Zanimivosti
Zbiranje znamk. »Če delata dva isto, vendar Hi isto,« pravi pregovor. In ta stari rek velja danes ta dan zlasti za zbi-ralce znamk ali filateliste. Filatelija, kot imenujemo to »umetnostc s tujim izra-zom, utegne biti, če jo gojimo pravilno, za vsakega dečka in vsako deklico, pa celo za odraslega, neprestan izvir ueenja in zabave obenem. Pri tem zbiranju mo-ramo zlasti upoštevati vprašanje: kako! So namreč tako imenovani »mašilci lu-kenj«, topoglavci, ki strastno polnijo svoj album, samo da bi bili prvi, in vidijo cilj svojega zbiranja le v tem, da bodo albu-mi »kompletni«, popolni, ne da bi se pri tem ozirali na pestre zbirke različnih stvari iz vsega sveta. Toda ne glede na to, da dandanes niti najbogatejši in naj-vnetejši zbiralci poštnih znamk ne morejo doseči povsem popolnih zbirk, je že sam po sebi ta način zbiranja zelo nepravilen in neprimeren. Namesto prezanimivih poštnih znamk iz vsega sveta bi vendar prav tako mogli zbirati kakršnekoli raz-lično pobarvane kpščke papirja, ki bi jih bilo lahko razlikovati med seboj po šte-vilkah! Ne, pravi zbiralec znamk bo ob znamkah zbiral in proučeval kraje, od koder so znamke, tamkajšnjo floro (rast-linstvo) in favno (živalstvo), zemljepis in zgodovino in še marsikaj drugega z vsega sveta, kar je vse na znamkah narisano, ne da bi pri tem zabavno delo izmaličil v suhoparno učenjakarstvo. — Tako vidite na primer na nemških znamkah stare gradove, cerkve in samostane in mesta. Znamke iz Jnžne Amerike nam prav tako kažejo kratek pogled na zemljepisno lego posameznih majhnih državic; na onih iz Avstralije vidimo eel živalski vrt z red-kimi živalmi in Afrika vas povede v živ-
ljenje tamkajšnjih prebivalcev. — Na na-še vprašanje: »Kaj naj torej na znamkah zbiramo? Ali določene države in dežele, Evropo ali prekomorske pokrajine?« vam moram odgovoriti: »Nobene posamezne, specialne aežele ali zemeljskega dela! Rajši napravite generalno (splošno) zbir-ko, torej Evropo in še druge celine!« — »Uporabljene ali neuporabljene?« bi še ta ali oni dalje vprašal, ki zbira poštne znamke. Na to pa ni mogoče hitro in jas-no odgovoriti. Zbiranje neuporabljenih znamk je samo na sebi bistveno težje in dražje. Zato je pa taka zbirka tudi po-vsem dragocenejša in boljša. Za začetnike pa naj velja, da zbirajo že porabljene znamke, ker so pač cenejše, lahko pa ku-pujejo tudi neuporabljene tu in tam. Za zamenjavo so uporabljene znamke vse-kakor sprejemljivejše. Da morate vsako znamko, preden jo uvrstite v album, oči-stiti v topli vodi, da ne ostane noben osta-nek papirčka na nji, se razume samo ob sebi, prav tako je jasno, da ne smete znamk »popatk v album, ampak jih pri-trdite s posebnim pritrdilnim papirčkom za znamke. Pokvarjene znainke ne sodijo v album! Saj te samo zmanjšujejo vred-nost albnma, ker mu niso v kras, temveč v škodo!
Dolgost ptičjega življenja. Pri pticah je življenjska doba zelo različna. Naš vra-bec živi 10—12 let, kanarček do 20 let, a slavec celo 25 let. Vrane in srake lahko žive do 40 let, a krokar tudi do 100 let. Gos doživi 60 let, papagaj pa celo 150 let. Ni še dolgo tega, ko je poginil papagaj, ki je videl še Napoleona in Kopitarja in Vodnika! Sokol in osel tudi doživita 150 let, labodi pa tudi 250 let!
15