca 80, Selca 1452è TALON Zgornje Bitnje 32 i tel.: 064/311 032 v m ODKUP m PRODAJA m PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) Ugodno prodam osebni avto R 4, letnik 1984 in cisterno za kurilno olje 3000 I. 081-302 U530 R 4 bele barve, letnik 1986, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. O 422-212 14532 Z 101 GX 1.1, letnik 1987, reg. do avgusta, 1500 DEM. Q327-28914533 Z 101 GTL, letnik 1985, reg. do maja 1997, radio, vlečna kljuka 1300 DEM. 0324-708 14534 EJfGflNTflR ■LzJ Bratov Praprotnik 10, NAKLO Telefon/fax: 064/47-035 PRODAJA . ^^/ju:^ IN MONTAŽA *Z&3?. ^ IZPUŠNIH SISTEMOV Prodam OPEL SENATOR, 2500 I, I. 85, reg. do 4/97, in SABB 99, reg. do 2/97. Q46-655 ali 215-302 14541 Prodam FIAT 128, registriran do 10/ 96, cena po dogovoru. 0730-082 14543 Prodam UNO 60 S, letnik 1986. 047-522 14546 FORD ORION 1.6 I, registriran do 7.7.96 z vso opremo ugodno prodam ali menjam za cenejše vozilo (R 5). 0061/627-029 1W Prodam LADO NIVO z spojlerjem, staro 6 mes. za 1 mio 150. O76-623, od 7-19. ure 14549 GOLF 1.3 letnik 80, reg. III/97, bele barve, , 1900 DEM, prodam. Q47- 628 14562 NISSAN PRIMERA 2.0 SLX, I. 91, 4 vrata, 101.000 km, klima, katalizator, servo volan, cent.zaklepanje, 16 V, tonirana stekla, prodam. O242-277 14664 ŠKODA FORMAN 135 GLX, I. 93, 50.000 km, sončna streha, prodam. Q242-277 14565 NISSAN SUNNY 1.4 SLX, I. 93, 60.000 km, 5 vrat, servo volan, centralno zaklepanje, električna stekla, prodam. Q242-277_i4see NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I. 11/87, 170.000, 4 vrata, rdeč, reg. 7/96, prodam. Q242-277 14567 101 SKALA 55, I. 12/89, 35000 km, ohranjen, reg. do 12/96, prodam. Q242-277_14568 UNO 45 S, I. 92, 46000 km, 3 vrata, reg. celo leto, prodam. Q242-277 14589_^^^^^^ OPEL KADETT CARVAN CLUB 1.6 I, I. 88, reg. 10/96, radio, prodam. 0242-277 14570 Ugodno prodam avto OPELVECTRA 1.8 I. I.92, prvi lastnik.0215-757 14580_ Prodam Z 101, I.83, reg., cena 800 DEM. Q47-127 14583 Kupim R 4 ali JUGO od I. 88-91 od najboljšega ponudnika.Q41-893 TOYOTA CARINA XLI KARAVAN, letnik 94/1, 117.000 km, klima, cena 22,500 DEM, prodam. Q0609/631- 470 H585 Prodam Z SKALA 55, I. 89, reg. do novega leta in JUGO 45 AX, I. 88, reg za celo leto. 0326-507 14588 Proaam GOLF II 1.3 bencin, I. 88, 95000 km, metalno siv, lepo ohranjen. 045-234 ali 45-307 14590 NISSAN MICRA 1 CLX, 1.90,80.000 km, 3 vrata, sončna streha, radio, črna, prodam. 0242-277 14571 Prodam Z 101 GTL 55, I. 87 in moped APN 6, prodma. 0401-440 14573_ Prodam VW HROŠČ, I.75, v voznem stanju, nereg., za 1000 DEM.0216- 200 14574 Prodam R 5, 3 V, 1.91, metalno čma.0631-004 ter 622-529 14575 Prodam Z 101, l.86,reg. potekla.0634-808 14577 Prodam JUGO 60, I.90, prevoženih 67 000 km.O802-031 14579 AyTO»| Brezje 78 A MtefcS 738-996 MARKKU 0609 639-543 AVTO SERVIS. AVTOKLEPARSTVO. AVTO VLEKA - NON STOP TRGOVINA Z REZ. DELI ZA ZASTAVA - RENAULT - VW - JAPONSKI AVTOMOBILI - TERENSKA VOZILA VuLKANIZEBSTVO AVT00PTIKA op. H. Verdnika 23a, tel.:064/862-550 NA ZALOGI VSE VRSTE AvTOPlASČEV DEL CAS: NON-STOP JUGO 45, brezhiben, reg. celo leto, H 4 luči, avtoradio, zelo ohranjen, prodam za 1600 DEM. Mošnje 22A, Radovljica 14594 Prodam OPELVECTRA 2.0 CD I. 92/ 3. AVTOPRIS, 312-255_14596 Kupujemo LADE I. od 85 do 91 plačamo, takoj. Q312-255 14597 Prodam FIAT UNO 45 FIERI. 90. AVTOPRIS 312-255_U5B8 Prodam OPELVECTRO 2.0 CD I. 92/ 3. AVTOPRIS 312-255_14599 Prodam OPEL KADETT limuzina I. 89. AVTOPRIS, 312-255 14600 Prodam ali menjam VW transporter I. 84, možen kredit, ugodno. ©714- 060 14606 Prodam AUDI 100 TDI 2.5 I. 92, možna menjava. Q312-255 u«* Prodam FORD FIESTA 1.3 I. 92, dec. 11/96. AVTOPRIS 312-255 1460T Prodam R 9, I. 82 in R 4 GTL, I. 87. AVTOPRIS 312-255_14608 Prodam HONDA CL HB I. 90, cena 11000 DEM. AVTOPRIS 312-255 14609 Prodam JUGO 55, letnik 1989 in Z 128, letnik 1987. Q46-561 uevi Prodam R 4 GTL, letnik 1987, reg. do 2.9.96. 0802-624_ueifl PEUGEOT 106, letnik 94/95, reg. eno leto, ohranjen, ugodno prodam. 0725-055, 0609/643-054 14620 GOLF JX 1.3, letnik 1987, model 88, 145.000 km, reg. do 10/96, prodam. 0241-307 1462« ZA POPOLNO NEGO VAŠEGA AVTOMOBILA s*: ROČNA AVTOPR ALNICA Cesta na Brdo 22, Kokrica - Kranj (nasproti podružnice O.š.) ., telefon; Q64 217 529 AVTOKLEPARSTVO In LIČARSTVO MARKIČ Podbrezje 246, 731-467 vam nudi kvalitetna dela na ravnalnih mizah GLOBALGIC in CAROUNER ter pogodbena dela z zavarovalnicami ADRIÀTIC, TRIGLAV, TILIA. Bralcem Gorenjskega glasa podarjamo s tem oglasom 10 % popusta na delo. Prodam LADO SAMARO 1500 3 v, I. 93. AVTOPRIS 312-255__14601 Prodam WV TRANSPORTER 1.6 diesel, I. 84, reg. do 4/97, cena po dogovoru. 312-255, po 7. uri 14502 UNO 60 S, letnik 1986, reg. do okt. lepo ohranjen, po dogovoru. 0421- 191 14603 R 4 GTL, I. 87, reg. 97/4, 84000 km, ohranjen, 2300 DEM. Q422-777 Prodam BMW 520 I 2.4 V, letnik 1992, kovinsko rdeč, ohranjen, 047- 340_14656 KADETT 1.6 E, Club karavan, letnik 1989, odlično ohranjen, z dodatno opremo, prodam. 0620-817 uese GOLF JXD II, letnik 1996, reg. 22/96 in Z 101 I.87. Q714-311_ueM Prodam GOLF diesel 85 S PAKET, cena 4200 DEM, motor obličen. 0310-537_14661 Prodam GOLF. letnik 1985, garažiran, registriran do maja 1997. O 730- 690 _14668 Prodam R 4, letnik 1991. Q43-436 14669 Prodam R 5, letnik 1991, 79000 km, bele barve, 5 v. 0215-707 14671 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1993/8 ali menjam za cenejši avto. O 880- 042 14699 PTFE TEFLONSKA MAZIVA Zakaj QMI...? * do 88% manjša obraba * povprečno 12% višja kompresija * povprečno 5% manjša poraba * povprečno 7.3% večja moč * lažji zagon * enostavno doziranje pri menjavi olja * manjša poraba olja * uporaba v avtomobilizmu, industriji in navtiki ...Ker varčuje vaš denar in varuje vaše okolje! UPORABA V BENCINSKIH MOTORJIH POPOLN SISTEM ZA ČIŠČENJE V TREH STOPNJAH očisti rezervoar in sistem dovoda goriva, obnovi motor, izboljša karakteristike, zmanjša porabo goriva, zmanjša emisije strupenih snovi v izpuhu POOBLAŠČENI PRODAJALCI: AVT0C0MMERCE, 213-977; B0LTEZ; 331-639; FORD SERVIS 52-711; D0NK0, 241-298; PLESTENJAK, 326-238; PINTAR, 212-191; V0MBERGAR, 242-137; TRG0C0M, 222-388; ALPET0UR, 242-589; KM -Krvničar Milan, 422-221; CHEM0, 241-442; KADIVEC, 41-573; KUNČIČ VOJKO, 47-169; VRTAČ, 43-019; VAUAVEC, 211-977; NBA 719-099; GOLOB, 064/733-506; ČOP 84-366; ŽMIG0VC, 861-015; AVTO IN, 862-225; MAŠA, 861-20; M0NY, 78-600; MARENK, 741-213; BOGATAJ, 58-850, BENEDIČIČ, 58-771; JENKO, 632-346; PROFIL, 631-240; FAZER, 621-073; LUSINA, 632-286; rïMll AVT0ŠP0RT, 611-450; TAP0S, 613-352; SIMAX 721-656; MIŠA, J, CIM 721-120; BENCINSKI SERVISI 0MV-ISTRA VERUGO, d.o.o., Mestni trg 27, Šk. Loka, tel.: 624-228, fax: 623-087 Prodam GOLF JXD. I. 88/12, prva reg. 89/3, rdeče barve, 3 v, reg. do 21 97, drugI lastnik, 62000 km, avtor-adio, vlečna kljuka, nova platišča, cena 10700 DEM. «326-679 14« Prodam osebni avto SUBARU JUSTY 10 prevoženih 37000 km, letnik 1991, dolično ohranjen. »213-713_14838 Prodam R 5, letnik 1985, rjave barve, lepo ohranjen, cena po dogovoru. 045-557 14036 GOLF 1.3 B, letnik 1986 in GOLF 1.3 I. 81-82, zelo ohranjeni ugodno prodam. «323-298, 0609/643-202 14639__ Prodam GOLF letnik 1985 in Z 101, letnik 85-86. «221-097_i404i JUGO 55, letnik 1988 in JUGO 45,1. 88, lepo ohranjen, ugodno prodamo. «323-298.0609/643-202 14644 ŽE pETO IeTO lADOREfJ NAJBOLJŠA avtošoIa. EdiiMA šoU, ki je dosEqU EVROPSKO USPEŠNOST. Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h cjppoldne in ob 18 popoldne ODKUPUJEMO LADE, uredimo prepis, cena konkurenčna, plačilo takoj. «323-298. 0609/643-20214645 Odkup-prodaja rabljenih avtomobilov In urejanje prepisov. «323-298, 0609/643-202_14647 Prodam R 19. «713-069 t*« Prodam SWIFT SUZUKI 1.3 GLX, letnik 12/90, rdeč. ohranjen. 047- 340 14660 Prodam PASSAT KARAVAN C 60. letnik 90, Izredno ohranjen. «47-340 14651_ Prodam GOLF JGL, letnik 81, prva barva, ohranjen. «47-340 Mag Prodam MERCEDES 1.8 E. letnik 1991, rdeče barve, ohranjen. 047- 340 14654 Prodam ASTRA KARAVAN CLUB 1.6 I. letnik 92, ohranjena. 047-340 14655 POSEBNA PONUDBA VECTRA 1.6116V - 4V m«t.in, Mirna 36.000 DEM 4Vmetalik' RABLJENA VOZILA 2^E(?^20i 16vCD KARAVAN ft3& 95 38 5°0 DEM CORSA 1,50 SWING-gPWTO '94 15.400 DEM VRBA, d.o.o., STRUŽEVO 4 TEL: 064/211-090 Prodam HONDO 1.4 I. 91, rdeče barve, lepo ohranjena, ogled po 18. uri. Maksimovlč 323-333 14709 Prodam R 18, letnik 1979, cena po dogovoru. 0738-008_14712 Prodam GOLF JGL, letnik 1980, reg. do julija. 0323-589_uns Prodam JUGO 45 A. letnik "W87. «50-840 1*717 Odkupujemo vse vrste karamoblir-anih vozil, ogled na domu, plačilo takoj. «633-534 14720 AVIO-i\dio-3hrm-mobitel-SYSlEMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel.. Fax: 06 4/4 1 0 16 AVTOAKU S TIKA AVTO ALARM mobitel poob:»éò«r>i servis z« prodajo In montažo Prodam OPEL KADETT 1.3 GL, SOLZA, metalno srebrne barve, ohranjen, I.85. Inf. v soboto po 16 h na «403-115 14723 Prodam UNO 1 IE, I.94, kot nov, kovinsko zelene barve, 5 V.0332- 761 14734 Prodam JUGO 55 in JUGO 45,1.89. dobro ohranjena.0332-761 14735 Prodam DIANO, I.78.O403-083 14736 R 5, bel, I.90, lepo ohranjen, 5 V, prodam.«218-545_14737 AVTOINTEX proda več vozil: JUGO 60, I.89, OPEL ASTRA KARAVAN, 1.4,1.92, Z POLY I.89, SEAT IBIZA1.5 SXI, I.90, GOLF, I.86, 87, 89, PEUGEOT 309 GL, I.86. PEUGEOT 405 GL. 1.6. L.89. CITROEN AX , I.87, I.92. R 11 GTL, I.86, NISSAN SUNY, I.88, 90, HYUNDAI PONY GLS 1.5, 1.91, OPEL ASCONA 1.6 S, I.85, OPEL ASTRA GL, I.92, ODKUPIMO LADE, KREDIT.«224-029 14736 Prodam GOLF diesel, 1.69/12, metalno moder, 5 brzin, temne šipe, oprema.«802-014_14751 ZAPOSLITVE 2000 DEM redno ali honorarno z DZS. «53-410, 0609/634-584 11129 Iščemo potnike za prodajo medicinskega aparata. 058-764, od 8-10. ure, od 15-21. ure na 053-136 13697 Takoj zaposlimo mlade fante, ki so pripravljeni poprijeti za vsa dela v gradbeništvu. 00609/643-512 14209 Zaposlimo prijetno dekle z ustrezno izobrazbo za strežbo v pizzeriji. 00609/635-860. po 12. uri 14587 Iščemo zidarsko skupino za zidavo nove hiše. 0881-997, od 17. do 19. ure 14691 Zaposlim dekle z gostinsko šolo za delo v lokalu. 0213-535 14062 Iščem izvajalca za prekrivanje strehe. 0634-000 14004 DELODAJALCI POZORI Potrebujete pomoč za delo v pisarni, tajnico oz. nekoga, ki vam bo postoril vsa pisarniška dela. Oglasite se adminis-rativnemu tehniku, šifra: VESTNO DELO_14724 POZOR! Iščete DELAVCA za pomoč oz. priučltev. Sprejmem tudi druga dela.1350-950, dop. 14728 ZAPOSLIMO ŠIVIUO ALI KROJA-ČICO Z NAJMANJ 5 LET DELOVNIH IZKUŠENJ. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni. Bolero Oblak, Savska c. 60 A, Kranj 14729 Zaposlimo MONTERJA stavbnega pohištva, senčil in lesnih oblog. Lekero d.o.o., C. na Rupo 45, Kranj, 0245-124 ali 245-125 14731 Prodam PUJSKE težke od 20-25 kg. 0682-745_14596 Prodam ali zamenjam za bikca 8 mesecev telico sivko. 0061/612-972 14010 ŽIVALI PURANE težke širokoprsate pasme različnih starosti za rejo, prodam. 0217-128_13771 Rjave JARKICE stare 3 mesece prodam. Oman, Zminec 12, šk. Loka, 0621-475_14177 KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo, Erodam. Oman, Zminec 12, Sk. oka, 0621-475_uito Kupim več telet, bikcev simentalcev, starih do 14 dni. 0632-545 14250 Prodam več telet od 1 do 4 tednov in enega za zakol. Porenta Franc, Sp. Bitnje 19, 0311-962, od 8-9.ure 14338_ Prodam JAGENJČKE za zakol, lahko tudi očiščene. 045-171 14303 PURANE 3 KG po 1100 SIT/kom prodam. Suhadole 12, Komenda, 0061/841-375_14449 Prodam dva plemenska ovna starosti 6 In 12 mesecev. 057-802 14504 KUNCE, FRANCOSKE OVNAČE. samice z mladiči ali brez, prodam.045-532, OOP. 14513 Prodam mlade KOZE. Zg. Bitnje 142 MUSIČ • MENGEŠ TEL: (061) 738-619 Travniška brana z obojestranskim delovanjem, z njo izravnavamo krtine in dobro prečešemo travo. Brana razreze in razvleče hlevski gnoj, kar omogoča bujno rast. Zaradi svoje prilagodljivosti je zelo primerna za hribovite predele in pašnike. Kava bar v centru Kranja TAKOJ ZAPOSLI ŠTUDENTKO za delo v lokalu. 0 222-430_ Zaposlim MIZARJA ali delavca z izkušnjami v mizarstvu. 0242-505 14304 Dodatno honorarno delo dobi komunikativna oseba (ni akviziterstvo). 00609/618-714, 061/13-22-001 Iščemo šoferja B in E kategorije. Šifra: IZKUŠENOST 14414 Iščemo akviziterie za prodajo medicinskih naprav. 055-446 In 802-274 14452_ ŠOFER B.C.E kat. išče vožnjo po Sloveniji. 0421-137_usoo Zaposlim PIZZOPEKA in NATAKAR-ICO.00609-638-557_14523 Redno zaposlim TRGOVCA-KO. v popoldanskem času. 052-367 14526 Zaposlimo urejeno dekle za prodajalko v modni trgovini na Jesenicah. Zažellien poslovodskl izpit. 083-086, dopoldan 1453è Redno zaposlim dva delavca, za delo v proizvodnji in predelavi lesa. 064-378 14540 Prodaja spominkov na Blejskem otoku. 077-574_usa VERČIČ.d.o.o., zaposli TRGOVKO živilske stroe. 076-623 14548 Iščemo KV NATAKARJA in KV NATAKARJA ter KV KUHARJA aH kuharico. 0312-501 14555 Zaposlimo STROJNIKA za rovoko-pača MF HX 50.0326-515, 0609-620-471 14502 Zaposlimo NATAKARICO za delo v strežbi. 047-610 14721 KAMNOSEŠTVO Kašpar, Na Kalu 16, NAKLO, tel.: 47-875, 47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, NAPISOV OKENSKIH POLIC, STOPNIC, TLAKOV IN BALKONSKIH OBLOG Prodam KRAVO frizijko S TELETOM. Moste 12, Žirovnica 14536 Prodam čistokrvno dolgodlako nemško ovčarko, staro 8 tednov. 047-461 14542 Oddam DOLGODLAKEGA VOLČJA-KA, mešanec, 7 mesecev. 0891- 804 14524 TELICO prodam, staro 10 tednov. 064-297 14527 Kupim 10 dni starega teleta. 0622-876 14017 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev. 0685-342 140» Prodam TEUCO brejo 7 mesecev. 0686-266 14032 Prodam 16 dni starega TELETA 0310-268 14033 Prodam PRAŠIČKE za odojke za nadaljno rejo. Virmaše 42, šk. Loka 14605 Prodam TELICO simentalko, 9 mesecev brejo. Zalog 78, Cerklje, 421-703_U077 Kupim bikca simentalca. 0325-754 14710 Dolgodlakega NEMŠKEGA OVČARJA brez rodovnika, starega 8 tednov, prodam. 064-030 14715 Prodam črnobelega BIKCA, starega 10 dni in TELIČKO 14 dni. 049-389 14722_ Prodamo 2.5 let starega PIKINE-ZA.0241-590_um Prodam KRAVO SIMENTALKO s četrtim teletom.077-966 14732 KRAVO simentalko v 9. mesecu brejosti, prodam. 0800-332 14545 Prodam visokobreje KOZE ter mladiče za zakol. 047-628 14503 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl ZORAN KRISTAN poštni upokojenec Pogreb bo danes, v petek, 3. maja 1996, ob 17. uri na pokopališču v Radovljici. Žara bo na dan pogreba v mrliški vežici na pokopališču v Radovljici. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavci POŠTE SLOVENIJE, PE Kranj ZAHVALA Ob smrti MARJANE BRANKO VIČ roj. Kepic, po domače Ajdovčeve Mance iz Šmartna se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Posebej se zahvaljujem sosedom, pevcem, g. Jeriču in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Tine z družino V SPOMIN Povsod te iščejo oči nihče ne ve, kako boli, ker tebe draga mama več med nami ni. Mineva leto, odkar si nas nenadoma zapustila dobra, draga mama IVANKA KOCJANČIČ Zahvaljujemo se vsem, ki našo mamo ohranjate v lepem spominu, prinašate svečke in obiskujete njen grob. Tvoji žalujoči hčerki Nada in Ivica z družinama Britof, 5. maja 19% ZAHVALA V 84. letu starosti je za vedno zaspala naša mama LJUDMILA POTOČNIK iz Podbrezij št. 86 , Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji boti. Iskrena hvala dr. Teranovi, osebju bolnišnice Golnik odd. 600, ga. Ivanki Lackovič, Društvu upokojencev Naklo, Bratom Zupan za zapete žalostinke in pogrebni službi Navček. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Dolžanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste nam pomagali in nam ob težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala. VSI NJENI*, Podbrezje, 18. aprila 1996 ZAHVALA V 65. letu starosti nas je nenadoma mnogo prezgodaj zapustil naš dragi MIHA PODJED Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter nam na kakršenkoli način pomagali. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, vsem pogrebcem ter pevcem za lepo petje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Stražiščc, aprila 1996 AVTOSEJEM àjjfe V ŠKOFJI LOKI w Vsako soboto od 8. do 12. ure v bivši vojašnici. Prenos lastništva v ÀDRIA AVTO na istem mestu. jfflj Prodajal«! in kupci jmfy vabljeni! Obvezna smer - za občino in kresovalce Kresovanje pod novo blejsko zastavo Poleg slovenske zastave so prvič obesili tudi novo zastavo blejske občine. Bled - Čeprav je bilo v torek zvečer slabo, aprilsko muhasto vreme, to ni odvrnilo številnih Blejcev in okoličanov, da ne bi prišli na kresovanje (v šotor) v blejsko Zako. Po oceni članice občinskega sveta Anice Svetine se jih je zvečer in ponoči zvrstilo več kot dva tisoč. Kresovanje je pripravila Občina Bled v sodelovanju z gasilskim društvom Bled -Rečica, ki je tudi postavilo velik šotor in poskrbelo, da na praznični prvomajski dan opoldne (z izjemo šotora) že ni bilo več videti posledic kresovanja. Blejski župan Vin- M: Blejski župan Vinko Gole prižiga razmočeni kres. Svetnica Anica Svetina, predsednik rečiških gasilcev Anton Zupan in blejski župan Vinko Gole nazdravljajo novi blejski zastavi ko Gole je pokazal precej spretnosti in je kres prižgal, čeprav ga je dobro namočil dež, v pozdravnem nagovoru pa je med drugim opisal težak položaj delavstva. Na kreso-vanju so prvič obesili tudi novo blejsko zastavo in ji slovesno nazdravili s šampanjcem. Za dobro razpoloženje je igrala Obvezna smer, ki je simbolizirala tudi obvezno smer za novo blejsko občino - kresovanje vsako leto in ne glede na (muhasto) vreme. • C.Z., slike: T. Doki Nagradi za Tilko in Bojana Sodelavke in sodelavci v marketingu Gorenjskega glasa tudi letos izvajajo občasne telefonske ankete med naključno izbranimi Gorenjkami in Gorenjci. Kadar je tematika anket aktualna družbena problematika, o rezultatih takšnih anket pišemo v "Odprtih straneh Gorenjska" v rubriki Glasova raziskava. Poleg tega pa sprašujemo tudi o tem, koliko in kdaj ter kako na Gorenjskem beremo časopise. Z žrebom letos vsak mesec praviloma dvakrat podelimo po dve nagradi Gorenjskega glasa, v žreb pa vsakič vključimo vse doslej sodelujoče v Glasovih telefonskih anketah o branju časopisov. Tokratna nagrajenca sta BOJAN ŠMIT s Koritnega 61 /d pri Bledu in TILKA RAVNIK z Broda 3 pri Bohinjski Bistrici, ki Ju bomo povabili na Glasov izlet. Tilka in Bojan bosta sama izbrala, kdaj in kam bi rajžala z Gorenjskim glasom Letošnjo sezono Glasovih izletov nadaljujemo prihodnjo soboto s poldnevnim Glasovim izletom v dva nakupovalna centra v okolici italijanskega Vidma; zatem pa bomo 17. in 18. maja uživali lepote Istre in zlasti Rdečega otoka v rovtnjskem arhipelagu. Iskrena in najlepša hvala vsem, ki ste kadarkoli doslej sodelovali v Glasovih telefonskih anketah ter z Vašimi mnenji že pripomogli, da bo Gorenjski glas s prilogami še bolj zanimiv in pester. Prav tako se za korektnost že vnaprej zahvaljujemo vsem, ki Vas bomo še kdaj v prihodnje povabili k sodelovanju v anketah Gorenjskega glasal Nova blejska zastava Rave v dobrodelen namen Radovljica, 1. maja - Mladinski klub Radovljica je v četrtek zvečer pod šotorom pri OŠ A. T. Linharta pripravil Rave Party za mlade, na kateri so vrteli glasbo najbolj popularni DJ v Sloveniji. Denar od vstopnine je namenjen nakupu stop-niščnega transporterja za 12-letnega Mitja Čudna iz Kranja. Tej dobrodelni akciji, ki sta jo spodbudila Gorenjski glas in Zavod za humanitarne dejavnosti Vid, je nabranega že nekaj denarja, Rave zabava pa bo to vsoto bistveno povišala. Vodja projekta Maks Kalan je pričakoval najmanj tisoč obiskovalcev. Čeprav mnogi niso vedeli za humanitarnost zabave, so bili nad idejo navdušeni. Janez Lavrih - Prijatelji so me prosili, če bi pomagal pri tej akciji, zato sem danes tu kot prostovoljen redar. Ta akcija in vse njej podobne so v Sloveniji krvavo potrebne. Obiskovalcev, mislim, da bi moralo priti več kot tisoč. Kdor ima namen priti, bo prišel kljub slabemu vremenu. Blaž Matiašič - Nisem vedel, da ima zabava dobrodelen značaj in tudi nimam pojma, koliko se jih bo odzvalo z udeležbo, je pa ideja prav gotovo dobrodošla. Kar pa se tiče prvega maja kot praznika dela, vam povem, da to ni noben praznik. Maja Mlinaric - Danes sem prišla predvsem zaradi zabave in ne zaradi 1. maja, čeprav je to praznik, ki bo vedno aktualen. Moram priznati, da tudi za to humanitarno akcijo nisem vedela, vendar se mi zdi zelo v redu. Rok Tavčar - Prišel sem predvsem zato, ker še nikoli nisem bil na taki Rave party. Da je denar od vstopnic namenjen tistemu fantu iz Kranja nisem vedel, je pa to prav gotovo pozitivna stvar. Zdi se mi, da je takih akcij pri nas zadnje čase kar nakaj. Klemen Verbic - Obožujem rave zabave in seveda dobro glasbo. Nocoj bo Šotor poln, saj bodo prišli najboljši D.J., kar jih premoremo. Za akcijo pa res nisva vedela, se pa popolnoma strinjava z njo. • M. Kubelj OD GRADOM PIZZE IZ KRUŠNE PEČI jutri, AJ5. vabljeni na zabavni večer od 20. do 01. ure igra ansambel SVEŽIMA POP Računalniški engineering, d.o.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Platiše 13, 64000 Kranj tt 064/331-441, fax: 064/325-978 IZOBRAŽEVANJE • PRODAJA • SERVIS Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Prifarski muzikanti so "fejst" Moste pri Komendi - Če dobro pomnim, tako množične Kamere presenečenja, kot je bila v Mostah pri Komendi, še ni bilo. Imeli smo že kurente, pa nekaj številčnejših ansamblov, toda mislim, da so Prifarski muzikanti, ki so sodelovali v tokratni akciji, dosedanji rekorderji po številčnosti. Prifarski muzikanti, so pravi glasbeniki od nog do glave, pred kratkim so izdali tudi kaseto Mlinarica, na kateri prepevajo in igrajo večinoma ljudske pesmi. Zato ni nič čudnega, če jih zelo rada posluša Mirjam Jerce iz Most. Mirjam je presenetila, z našo izvedeli, da je Mirjam tudi glasbeno nadar pomočjo seveda, Zvonka Homan, ki je s jena, da je zelo vešča kitare in petja Prifarskimi muzikanti zelo tesno povezana. Kako? Naj ostane skrivnost, ki jo bomo razkrili na koncu. Kakorkoli že, presenečenje je uspelo, po začetnem obotavljanju je Mirjam spregovorila tudi o sebi. Tako smo izvedeli, da je psihologinja, ki ima rada otroke. No, to dokazujejo tudi njeni trije otroci. Iz zanesljivih krogov blizu Jercetovih pa smo tudi Potemtakem je na dlani, da je s svojimi gosti tudi zapela. No, pa smo prišli do konca. Na žalost pa je zmanjkalo prostora, da bi izpolnili našo obljubo, zato boste morali skrivnostno povezavo Zvonke Homan s Prifarskimi muzikanti razkriti kar sami, danes ob 20.20 na programu Gorenjske televizije TELE-TV Kranj. • S. Šubic, slika: T. Doki JAKA MKoJt »U» M* tVfl ZMoVÀNJO Pf*v«6A MAJA WA «doei l OEZJA So Se VSTftSm SA/*, Sindikati ■ Z jutrišnjim dnem, 4. majem, bosta pošti 4275 Begunje in 4232 Gozd Martuljek začeli poslovati v novih prostorih v naslednjem delovnem času: Begunje: pon. - pet. od 8. do 9.30 ure, od 10. do 15.30 ure, od 16. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Gozd Martuljek: pon. - pet. od 8. do 9.30 ure, 10. do 14. ure, sobota od 8. do 12. ure PETKOV VEČERNI PROGRAM Z J0ZET0M JERIČEM