gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvar Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl.. sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. .30 kr. T e ćai X1U. Ljubljani saboto septembra 1855. List S2 Gospodarske skušnje Kosèna moka je dobra živinska kerma. gala. Naj vec je nad tem ležeče, da se z go daj rabi, in tako ubrani, da se plesnjivec ne zasede preveč v jagode. Če se je škodljivi plesnjivec v lupino že pre Časnik „111. landw. Dorf." pise od kosene moke sledeče: Kosti imajo v 100 delih H3 delov lima, za več vrinil, se jagoda le nerada navzame lima njina se ćedalje bolj ples tega volj tud mesojedna žival tako rada jé kosti zarasa, in ce se tudi zatare, y ktere se sicer zametujejo. Ce zmlete kosli damo pre sićem in kuretini jésti lilt JC/3H ^ sc boju Ul'UIU opiiun ^ IU l/UUI bo posebno dober. Kuretina jé košéno gnoi od jih dobro špitali, in tudi »r • / » V f ostane koza gerbasta in se lahko razpokne. V Eppan-u blizo Bočna, so nekteri kmetje mislili, da je greh z limom umivati grojzdje, rekoč, „da zoper štrafingo I v t V« m r A â a // m . « V - moko, če kosti niso bile kuhane vse druge kerme, in se po nji ? m n a brez bozjo se člověk ne smé upirati;" enega kmetiča gnala vest celo k fajmoštru, in ko le so mu ta rekli, da zlo pita (odebeli.) tudi oni spirajo svoje terte z limom, je prikričal do mu Bolezen po krompirji pri goveji živini. » Le 1 i m a j m o, le žganjarijah in olarijah, v žganje itd. in s tem, kar kterih iz krompirja ostaja od krom- limajmo; gospod fajmo ster tudi li maj o". Nekteri pa so se lotili tega po močka še le, ko so se prepričali y v • delajo sirup, pirjeve bloje, pravijo pri živini neke posebne garje iu nogé ji ko , od nog se pa širi bolezen gori po životu. Če bo lezen dalje terpi, se jim začne nad parklji gnojiti go vejo živino kermijo (futrajo), si na ote da so tudi kapuci narji v svojem vertu grojzdje spirali z limovo vodo. Bog varuj tudi v prihodnje naše nograde te nadloge ktero po Laškem sploh „tertno kolero" imenujejo ! To vgnjide začnó razjedati pod kozo, in ce se ob pravem času ne pomaga, za sušico živina pogine. Izperva je Vili • v ■ •if j # j • I 1 V pomoc lahka; nic druzega ni treba storiti, kakor kermo í futer) premeniti, in namést krompirjeve obloje Ie do brega sená in slame pa vendar tudi vemo, da naši kmetje imajo bolje za popadke in da vejo, če nam Bog pošilja bolezin, nam v svoji milosti ponuja tudi pomočke zoper nje,kte rih se smčnio in smo celó dolžni se posluževati, če ne, bi tudi greh bil, da zdravniki ozdravljajo bolnike, ki zbolijo za to in uno bolezen. pokladati, zraven tega pa živino pridno v hladno čisto vodo voditi, da se koplje. Rav no tako se mora ravnati, če je bolezen že huji, le da vgnjide morajo še posebno ozdravljati. Čudno je se O • J pa to, da se ta bolezen takrat napravi ja kadar jo po 800 panj Cbelarska novica Kolonii f Koln) na Pruskem ćbelarji, ki ima Bčelice njih pa ne isejo medu iz je krompir v hramih ali jamah mocno kaliti začel in se tak krompir rabi v imenovanih fabrikah. Verjetno je, da se takrat, jati, neka posebna škodljiva stvar v njem izeimi, kte cvetic polja ali vertov, ampak v ondašnih sladk c a h (cukrofabrikah). Sladkor iz pèse je tem kadar krompir začenja kali pogan- tako všeč, da celó ćbelarji iz kmetov dajejo čbele v ra od živine povžita, napravlja tište garje in otekljine po životu. Okopovanje nogradov v jeseni. to na paso in za-nje plačujejo stanovanje. Pa kaj se je letos zgodilo? Lastniki teh fabrik so se pritožili pri sodmi, da se im ka škoda godi, in ta je na to prepovedala, da nihče ne smé čbeljnaka imeti v me stu. Ćbelarji so se pa zoper to prepoved pritožili pri nogradih voslavških poleg Dunaja okopujejo ministerstvu, in radovedno se pričakuje, kaj bo ono nograde spet v jeseni, kakor so jih nekdaj v teh krajih sklenilo. sploh okopovali, in prav hvalijo se. Zemlja postane bolj voljna, ker jojesrež podělal; deževnico insnež nico popolnoma popije, in će je tudi poletje zlo suho ostane še zmiraj dosti vlažnosti pod zemljo. Stano vitni plevél se s tem bolje pokončá; seme vsega pie 5 Gojzdnarska in jezikoslovna drobtinica. Na prošnjo v 59 gosp listu „Novic" so nam prečastiti fajmošter Anton U km ar iz Tomaja na zna véla dozori v jeseni, in kadar se spomladi v postu vi- nje dali slovenske imena hrastov, ki so na Krasu nograd okopuje, se popolnoma pokončá. Tudi to dobro ima jesensko okopovanje, da vsako drugo delo v prihod njeni letu se ložej opravi, in s tem se poravnajo tudi navadne, in rekli, stroški, ki jih je prizadjalo jesensko okopovanje. Skušnje z limonovo vodo zoper tertno bolezen v Bočnu na Tiroljskem. m WĚm^^m da, kolikor je njim znano, med Gorico, Terstom, Reko in Ljubljano rastejo trojni hrasti: 1) Gnjelc (quercus robur L. Steineiche), ki dajè manjši pa za pitanje prešičev naj bolji želod. 2) Građen (querc. pedunculata, Stiel oder Sommerei les che); želod njegov je večji pa ne tako dober; les je gladkeji od gnjelca, pa manj terpežen ; spomladi zele » Allgemeine Zeitung" se piše o tem sledeče: ni građen 8 do 14 dni prej kakor gnjelc. 3) Cer ______ 1___ _ ffl •___1*1 1 v _ i • ii i t\ /" • r~w • i v i i • . v i i „Skor povsod so po Tirolih poskušali letos od Dr. (querc. cerris, Zerreiche); želod Vulkana znajdeni pomoček limove vode zoper pa je za kole pod zemljo posebno ni nic vreden; les tertno bolozen. Kjer koli so rabili to vodo soma postane terden pripraven, ker sca dosti zgodaj (berz ko se kaj kotzelezo, tako, da se naj težje malega po- posiopja varno na-nje zidajo; nova cerkev sv. An to kaže) in da je dosti redka bila (poldrugi lot na v Terstu stoji na cerovih stebrih. Na gnjelcu se lima na bokal vode), in ker so, če je treba bilo, narejajo izrastki terdi in drobni, iz kterih se dobra tudi dvakrat ž njo grojzde umivali, je dobro poma- tinta nareja; te imenujemo pri nas gavke (navadno 286 jim pravijo havke); večje izrastke pa imenujejo Lela 1847 se je ta živalica prikazala v ravno omenjenih sis ke in jih natanko ločijo od unih. Vse te imena jedilih po severno-zahodni Nemčíi noter do Rajna, in mi poterjuje popolnoma rajnki Corer v svojem rokopisu slili so takrat, ker se te prikazni ni ljudstvo poznalo, da „od drevne zareje," Ie građen loči od belega je predpotnik kolere. Učeni možje pa, kteri se ne dajo sleparití od nenavadnih stvari, so pravo spoznali in se pre- hrasta ali nit nik a (Weise oder Stieleiche) ter pra vi 55 Pri nas ne ločijo teh dveh hrastov, pa po napak 5 pričali, da prečadna inooika je star znanec. Že leta zakaj građen ima sirje perje, želodov je po dvoje ali 332 pred Kristusovim rojstvom se je prikazala monika ta ob kugi v Rimu in 170 starih mamk so ob glavo djali reclje v, les je bolj rujav in krepàk, ki zato, ker je vražno ljudstvo mislilo, da so one to z a č a troje skup brez se dá rad kalati in je za vse narejščine naj bolji; „w .j«*.«*.« „„ nitnik pa je bolj na belo žoltega lesa, enmalo po- rale (zacoprale). Leta 1710 so se te monike prikazale prej ozeleni ali požene, pa tudi pred zgublja listje, v vlažnih zakristijah na oblatih, in 70 judov je bilo na nekaj ožje je od gradnovega; želod posamezno na krat- germadi sožganih zato, ker so jih natolcovali, da so sv. kih repkih ali nitkih viseč rodi in berže od gradna hostije ostrupenili s kristijansko kervjo. raste. Je tedaj c v et ero razločnih hrastov". Še več bi zamogli od nedolžnih živalic m o nik svo Natoroznanske stvari 5 jim bravcem povedati spoznali, ako bi utegnile tù in tam kroh ali kaj druzega pa to je ze zadosti, da bojo pravo okervovitî. 5 Alt stanujejo ljudje v luni in v zvezdah? Slavni naravoslovec Šleiden prav mikavno dokazuje da ni mogoče, da bi še kje drugod, kakor le na naši zem- ljudje ali člověku pododne stvari stanovale. Luna nima takega ozračja (take atmosfere), ktero bi bilo v stanu, tudi naj manjšo rastiino pri življenji ohra- Starozgodovinski pomenki Sveto indiško figovo drevo in njega pomen na no riških rimskih kamnih. niti ? kjer zraka ni, ne more nič živega biti. V luni ni nič vode in nobene droge takošne tekočine, ki bi sedala v sopuh spremeniti. V luni tudi ni kislogaza in tudi no-benega druzega gaza, ki bi bil v stanu svitlobne žarke lomiti, sploh nobenega gaza, kakor so nam na zemlji tedaj si nikakor ne moremo misliti, da bi bile v znani luni stvari, ki so člověku podobne. Iq ravno tako malo si moremo misliti ljudi v zvezdi Vesta imenovani, ker tam je zrak tak, da člověk, ki bi bi na tla lahko in rahlo priferkljal 5 * iz kakega turna padel 5 kakor peró. Zvezda, Jupiter imenovana, je v svoji osnovi tako čudna, da smemo reci, da voda v nji je tako ter dna, da ondašnje zemlje ne nosi, kakor pri nas ravno narobe zemlja nosi vodo; sicer pa je težna moč v Jupitru tako Razložil Davoriti Ter s ten jak. (Dalje.) Vsega tega ne najdemo ne na eni podobi noriških spominkov, na kterih se nam očituje indiški značaj; ceravno ni več iz vir en, je vendar po duhu indiš kega izobražen, zakaj, kar oštroumni Rit ter *) pravi od spremina jezika ia običajev (wpo preseljevanji se narejajo novi narodi iz po-prejšnih jednorodnih, ker po spreminu podnebja in vsega življenja se spreminjajo tudi jezik in šege njih"), to tudi velja od izdelkov duha, bodi si v slikar st v u ali v po-dobarstvu. Kdor le enmalo pozna rimsko umetnost, se bo pre- pričal 5 da na vsih zgodovinskih spominkih y na kterih niso hotli pravih podob vpodobljati, so vse podobe po gerški silna v ? da to, ker pri nas ima težo le enega funta 5 vaga zvezdi već kot dva funta. Še bolj čudno je pa vse v Saturnu, in se bolj v Uranu in Neptunu, kjer ni ne svet lobe ne gorko te; nasproti pa je v Merkurju in Veneri (Večer-nica in Danica) taka vročina in svetloba, da ju nobena živa stvar sterpeti ne more. Po tem takem smo tedaj mi na naši zemlji edini ljudje, ki prebivamo v neskončnem prostoru — imenovanem svet? Na to vprašanje zamore zvezdoslovje z gotovim da! odgovoriti. Naša zemlja je edini kos sveta, v kte- vstvarjene. Primerjajmo sedaj podobe na rimskih spominkih in rad bi poznal umetnika, kteri v njih gerški značaj zapazi. pravi visokoučeni kardinal Wisemau 55 Vsaki narod si v umetnosti stvari idealni značaj. Celó Egipćani so si mislili po svojem lepoto, ktera je Francozu Cham- izverstni umetniki pred dopadla, ceravno pollionu neskončno temi podobami brez nadušenja stojijo « Vendar tudi oblike egiptiške umetnosti niso brez rem prebivajo ljudje. Kervavo-rudeča živalica mati mnozih vrai vsake vrednosti, ker v njih najdemo doveršenost tistih načel, ktere je vodil duh egiptiškega naroda. Ako člověk stopi v monakovsko Glyptotheko, in tam pogleda egine-tiške marmorske podobe, na pervi pogled v njih zapazi gerški značaj. In učeni poznatelji umetnosti, kakor Co-ckerell, Wagner itd. pravijo, da so te podobe čisto slične Ne davnej so pri nekem Ijubljanskem peku našli kruh, podobám iz Periklesovega veka. Obraz je v vsih enak; v ki je znotraj imel kerv&vo-rudeče lise. To se je , se vé njem se najde enaka postava razmer in enaka sostava ana da, mnogim čudno zdálo, ki so ta kruh vidili, in kdor ni tomiškega izraza. Umetniki so povsod abstraktno formo nikoli nič od tište živalice slišal, ktero učeni natoroznanci narodnih obrazov (Nationalzugen) pred ocrni imeli in monas prodigiosa imenujejo, je lahko sumil, da je to po tih podobe stvarili 2). In ta vlastovitost se tudi nahaja kaj strupenega. Zvedeni možje pa so prec vidili kako v podobah noriskih spominkov, tako, da reci smemo: ti iu kaj. spominki so predstavnik narodne umetnosti noriških Slo- Ker se kaj tacega utegne tù in tam primeriti me vencov. nimo , da ne bo več od te prečudne m oni ko imenovali. napačno, ako svojim bravcem povémo kaj Toliko smo hotli o umetnosti noriških spominkov go živalice, ktero bomo po našem rudečo voriti, da tudi ta vstane, kot priča za nase terdenja 3 (Konec sledi.) Ni ravno dolgo, kar je ta kervavo-rudeča silo maj čkina, le z drobnogledom vidljiva živalica natoroznancem znana, in še dan današnji ništa vzrok njeni in nje poto- 2 Ritter „Vorhalle" str. 310. » vanje po svetu do dobrega odkrita. tem pa ni dvombe več, da je živalica, in da se posebno tam nahaja, če se v vlažnih hramih ali kletih moka in kak drug živež spravlja in se potem v pečenem krahu, v kahanem krompirji, v telečji pečenki itd. po kervavo-rudečih lisah razode va. 3 Zusammenhang der Ergebnisse" etc., nemško izdanje dr. Ha neberga, str. 196. Primeri s temi besedami Thiersch „Ueber die Epochen der bildenden Kunst unter den Griechen*', 2. Ab handlung. Miinchen 1819, str. 59. Umetnost je pismenka bogoeastja. verozakona. Ker slovanska basen ima indiški značaj, tedaj tudi umetnost verozakonska v pervotnih svojih oblik ali ocituje indiški značaj. Toliko memo gredé o ti stvari. Obilniše v svojih bukvah. Pis. 287 Odkritoserčna beseda o izurjevanji učiteljev za ljudske glavne sole. (Konec.) atanovnikov in se nikdar ranoceljnika, tem manj izverstnegft kakega zdravnika v svoji srenji imela ni. Ali ni to žalostno, prežalostno! Kam se ćemo reveži v svojem sedaj-nem bornem stana podati, kdo bo nam zdravila in sveta Kak b p r i č b j b se pripravnikom do podaval, kdo bolnikom stregel, kdo naglo umerle spravljal d d veletni soli da jal 9 9 Pripravniku, ki je skušnjo dob ro dostal ni nobene kljuke vjel, naj bi se dala spričba za to je , de telja h soi; drugim pa ne. Tak pripravnik utegne tudi, ce je med tema 2 letoma realke obiskoval, danas ali juter kterih se narbližnjiši rojaki in sosedje lecajo in ogibujejo tako da so že žandarji k temu poslu ljudstvo priganjati mogli. Bolnik brez postrežbe in zdravila v grenkosti bo na kako tako nizjo realko priti, će le se poznej preskusnjo za te sole dobro dokončá. Tako bi bili po moji misli učitelji glavnih sol dobro lećin se k njemu pridšemu duhovnu neizmerno smili, in kako rad bi večkrat in vselej takemu marterniku pomogel, pa nima s čem. Nadjamo se, da naše si. c. k. vradnije 9 izoriti potem ljudstvo samo previdilo 9 da so^ učitelji preslabo plaćani in bi jim tudi dohodke poviksaio. Če bi bojo posnemale preblagega poglavarja krajnske dezele slavnega grofa Chorinsky-ga. Kakor njemu ni preborna bila nobena bajtica revežev, naj tudi njim ne bode, kjer je po- se pa tù ali tam ustavilio, ga bo že vladařstvo nagnalo, da stori svojo dolžnost, in ko bo gosposka take učitelje vidila, bode gotovo tudi vse žile napela, vse v prid učiteljem Travnati. moći potreba na deželo. 9 posebno pa da dobimo berž zdravnika Od Zidanega Mosta 4. aug. Nemila kolera pone- buje malo po malem tukej in po bližnji okolici. Zboli na dan po dvoje, troje do petero ljudi, pa ne umerjejo, temoč Moje besede bodo morebiti nekterim, ki vede in zna- ozdravijo se vsi, pa to v krátkém, če le koj zdravilske ' « • • fl »Vi _ _ nosti cenijo, serca ganile; nekterim pa tudi ne ker ne pomoci dobijo, ter spolnujejo zdravniske na morejo vediti, če učitelj kaj veljá pit luui uv , nvi uv * •» ' ^ ' Da takih k sreći sol- ove te. Res je pa, da se ne dá vse natanko spolnovati f skega napredka ni k 9 rad verjamem. Res je pa kteremu se nje- > tudi, da sem ter tje se nahaja kak učitelj gova služba toliko podá, kot mačku sedlo ali zajcu boben. Vas pa, ljube součitelje, prosim za zaméro, će bi kakega s temi besedami utegnil razžaliti. Vi ste veliko mogli očiti se, preden ste svojo službo s pridom opravljati zacel i sim 9 i kim stati i * • taka se tudi meni godi. Ali samo toliko se Vas pro da mi do volite vprašati: alj bi se ne smelo našim sol-unukom bolje goditi kakor nam? Veliko naših sobratov je na stopnji, svoje leta do-torej na noge, će hoćete njih mesta s takimi novimi telji zastavit i. Krajnska dežela, na priliko, šteje 8 glav nih sol, in za vsako se potrebujejo štirje učitelji. Ako vam mladim naslednikom pretaka v žilah prava domoljubna kri, se ne bote mudili ročno se poprijemati po vsih potib tistih vednost, ki Vas pripravne storé šolsko mladino z djanskim pridom učiti, sebi in svojemu stanu čast delati in tako pripomoći, da se sedaj še premalo ći- sljani stan ljudskih učiteljev spostuje kot tišti, iz kterega naj veći del ljudske omike izvira. Jož. Eržen. Novičar iz austrijanskih krajev lz Banata 1. septembra. V/ 28. dan unega mesca je pšenica lepše sorte v Temešvaru poskočila na 6 fl. in pol 9 v Becah na 15 kr., v Sanádu je veljala 6 12 kr., v Velikem Bećkereku 6 fl. Predvčerajnem pa je posebno v Temešvaru in Velkem Bečkereku cena padla za pol goldinarja in tudi za cei goldinar. Povsod je malo kupca 9 v Velikem Bečkereku pa ne enega ni viditi. Sicer pa je cena pšenice srednje sorte po80grošev, s lab ej e sorte in pa s or sic a (napolica) po 60 do 70 gr., ječmen po 36 gr., oves po 26 gr., proso po 38 do 40 gr. vagan. Na poslednji teržni dan so v Veliki Bećkerek pripe- ljali okoli 4000 vaganov žita; spečalo se ga je preteklih 8 dni okoli 20.000 vaganov. Slanina (špeh) je po 30 očišćeno olje po 42 do 44 9 9 loj po 31 do 35 cent. Pri sv. Trojici v Haloéah na Štajarskem 31.aug. A. S. Veliko žalost smo občutili, ko smo ćuli strah in trepet iz Notrajnskega pred hudo morivko kolero, — al, pre- dragi sobratci! tudi nam revnim Haložanom pri sveti Tro jici se je 19. augusta prikazala posastna morivka in na< paduje vsaki dan već faranov, do sedaj še sploh le tacih 9 kar potreba in veda zdravnikova svetujete: če bi to mo goče bilo 9 ce bi, postavim, revni dobivali dovelj tečne hrane, mesa, vina itd.; će bi njih prebivališča bile čedneje in zdrave, njih obleka topleja in bi jih opravila njihove ne stavile tolikokrat v nevarnost, sploh, če bi revšino mogli mi odpraviti, pa siromaštvo preoberniti v blagi stan — go- tovo bi ne zbolelo toliko le ubogih ljudi in ozdravilo bi se jih več. Kaj pomagajo najbolje zdravila in zdravniški na- sveti, ce manjka tečne hrane in življenju potrebnih stvari sploh. Tedaj naj oskerbé siromakom in zdravniki bodo lagleje ozdravljali nesrečne se te reći bolnike. 9 J. s. Iz Gajaćevega na Vipavskem « . • « t • v • « « J dobra letina 9 klaj za živino smo dosti přidělali Pri nas je - - . » je- žita ćmena in pšenice tudi. Tursica nam tudi dobro kaze siravno nam jo je enmalo toča poškodovala, grojzdj 9 da pa bo malo 9 res 9 da spomladi je lepo kazalo 9 pa ko je au malo odebelilo, je přišel plesnjivec nad-nj. Od 20. gusta do 3. septembra je polje sušo terpelo, pa Gospod Bog se je usmilil in nam hlađen dež poslal. Od perve^a do poslednjega augusta je kolera zlo razsajala; veliko jih je zbolelo, prav malo pa ozdravělo. Zdaj pa, hvala Bo^"' je pojenjala skor do čistega; Bog daj le, da bi kmalo slovó £TU ! vzela za vselej V lz Št. Vida nad Ljubljano. „Novice" od 29. aug pripovedujejo od nekega „zapušenega bolnika v Dravljah" prigodbo, ktera Draveljčanom ni ravno v čast, ker so besede: „to je pa gotovo, da je zoper keršansko Iju- bezen zapustiti bolnike v taki nadlogi" menda vanje na- merjene. Naj mi dovolijo „Novice", da jim jez od tega bolnika to povem, kar je res 'f> Ta bolnik Matevž Kavčič, mizar, je bil zapušen vdovec brez otrok in je gostoval v zidani, prostorni pa samotni kajži, ktera se pod vas Zapuže h. št. 15 šteje , in stoji tako deleč od Dravelj, kakor od vsih druzih bližnjih vasi na cesti med Dravljami in Dolnicami. Toraj bolnik ni bil ,,v Dravljah". rin^«; OS o n n. rr o ljnlavn nrlinlat Bolniku, ki je bil zjutraj, 25. aug., za kolero zbolel je poslala druga gostinja iz ravno tište hise cez malo ur se tišti dopoldan, po duhovna, mu je med tem pridno stre-gla, in duhoven je preskerbel še tišti dan možkega stre- žaja naieti, ker bi žena sama pri bolniku ne bila ir.oirla p» kteri so bornise ziveli in kruhca stradali, al vendar tudi bo-ljara strah obletí, ako se skušnje zavé, da kjer kolera vlada, se mefitićni zrak razširja, in strah je tolikanj huji, ako člověk pomisli, da nima ne zdravnika, ne zdravila v potrebi. Taka se nam godi. Naša fara šteje nad 4000 *) Verstice zastran zapušenca v Dravljah nam je sporocil častit in zvest gospod, na kterega se o vsem popoinoma zanašamo. Ker je pa bil, kakor pricujoči popravek nam razjasnuje, „o za-pušencu" napaéno podučen, bo njemu gotovo ravno tako ljubo, resnico zvediti, kakor je nam, ki le želimo, da se nikomur krivica ne zgodi. Vred. 288 vsega praviti Toraj bolnik ni bil „zapušen", in mu tadi ni bilo treba „po pomoci zdihovati Gospodu zdravniku sem jez ravno tisti dan mirni spravi razodela, pa francozka in angležka nočete od mirú slišati, ter pravite, da po danajskem zboru se nič naročil, da je M. K. zbolel, in verli pod se je na to naročenje peljal iz Seot-Vida naravnost k bolniku, ne pa kakor po primerljeji „memo h a H gré temu gospodu za skerb ) ni o nobeni stvari nič premeniio, kar bi polajsalo sklep mirú. —Tista prekucijska poskušnja v Angers-u na Fran-cozkem, ktero smo zadnjič omenili, ni bila kaj bodi reč; ustajniki so bili močno oboroženi in bilo jih je okoli 2000; da je bolnika v ljubljansko bolnišnico spravil, kjer je po v ce bi bili zmagali, bi se bil nek po vec krajih Francoz- strezba boljsi, kakor more na kmetih biti; le se mi ne zdi dosti modro bolnika, kterega je v ozdravljenje treba ogreti in v gorak pot pripraviti, iz gorkega, će tudi revnega le- iz gorke hiše vzeti, in ga v merzli večerni sapi kega plamen ostaje ročili. razsiril. 138 so jih vjeli in sodníi iz-Tistih 10 dni, ko je kraljica angležka v Pa- rizu bila, je přivřelo okoli 750.000 ptajcov tje; če se v • * zisa y slabo oblečenega terdo uro deleč v bolnišnico peljati, hudo prehlajen revež ni mogel več ozdravljen biti, kar bi Naj mi se verja- stroški enega na dan štejejo po 20 frankov, je došlo Pa- v tem kratkem času biizo 150 milijon frankov ali rižanom se bilo doma morebiti vendar zgodilo mejo V) No da imamo v Dravljah veliko usmiljenih pa po našem dnarji 60 milijonov gold. — Slisi se, da ban Jelačič gré te dní v Pariz. — V Ate na h je še zmiraj stara zmešnjava; kralj noće Kalergis-a več za vojniškega poniznih Samarija oznanujejo. 9 kteri svojih dobrot po časnikih ne B. Potočnik, fajmošter. pa noce odstopiti zato, ker g* Novičar iz raznih krajev ministra spoznati , Kalergis ministerstva predsednik Maurokordatos pod svojim krilom ima in tudi francozki in angležki poslanec sta mu podpor-nika; vsaki dan pričakujeta ta dva o ti zadevi sporoćil lz Pariza in Londona in kar bojo te velele, to bo obve- Ministerstvo dnarstva je dolcčilo, da od dobička 5 ki Ijalo, tako deleč je přišel kralj gerški ! Na malega dohaja lastniku iz pravice lova (jage), naj ima on lov sam ali če ga je dal. pod zakup (štant), ne gré dohod-nega davka plačevati, ker zavolj ozke zaveze, v kteri Smarna dan (8. sept.) bo v Rimu ustanovljen nov pape- V « V 1 v«. V i • • * V • ž e v > je lov s kmetijstvom, že zemljišni dávek in přiklade tega davka zadevajo tadi lovski dobiček. — Višja sodnija je skle-nila, da ne le kdor vino ali kako drugo prodajano pijaco blodi, temuč tadi tisti, ki sprideno prodaja ali prodati . 403 kazenskega zakonika misli, zapade kazni, ki jo předpisuje. Memo poprejšnega tedua je spet poslednji teden zitna cena večidel po vsih tergih nasega cesarstva enmalo padla ; le v doljni Austrii se je 2 do 6 kraje, pri red, namreč red precistega spočetja; slisi se da danajski višji škof bode eden izmed pervih vitezov tega reda. — V Lyonu na Francozkem se je přiměřila unidau čudna prigodba. Neka mojškra je imela berž ko berž iz-delati naroćeno svatbioo oblačilo; njena 15 let stara hči, ki je neprenehoma to oblačilo šivala, je vsa trudna v zamak-njenstvu zaspala, v tem spanji pa je zmiraj naprej šivala, oblačilo doveršila in ga prec zarano zjutraj netla nevesti. Potem pride domu in se vleže v postoljo. Ko se pozneje zbudí, hoče naprej šivati pa oblačila nikjer ne vagánu podražila. Govejo meso na Dunaji je spet dražje; fant velja ta mesec 17 kraje. Kam bomo prišli z dragino I Nesrečna vojska v Krimu podražuje vse ? sedaj najde; misii, da je ukradeno. Vsa prestrašena teče k nevesti in ji potoži nesrećo; tukaj pa zvé vsa osapojena no-vi co, da zgodaj davi je sama přinesla oblačilo v hišo. bo prišla versta v se na naš ljubi brinjevec; že so prišli v Požun (Pressburg) Angleži, kteri v ondašnjih žganja ïijah nakapujejo brinjevca za armado v Krim. — Iz Krima je Pelissier 31. aug. pisal v Pariz, „da vse dobro gré in da delà zaveznikov zmiraj bolj napredujejo". Kakor sam knez Goršakov v poslednjem telegrafnem pismu piše, utegne sedaj vsako uro novica od hude vojske iz Krima Divja rožica Na snezni gori pisana priti; on pravi: „Pred Sevastopoljem se ni nič posebnega Se roža žlahna svetala, Přišel mlad vertnar na goro Je rožo vidil, djal tako: „Oj rožica lepo cveteš, Pa komu tù dopasti češ? dnjave zlo terpé". To je znarnnje, da vojskovodja kaj premeniio, al střel sovražnika je čedalje huji; naše ter- Sem fan tje ne zahajajo, Dekleta tud ne šetajo. Otrebil bodem te snega, Izkopal iz pešenih tla, Na grajski vert te bom sadil Zalival pridno, ti gnojil. Tam se gospoda zbirajo. Na te naj se ozirajo". Izkoplje rožo vertnar mlad, Seboj pa nese jo na grad. Na gredo černo jo vsadí. hadega pricakuje 9 ker pervikrat kaj tacega naznauja in Zaliva pridno. ji gnojí Pa sonce žarko prisvetlí y po ker pred ob naj hujem bombardovanji je bilo mogoce, škodované delà kmalo popraviti. Na Dunaji se je sicer v sredo že govorilo, da 2. dan t. m. so zavezniki začeli iz 800 topov v Sevastopolj bombe me tati; vendar se se In gorska V • zveni. S. Jenko gotovega nič ne vé. Da pa dolgo več jse ne bo odlašala zadnja letošnja poskušnja Rusom kolikor toliko Sevastopolja vzeti, se bere iz pišem iz Pariza, ktere pravijo, Pogovori vredništva. Gosp. J. M. v C.: Vse smo přejeli in izročili,— hvala lep Kat se pa tiče „spelj glagol bi prav radi vzeli, ako bi šlo b u doklade v „Nov škov (40 il.) čez našo moč. da cesar Napoleon že nemirno pričakuje novic iz Krima, storimo. Ker ni bilo gosp. BI. domá, nismo mogli poprej Dokládá v celi veliki poli bi pa prizadjala stro- Blagovolite nam naznaniti, kaj naj odgovoriti. kamor nepreuehoma grejo nove kardela franćozke armade. Novice iz malo-azijatiškega bojišća segajo do 13. Gosp. M. V. v V.: Tudi Vaše rokop smo sprejeli. al žal nam je ? da obširnih augusta, pa niso nič novega prinese. S Karsom ni ker le jih ^niskih stvari ne moremo vec jemati v „Nov ki take, ceravno važne, razlage radi beró nobene zaveze več; Rusi stojé v 5 oddelkih v Arménii pred Karsom stojí le divizija kneza G u rj e I-a, v divizija Kovalevska; večina 9 Ardagao-u armade z dvema brigadama čas opis ih, in ker en spis vzrokuje kmalo deset druzih. Pesmi so nam ljube. „Nagl. se rada kaz." se bode dobro prilegla „Koledarčku". Gosp. A. M. v G K opis kr. slov. se ne prodaj C. na D. ga Vam zamore dati. Čudno je 9 da r> i ; gosp berila za 4. gimn je postavljena proti vhodom v Erzerum. Omer-pasa, ki je imel namen 1. dan t. m. Carigrad zapustiti, bo svojo vojsko zoper Ruse v te kraje peljal in si je v svesti, da razred" še nimate v Gorici Da garjev Al odkritoserčno moramo reci. da izd presneta vzájemnost naših knji- kake knjige res ne more imeti veselja b naročila ponujati kam knj