LETO XXXV., ŠT. 40 Ptuj, 14. Oktobra 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA %#i»iji^illilk. Zelena luč za melioracije (stran 2) Odlikovanja za rezervne starešine (stran 3) 5. območno srečanje (stran 6) Šport in telesna kultura (stran 9) Oglasi in objave (stran 11) PRIPRAVE NA LETNE PROGRAMSKE KONFERENCE SZDL Poudarek razvoju krajevne samoupravel Po določilih slaluta SZDL morajo biti v or- ganizacijah Socialistične zveze vsako leto opravljene programske konference. Prav temu vprašanju, to je pripravam in izvedbi letnih programskih konferenc SZDL, je bila name- njena skupna seja izvršnega odbora in sveta za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko pri predsedstvu OK SZDL Ptuj, ki sta se sestala, 7. oktobra v Ptuju. Glede na to, da bomo v začetku novembra po krajevnih skupnostih izvajali še sklepne dele akcije NNNP-82, so se na seji dogovorili, da bi letne programske konference v krajevnih or- ganizacijah SZDL opravili med 10. in 30. no- vembrom, program.ska konferenca občinske organizacije SZDL pa bi naj bila v začetku decembra. Če hočemo, ua bodo letne programske konference dosegle svoj namen,jih je treba tudi ustrezno pripraviti. To bi naj opravili na sejah predsedstev krajevnih konferenc SZDL. ki morajo biti še v tem mesecu. Zato so se na skupni seji dogovorili, da bodo pripravili neke vrste opomnik, praktično seznam vprašanj, ki jih je treba obravnavati na programskih kon- ferencah. Predvsem morajo konference izra- žati frontno organiziranost in delovanje SZDL, kar pomeni, da mora biti v poročilu prikazano delo vseh družbenopolitičnih organizacij, sa- moupravnih organov, društvenih organizacij in društev v krajevni skupnosti. Pri pripravah bodo člani sveta in izvršnega odbora nudili krajevnim konferencam potrebno pomoč. V organizacijskem delu poročila je treba prikazati predvsem organiziranost in delova- nje krajevne organizacije SZDL kot frontne organizacije, s poudarkom na delo sekcij, uveljavljanje delegatskih razmerij v sami SZDL in oceniti pogoje dela krajevnih orga- nizacij Socialistične zveze in podobno. Glavni poudarek pa je treba dati vprašanjem razvoja krajevne samouprave. Pri tem je treba izhajati iz sklepov skupne seje občinskih kon- ferenc SZDL in ZKS, julija lani in oceniti, kako le sklepe uresničujemo v praksi. Izhajajoč iz ocene spomladanskih volitev je treba posebej oceniti delo in uveljavljanje delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, kakšne so izkušnje s konferencami delegacij ipd. Posebno oceno zahtevajo delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, kjer imamo stvari doslej najslabše urejene. Temeljna delegacija za pošiljanje delegatov v skupščine SIS mate- rialne proizvodnje je skupščina krajevne sku- pnosti, vendar povsod stvari še niso utečene. Ob navedenih nalogah pa je pred SZDL še cela vrsta vprašanj, ki morajo najti svoje mesto na letnih programskih konferencah in s tem tudi v delovnem programu za naslednje ob- dobje. Predvsem je treba povsod aktivirati komisije za preventivo v cestnem prometu, .spodbuditi delo potrošniških svetov, obravna- vati naloge v okviru koordinacijskega odbora za SLO in družbeno samozaščito, vprašanja usklajevanja planskih dokumentov glede na zožene materialne pogoje, izvrševanje letnih programskih nalog, preskrba prebivalstva z živili in energijo ter varčevanje na tem pod- ročju, pospeševanje razvoja drobnega gospo- darstva, uresničevanje plana na področju kmetijstva in vrsti drugih vprašanj, s katerimi se delovni ljudje in občani v krajevnih sku- pnostih srečujejo dnevno. Glede kadrovskih zamenjav v KK SZDL, statut daje letnim programskim konferencam to možnost, pa so člani sveta za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko menili, da brez nujne potrebe, letos ne bi izvajali kadrovskih zamenjav v vodstvih KK SZDL, saj prihodnje leto poteče 4-letni mandat večini vodstev KK SZDL, zato bomo volitve v vodstva SZDL izvajali prihodnje leto enotno. FR, Obilen pridelek povzroča težave Po dolgem času je v nedeljo vinogradnike razveselilo lepo vre- me in čeprav so bili nekateri vino- gradi kljub dežju v minulih dneh že prazni, je bila nedelja prvi pravi dan trgatve. Veselje vinogradnikov je bilo precejšnje, ko so ugotavljali, da je letina resnično rekordna. Ma- lo bolj zaskrbljeni so postali, ko so ugotovili, da jim bo zmanjkalo po- sode, še bolj pa, ko so se popoldne postavili v vrsto na prevzemnih me- stih za grozdje. Vrhunec pa je do- segla njihova zaskrbljenost, ko so na vseh prevzemnih mestih nehali s prevzemom, ne glede na to, da so kmečki vozovi z vpreženo živino in traktorji s prikolicami stali v dolgih vrstah in čakali . . . V ponedeljek so v našem uredni- štvu zabrneli telefoni, prav tako je bilo na kmetijski zadrugi in ničdru- gače v kletarstvu. Iz vseh telefonov so zvenela ista vprašanja: ,,Zakaj so nehali prevzemati grozdje?" Ko smo se pogovarjali s kmeti, le-ti niso skrivali jeze. To kar so vse leto negovali, v kar so vlagali svoje delo in denar, sedaj ne morejo pro- dati. Kolone čakajočih pa so se daljšale kljub radijskim obvesti- lom, da naj tisti, ki še niso trgali, pustijo grozdje na trsih. Toda kdo bo slišal obvestilo, saj jih je lepo vreme zvabilo v naravo. Sli smo v kmetijsko zadrugo. Tu- di tu takorekoč izredno stanje. Iz ormoške kleti so pravkar sporočili, da ne morejo priskočiti na pomoč, ker so tudi pri njih kolone čakajo- čih na vseh prevzemnih mestih. Edino upanje je ostajalo še pri mariborskem Vinagu. V kletarstvu Slovenske gorice ni bilo nič druga- če. Do ponedeljka so prevzeli od zasebnih kmetovalcev že 160 vago- nov grozdja, čeprav so bili z zadru- go dogovorjeni za 126 vagonov. Od lanskih 106 vagonov nihče ni priča- koval toliko obilnejšega pridelka. In kaj storiti? Na videz neizhodna situacija. ,,Sprejeti ne moremo niti litra mošta več!" so zagotavljali. Počakati bo potrebno dan ali dva, da bomo nekaj posode izpraznili. Kako se bo zadeva končala, je težko napovedati, danes je gotovo že urejena, tako ali drugače. Na- trgano grozdje ne more čakati v nedogled. Tako smo se nehote srečali z resnično akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Toda tokrat v negativnem smislu, saj ji kot pri na- mišljenih predpostavkah nismo bili kos. Spet smo na izpitu iz naše organiziranosti in pripravljenosti padli. Kljub temu, da imamo sedaj tisoče takšnih in drugačnih izgovo- rov! J. Bračič hgkda, da se k otiod vcmUJo obUae kthie Kolone čakiOoCih so bik vse daljie tndi v Pti^a Foto: M. Ozmec SO PROGRAMI PRIPRAVLJENI? Komite občinske konlerence zveze komunistov v Ptuju je po 3. seji CK ZK Slovenije in CK ZK Jugoslavije sprejel akcijski program, o katerem so na področnih posvetih razpravljali sekretarji osnovnih or- ganizacij ZK. Dogovor je bil, daje potrebno nalogam prilagoditi metode dela občinske organizacije. »Predvsem bomo morali biti konkretni,« pravi predsednik občinske konference ZK Jože Botolin. »Dosti govo- ripio o nepravilnostlR, o napakah, o tem, kaj ni v redu. Običajno pa govorimo kot da gre za probleme, ki niso naši, ampak problemi nekoga drugega. Od te splošnosti bomo morali preiti na konkretno delo. Obravnavati bo treba vsak problem, ga opredeliti in tudi nakazati poti za njegovo razreševanje. Ugotavljanje problemov brez nakazanih rešitev ni dovolj. Rekel bi še. da moramo posebno pozornost nameniti pripravam na izdelavo gospodarskih načrtov za prihodnje leto. Vidimo, da smo v težki gospodarski situaciji in da to stanje ni kratkoročno. Gre za probleme, ki jih bomo razreševali več let. Zato bodo morali biti gospodarski načrti izdelani dosti bolj realno kot letošnji. Marsikaterim v srednjeročnem planu načrtovanim stvarem se bo treba odreči. Vse to bo treba sprejemati z razumevanjem in logiko, da lahko potrošimo le toliko koliko ustvari- mo. Gre predvsem za postopno omejevanje skupne porabe in zoževanje programov samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Prav te so glede na ugodne rezultate gospodarjenja v preteklih letih načrtovale velike programe, kijih bo potrebno spraviti v meje možnosti.« V kolikšni meri bodo dogovor spoštovali komiinisti v osnovnih or- ganizacijah ZK v posameznih okoljih je odvisno predvsem od tega, kako globoko je segla v zavest posameznika misel o potrebnosti takega ukrepanja in akcijskega delovanja komunistov. Toliko akcijskih programov, sklepov in stališč, ki obvezujejo vsakega posameznika in družbo kot celoto je že bilo sprejetih v tem in prejšnjih ietih, daje težko izumiti kaj novega. In če bi stare programe — marsikje zelo dobro in dovolj konkretno zastavljene — potegnili iz predalov in zapisniških map ter jih resnično realizirali, bi bilo vprašanje »ali so programi pripravljeni« odveč. Najbrž pa bo obveljala v večini osnovnih organizacij stara praksa, čeprav ne bi smela — pripravili bodo nove, konkretne, obvezujoče programe in jih lepo napisane priložili ostalim. Pa gospodarska situacija daje vtis, da nas bo prisilila v drugačno dejanje — v konkretno delo. N. Dobljekar PLESKAR RAZSTAVLJAL V KIJEVU Ptujski Pleskarje, poleg dvanajstih ostalih delovnih organizacij za zaključna dela v okviru poslovne skupnosti Zavraj Beograd, od 5. do 11. oktobra razstavljal na jugoslovanski razstavi gradbeništva v Kijevu. Poslovna skupnost, ki združuje več kot 100 delovnih organizacij s področja gradbeništva, je uvrstila delovno organizacijo Pleskar med razstavIjalce zaradi izredno zanimivega proizvodnega programa to- plotne izolacije fasad in streh. Udeležba na razstavi pomeni za kolektiv Pleskarja izredno veliko priznanje. Omeniti velja, da jugoslovanske gradbene organizacije združenega dela opravljajo precej poslov v Sovjetski zvezi. Gre predvsem za gradnjo infrastrukturnih objektov. N.D. Pred sejo zborov občinske skupščine Prihodnji četrtek se bodo na redni seji sestali dele- gati družbenopolitičnega zbora ptujske občinske skupščine, dan kasneje pa delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Dnevni redi loče- nih sej prinašajo izredno pomembne točke. Tako bo- do delegati razpravljali o osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ptuj za to sred- njeročno obdobje, o osnutku družbenega dogovora o kadrovski politiki, odločali o sprejemu sklepa o obvezni pripravi dolgoročnih planov nosilcev družbe- nega planiranja in informacijo o izvajannju sklepov o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva in omejitve izplačevanja osebnih dohodkov. Na dnevnem redu sej zborov so še nekatere ostale zadeve, med drugim informacija o uresničevanju zakona o usmerjenem izobraževanju in o izvajanju dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v ptujski občini v tem srednjeročnem obdobju. N. D. Z 10. KONGRESA ZS SLOVENIJE Okrepljen položaj sindikata v ponedeljek, 11. oktobra se je v Cankarjevem do- mu v Ljubljani pričel 10. kongres ZS Slovenije, na katerem je sodelovalo 761 delegatov, med njimi tudi petnajst delegatov iz ptujske občine. Kongres je kot najmnožičnejša delavska družbeno-politična orga- nizacija ocenil delo med 9. in 10. kongresom, pri če- mer je potrebno poudariti, da je 10. kongres bil bitko v času najneugodnejših gospodarskih razmer in v ča- su, ko se slabša tudi družbeni položaj. Izhod iz položaja poznamo, potrebna je le trdna odločenost delavcev in združenega dela, da bodo več in bolje delali. Pravtako je potrebno spremeniti odnos do družbene lastnine. Kongres je večkrat poudaril, da sindikat lahko vpliva in mora vplivati tudi na bistvene smeri in prvi- ne razvoja družbe in se razlikuje od zaščitne funkcije sindikatov v drugih sistemih. Svoje je povedal tudi o sindikalnih vodstvih, ki morajo biti takšna, da bodo znala po svojih močeh in zmožnostih aktivno soustvarjati politiko, ne j^a jo le razlagati. Taka vodstva bodo tudi lahko mobilizirala vso ustvarjalno energijo članstva ZSS in ga usmerjala na delo v samoupravnih organih, v socialistični zvezi in dru- god, kjer se zbirajo občani. Mobilizacija ljudi, vseh ustvarjalnih sil družbe, je tudi poroštvo, da bomo tudi tokrat poiskali izhod iz težav in odprli perspektive. Med najpomembnejše naloge sindikata danes štejemo zagotavljanje pogojev za normalno ^proizvodnjo^_predvsem za tisto, namenjeno izvozu na konvertibilno tržišče. Odločilni vprašanji sta tudi zaposlenost in zaposlovanje, poleg tega pa še vsa področja porabe. Toliko iz povzetka razprave na plenarni seji, ki je bila v ponedeljek, 11. oktobra. Ob zaključku seje je bilo izvoljenih tudi vseh pet kongresnih komisij: zveza sindikatov Slovenije v boju za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije na socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih, zveza sindikatov Slovenije v boju za odločilno vlogo delav- cev v političnem sistemu socialističnega samoupra- vljanja, zveza sindikatov Slovenije v boju za uresničevanje politike združevanja dela in sredstev na socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih osnovah, zveza sindikatov Slovenije v boju za uresni- čevanje socialističnih samoupravnih družbeno- ekonomskih načel pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela; politična, orga- nizacijska ter kadrovska izgradnja in statut Zveze sindikatov Slovenije. Iz ptujske občine so na kongresu sodelovali: Gvido Cepin, Dušan Gabrovec, Ludvik Gajski, Franc Klemenčič, Alenka Kolarič, Lizika Kunstek, Mihaela Pišek, Momčilo Savič, Mirko Slana, Tone Taciga, Marija Tominšek, Franc Trafela, Anica Vnuk, Franc Vreze in Peter Vrtič. Predstavili pa so se tudi s f)etimi specializiranimi razpravami. Kongres je zaključil z delom včeraj, 13. oktobra. Več o zaključkih kongresa bomo zapisali v prihodnji številki Tednika. MG 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 14. oktober 1982- TEDNIK NA OBISKU V TOZD VODOVOD IN KANALEACIJA Motnje v poslovanju »Težavne in neugodne gospodarske razmere se odražajo tudi na poslovanju naše TOZD, kljub temu, da smo v primerjavi z polletjem leta 1981 nekoliko popravili cene. Rasi celotnega prihodka je bila zmerna, tudi rast porabljenih sredstev ni bila velika,, če upoštevamo povečano amortizacijo. Glede na precejšnjo rast stroškov poslovanja in rast cen proizvodov in storitev, ki so potrebne za opravljanje naših komunalnih dejavnosti, TOZD ni bila sposobna normalno poslovati. Isto stanje se bo nadaljevalo tudi v drugem polletju. Pristopili pa smo že k zmanjšanju obsega investicij.skih in tekočih vzdrževalnih del. Temeljna organizacija je letos sprejela plan vzdrževanja komu- nalnih naprav in objektov. Plan smo v prvem polletju tudi izvajali, v drugem ga ne izvajamo. Izdelali smo rebalans plana dela in finančnega načrta, zaradi zmanjšanja finančnih sredstev. Z zmanjšanim obsegom vzdrževanja sicer TOZD umetno povečuje dohodek, na drugi strani pa si želi ogniti poslovanju z izgubo. l7 predsanacijskcga programa izhaja, daje na finančne rezultate v TOZU zelo vplivala povečana amortizacija. Motnje v prvem polletju so nastale tudi pri opravljanju individualnih storitev, kar pomeni, da z veljavnimi cenami ter storitvami ni bilo mogoče pokriti povečanih stroškov poslovanja. Pojavljajo pa se vedno novi stroški: porast cen električne energije, povečanje odstotka neplačane realizacije in neu- sklajenost cen z naraščajočimi stroški,« je o motnjah v poslovanju v TOZD Vodovod in kanalizacija povedal Albin Pišek, vodja TOZD. Omenili ste objektivne vzroke za nastalo stanje, kaj pa subjektivni dejavnik — kaj lahko delavec sam prispeva k omilitvi težav? »Še prej moram omeniti, da smo imeli tudi težave pri oskrbi z zdravo pitno vodo, saj se je vodni nivo v črpališču močno znižal. To velja predvsem za območje Haloz in sicer za predele Majšperka, Dravsko polje in Srednjih Haloz, kjer že danes ne dobivajo zadostnih količin vode. Drugi vzrok je, daje naš glavni odjemalec TOZD Mesna industrija Perutnine spremenil svojo proizvodnjo in jo na drugi strani zmanjšal. Ukinil je tudi obrat klavnico. Tako tudi plana prodaje vode nismo mogli uresničiti. Delavci so seznanjeni, so zavezani, da na vsakem koraku zmanj- šujejo stroške, da moramo izboljšati organizacijo dela in v predvidenem urniku narediti, kar se da največ. Sprotno moramo vzdrževati delovna sredstva, zniževati nadurna dela in bolezenske izostanke in kar je naj- pomembneje, povečati produktivnost dela. Lahko trdim, da vsak delavec pozna predsanacijski program in da ve za svoje naloge. Prepričani smo, da bomo z dobrim delom sanirali polletno izgubo. Vsega sicer ne bomo mogli narediti, tu mislim na povečane stroške energije. Prizadevamo pa si tudi, da bi vsi imeli zdravo pitno vodo. Zato smo pristopili h gradnji novih vodnjakov, ki bodo že ta mesec delno zgrajeni. S tem pa bomo lahko zadovoljili vse porabnike glede na potrebe. Pogovarjamo pa se tudi že o prodaji vode in sicer s sosednjo občino Slovenska Bistrica. Povedati moram, da skrbno beležimo stroške in si prizadevamo, da bi bili čim nižji. Tako bomo s prvim januarjem leta 1983 prešli na pavšalni obračun vode — prešli bomo na plačevanje s položnicami. K temu pa sodijo še kanalščina in smeti,« je zaključil Albin Pišek.- MG 30 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA PTUJ v prihodnjem letu bo TD Ptuj praznovalo 30-letnico svojega plodnega dela. V ta namen je upravni odbor društva že sprejel osnovne smernice za praznovanje. Glavni poudarek je dal ureditvi poslovnih prostorov na Trgu svobode, ustanavljanju krožkov turističnega po- mladka po ptujskih osnovnih šolah, turistični vzgoji prebivalstva in drugim oblikam, ki vplivajo na turistično afirmacijo. Organiziralo bi naj tudi seminar za poklicne turistične delavce ter okroglo mizo, za ktereo bi se sestali vsi neposredni in posredni dejavniki v turistični ponudbi občine Ptuj. Društvo pa se bo v primerni obliki spomnilo vseh dolgoletnih in ustanovnih članov društva. Pomembno pa je dodati, da bo turist biro turističnega društva Ptuj še nadalje obdržal dejavnost splošne turistične informacije in splošne turistične propagande, saj drugi te naloge ne opravljajo. MG Gostinsko turistična dejavnost v občini Ormož Ko so delegati vseh treh zborov skupščine občine Ormož na seji, 27. septembra razčlenili gostinsko-turistično dejavnost v občini v zadnjih letih, so ugotovili, da žal na tem področju niso dosegli takih rezultatov kot so jih načrtovali. Delež družbenega proizvoda gostinstva se sicer zvišuje v skupnem družbenem proizvodu, vendar ne v tolikšni meri kot bi bilo glede na materialno osnovo gostinstva možno, čeprav je gostinstvo in turizem prednostna naloga družbenega razvoja občine Ormož. Iz podatkov izhaja, da so bile razpoložljive nočitvene zmogljivosti izkoriščene le' s slabo tretjino, zato si bo treba prizadevati, da bodo sklenili več dolgoročnih pogodb. Spričo znižanja življenjske ravni pre- bivalstira in visoke rasti cen je v upadanju tudi realni obseg prometa v gostinstvu. To je zlasti pristono v zasebnem gostinstvu, kjer upada število zasebnih gostinskih obratov. Zaradi porasta zmogljivosti družbenega gostinstva v ormoški občini, se znižuje tudi delež zasebnega gostinstva v skupnem prometu. Kmečki turizem je že precej razvit in je namenjen predvsem izle- tniškemu turizmu. Ta dejavnost je pomembna kot dopolnilna dejavnost kmetijstva in tudi z vidika zagotovitve dopolnilne gostinsko-turistične ponudbe, zato jo je treba razvijati v okviru predpisov, meril in potreb. Območje ormoške občine ima ugoden zemljepisni položaj, je polno naravnih-lepot in ima bogato kulturno dediščino, zato so delegati vseh treh zborov občinske skupščine menili, da je treba še pospešiti razvoj gostinsko-turistične dejavnosti, saj imajo tudi ustrezno materialno osnovo, ki jo bodo z razvojem obeh sektorjev gostinstva še dopolnjevali. Pri tem ima pomembno vlogo tudi turistično društvo Ormož, ki bi naj predvsem organiziralo razne prireditve, usmerjalo urejenost okolja, vodiiiLenfltniULijristično promsando itd. Nosilka gostinsko-turistične dejavnosti v občini Ormož je Slovin TOZD Gostinstvo, zato soji delegati naložili dolžnost, da si ob pomoči družbenopolitične skupnosti še bolj prizadeva za vključitev v enotno gostinsko-turistično ponudbo in enotni sistem planiranja v Podravju. Usmerjati mora še več naporov s klejjanje dolgoročnih aranžmajev z raznimi agencijami s tega področja dejavnosti. Razpravo so delegati sklenili z ugotovitvijo, da tudi pestrejša ponudba hrane in ustrezen odnos do gosta bosta v bodoče tudi zagotovilo za pridobitev gostov in s tem za pospešen razvoj gostinsko-turistične dejavnosti na ormoškem območju. POGOVOR Z JANKOM MLAKARJEM ZELENA LUC ZA MELIORACIJE Načrti na področju pridelova- nja hrane so v ptujski občini veliki. Mnogi teh načrtov temeljijo na novih obdelovalnih površinah, ki bi jih naj pridobili v tem srednje- ročnem obdobju z hidromeliora- cijami v dolinah Pesnice in Pol- skave. Na mnogih pogovorih o problematiki v kmetijstvu slišimo tudi kritiko, da smo pri izvedbi načrtovanih melioracij v za- ostanku. Zato smo se odločili, da posvetimo melioracijam več po- zornosti, da osvetlimo problema- tiko z vseh strani. Za pogovor smo prosili Janka Mlakarja, predse- dnika občinskega komiteja za kmetijstvo in predsednika SIS za melioracijo polskavske doline. Najprej smo ga vprašali, kaj smo doslej že naredili na področju hi- dromelioracij. »Splošna ocena je, da v ptujski občini prepočasi uresničujemo plan melioracij in komasacij. Smo pred zaključkom del v pesniški dolini, ogromne naloge pa nas čakajo v polskavski dolini, kjer bomo pričeli z deli na zamočvi- rjenih zemljiščih že v letošnjem letu. Potrebno je povedati, da so lastniki doslej melioriranih zem- ljišč izredno zadovoljni, dosegajo visoke pridelke, v nekaterih pri- merih celo rekordne. Do konca leta 1981 smo v občini Ptuj izvedli melioracije na 2362 hektarih, od tega 1791 hektarov ob Pesnici, 444 hektarov ob Pol- skavi, 127 hektarov pa na drugih območjih. Na zemlji,ščih zaseb- nega sektorja izvajamo tudi zlož- bo zemljišč. Povsem je zložba urejena na 127 hektarih, na nada- ljnjih 637 hektarih je komasacija izveaeua na terenu, ni pa še ure- jena v upravnem postopku, ta postopek je silno zapleten in zahteva precej dela.« Toliko je bilo torej narejenega doslej. Kakšni pa so naši načrti na tem področju v tem srednjeročnem obdobju in kako jih uresničujemo? Janko Mlakar: ,,ZamiOeiH> bomo morali nadoknaditi v naslednjih letih!" »Plan melioracij za obdobje 1982—85 predvideva, da bomo v tem času pridobili 3.950 hektarov obdelovalnih površin, ob Pesnici 999 hektarov, ob Polskavi pa 2.906 hektarov. To je obveza, ki jo moramo in jo tudi lahko uresni- čimo. Deleži investitorjev so pri tem naslednji: KZ Ptuj ima ob- vezo meliorirati 1.686 hektarov, Kmetijski kombinat Ptuj 1371 in KZ Lovrenc 848 hektarov. Opra- vljenim melioracijam morajo se- veda slediti komasacije ali zložbe kmetijskih zemljišč. Te načrtuje- mo v istem obdobju opraviti na 2423 hektarih, od tega ob Pesnici na 756 in ob Polskavi na 1667 hektarih.« Kakšni pa so načrti za letošnje leto in kako jih uresničujemo? »Kmetijski kombinat Ptuj bi moral izvesti letos melioracijo na 569 hektarih, kmetijska zadruga Ptuj na 639 in kmetijska zadruga Lovrenc na 168 hektarih. Kme- tijski kombinat je doslej izvedel ali še izvaja melioracije ob Polskavi na površini 257 hektarov. Dela na tej površini bodo letos tudi kon- čana. Kmetijska zadruga Lovrenc bi morala opravljati melioracijo na istem področju ob Polskavi, vendar je potrebno tu delati sku- paj s kmetijskim kombinatom, eden brez drugega melioracij na tem območju ne moreta izvajati. Doslej nobena od kmetijskih za- drug še ni pričela z melioracijami na svojem območju. Zataknilo se je pri financiranju, pričakujemo pa, da bo to rešeno v tem mesecu, tako lahko pričakujemo, sicer pozno, pričetek melioracijskih del tudi v zasebnem sektorju.« Osnovni vzrok zaostajanja pri izvedbi načrtovanih melioracij je torej neurejeno financiranje! »Do zaostanka je prišlo pred- vsem zaradi tega, ker kmetijski kombinat ni imel rešenih zahtev- kov za nobeno letos začeto meli- oracijo. Kombinat opravlja dela z lastnimi krediti in krediti izvajal- ca. To so izredno draga sredstva, kmetijski kombinat pa je kljub temu sledil naporom za usposab- ljanje zemljišč in rezultat tega bo tudi letos melioriranih 257 hek- tarov zemljišč, na teh bonaslednje leto že stekla kmetijska proiz- vodnja, najprej bodo pridelovali koruzo, pozneje pa bodo te povr- šine vključili v redni kolobar. Tako kmetijski zadrugi kot kmetijski kombinat niso mogli pristopiti k melioraciji, ker niso bili rešeni kriteriji za financiranje teh del. Kmetijski zadrugi sami tudi s podpisom samoupravnih sporazumov o sovlaganju nista zagotavljali desetodstotne lastne udeležbe in pokrivanja razlike cene melioracije nad mejnim zneskom 140 tisoč dinarjev. Pro- jekti namreč predvidevajo ceno naših melioracij od 162 do 198 tisoč dinarjev po hektaru. S po- sebnimi sporazumi o zagotavlja- nju hrane s teh območij sta za- drugi sedaj uspeli zagotoviti sredstva v višini 10 odstotkov in potrebna sredstva nad ceno 140 tisoč dinarjev. Prav tako tečejo pogovori z izvajalci, ki so pripra- vljeni takoj pričeti z delom, to pa daje upanje, da bo mogoče dose- danji zaostanek na področju hi- dromelioracij nadoknaditi.« JB KAJ SILIRAMO JESENI? Siliranje trave koruznice. listov, glav in rezancev sladkorne pese je povzročilo precejšnjo spremembo v pridobivanju živinske krme. Kaj in kako silirati v jesenskem času, je vprašanje, na katerega odgova- rjamo s pomočjo strokovnjaka s področja živinoreje Vlada Tum- peja. vodje pospeševalne službe pri Obdravskem zavodu za vete- rinarstvo in živinorejo Ptuj. Znano je. daje koruzzna silaža izredno dobra, da ima visoko hranilno vrednost, vendar le v primeru, če siliramo celo rastlino s klasi. Nekateri silirajo samo ko- runico brez klasov. Potrebno je reči. daje taka silaža izredno sla- ba, ima nizko hranilno vrednost in ni primerna niti za prehrano pi- tancev niti za prehrano krav molznic, uporabljali bi jo lahko le za prehrano plemenskih telic vendar z dodatkom močnih kr- mil. Siliranja same koruznice zato ne priporočamo, bolje je koru- znico podorati. Ko je spravilo sladkorne pese v polnem teku, imamo možnost si- liranja pesnih listov in glav. To je zelo dobra krma, seveda pa mo- ramo pravilno silirati. Siliramo lahko na kup ali v koritast silos. Liste in glave moramo dobro po- tlačiti s traktorjem in dobro po- kriti s plastično folijo. Tej silaži bi lahko dodali nekaj koruznice, ki bi vpila višek vlage, ki jo vsebujejo pesni rezanci in glave.'vendar ne prevelike količine, saj bi s tem znižali hranilno vrednost silaže. Naslednja možnost je siliranje vlažnih pesnih rezancev, ki jih dobijo pridelovalci sladkorne, pese po ugodni ceni. Silirani pesni rezanci so zelo primerni za pitanje krav molznic, dodajamo jih 5 do 10 kilogramov dnevno kot doda- tek ostali krmi. Letos je izredno ugodno vreme za rast trave, te je na travnikih še precej. Zadnji odkos še lahko si- liramo pod plastično folijo, lahko to uvelo travo dodamo obstoječim silosom, lahko pa jo mešamo s koruznico. kije sicer v glavnem že pospravljena, tu in tam pa jo še vedno najdemo na polju. Travo pustimo dan ali dva da ovene, potem pajo lahke kot že omenjeno siliramo na kup. Naj- bolje je to silažo zače,ti krmiti po štirih tednih. Trava namreč vse- buje mnogo beljakovin in malo sladkorja in se težko silira. Je pa Vlado Tumpej: „Koniznico brez klasov je najbolje pod- orati." tako pridobljena krma izredno hranilna. Če bi razporedili vse omenjene silaže, bi morali dati na prvo me- sto travno silažo, če je v pravi fazi silirana. Takšna trava, ki jo ima- mo sedaj, vsebuje v suhi snovi 15 do 18 odstotkov beljakovin, ima 550 škrobnih enot, koruznica brez klasov pa ima izredno nizko vrednost, maksimalno do 100 škrobnih enot. beljakovin pa sko- rajda ne vsebuje. Pesni rezanci vsebujejo dosti energije, prav tako silaža pesnih listov in glav. Belja- kovin je v teh silažah približno toliko kot v travni silaži, zaradi sladkorja v pesnih glavah pa imajo te nekoliko višjo energetsko vrednost. Po vrstnem redu lahko torej razporedimo silaže takole: travna silaža, listi in glave slad- korne pese, pesni rezanci (kot dopolnitev obroka) in daleč spo- daj na lestvici bi uvrstili koruzno silažo brez klasov, medtem ko ima koruzna silaža s klasi vred tudi do 600 škrobnih enot v suhi snovi in je torej izrazito energetska krma z malo beljakovinami in je idealna za kombinacijo s travno silažo ali oljnimi tropinami pripravil: JB PTUJ TRGOVINA ZVEZDA Z NOVO OBLEKO v ponedeljek, 11. oktobra so ponovno odprli prodajalno Zvezda, ki je bila mesec dni zaprta zaradi preureditve. Prodajalna, v kateri je šest zaposlenih, .se je sedaj delno specializirala in opustila moško — težko konfekcijo in otroško — težko konfekcijo, dopolnili pa so žensko konfekcijo. Preureditev pa je prispevala, da seje delno povečala tudi prodajna površina, sedaj znaša 92 m^ Celotna preureditev je veljala dva milijona dinarjev. Preureditev prodajalne Zvezda sodi v srednjeročni program razvoja EMONE-MERKUR in v letni program dela. Prvi obiskovalci so z novo prodajalno, predvsem pa z novo po- nudbo, zadovoljni. MG Notnnjost preuiejene prodajalne foto: OM SKUD ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV SKRB ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV Osnovna organizacija delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih občine Ptuj posveča izre- dno skrb izobraževanju že zaposlenih. Skupno s skladom za dopolnilno izobraževanje izdela vsako leto bogat program izobraževalne dejav- nosti. Letos zajema Sest skupin in sicer: šolnine za izobraževanje ob delu, strokovne specializa- cije, organizacija seminarjev in tečajev, družbe- no-politično izobraževanje, kulturno izobraže- vanje, strokovno izobraževanje in splošno izo- braževanje. Celoten program pa je ovrednoten čez milijon dinarjev. Kljub temu pa med zaposlenimi ni pretiranega odziva za dodatno izobraževanje. Se največ za- nimanja je za strokovne izlete in razne tečaje. Sklad bo še letos skupaj z osnovno organizaci- jo organiziral tečaj iz požarne varnosti. Kmalu pa bo začel delovati na novo, saj bo staremu potekel mandat. Zato bodo še v tem mesecu pričeli z evidentiranjem novih kandidatov. MG PRIPRAVA KVALITETNE OZIMNICE v ptujski živilski industriji ,,Petovia" so za letošnjo zimo pripravili kvalitetno ozimnico. Ponujajo dva paketa vložene zelenjave: veliki in mali; v velikem je 24, v malem pa 12 kozarcev, v malem paketu je zelenjava vložena v PVC fo- lijo. Kot zatrjujejo v ,,Petoviji", je vložena ze- lenjava izredne kvalitete, program je pester, ze- lenjava pa tudi ne vsebuje kemičnih konzervan- sov. Pakete so odstopili trgovini in jih je tako mo- g&če nabaviti prek trgovske mreže sirom po Sloveniji, pa tudi v sosednji Hrvatski ter Bosni in Hercegovini. Cena velikega paketa je 830 di- narjev, malega pa 430 dinarjev. Po programu bodo letos predelali okrog 3500 ton razlitnih vrst zelenjave. MG TEDNIK -14, oktober 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Ob 7. oktobra — dneva artileri- je — je bib v pti^ski voja&nici Du- i»o Kveder — Tomaž skromna slovesnost, s katero so obudili spomine na rojstni dan naie artile- rije, na dan, ko so partinni z goli- mi rokami izvedli akcijo na kra- UevSkem aerodromu. Od takrat do danes smo zgradBi močno artileri- jo, dobre borce fai i^vrst vojaSki kolektiv. Zbranim udeležencem, vojakom in start^inam ter gostom, je ob tej priložnosti govoril starešina Stani- slav Omcrza, v imenu SO obiln Ormož in Ptuj pa Franc letičko- vič, predišednik SO Pti^. Posebno (estitko pa je artiljercem izrekel udeleženec borbe ua kra^evSkem aerodromu Savo Stokuca, ki je med drugim dejal; da je bila bitka težka in da je le vsak deseti parti- zan imel orožje. Savo Stokuca je tudi po končani NOB ostal zvest JLA; danes pa živi v Ptuju. V zaključku slovesnosti ob dne- vu artller^je je vef vojakov in sta- rešin prejelo pohvale in priznanja, nekateri so napredovali; nekaj vojakov pa je prejelo tudi značko primeren vojak. MG OB DNEVU ARTILERIJE PRIZNANJA, POHVALt IN NAPREDOVANJA Slavnostni govornik Stanbbiv Omei-za, Franc TetH^kovič, S^vo Stokuca. foto: Ciaai umgati kongres ZSMS iz obrne Ptuj Na najvišjem zboru sloven- ske mladine bo ptujsko občino zastopalo pet delegatov, ki vam jih tokrat na kratko predstav- riuoru, diojšja «2 Zgefcvc ulice v Ptuju, v KS Franc Osojaik. Dolga leta je aktivna pri občin- ski konferenci ZSMS, nekaj ča- sa je oprav^ala fonkc^o pred- sednice področne konference mladih v vzgoji in izobraževa- lcu, vodila je tudi center za MDA pri OK ZSMS Ptuj. Je ClanJkra ZK in aktivna na raznih področjih delovai^a mladih. Evidentirana je za predsednico občinske konference mladih v Ptuju v naslednjem mandatu. Na kongresu bo razpravljala o problematiki mladinskega pro- stovoljnega dela. Darinka Kelenc iz Formiaa, za- poslena v DO Agis Ptuj kot ekonomski tehnik. Pri OK ZSMS je aktivna ie od leta }979, dolga leta pa je aktivna mladinka in družbeno politična delavka v KS in v delovni orga- nizaciji. Na kongresu bo zastopula miade delavce, raz- pravljala pa bo o zaposlenosti mladih. Janez Žampa, mlad kmetovatec iz Levanjc KS Destrnik. Dolga leta aktiven mladinec, ki se je izkazal predvsem v delu pod- ročne konference mladih v kmetijstvu pri OK ZSMS Ptuj. Aktiven je tudi v KS in vaškem odboni. Na kongresu bo raz- pravljal o vlogi mladih kmeto- valcev pri posodabUaoiju kme- tijstva. Frar»c Šailgoc, elektro inženir, doma iz .MajŠperka, zaposlen v TOZD Elektro Ptuj. Pri občin- ski konferenci ZSMS je aktiven že od leta 1978, je član ZK, zad- nji 2 leti je vodil področno kon- ferenco mladih delavcev. V delovni oi^anizaciji in v KS opravlja odgovorne funkcije in je pri delu izredno prizadeven. Na kongresu zastopa mlade de- lavce, skupaj z Darinko Kelenc priprav^ata razpravo o zapo- Marijan Horvat, inženir kme- tijsko strojne usmeritve, doma iz Sobetinc v KS Markovci, za- poslen v HIKO Olga Meglic, tozd Aspo Dolane. Dolga leta je član OK ZSMS, zadnji dve leti predsednik področne konference mladih iz KS. Akti- ven tudi v DO in v krajevni sa- moupravi. Posebej pripravljene razprave za kongres ne bo imel. M. Ozmec rezervne starešine Na priložnostni slovesnosti, ki je bila v torek, 5. oktobra po razširjeni seji predsedstva OK Zveze rezervnih vojaških starešin v sejni sobi na ptuj- skem magistratu, je predsednik občinskega komiteja za SLO in družbeno samozaščito Stanko Lepej podelil osem državnih odlikovanj zaslužnim re- zervnim starešinam ptujske občine, s katerimi jih je odlikovalo Predsed- stvo SFRJ. Z Redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči so bili odlikovani JA- NEZ STARCiC, BORIS JAZBEC in MILAN VOGRINEC, z Redom de- la s srebrnim vencem STANKO MEGLIC in ALFONZ KODRiC, z Me- daljo zaslug za narod pa MARJAN KAJNIH, MIRKO PRELOG in LEOPOLD JANCIC. Ob vestnem in požrtvovalnem delu v Zvezi rezervnih vojaških starešin prejemniki odlikovanj aktivno delajo na področju obrambnih priprav, v družbenopolitičnih in društvenih organizacijah, v svojih delovnih sredi- nah ter krajevni samoupravi. Skratka, odlikujejo se v svojem življenj- skem in delovnem okolju. Stanko Lepej je v priložnostnem nagovoru izpostavil vlogo in pomen Zveze rezervnih vojaških starešin in njenega članstva pri krepitvi obram- bnih priprav ter na ostalih področjih življenja in dela. Odlikovanja za omenjene rezervne starešine so hkrati priznanje za dobro delo tudi osta- lim članom, saj so doseženi uspehi rezultat skupnega dela, pri katerem so se odlikovanci še posebej Izkazali. Kot je poudaril v imenu prejemnikov Stanko Meglic, so odlikovanja ob nagradi za opravljeno še večja spodbu- da za prihodnje delo. Vsem odlikovancem tudi naše iskrene čestitke! 1. kotar S podelitve odBkovaoj v sejn! sobi SO Pt^| (foto: 1. kotar) PTUJ Dve specializirani razpravi za zvezni Itongres Pretekli teden so se v Ptuju sestali delegati 9. kongresa ZSJ iz sodelujočih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Srečanje je sodilo v program delavskih srečanj bratstva in prijateljstva. Ob tej priložnosti so delegati st)glašali, da na kongresu sodelujejo z dvema razpravama, ki simbolizirajo bralstvo in prijateljstvo med nartxloma. To ni le simbo- lično sodelovanje, je veliko več, nepremagljiva veriga, ki so jo skovali borci NOB in jo moramo čuvati kot zenico svojega očesa, kot je to rad ponavljal tovariš Tito. Dana je bila pobuda, da bi razpravo bratstvo in prijateljstvo, ki jo je imel že ptujski delegat na 12. kongresu ZKJ, še dopohiili z oblikami medsebojnega sodelovanja. Nosilec te razprave je Ptuj. Za drugo raz- pravo: naloge in rešitve hitrejšega razvoja kmetijstva in uveljavitev enotnej.iSega trga v SFRJ, pa je bil določen Ormož. Odločitev za to razpravo je bila toliko lažja, ker je sindikat eden izmed odgovornih za preskrbo. Obe razpravi pa je potrebno še dopolniti s sklepi 10. kongresa ZS Slovenije, ki je včeraj zaključil z delom. MG Na Prihovi bo slovesno v kraju Prihova bo v nedeljo, 17. oktobra dopoldne srečanje mla- dine, vojakov in borcev ter aktivistov NOB občine Slovenska Bistrica. Srečanje organizirata občinski odbor ZZB NOV in OK ZSMS Slovenska Bistrica ob odkritju spominske plošče na osnovni šoFi Po- horski odred na Prihovi. katera ta dogodek povezuje z obletnico akcije Pohorskega odreda, ko je ta v noči med 6. in 7 oktobrom 1943 na Prihovi napadel nemški kamion, ga uničil in zasegel veliko koristnega materiala. V počastitev te ackije in spodbujanja aktivnosti zbliževanja mladine in borcev ter aktivistov NOB bistriške občine organizira v nedeljo, 17. oktobra zjutraj komisija za ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB pri OK ZSMS Slovenska Bistrica pohod mladine, pionirjev in mladincev- vojakov iz Slovenske Bistrice na kraj svečanosti na Prihovo. Po osrednji svečanosti, odkritju spominske plošče, bo v kraju tudi pogovor mladine z borci in aktivisti NOB ter domačini. Viktor Horvat Naborna komisija pri dda v eaem od Dabomfli centrov Foto: JOS Nabori končani v ptujski občini so v dneh od 27. septembra do 7. oktobra potekali nabori za mladince letnik 1964. Nabori so potekali v nabornih centrih v Hajdini, Kidričevem, Majšperku, Vidmu pri Ptuju, Markovcih, Juršincih in Ptuju. Po temeljitih predhodnih pripravah so nabori potekali tekoče in brez zastojev. V nabornih komisijah so poleg dveh aktivnih vojaških sta- rešin — eden od teh je vojaški zdravnik — sodelovali Se predstavnik občinske konference ZSMS in po posameznih KS člani koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ptuj. V komisijah so sodelovali tudi člani svetov za SLO in US, predstavniki družbeno političnih organizacij iz KS, komitejev za SLO, svetov KS in drugi. Pri odločitvi o razporedu posameznega mladinca v vojaške rodove so poleg želje posameznega* kandidata upt^tevali tudi mnenja sodelujočih v Icomi- siji. — OM V petek 8. oktobra so v Tovarni avtomobilov Maribor odprli raz- stavo »20 let delavskih srečanj bratstva in prijateljstva«, ki jo je v sodelovanju s tovarniškim kolek- tivom organiziral Občinski svet ZSS Maribor-Tezno. Razstava z 241 eksponati pri- kazuje 20-letni razvoj .sodelovanja pobratenih občin SR Hrvatske in Slovenije. V njej zastopa vidno tn^p Ptuj in ptujska občina, saj je znano, da je pobudnik delavskih srečanj Feliks Bagar, kar je raz- vidno tudi iz pisne in foto doku- mentacije, kije razstavljena. Pred 20 leti so se odločile za sodelovanje le tri občine in sicer: Ptuj, Varaždin in Cakovec. Prvo- tno sodelovanje je bilo omejeno na kulturna srečanja, ki so se maniijestirala na »Tednik bratstva in prijateljstva.« Prizadevanja pobudnikov so rodila obilne sa- dove, saj so k sodelovanju pristo- pale vedno nove občine, tako da trenutno sodelujejo občine Ca- kovec, Koprivnica, Krapina, Pregrada in Varaždin iz SR Hr- vatske in Lendava, Maribor-Te- zno, Ormož. Ptuj, Slovenska Bi- strica in Šmarje pri Jelšah iz SR Slovenije. Tudi področja .sodelo- vanja so se nenehno širila, tako je kulturnim srečanjem sledila go- spodarska problematika sodelu- jočih občin, nato sodelovanje pi- onirjev in prosvetnih delavcev, sodelovanje društev in končno enot in štabov enot civilne zaščite, ki vsako leto organizirajo skupne vaje. Organizator vaje je vsako leto druga od sodelujočih občin. To je le bežen pregled razstave, katero so omogočili: Republiški svet ZS Hrvatske, Republiški svet ZS Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije ter Občinski sveti ZS vseh 11 sodelujočih občin. Pri tem pa ne smemo pozabiti na po- memben delež profesorice Nade Jurkovič, kije razstavo strokovno pripravila. O px)menu in kvaliteti razstave »20 let delavskih srečanj bratstva in prijateljstva« pove dovolj po- datek, da so prav zaradi te raz- stave Ptuj obiskali na dan prve predstavitve 16. septembra Vinko Hafner, predsednik skupščine SR Slovenije, Marjan Orožen, pred- sednik slovenskih sindikatov in Ivka Krajnovič članica predsed- stva Republiškega sveta ZS Hr- vatske s sodelavci. Razstavo so vključili v program prireditev v okviru bratskih občin, posvečena pa je letošnjim kon- gresom DPO, še posebej X. kon- gresu 2S Slovenije, zato je tudi organizirana prav v času kongre- sa. V TAM-u pa je zato, ker je v tem 7800 članskem kolektivu poleg dobrega dela in drugih aktivnosti močna kulturna dejavnost, zato organizirajo za svoje delavce re- dne razstave v sodelovanju s kul- turno skupnostjo in muzejem, organizirajo pa tudi razstave lju- biteljske dejavnosti svojih delav- cev in druge priložnostne razsta- ve. S to razstavo pa bodo delavci TAM-a spoznali prizadevanja za utrjevanje bratskih vezi sodelu- jočih občin SR Hrvatske in Slo- venije. Delavci TAM-a, ki so si že na dan otvoritve množično ogle- dali razstavo, so tudi veliko po- magali pri postavitvi. Pri tem imajo še posebne zasluge Ku- pljen, predsednik konference OO sindikata TAM, Ozimič, sekretar ZK in Kolarič, organizator kul- turne dejavnosti v TAM-u. Velja omeniti, da so si v torek 12. oktobra razstavo v Mariboru ogledale tudi vse tuje delegacije, ki sodelujejo na X. kongresu ZS Slovenije, ko so obiskale Tovarno avtomobilov Maribor. V Mariboru bo razstava do 22. oktobra, nakar bo prenesena v Pregrado in vse druge občine, ki sodelujejo v delavsŽh srečanjih bratstva in prijateljstva. Tekst in foto: L. C. Z razstave 4 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 14. oktober 1982- TEDMIK EKSKURZIJA V petek. 1. oktobra smo imdi ekskurzijo po domovih naSih pisa- teljev. Najprej smo se odpeljali v Ormož, kjer smo se ustavili pred spomenikom Ksaverja McSka in Stanka Vraza. Potem smo odSi na domačijo Ksaverja McSka, ki je nekaj kilometrov od Ormoža. Do- mačine smo zalotili prav pri jutra- njih opravilih. Na naSo srečo pa se je prav tedaj domov pripeljal go- spodar domačije in nam pripove- doval nekaj o pisatelju. Nato smo se odpeljali v Ljutomer, kjer smo se ustavili za nekaj časa in si ogle- dali spomenik Frana MiUoSiSa, ki je bil jezikoslovec. Tam smo imeli malico in nato smo se Se od^jali v Videm in v Gradišče, kjer smo si ogledali znameiiito tamkajSnjo cerkev iz baroka. V cerkvi hranijo zvon iz leta 1666. IzGradiU^ smo se odpeljali skozi Ptuj nazaj v Ki- dričevo. Daniel LeSnik. 8/a. OS Kidričevo TRGATEV Zjutraj smo se zbrali pred Solo. Nato sta nas peljala tovariSica in tovariš na trgatev. _ S seboj smo imeli vedro in nož. Ko smo pifili v vinograd, smo začeli trgati groz- dje. Ko smo nap, razredi 2e v prvih dneh sem opazila, da bomo morali v 5. razredu dobro delati, če hočemo imeti dober us- peh. Sedaj imam še tri nove pred- mete. Drugače je kot prq, sa) imam za vsak predmet drugega učitelja. Dobili smo tudi nekaj no- vih učiteljev. Zdo v5eč mi je angleški jezik. Zdim, a, da bi ob koncu pouka imela lep uspeh. Betka Drevenšek, 5/b OS Kidričevo N\ŠA KRAJEVNA SKUP- NOST JE PRAZNOVALA II. septembra je bil prvi kra- jevni praznik krajevne skupnosti Olge Meglic. Organizirali so pohod po poteh Kozjanske čete. Pohoda se je udeležilo okrog 80 ljudi. Med njimi so bili tudi učenci naše šole. V soboto dopoldne smo imeli učeiKi osnovne šole Olga Meglic športni dan. Na njem so sodelo- vali tudi tovariši učitelji in starši. To so bile športne in vesele igre: Pc^ldne so se vrnili pred dom krajanov pohodniki. Potem je iHla slavnostna seja in odkritje spomenika Olgi Meglic. Nasto- pal je naš mladinski pevski zbor. Odprli so tudi spominsko sobo OlgiMeglič- N. Žmavc, D. §ala- mon, F. Stojčevski, D. Čeh —- vsi člani dopis. krožka OŠ O. Meghč Ptuj TRGATEV V soboto smo imeli trgatev. Na trgatvi ni bilo ne preveč veselo, ne žalostno. Padal je dež. Tudi ja? sem trgala. Zeblo me je v rt^e. Okoli 10. ure smo imeli malico. Nuto smo šli še trgat. Končali smo. Brentar je odnese! še zadnjo brento v prešo, kjer so mleh grozdje v sladek mošt. Bilo je kosilo. Po kosilu smo se pogovarjali in se smejali šalam. Okrog štirih se je trgatev konča- la. Maja Dolinar, 4/a .OŠ Olge Meglic, Ptuj JESEN Prišla je bogata jesen. Kmetje imajo na poljih veliko dela. Iz brazd se vali krompir. Trgajo koruzo, v goricah se je oglasila pesem pridnih trgačev, vmes pa klopola klof>otec. Jablane v sa- dovnjaku ponujajo sladka jabol- ka. Tudi v gozdu se je oglasila jesen^ Iz jezic nam ponuja kosta- nje. Živali se zalagajo in prinaša- jo hrano v svoja prebivališča. Tudi mi občutimo hladne dni. Davorin Čeh. 3/c OŠ Olga Meglic, Ptuj POPADEL ME JE PES Bil je lep sončen dan. Stara sem bila 7 let in sem se že veselila šole. Seveda takrat še nisem vedela, kako bo v šoli. S sosedom sva se igrala na pesku. Moj sosed, ime mu je Darko, je šel po igrače. Šla sem z njim. Prosil me je. naj mu grem po lopatko in grabljice. Šla sem mimo njihovega psa Bobija. ki je tedaj jedel veliko kost. na kateri so se še držali koščki mesa. Vzela sem lopatko in grabljice in stekla mimo psa. Bobi je skočil name in me kar na slepo ugriznil. Zakričala sem ui stric Jože. tako pravimo Darko- vemu očku, je zakričal: •>Bobi!« Pes me je takoj izpustil. Prišel je očka. takoj so mi obvezali rano in me odpeljali v bolnišnico. Pregle- dali so me in nazadnje so me poslali na šivanje. Šivali so mi brez narkoze. Dobila sem tri šive in hodila sem redno na preglede. Sedaj je Bobi že star. len, ima že deset let in je spet moj prija- telj. Blanka Petrovič. 4/b, OŠ Olge Meglic. Ptuj MOJA POT DO ŠOLE Moja pot do šole se vije med polji in novimi hišami Cesta je asfaltirana in precej promcdia. Pot do šole je najlepša v jeseni. Kmetje marljivo pospravljajo (»oljske pridelke. Večkrat s sf^ol- ci pešačimo do šole po ulicah med hišami mimo otroškega vrtca ter si tako precej skrajšamo pot. Če imamo dovtrij časa, se na travi ob vrtcu tudi igramo. Pot do šole je zelo zanimiva vendar tudi nevarna. Zavedamo se, da mora- mo biti na cesti zelo previdni Moja pot do šole prečka tudi železnico. Po poti se tudi veliko pogovarjamo. Čas do šole mi zelo hitro mine. Mojca Leber. 2/a, OŠ Ivana Spolenjaka. Ptuj VETER ZAKAJ? Bila sem v Halozah, veter je zavijal, skozi okno sem gledala v gozd. Breza ječi. kostanj kriči, smreka leži, zakaj? Brezi veter dvori, s kostanjem se krega, smreko tnča zakaj? Breza več ne ječi, kostanj se ne jezi, smreka pokončno stoji, veter miruje. Mojca Dolinar. 5/a, Ul dop. krožek. OŠ Olga Meglic MOJ PRAZNIK ZLe štiridesetič praznujenio dan pionirjev. Med vojno so tudi pionirji pomagali partizanom do zmage. Ni se jih dosti borilo v bojih, ampak so kolikor najv^ so nK)gli pomagati po svoje. Največ jih je prenašalo pošto, trosilo letake, zbiralo hrano, obutev in zdravila. Pionirji smo se tudi letos spomnili praznika, zato smo izvolili delegacijo, ki je šla na sestanek pionirjev. Drugi, ki niano bili na sestanku, smo si šli ogledat kako obratuje tovarna Petovia. Ob 9. uri smo se zbrah v sončnem parku pri šoli. Ko sta prišli obe tovarišici. smo odšli Sli smo prek mostu nad reko Dravo. V tovarni so pravkar vlagali feferone. Imeli smo tudi delavko, ki nam je o poteku dela vse lepo razložila. Videli smo. kako so feferoni potovali od delavke do delavke po tekočem traku. Neka- tere so jih vlagale v steklenice, druge pa nanje polagale fefero- ne. Sli smo tudi v skladišče, kjer je bilo ogromno vložene paprike, kumaric, feferonov in druge zelenjave. Šli smo tudi tja. kjer so bile alkoholne pijače. Nazadnje pa smo si ogledali prostor, kjer je bila pijača jupi. Vsak je lahko spil steklenico te nealkoholne pijače. In tako smo prišli na konec tovarne. Zunaj smo se postavili v vrsto in se zahvalili delavki za razlago. Potem smo se odpravili naravnost domov. In tako je minil moj pionirski pra- znik v ekskurziji. Irena Rojko. 5/b, OŠ Olge Meglic. Ptuj V MUZEJU V sredo. 29. 9. je bil dan pionirjev. V šoli smo imeli zjutraj pionirsko konferenco s kultur- nim programom. Po končani konferenci so nekatere razredne skupnosti odšle v delovne organi- zacije, na občino in v muzej. Mi smo odšli na grad. Vsi smo bili zelo navdušeni. Ko smo prispeli na grajsko dvorišče, so nam povedali, da je muzej NOB zaprt. Tovarišica je predlagala, da bi si ogledali sobe. kjer so živeli grofje. Z nami je odšla tudi tovarišica. ki nam je razlagala. Videli smo spalnice, grofovsko pisarno, jedilnico, grajsko kape- lo, viteško dvorano, razne gobeli- ne, ogledala, porcelan, slike in druge zgodovinske umetnosti Hoteli smo si pogledati tudi etnološki del gradu, vendar so : del gradu obnavljali. V I. jNiropju je viteška dvorana, ki JcAe najbolj .'amrnala. Ogle- ^ vai so si Ofožjc lopove, puške, kopjA, sab^c, sulice, čelade, okle- pe itd. Elcklkc pa smo v II. nadstiD|)pi bAc navdušene nad grofifiBo spahricp, njeno lepo ogledalo. Zraven je bil kotiček v katerem je groika šivala. Tam je bS tudi kolovrat, omarici za šivankc, sukanec blago in tudi za voinoi Najbolj pa meje zanimala gnjska blagajna, v kateri je dvanajst predalčkov za nakit ter trezor za denar in skrivna pisma. Zahvalili smo se tovarišici, ki nas je vodila, ter se potni lepih vtisov vrnili domov. Bila sem že večkrat na gradu, vendar še nikoli nisem bila tako navdušena nad tem, kar smo si ogledali. Lidija Žmavc, do[»saiški krožek, 6. r. OS Olga Meglic, Ptuj JESEN Jesen seje začeia 23. septembra. V jesenskem času je bolj mrzlo, pogosto dežuje, zato se moramo toplo oblačiti. Dnevi so krajši, noči pa vedno daljše, V naravi je zelo lepo. ker jo jejesen pobarvala z vsemi barvami. Sonce ni več tako toplo, zjutraj in zvečer se vleče po dolinah megla. Narava je v jeseni skoraj gola. Otroci radi hodimo v gozdove nabirat gobe in kostanje. Listje rumeni in odpa- da. V gozdovih grabljamo listje in ga vozimo domov. Kmetje po- spravljajo poljske pridelke in se pripravljajo za zimo. Živali si iščejo hrano Ln topla ležišča. Iz daljave so se oglasili tudi klopotci. Na gričih, kjer se razprostirajo vinogradi so hiteli berači in brenurjl ki so nosili polne brente sladkega grozdja. Med petjem • '^potcev se je oglasila pesem irjev. Kuriti so ogenj ter pekli ^.oianje. Na travnikih seje pasla živina. Jesen je res lep prečudovit letni čas. saj kamor pogledamo, se prelivajo čudovite jesenske barve. Najlepša pa je pesem klopotcev, ki vsako leto znova označijo jesen pn nas. Metka .Šimič, 6/b, OŠ Maksa Bračiča. Cirkulane NA OBiSKU PRI OBČINSKI im PTUJ Skrb za Otroka, priprave na dedka Mraza, skrb za dobro knjigo »Občinska zveza prijatdjcv mladine je družbena organizaci- ja, ki ima v svojem programu skrb za vzgojo in »iravo rast vseh otrok. V zadnjem obdol^u sije zelo prizadevala okrepiti lastno delo pri vzgoji mlade gener«:qe v krajevni skupnosti, sodalističiii zvezi, fronti socialističnih siL Zato je bila naša prva naloga tam, kjer so mladi. Zato smo tudi v krajevnih skupnostih ustana- vljali društva prijateljev mladine. Želimo namreč, da društvo zaživi v vsaki krajevni skupnosti. Ni namreč K S, kjer bi ne bik) mladih. Vse odrasle, ki so pripravljeni delati z otroki in za otroke, moramo bolje izkoristiti in jih >4djučiti v društva prijateljev mladine, delo v društvih pa razviti tako, da se bo širil obseg družbene vzgoje, predvsem na tiste otroke, ki je doslej niso bili deležni. K temu nas niso usmeri- le zaostrene gospodarske razme- re, temveč je to naša osnovna idejno-politična usmeritev in na- loga pri družbeni vzgoji in var- stvu otrok. V sedanjem gospodarskem in družbenem trenutku, ko se zožu- jejo možnosti da bi lahko nada- ljevali z dosedanjim tempom naraščanja obsega družbenih sredstev za razvoj organiziranih oblik družbene vzgoje in varstva otrok, je tohko pHjmembneje, da to usmeritev uresničimo v vseh okoljih, v vseh krajevnih skupno- stih m društvih prijateljev mladi- ne.« je o nalogah in usjjehih občinske zveze prijateljev mladi- ne občine Ptuj v preteklem obdobju povedala Lizika Lacko, sekretarka občinske zveze PM Ptuj. Vloga društva prijateljev mla- dine v krajevni skupnosti. Na to je Lizika Lacko poveda- la: »Društva prijateljev mladine imajo pomembno nalogo pn reševanju aktualnih nalog na področju vzgoje in varstva pred- šolskih otrok. Prispevajo naj k temu. da bomo gledali na vzgojo in varstvo predšolskih otrok ko! na dejavnosL za katero ni bistve- no, kje se izvaja, v vrtcu ali Izven njega. Pomembno je to. kakšen program ima. katere in kcdiko otrok zajema in v kolikšni meri je vzraščena v svoje okolje. Prispevajo naj k temu. da se bo program uslug vzgoje in varstva razširil, da bodo imeli otroci na voljo tiste programe, ki jih potre- bujejo, želijo in za katere je v menjavi dela dogovorjeno, da jih lahko zagotovimo. Prispevajo naj k temu. da bi uresničili cilj. da naj vsak predšolski otrok dobi možnošL da sodeluje v enem izmed ponujenih vzgojnih pro- gramov. Osveščajo naj starše in občane o vlogi in pomenu druž- beno organizirane predšolske vzgoje in jim pomagajo pri uresničevanju njihovih samou- pravnih pravic in dolžnosti, kot delegatu \ delegacijah uporabni- kov ali izvajalcev. Sodelujejo naj z dejavniki predvsem krajevnimi tti^nostmi in občino.« Občinska zveza posebno skrb namenja bralni znački. »Bralna značka je najmnožič- nejša oblika širjenja dobre knji- ge. Združuje učence od prvega do osmega razreda, marsikje pa se že uspešno razvija po osnovni šoU. To je ena izmed redkih oblik, ki združuje vse mlade slovenske bralce v domovini v zamejstvu in med zdomci Zato je še posebej potrebna stalna skrb za bralno značko, saj bomo le tako privabljali vedno nove ge- neracije. Bralna značka ne more biti samo akcija, v kateri mladi bralec prebere pet ali šest knjig ter pridobi značko, pač pa mora biti sestavina vzgojno-izobraže- valnega dela. Le tako bomo mlademu bralcu lahko privzgoji- li ljubezen do dobre knjige. Da bo to njegova notranja potreba. Težišče tekmovanja pa naj bi bilo med dvema mejnikoma, med mejnikom mladinske knji- že\ nosti do dneva zlatih knjig. V ptujski občini imamo med 4500 in 6000 pridnih mladih bralcev * Prvi oktobrski dnevi so po- svečeni otroku. Kako pa se občinska zveza PM Ptuj vključu- je v te aktivnosti'' »Lani smo skupaj s Centrom za socialno delo obiskali vse invalidne otroke v občmi. Letos smo se odločili drugače. Organi- zirali smo namreč razširjeni raz- govor na temo otrok od rojstva do polnoletnosti m nanj povabili v^. ki so p<:»vezani z delom otrok. Sprejeli smo dobra izhodišča, kako to delo še izboljšati kljub omejenim finančnim sred- stvom.« Meseci proti novemu letu so bogati na aktivnostih zveze. Bi povedali kako se sedaj pripra- vljate na letošnje praznovanje dedka Mraza? *Že sedmič organiziramo no- voletno praznovanje otrok. Pri- čakujemo, da se bodo letos odzvali vsi dejavniki, tudi tisti, ki so doskj stali ob strani in so kljub temu še sami organizirali novoletna praznovanja. Tako so nekateri otroci prejeli po dva ali več novoletnih paketov, kar pa ni vTgojno. Paketi niso veliki imajo pa velik vzgojni pomen.« je zaključila Lizika Lacko, sekretar- ka občinske zveze prijateljev mladine v Ptuju. MG Zak^uč^ v mali (foto: L. Kotar) MLADI VARČEVALCI KREDITNE BANKE MARIBOR - POSLOVNE ENOTE PTUJ V sredo, 20. 10. 1982 ob 16. uri, si lahko v Mestnem kinu Ptuj ogledate ameriško barvno risanko ZAJČEK DOLGOUKL NA MAH DVE MUHI, ki vam jo v mesecu varčevanja poklanja Kreditna banka Maribor, poslovna enota Ptuj. Brezplačne vstopnice dobite od 14. oktobra dalje, če boste prišli v svojo bančno enoto praznit svoje hranilnike. Pohitite, število vstopnic je omejeno! KREDITNA BANKA MARIBOR KREDITNA BANKA MARIBOR TEDNIK 14. oktober 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Pred novo izobraževalno sezono Rezervni starešine ptujske občine, združeni v krajevnih konferencah, so program za izobraževalno sezono 1981/82 izvedli tako kot je bilo planirano. To so ugotovili na razširjeni seji predsedstva občinske konfe- rence ZRVS, bila je v torek, 5. oktobra, ki so se je udeležili tudi predse- dniki krajevnih konferenc. V uvodu je poročilo o opravljenem programu vzgoje in izobraževanja podal predsednik predsedstva Milan Vogrinec. Izpostavil je, da se je predavanj udeležilo 95, preiskusa znanja pa 89 od- stotkov rezervnih starešin. Udeležba je sicer dobra, vendar ni razlog za zadovoljstvo. Namreč, udeležbo je potrebno Se izboljšati. Za tem so udeležencem seje predstavili teze za program vzgoje in izobraževanja za sezono 1982/83, ki vsebuje idejnopolitjčno, vojaSko- strokovno in samozaščitno izobraževanje. Del programa bo enak progra- mu usposabljanja delovnih ljudi in občanov. Med pomembnejšimi bližnjimi nalogami pa je tudi polna vključitev rezervnihstarešin v akcijo Nič nas ne sme presenetiti, katere zaključni del bo 6. novembra. V nadaljevanju je bila beseda o delu komisije za odlikovanja in priznanja, zbiranju predlogov — bilo bi jih lahko Se več, še posebej pa o vpisu v vojaške šole, kjer se bodo rezervni starešine Se bolj aktivno vključili v okviru matične organizacije — SZDL. 1 j^g^^r LIKOVNI AMATER BRANKO ZUPANiC RAZSTAVLJA Krajani GoriSnice so bili v prvih dneh oktobra bogatejši za Se eno kul- turno doživetje. V avli 0§ Franc BelSak razstavlja svoja fikovna dela do- mačin Branko Zupanič, član likovne sekcije PD Alojz ArnuS Rogoznica. Avtor se predstavlja s krajinami in tihožitji. Prav slednjim posvža velik del svoje nkovne ustvarjalnosti. Privlači ga skrivnostna igra senc. S sodelovanjem vodstva ter likovnemu pedagogu Sole je Branku uspe- lo Se enkrat prijetno presenetiti. Tudi to pot se je uveljavila ugotovitev, da se likovni ustvarjalci premalo poslužujejo v večini prmierov lepih in za li- kovne razstave primernih šolskih predprostorov. S tem bi kulturno bogatili kraj ter prispevali svoj del pri likovni vzgoji otrok. MM RAZVITJE PRAPORA Društvo upokojencev Grajena vabi upokojence in ostale krajane, mla- do in staro na prireditev, ki jo pripravljajo v počastitev prve obletnice razvitja upokojenskega prapora. Slovesnost bo v nedeljo, 17. oktobra ob 15. uri v dvorani doma Franca Osojnika na Grajeni. Ob tej priložnosti so pripravili tudi veseli del z jedili in dobro vinsko kapljico, za prijetno razpo- loženje pa bo skrbel ansambel Metuljček. Vabljeni! RAZSTAVA FOTOGRAFIJ PTUJ 82 V paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju je do 17. oktobra odprta razstava fotografij Ptuj '82 za katero je izmed 732 fotografij selektor Stojan Kerbler izbral 150 fotografij 81 avtor- jev iz 25 klubov sirom Jugoslavije — to je osnovni podatek o tem kulturnem dogodku, ki je že ob otvoritvi pritegnil pozornost številnih ljubiteljev umetniške fotografije in sodi v okvir X. jubilejnih kulturnih srečari Iz poslanega materiala za razstavo je razvidno, da se vedno bolj uveIjav"Qa tudi barvna fotografija, ki je povečini izbrana in izdelana iz diapozitiva. Kvalitetno fotografijo predstavljajo v večini kolekcije, kar pomeni, da je to več sorodnih fotografij in prek njih lahko spoznamo tudi celotno delo avtorja. Ni pa rečeno, da ne bi smeli nagrajevati posa- meznih del, zlasti ko je potrebno neko zvrst fotografije posebej izpostaviti in tudi tako vplivati na njen nadaljnji razvoj. Na razstavah, kjer fotografije ocenjujejo in podeljujejo nagrade, se vse manj pojavljajo že uveljavljeni avtorji, pomenijo pa veliko mož- nost uveljavitve mlajšim in zato ni slučaj, da so letos poslali svoja dela na ptujsko razstavo trije mojstri fotografije in devet kandidatov za mojstra fotografije. Selektor Stojan Kerbler. ki pomeni v jugoslovanski umetniški fotografiji gotovo največjo avtoriteto in obenem dovolj veliko garancijo avtorjem, da bo izbral resnično najboljše, je določil prvo nagrado Aljoši Pižmohtu za kolekcijo štirih barvnih fotogra- fij s katerimi je dosegel odlične barvne kom- pozicije z notranjo napetostjo barv, ki močno vplivajo na gledalca, na njegovo razpoloženje in ga prisilijo, da začne razmišljati o današ- njem svetu. Drugo nagrado je dobil Mišo Koltak za fotografije na temo gledališče. To je v osnovi dokumentarni posnetek, kije izdelan do take perfekcije v kompoziciji in tonski skali, da slika predstavlja neki nov, reduciran svet. ki je značilen za avtorja. Fotografije so hladne, hladni pa so tudi današnji odnosi med ljudmi. Drugo nagrado je dobil tudi Milenko Petkovič za fotografijo Povratek v vas, ki je gotovo avtorjevo najboljše delo in pripovedu- je o nekem tipičnem kmečkem življenju, ki v zadnjem času prehitro izginja. Tretjo nagrado je dobil Marko Aljančič za portrete. Z njimi je avtor prispeval kvaliteten delež k slovenski in jugoslovanski portretni fotografiji. Tretja nagrada je še v rokah Ljuba Cenčiča za barvne fotografije v katerih uporablja barvo kol izrazno sredstvo. Tretjo nagrado je dobila tudi kolekcija fotografij teles v gibanju Srdana Simoviča. Diplome so dobili Marjan Dobovšek za barvne impresije, Mitja Vidmar za sodoben prikaz planinske pokrajine in Branko Težak za prikaz kmečkega interiera. K temu naj še zapišemo, daje Aljoša Pižmoht dobil tudi prvo nagrado na jugoslovanski zvezni razstavi, ki bo novembra v Trakošča- nu, To je tudi najvišje priznanje, ki ga lahko umetniški fotograf pri nas doseže. Ptujski foto-kino klub je tako z letošnjo razstavo kot priznanji njegovim članom dosegel še en pomembni uspeh, ki ga uvršča v sam vrh umetniške fotografije v Jugoslaviji. Njegov mentor dipl. ing. Stojan Kerbler pa je dovolj močna garancija, da bodo vidni uspehi na tem področju tudi v prihodnje, mš Zgodovinsko društvo vabi na predavanje Zgodovinsko društvo Ptuj ima med svojimi nalogami zapisano med drugim tudi to, da mora pospeševati kulturno vzgojo množic in v okviru te podpirati izobraževanje svojih članov ter da te namene dosega v obliki strokovnih predavanj, ekskurzij, razstav itd. Tako v svoje letne plane člani društva vedno zapisujem o organiziranje predavanj, na katera potem povabim.o člane društva, pa tudi vse druge, ki jih tema zanima, čeprav se še niso vključili v naše vrste. Izbiro teme ponavadi nareFujejo alctualna vprašanja iz našega okolja ter posamezna obdobja iz naše zgodovine, ki so še poseBej pomembna tudi v Sir^m merilu. Kot predavatelji nas obiskujejo strokovnjaki, ki so se v svojem raziskovalnem delu poglobili v preteklost našega področja, in je po njihovi zaslugi zgodovina našega mesta tudi obdelana in objavljena v strokovni literaturi. Predavanja, kije napovedano za 20. oktober, smo lahko še posebej veseli. Obiskal nas bo dr. Jaroslav Sašel, član SA2rU, kije svojo IjutJCTra do raziskovanja posvetil antični arheologiji, še ■posebej razvozlavanju napisov na ohrajenih kamnitih spomenikih in drugim antičnim pi- sanim virom. Pri delu se mu je razkrilo marsikaj novega prav iz časa rimskega Poetovia. Dr. Šašel je znan kol izreden predavatelj, ki zna z govorjeno besedo pritegniti poslušalce in jih popeljati v svet preteklosti. V Ptuju smo ga imeli priložnost poslušati, žal sicer v nekoliko omejenem krogu, ob občnem zboru Arheolo- škega društva, ki je potekal v našem mestu leta 1979. Vsem takrat prisotnim je ostal v nepo- zabnem spominu njegov prispevek iz vojaške zgodovine rimskega Ptuja. Njegov ponovni prihod na Ptuj' smo sicer načrtovali že za leto 1981, a smo ga morali zaradi zasedenosti dr. Šašla premakniti na letošnji oktober. Kljub temu ostaja namen predavanja še vedno po- vezan s 150. obletnico prvega ptujskega muzeja na prostem. Zato se bomo v sredo 20. oktobra ob 16. uri zbrali najprej okrog mestnega stolpa, kjer je Simon Povoden leta 1930 uredil muzej »sub divo«, in prisluhnili razlagi o posameznih spomenikih, vzidanih v stene stolpa. Nato pa se bomo umaknili v predavalnico in na toplem te malo poklepetali o rimski preteklosti našega mesta. Vljudno vabljeni člani društva in vsi, ki vas zanima ptujska zgodovina! Marjeta Ciglenečki ŠESTI KRAJEVNI PRAZNIK DbRNAVA v nedeljo, 17. oktobra bodo praznovali v krajevni skupnosti Domava. V ta namen so pripravili jester program praznovanja; s' caterim bodo pričeli že 15. ok- tobra z odbojkarskim turnirjem, nadaljevali pa 16. oktobra z no- gometnim turnirjem in 17. ok- tobra, ko bo v OŠ odprta razstava izdelkov otrok. Tega dne bo tudi slavnostni zbor krajanov, skup- ščine in družbeno-političnih or- ganizacij krajevne skupnosti in sicer ob 14. uri v GD Mezgovci. Kulturni program pa bodo ob tej priložnosti izvajali: pionirji OŠ dr. Pranja Žgeča in pevski zbor PD Domava ter osnovna organizacija ZSMS KS Domava. Pred praznikom nam je pred- sednik skupščine KS Domava povedal: »Krajevni praznik je vedno priložnost, da ugotovimo, kako smo v preteklem tednu go- spodarili. Ocenjujemo, da smo v zadnjem mandatnem obdobju aktivno delali, da je cela vrsta stvari, ki smo jih skladno z načrti izpolnili. Najbolj bi poudaril oomen vo- dovodne akcije, ko smo uspeli pripeljati vodo v sleherno naše gospodinjstvo. V zadnjem času smo se aktivno pripravljali na gradnjo mrliške veže, v gradnjo pa se je vključilo veliko občanov s prostovoljnim delom. Vendar do krajevnega praznika mrliška ve- žica še ne bo zgrajena. V tem času pa bomo poskušali dokončati av- tobusna postajališča, o katerih govorimo že dalj časa. Največje aktivnosti pa v zadnjem času po- tekajo pri pridobivanju nove po- šte oziroma pri razvejanju tele- fonskega omrežja po krajevni skupnosti, v Domavi in v Me- zgovcih. V obeh krajih je okrog 100 potreb oziroma in^teresentov, ki si želijo telefon v svojo hi.šo. Aktivnosti trajajo že več let, ven- dar pa smo vezani na program SIS za PTT. Stvari so sedaj že tako daleč, da bomo še pred koncem leta dobili novo pošto, za katero prostore KS že pripravlja, obna- vlja, dograjuje. Do konca leta dobimo tudi avtomatsko telefon- sko centralo. Pričeli bi že s pola- gajem sekundarnega omrežja, tu pa seje delno zataknilo, ker ni na razpolago vseh kablov, ki jih moramo položiti za sedanje in bodoče potrebe. Tudi delegatski sistem je v preteklem mandatu dosegel novo kakovost. Naše delegacije so uspešno delovale in pričakujemo, da bomo dobro tradicijo tudi v bodoče obdržali. Ena večjih družbenih manife- stacij, v kateri sodelujejo s,koraj vsi občani, predvsem pa ladji, je vsa- koletni sprejem udeležencev mladinske delovne akcije. S pri- hodom mladinskih delovnih bri- gad pa kraj svojevrstno zaživi,« je zaključil Anton Velikonja. MG PRI NAS V KLUBU ... VPRAŠANJE: Rada bi vedela kdo je pravzaprav alkoholik in kdaj lahko rečemo, daje nekdo postal alkoholik? Bralka ODGOVOR: Kadar obravnavamo probleme v zvezi z uživanjem alkoholnih pijač, cesto pomešamo razne pojme, zaradi česar prihaja nato do napak v poimenovanju. Naj jih naštejem: Alkoholik je posamezna oseba, pri kateri nastopi kot posledica uživanja alkohohiih pijač posebno duševno, ponavadi pa tudi telesno stanje in ga označujejo vedenje ter drugačne reakcije, med katerimi je vselej tud_Lprisila pitja alkoholnih pilač, ki IŠČE DOŽIVETJA AL- KOHOLOSKEGA PSIHIČNEGA UČINKA, včasih pa tudi olajšuje neprijetnega občutja ob pomanjkanju alkohola. Oseba je torej odvisna od ^ivanja alkohola. Gornjo definicijo daje Mednarodna klasifikacija bolezni — 9 revizija. Izraz »kronični alkoholik« je torej napačen, saj privede do ne- sporazuma. Če namreč uporabljamo v medicini besedo »kronični«, bi nioralf uporabiti tudi besedo »akuten« (nenaden). Kdo pa je »akuten alkoholik?« Verjetno tisti, ki je bil »akutno alkoholiziran« torej pijan, ^pam si trditi, daje bila pijana v življenju (vsaj) enkrat večina odrasle (vsaj) moške populacije. Osebi, ki sem in tja »lumpa«, mogoče enkrat na Ptr let, naprtiti diagnozo, da je »akutni alkoholik«, pa bi bilo etično hudo zgrešeno. Zato uporabljamo za posameznike zgolj diagnozo »al- l^oholizem«; vemo, da se skriva pod to diagnozo kronična motnja. Oseba ali ni odvisna od alkohola. Seveda so vmes razni prehodi, saj NIKOLI NE VEMO KDAJ SMO POPILI ZADNJI KOZAREC ZARADI ZA- BAVE, DRUŽBE ipd. in KDAJ SMO ZAČELI ISKATI OLAJŠAVE ČUSTVENE STISKE V ALKOHOLU. Ocenjuje se, daje 6 % oseb, ki uživajo alkoholne pijače, alkoholikov. Alkoholizem enačimo z alkoholno boleznijo, ki ima svoj specifičen razvoj. Še pred pojavom alkoholizma se oseba prilagodi na alkohol in uživanje vse večjih in večjih količin. V tej fazi je človek bolj »odporen« na alkohol in ga »več prenese«; posameznik pije v družbi, izven delovnega časa in (še) ni večji problem za širšo okolico. Kasneje, ko se razvije alkoholna bolezen, pije alkoholik že pred delovnim časom, med delovnim procesom, pije manjše količine alkoholnih pijač ves dan in je pijan zvečer, če že ne popoldan po delu. V tej fazi že nastopajo ceste spominske vrzeli med pijanostjo, celo po količinah, kijih prej ni občutil. IZGUBI KONTROLO NAD POPITO PIJAČO, postaja težak socialni in medicinski problem itd. Če imamo v mislih širši pojav uživanja alkoholnih pijač, potem raje ne govorimo o »alkoholizmu«, ampak o »popivaniu« Za popivanie pa sem mnen/a. da ni medicinski. AMPAK DRUŽBENI, JE PROBLEM VZGOJE, NAVAD, OBIČAJEV, ODNOSA DO DELA, VESTNOST, OBČUTKA DOLŽNOSTI DO OŽJE IN ŠIRŠE OKOLICE, VER- SKEGA PREPRIČANJA IN SE KAJ. Popivanje je stranski produkt družbenih procesov. Preveč bi se zapletel in oddaljil od teme, če bi opisoval podrobne študije, ki so raziskovalni razlog temu pojavu. Človek se pač bori in lovi na svoji poli med dvema prepadoma: med trpljenjem in ugodjem, med lakoto in p>ehanjem za matenalnimi dobrinami, med duševno stisko in dolgo- časjem; obe skrajnosti zanj nista dobn; enkrat išče svoj smisel zgolj v tem, da preživi, drugič pa izgubi samega sebe. Ni me še prepričala sociološka študija o etiologiji alkoholizma, da bi si upal trditi, kako se vključuje v ta pojav uživanja alkohola. Dvoje je gotovo: prvo pijačo dobi otrok naj- večkrat od staršev; in drugo, da »naš alkoholizem« ni posledica revščine in bede kot ga opisujejo avtorji iz polpreteklega obdobja. Dr. Marjan Pregl. BOGOMIR KOSTANJEVEC Pravice in dolžnosti mejašev nepremičnin (nekaj določb iz sosedskega in drugih vrat prava) 2. nadaljevanje Ureditev meje v nepravdnem sodnem postopku Ko govorimo o ureditvi meje mislimo pri tem na obnovo ali pa na popravo meje. Izraza ,,obnova" in ,,poprava" meje vsebuje že ODZ. Pravila o nepravdnem sodnem postopku, ki jih še v glavnem v Sloveniji danes uporabljamo, vsebuje Zakon o nepravdnem sodnem postopku iz leta 1934, pravila o pravdnem postopku pa vsebuje naš Zakon o prav- dnem postopku iz leta.1977 (Ur. 1. SFRJ St. 4/77) Tu nimam potrebe da bi razlagal razlike v pravilih omenjenih postopkov. Obnova rteje Tu gre za primere, ko mejna črta med mejaSiema ni sporna, pač pa ni mejnikov oz. so se iz različnih razlogov tako poškodovali, da bi utegnili biti povsem nespoznavni. V bistvu torej tu gre za postavitev oz. obnovitev mejnikov. V praksi največkrat mejaša sama brez intervencije sodišča postavita oz. obnovita mejnike, kar je seveda najhitrejše in najcenejše. Ce pa ni tozadevne skupne akcije, pa ima vsak mejaš pravico da zahteva od sodišča, da sodnik obnovi mejo. Ce se med postopkom pokaže, da in- tervencija sodnika ni bila potrebna, ker bi bil drugi mejaš pripravljen, da se brez sodišča postavijo mejniki, je posledica te okoliščine samo izrek o sodnih stroških, ki jih v takem primeru trpi sam predlagatelj. Stroške zastopanja n. pr. advokatske stroške pa trpi vsak zastopanec sam. Poprava meje Tu gre za primere: 1.) meje se ne da sooznati, ker ni mejnikov. Nobeden mejaš ne ve oziroma ne zatrjuje kje poteka meja. Sama se o meji nočeta sporazumeti; 2.) meja je sporna, kar pomeni, da en mejaš zatrjuje določeno mejo, drugi tega ne priznava, čeprav sam ne ve oz. ne zatrjuje kje je meja; 3.) meja je sporna, ker vsak mejaš zatrjuje določeno mejo tako, da ti zatrjevani meji oklepata sporni mejni svet. Noben mejaš pa se ne sklicuje na poseben pravni naslov (n. pr. na kupno ali kako drugo pogodbo), ki bi mu dajal pravico do spornega mejnega sveta; 4.) meja je sporna, če mejaša zatrjujeta različni meji, toda vsaj en mejaš uveljavlja pravni naslov (n. pr. kupno pogodbo, priposestvovanje itd.), ki bi mu dal pravico do spornega mejnega sveta. V primerih pod 1 — 3 je mogoče urediti mejo samo v nepravdnem postopku, v primeru pod 4/ pa pod določenimi pogoji, o čemer bo govora pozneje, tudi s tožbo v pravdnem postopku. Kateri so najvažnejši dokazi za popravo meje? Paragraf 852 ODZ šteje med nje: izmerjenje in popis ali tudi načrt spornega zemljišča, javne knjige in druge listine, ki se nanj nanašajo, izpovedbe izvedenih prič in mnenje, ki ga oddajo izvedenci po izvršenem ogledu. Na kakšni podlagi odloča sodišče Sodišče v nepravdnem postopku odloča o sporu za popravo meje v zgoraj nakazanih primerih: a) na podlagi dokazane močnejše pravice mejaša, ki si jo je pridobil s kakšnim pravnim poslom (s pogodbo, s testamentom, s priposest- vovanjem itd.). Dokazovanje močnejše pravice in odločanje na temelju take pravice v nespornem postopku pa je mogoče brez pristanka mejašev le, če vrednost spornega mejnega sveta ni večja od lOCK) din, če pa je večja pa le. če oba mejaša soglaSata, da se v nespornem postopku odloči na podlagi močnejše pravice ene stranke. Ce pa gre za večjo vrednost od 1.000 din in ni pristanka strank, ne bo mogel sodnik odločiti v mejnem sporu na podlagi močnejše pravice. Vsak mejaS pa ima pravico, da uveljavi svojo močnejšo pravico do mejnega sveta s tožbo v pravdnem postopku. b) Na podlagi zadnje mirne posesti. Ce sodnik ne more ali pa ne sme določiti meje po močnejši pravici, jo določi po zadnji mirni posesti. Tu pa je potrebno povdariti da pravila o postopku v pravdah zaradi motenja posesti, ki jih vsebujejo JH. 333 — 445 Zakona o pravdnem postopku, pri ureditvi meje po zadnji mirni posesti ne pridejo v poštev. Kako dolgo je potrebno imeti mirno posest, kar pomeni, da je en mejaš nemoteno izvrSeval posestna dejanja na sedaj spornem mejnem svetu in ga pri tem drugi mejaš ni oviral, v zakonu ni določeno. Presoja o vprašanju: ali se je mirna posest izvrSevala dovolj dolgo je prepuščeno nepravdnemu sodniku, ki pa bo pri tej presoji upošteval dejanske razmere. Ce bo Slo za zemljišče na katerem se posestna dejanja zelo pogosto izvršujejo n. pr. na vrtu, njivah itd. bo obdobje mirne posesti krajSe kot pa na zemljišču na katerem se posestna dejanja običajno redko opravljajo n. pr. na pašniku. V vsakem slučaju mora po sodni praksi obdobje mirne posesti biti znatno daljSe kot 30 dni. c) Na podlagi pravične ocene. Ce sodnik ne more urediti meje na podlagi dokazane močnejše pravice niti na podlagi zadnje mirne posesti, bo uredil mejo na podlagi pravične ocene. Smatra se, da bo v največ primerih pravično, če bo sodnik razdelil sporni mejni svet na dve enaki polovici. Terenske razmere pa lahko zahtevajo drugačno pravično razdelitev spornega mejnega sveta, pri kateri lahko en mejaš dobi večjo površino, drugi pa boljšo kvaliteto spornega mejnega sveta in podobno. Sodna poravnava glede meje 2e zgoraj sem omenil, da po Zakonu o zemljiškem katastru lah o mejaša uredita mejo brez intervencije sodišča. Ce pa se obrneta ; sodišče, bo sodnik, po tem ko bo na naroku na licu mesta zaslišal stranki pojasnilnike itd. poizkusil stranke poravnati in Sele če mu to ne bo usp bo moral izdati sklep, s katerim bo mejo uredil, sklicujoč se na eno zgoraj opisanih pravnih podlag, med katerimi pa ni zajeta kot pra' podlaga zemljiškoknjižna mapa. Razume pa se, da se mejaša lahko i pred sodnikom poravnata na mapno mejo in to ^' slučaju, jim? geomeier pred poravnavo pokazal kje v naravi poteka mapna meja. teoriji pa je sporno ali je veljavna poravnava na mapno mejo, ki \ mejašema predočena v naravi šele, ko jo bo na podlagi mape ugotov. geometer po že sklenjeni poravnavi. Take poravnave niso priporočljive. Mejne pregrade Ce se ne ve kdo izmed mejaSev je postavil na meji ogrado, plot, zid in podobno in če grbi, napisi ali dmgi znaki ne kažejo na lastnika, potrn se pravno domneva, da so te stvari skupna lastnina. To velja tudi za pregraje, ki so med nezagrajenimi zemljišči kot so jarki, ozare, ledine in podobni prostori, ki po svoji širini sodeč pomenijo mejo med sosedi (glej § 854 ODZ). Za skupne pregraje zlasti za skupne zidove pri stavbah velja pravno pravilo, da jih je vsak sosed upravičen uporabljati do polovice debeline oz. širine, vendar se mora pri tem ozirati na soseda, na njegovo pravico do enake rabe, ne sme napraviti vdolbine tam, kjer jo je sosed^ napravil in ne sme spravljati cele stavbe s tako rabo v nevarnost (glej S 855 ODZ). Soseda sta dolžna sorazmerno s svojimi deli, v dvomu pa vsak po polovici nositi stroške vzdrževanja pregraj. Ker je pregraja skupna nobaien mejaš ne more brez soglasja drugega pregraje odstraniti. Nadaljevanje prihodnjič 6- IZ NASIH KRAJEV 14. oktober 1982- TEDNIK 5. območno srečanje pesnikov in pisateljev začetniliov PETIČ SKUPAJ Odziv na letošnje območno srečanje pesnikov in pisateljev v Ptuju je bil zelo t dober. Literarna komisija pri ZKO Ptuj in žirija, kiji predseduje Darinka Cretnlk.j je dobila dela 22 avtorjev. Srečanje literalov, ki se poteeujejo za republiško literarno; srečanje v Gradišču, bo v ptujskem klubu mladih, v soboto, 16. oktobra ob 15. uri.! Najprej bo okrogla miza z avtorji, ob 18. uri pa literarni večer, ki ga bodo pripravilij člani literarne sekcije Kluba mladfih. V žiriji je letos pesnik Marjan Pungartnik. i V soboto, 16. oktobra ste torei vablieni v klub mladih. Pridite vsi ljubiteljiš literature, mladi, občani in seveda tudi sodelavci Domače rasti. MARKO KLASINC Popoldanski manifest peti Stal je sključeno in ob štedilni- ku. Ko sem prihajala od zadaj, sem že začutila^ da nekoga čaka- va. To sem jaz. Ce nadaljujem, sva tudi nasplošno bila še kar v redu, vsaj za razmere, ki so se nedo- stojno podile okrog in ga seveda spet zbadale nekje v njegovi levi nogi. Za začetek sem stala tako, da me je dobro gledal, tudi mimo- idoči so se v tem verjetno strinjali z menoj. Prekinil je ta mol, zato ker me je sprva vprašal, kako lahko nosim tako rjave oči. Kot neka žival, sem odgovorila in hi- tro nadaljevala, da se sploh ne morem dobro spomniti kakšne razumljive toda nepristranske stvari, recimo nekaj v stilu — imam grozen žulj na podplatu — ali pa — dosje? hm, le kakšen dosje so si spet izmislili — toda te niso več dovoljene. No, mimo- idoči so se zaenkrat znova raz- kropili. Uganil je, da si mora za- radi mene veselo žvižgati, med- tem pa sem, reva, morala iti po nove mimoidoče, ker s starimi itak ne BF veljalo več. To je grdo opravilo, posebej še, če stanuješ v tako mali kuhinji. Ampak ljudje so vseeno nekako privolili. Sartio do petih — sem pomislila. Že vemo, že dobro — smo si nekaj pravili. Bilo meje malo strah, kaj bo ob petih. Tukaj moram nujno dodati, da sva na koncu koncev tudi midva ostala malce spreme- njena z vstopninami vseKteh mi- moidoči, ki so neutrudno pešačili v štedilnik, iz njega v "omivalno korito pa skozi jedilni pribor vse do nagačenega ptiča, v katerega so vstopali na nasprotni steni. Stvar vedno stoji tako, da je .tarn vsakr- šno ugovarjanje zaman, takrat se midva postaviva v mene in skle- pava kupčijo. No, zgodi se tudi, da medtem pomivalno korito posta- ne napadalno, vsaj zdaj je bilo tako, in se zato zaradi izsiljevanja raznovrstnih metamorfozod vrča, tovarne do kovinskega peciva in ostalih dobrot nazadnje znajde vso v svoji odtočni cevi. Še sreča, da so takšne cevi običajno trdne in da so uspešno uveljavljene pri- spodobe, poleg tega seveda, so tudi prijetne sogovornice, in da podivjano korito ne more več oditi v ptiča. Namreč, zanimivo je to, zmeraj kadar se mimoidoči od- pravijo tudi korito v nenadnem navalu evforije hoče z njimi. Ampak oni niso štirioglati in tako razliti — mu pravim, toda korito kot korito z odmevom vohuni moje stavke. Vem samo to, da zraven njega potrebujem tudi je- dilni pribor, štedilnik, nagačene- ga ptiča in nenazadnje tudi nje- govo žvižganje. Moj popoldan je v njihovih rokah. Borut GOMBA Č Kadar v sebi najdem dolino reke brez gora . . . Kadar v sebi čutim belino jutra brez moči. . . Kadar v sebi iščem dolge zgodbe brez besed.. . Kadar v sebi skrivam se v gozdove brez dreves. Vem, da lanska reka teče prek bregov, izpod mavričnih mostov. Drago Kuhar Kolobarjenje noč je temna kakor grob okviri so ji nevidni in neslišni noč je molk neslišnih instrumentov brezbarvni smisel se je prekril s črnino noč je monotonija samega sebe frak ji pokriva obraz bistva dan je svetel obraz življenja večbarvnost pokriva njegovo zunanjost dan fe zaokvirfena bedna široka pot od rojstva do noči dan je belina nesmisla čustvo ga povezuje s človekovim bistvom jutro se prebuja v nesmisel barve se zbirajo na licih zgubljenca jutro se preliva iz hipa v čas prebujajoča duša se preoblikuje v delo in moč jutro je neusahljivi vir energije slap se spreminja v hudournik oceana večer je konec kroga človek postaja molk spanca večer je sanjajoči nesmisel praznina jaza polni individuum večer je okvir samote sanje molčijo v krogu Igor ŽIBERNA Treba se bo zresniti Treba se bo zresniti. Umiti vse sledove mladosti, obleči uniformo vsakdanje plitkosti in se spustiti v množico. Postati del celote, postati celota dela, pozabiti na preteklost, misliti na prihodnost; vedno le jutri, nikoli danes, še manj včeraj. Misliti na sebe, pozabiti na druge. Uspeti. Saj pravim! Treba se bo zresniti. A kje naj začnem? Karmen ZUPANČIČ Globoka, mirna Globoka Mirna V neskončnosti Onostranstvu Ob vsakem času Povsod prisotna Tišina. Zmotijo jo samo koraki in krik, in pesem, injiovo življenje. Našla sem košček stekla Našla sem košček stekla in zdaj, ogret z mojimi mrzlimi rokami mi skozi meglo domišljije, vroče srce, pričara svet, ki si ga želim. Košček stekla, ki izpolnjuje želje, imam ga, dala mi ga je domišljija. Košček stekla, ki lesketa sončne žarke in mi slepi oči. da več ne vidim resnice. Branka EISENHUT Bilo je! Bila so jutra rdeče svetlobe in mehkih pogledov in ptišjega petja .. . Bili so večeri, prepolnih nasmehov in mehkih dlani, obljubljene nežnosti. Bile so noči, ko je vse plamenelo, v mogočnih valovih toneči telesi.. . Bile so besede iz pajčevine laži, rojene samo za tiste noči! Igor ŽIBERNA Njej Temna okna so vedno hladna in neprijazna. Tudi takrat, ko blaga luna zapolni prostor med mislima. Šele ko jih osvetliš TI, s svetlobo svojega telesa, se nabijem s pogumom nekdanjih dotikov. Mislim, da sem potem srečen. Igor ŽIBERNA Mesečine Mesečina. . . Njena svetloba znova odkriva mrtve spomenike minulih zmag in porazov. Stare bajke naših prababic zaplavajo skozi mrežo noči ter se čudijo. Pozabljeni se zopet prikradejo v naš spanec in nas opozarjajo na vrednote, ki nastajajo med trenutki. Potem nas počasi zapustijo. Ostane le mesečina, ki jo prepodi megleno jutro vsakdanjosti. Branka EISENHUT Včasih Včasih tudi v meni zatrepeče listje breze ob rahli sapi nekega spomina. Včasih tudi v meni zagori želja po toplini dotika in pesmi besed... Večinoma pa si ne želim! Kajti vzvalovano jezero ob mesečini je polno tolike lepote! Zofka Krapša Razpoka Vera je s težavo odprla oči in z blodečim pogledom zatipala po sobi. V medli jutranji svetlobi komaj rojenega dne se ji je odstrla žalostna podoba prostora, kije v njem prebivala. Povsod je bilo umazano perilo: na postelji, stolih, tleh. Na mizi gora neopraiie posode. Umazani kozarci in polni pepelniki. In prahu na pohištvu ko da že stoletja ni pobrisala. Sovražila je ta jutra, ki sojo na silo iztrgala iz sanj in so stvari dobivale svoje hladne vsakdanje oblike. Lahko bi vstala, je pomislila in z malce truda bi soba v hipu zasijala. Vendar ji ni bilo do tega. Zmogla je le toliko, da je stegnila roko, in si iz steklenice, ki jo je imela postavljeno kar ob postelji, nalila kozarec slatine. Dvignila se je, da bi pila. Pri tem jo je topa odvratna bolečina prešinila do poslednjega kančka telesa. Spet sem preveč pila, je pomislila. In če bom tako nadaljevala, bom nekega dne samo še lupina. Izpila je slatino; imela je ogaben okus po nafti in Veri je bilo, da bi bruhala. Zaprla je oči in obšlo jo je trpko spozna- nje, da je njeno življenje le še nesmiselna dolgočasna igra. Od tistega dne dalje, ko je Marko odšel iz njenega življenja, se je za Vero vse spremenilo. Hudo spremenilo. Kot prej so v sivkastih jutrih rohneli avtomobili na ulici in noči razpredale sence v njeni sobi. Bilo je kot je moralo biti, a za Vero vse drugače; še sonce je zgubilo svoj sijaj in nebo je bilo drugačne barve. Nenadoma je bila le nekdo, ki ne misli in ne čuti in bili so trenutki, ki ni več vedela, ali je dan ali noč. Turobno se je vlekla skozi življenje in delo, ki ga je nekoč tako ljubila, je izgubilo vso privlačnost. Čas v službi se je vlekel v neskončnost. Zdela je za pisalno mizo, ne da bi se za karkoli menila. Le kadar je zvonenje telefona preglasilo klepet kolegic, se je zdrznila, za hip se je zasvetlikalo upanje v njenih očeh in se razblinilo takoj, ko je do nje priplaval tuj glas. Gube na obrazu, ki jih je zarisala bolečina, so se poglobile, sklonila je glavo in se znova pogreznila v vročično potrtost. Otopelost se je zagrizla vanjo in ni bilo stvari, ki bi lahko zapolnila bolečo prazni- no, ki jo je v njej zapustil Marko. Čeprav so se kolegice na vse načine trudile, da bi jo izvlekle iz njene otopelosti, je bilo vse zaman; ničesar ni moglo razsvetliti njene- ga brezupja. Počasi, počasi je zlezla s postelje in odtavala v kopalnico. Natočila je vodo v kopalno kad iin se do vratu pogreznila v penasto kopel. Ob dotiku z mokro toploto jo je preplavilo ugodje in močno je zahre- penela po Marku. Bolj ko se je oddaljeval dan, ko je bil Marko poslednjič pri njej, močnejše je bilo hrepenenje. Čutila je, da spomini nanj ne usihajo, zasidrali so se, kot da je ne nameravajo nikoli zapustiti. Še vedno ga je ljubila. Ljubila od prvega dne. čeprav je vedela, da se bosta slej ko prej razšla. Ljubezen se je zalezla v vse drobne špranjice in čutila je, da ji ne bo mogla nikoli uiti. Marko je v njenih mislih postal merilo vsega, za kar je vredno živeti. Čeprav ji ni nikoli postalo jasno, kaj Marko čuti do nje, je živela le še za njuna kratka srečanja in se mu predajala s tolikšno otožnostjo in strahom, kot da bi se bala da se bo vsak hip razblinil in bo spoznala, daje le sanjala ... Suzana Tratnik Zdihljaji zapuščenega Odprite okna! Slabo mi je tukaj. Gremo od tod, ker ... ker sovražim ta kraj. Ni mi všeč prt na mizi. Ogaben karirani vzorec rdeče barve. Drobne oranžne črte v vzorcu. Tega pa res ne morem prenesti. Ne, ne grem od tod. Saj je vseeno, kje sem, nikjer ne morem zdržati. Ne morem se pomiriti. Ostanite tukaj. Prosim vas ... Ne morem več biti sama. Govori- te, govorite! Nisem na robu živčnega zloma, ne bojte se. Sem samo na meji, na meji med ... Na kateri meji? Na vseh. Vsepovsod sem na polovici. Zato ne vem, kje sem. Vseeno je, kje sem, če v gostilni adi v muzeju. Kaj me briga natakar in moj ugled. Odstranite ta svinjski prt. Odvraten je- »Še en liter!« Jaz plačam. Prav imaš. Brez veze je, da se zapijem. Rdečeoranžni prti so na vseh mizah in vseh ne morem odstraniti. Vseeno je če pijem ali ne pijem. Čisto vseeno je. Toda rajši pijem. Meni ni vseeno. Amerika. Zakaj govorite o Ameri- ki? Da, tam tudi pijejo. Potem je v redu. V redu je, samo ne kadite, ker se mi solzijo oči. Odprite že enkrat ta okna! Če so že odprta, jih odprite še enkrat. Ni važno, samo odprite jih, ker se dušim. »Še en Hter!« Ne duši me le zato, ker sem pijana. Da, jaz plačam. Zmeraj me duši. Ne morem dihati. »Težko je ...« Kdo je to rekel? Kdo je rekel, da mu je težko? Jaz, da sem to rekla? Vi ste pijani! Tega jaz nisem rekla. Nikoli. In ne vem, komu je težko. Meni ni. Menije vseeno. Duši me, težko mi je, toda tega vam nikoli ne povem. Nikoli ne bodo izvedeh. Pijte in utihnite. In ne smejte se. Za božjo voljo, ne smejte se. »Še en špricer... « Potem pa ne bom več. Ne bom več pila, ker se mi solzijo oči. Od alkohola se mi solzijo oči. Hodim. Grem domov, kot da ne bi bilo nobenega drugega kraja na tem svetu. Tudi včeraj sem šla domov po isti poti. Vse je kot včeraj. Zmeraj isto. Kako je lahko vse isto, če je pa v meni vse drugače? Še alkohol drugače deluje name, in sicer tako, da sploh več ne deluje. Da, izgub- ljam svoj rok trajanja. Kako dolgo še? Prvi dan Je bilo vse drugače, hudo je bilo. Hudo. Želim, da bi bilo še hujše, še bolj neznosno. Naj se že enkrat nekaj spremeni! Joj, kako dolgo še.... Še neicaj dni, še več tednov, še .. še vse do smrti. Potem bom verjela v vse pregovore in v še kaj drugega. Čudno, da grem spet domov. Toda nekam moram iti. Samo toliko, da se nekaj dogaja. Ne vem točno, zakaj ne maram rdečeoranžnih prtov. Ne smejte se. Nikar se ne smejte. Smejte se doma. Mrzle so stopnice, na katerih sedim. Jaz pa sem ... Že zopet me duši. Ne morem domov, ker me duši. Še en špricer. Na prostem. Da me ne bo (Jušilo. Točijo vodo namesto vina. Tudi vodo je treba plačati. In zopet se vsi smejijo. Komu? Kaj mi je res vseeno? Debele, masne šunke ... v izložbi. Tudi svoje srce vidim v izložbi. Črvivo je. Črve poznam .. . Tam, kjer sem doma, je tudi gostilna. Ravno zato sem tam doma. Ampak to idiotsko zlatarno pa bi že lahko preselili. Vse je zlato, ker se sveti. Dušan Rešek Sanje Bila je viharna noč. Med bliskanjem in grme- \em se je veter, pomešan z dežjem, zaganjal v na, zavijal okrog hiše in šumel v vrhovih dreves. tem so se sproščali čudni zvoki, kot glasovi, ije, piskanje, vreščanje in igranje. Mali Stevek to noč ni in ni mogel zaspati. Bilo ga strah. Dolgo se je premetaval ves prepoten v iX)stelji, preden je zaspal, a spal je slabo. Začel je sanjati o starini, o kateri mu je dosti lepega znal p)ovedati oče. Rahlo kot veter se je dvignil iz postelje, tipaje poiskal na posteljni omarici svečo, jo prižgal in se po stopnicah napotil v klet, kjer je bil majhen muzej starin. Uredil gaje oče, živinozdravnik. kije bil vnet zbiralec. Stevek je bil živahen fant, vesele narave in navihan. Vse, kar je napravil, se mu je podalo m mnogokrat je spravil v smeh ves razred s tovarišico vred. Bilje priljubljen med učenci in rad seje učil. Tudi igral seje rad, še najraje kolesaril, všeč so mu pa bile tudi starine, kar je verjetno podedoval po očetu. Vedno je bil ves vzradoščen, ko ga je oče vzel v avto. Vozila sta se od vasi do vasi, obiskovala hiše in potem, ko je oče pregledal obolelo živino, sta stikala po starih, prašnih podstrešjih, kamrah in vlažnih kleteh. Iskala sta stare predmete, ki so jih nekoč uporabljali naši predniki. Te starine sta doma z očetom skrbno očistila, snela z njih pajčevi- no, počistila prah in umazanijo, nato sta jih z ljubeznijo shranila v svoj muzej. Z leti seje nabrala prav lepa narodopisna zbirka, ki je pričala o delu, trpljenju in veselju naših prednikov. Stevek je ostal pred muzejskimi vrati in zazdelo se mu je, da od tam prihajajo glasovi. Ni se motil. Odpri je vrata, svečo slabo osvetlil ostor, H je bil kar natrpan s starinami. Nepovabljen je prislu- škoval čudoviti govorici starin. »Ah,« je v kotu zastokala temnorjava skrinja, napravljena iz bukovega lesa in zbita z lesenimi klini. Prednja stran je bila okrašena z izpraskanimi omamenti, rozetami, krogi ali poševnimi črtami. »Kljub temu, da sem že vsa od črvov načeta, še vedno kljubuj ti ''obn časa. Nekoč, ko so bili slabši časi kot danes, me je prauaui.a dobila za doto. Takrat so mi v hiši določili častno mesto, v meni pa so shranjevali vse, kar je bilo treba dobro spraviti, od pražnjih oblačil iz domačega platna, škornjev, pa vse do živil. Vselej, ko me je kdo odprl, je moj izbočeni pokrov pomembno zaškri- pal. Mogoče sem ravno za to dobila ime skrinja. Kadar sem zaškripala, sem opozorila mater, pa čeprav so v kuhinji mesili kruh ali pomivali poso- do, da se otroci hočejo polastiti moje vsebine krhljev. suhih sliv ali orehov. Pa kaj morem. Vse bolj sem se starala. Prihajali so boljši časi. Menjavala sem lastnike. Vedno bolj so me odrivali, kot pač mlajši odrivajo starejše, dokler nisem našla svoj pokoj na podstrešju. Tam se meje usmilil živinozdravnik in me prbnesel med vaa.« »Joj, joj, joj,« je završalo v stari glinasti posodi, v kateri so nekoč mamice pekle otrokom potico. Te posode so delali filovski lončarji, imenovali so jih pa tepsije. Sedaj je bila do vrha napolnjena s kamnitimi sekirami, starimi več tisoč let. V davnih časih, v kameni dobi so ljudje prinašali trd kamen (granit) v Gančane. kjer je bila prazgodovinska naselbina. Tam so kamen obdelovali, oblikovali v sekire, vrtali luknje vanje in jih natikali na lesene ročaje. Te sekire so bile takrat edino orodje in orožje, s katerim si je človek pripravljal kurjavo in se branil pred sovražniki in zvermi. Zanimivo je še to. da v tepsiji vse sekire niso enako velike. Med njimi je ena majhna, ki jo je našel delavec v Mo- ravcih. ko je kopal temelje za hišo. Je lepo izdelana in pravi, da so tudi v tistih časih imeli radi otroke in za nje delali igrače, ali pa so jih s tem navajali na delo. Ena sekira je še iz Gorice, Strehovec in Bukovnice, dve pa iz Gomilic... ■ . TEDNIK -14. oktober 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 LJUBICA SULIGOJ Predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo (30. nadaljevanje) Določena negotovost je zajela Društva okrog leta 1941, pa čeprav so hotela ob političnem položaju doma in v svetu biti,,nepolitična". Ugotovi- mo lahko, da je bila društvena dejavnost vendarle politično obarvana, raz- gibana. ,,Nepolitična" DKFID so postala poglavitni akter Ijudskofrontne- ga gibanja na podeželju — pod vplivom KP je tudi podeželska mladina do- jemala realnost njenega programa in zato se mnogim društvenim članom ob usodnih trenutkih slovenskega naroda ni bilo težko odločiti za nadalj- njo pot. Z besedami je težko ponazoriti velika dogajanja na šoli, oz. dati kar najbolj objektivno oceno širine naprednega mladinskega gibanja na tej šoli. Enoje gotovo, in sicer, da seje mladim komunistom na gimnaziji posrečilo pred viharjem druge vojne povezati zdrave družbene sile v enotno narodnoobrambno fronto. Ta seje kazala v dejavnosti dijaških društev in dosegla svoj vrh v ustanovitvi meddruštvenega odbora. Ob tej priložnosti še enkrat opozarjam, daje na politično dozorevanje mladih vplivala vrsta dejavnikov: od socialnih razmer v bližnjih Halozah in Slovenskih goricah, do fašistične agresije in močnega vpliva starejše generacije dijakov — komunistov ter naprednih profesorjev. Hitlerjanski nastopi v mestu so povzročali, da seje pošteno dijaštvo, pa čeprav drugačnih političnih nazorov, narodnostno opredeljevalo in da .seje dejansko znašlo na partijskih pozicijah. Že drobni zapleti med slovenskimi dijaki in dijaki nemške narodnosti so izpričevali narodno zavest: slovenska dekleta niso marala kit, saj so te bile nemška moda; slovenski dijaki so večkrat s črnilom brizgnili po belih nogavicah nem- ških sošolcev, ki so prihajali v šolo izzivalno v nacističnih nošah. In mladi Nemci so slovenske mladince po ulicah obsipavali z »Windischarji« ... Skojevci so spremljali sestanke Kulturbunda v njihovem Društvenem domu, v gostilnah, njihove izlete v Haloze, Slovenske gorice in v listkovnih akcijah razkrinkavali njihovo dejavnost. Izobešena nemška zastava na cerkvenem stolpu 1938 je izzvala ostro reakcijo v šoli. Slo- venski dijaki so v znak protesta toliko časa bojkotirali pouk, da so krivce pozaprli. Toda ti so bili kmalu izpuščeni. Ironija časa! Pričetek druge svetovne vojne je razburil duhove po šoli. Šolsko leto^ 1939/40 se je začenjalo v morečem vzdušju. Nemir je zajel šolo po zasedbi Francije: profesorje so klicali na orožne vaje. Skojevci so svoje narodnoobrambno delo prenesH na meddruštveni odbor, ki gaje vodil sedmošolec Mitja Vošnjak. Odboru je uspelo povezati mladino različnih nazorov. Tako so v njem delovali tudi krščanski socialisti. SKOJ je dejansko usmerjal življenje na šoli. To nam dokazujejo nekateri zbrani podatki, pa čeprav niso docela preverjeni: v šolskem letu 1939/40 naj bi bilo na gimnaziji 22 hitlerjancev, 15 — 20 klerofašistov in 10 — 15 Ijotičevcev (vseh vpisanih dijakov je bilo v tem šolskem letu 479 — op. avt.); ostala mladina je sledila skojevski organizaciji.'^^ V profesorskem zboru so bili tedaj klerikalci, liberalci, krščanski socialisti, simpatizerji Partije, ki so podpirali delo napredne mladine. Medtem ko so klerikalci mlade levičarje sovražili, so jih imeli liberali za zanesenjake, a krščanski socialist dr. Cajnkar je še vedno dovoljeval med veroukom diskusijo o družbenih vprašanjih. »Najbrž res ni bilo nikjer drugod profesorja verouka, ki bi med svojimi urami v šoli sprejemal polemiko o vseh aktualnih, tudi cerkvenih vprašanjih, kot je to na liniji dialoga z marksisti prav on«, je o njem zapisal Mitja Vošnjak.'^* Številne društvene prireditve, ki so se zvrstile v tem šolskem letu, izleti in različne akcije so vsebinsko ustrezale revolucionarnim usme- ritvam. Naj naštejem nekatere: septembra 1939 so izvedh nabiralno akcijo po Ptuju za revne dijake, novembra je organizirala Jadranska straža akademijo za pomoč obmejnim otrokom, z nabiralno akcijo za severno mejo so dobili 681 din, decembra so dijaki priredili izseljeniško uro, posvečeno izseljencem (govorila sta prof. F. Habe in Mitja Voš- njak), v istem mesecu je Počitniška zveza organizirala Večer slovenske- besede v Mladiki, v marcu 1940 so na umetniškem večeru ptujskih umetnikov brali svoja dela gimnazijski profesorji Anton Ingolič, dr. Stanko Cajnkar in Tone Šifrer, maja je stekla akcija za Kočevske Slovence in zbrali so 1875 din. Podmladek RK je daroval haloški deci več parov nogavic ipd. Številni so bili izleti ali bolje rečeno spoznavanje življenjskih razmer, saj so odhajali v Haloze, in sicer so za božič obdarili otroke pri Andražu (danes Leskovec — op. avt.), k Urbanu, na Vurberk, v Tivarjevo tovarno v Varaždinu itd. Podatki o številu članov društev kažejo na široko dejavnost: npr. dijaško društvo »Setev«, ki ga je vodil napredni profesor — suplent Tone Šifrer, je štelo 100 članov. Naraščaj sokolskega odseka je zajel 218 dijakov, Počitniška zveza, katero je vodil akad. slikar France Mihelič, je imela 60 članov (v okviru te je deloval v narodnoobrambne namene strelski odsek pod vodstvom prof. Franceta Habeta, dijake je vadil nekdanji ptuj.ski dijak, tedaj oficir v Ptuju Miloš Polič), Podmladek RK je vključeval kar 471 članov itd. Naj te zbrane podatke tudi dokumentiram z ohranjenim »kon- ceptom poročila o letnem šolskem delu srednješolske mladine v Ptuju in o meddruštvenem odboru« z dne 4. maja 1940, ki v bistvu kaže, daje bila društvena dejavnost na šoli v rokah SKOJ, kljub uradnemu, odklonil- nemu stališču šolskega vodstva. Društva različnih usmeritev je poslej povezoval Meddruštveni odbor, ali bolje rečeno, povezovali so jih mladi komunisti. Med drugim beremo: ».. . Skoraj nobena prireditev v gle- dališču se ni vršila brez nas. Mladina je bila tudi gledalec .. .Svoje lastne probleme moremo rešiti le v skupnosti. Rezultat tega je meddruštveni odbor: v programu poudarjamo zahtevo po miru, slogi, mladinski sku- pnosti, svobodi in sožitju med vsemi ljudmi... Na občnem zboru meddruštvenega odbora je mladina ustvarila mladinsko skupnost. Mladina bo v počitnicah priredila delovni tabor . . .«'^° Rezultati društvene aktivnosti so bili delo aktivne skupine skojev- cev, ki sodi v obdobje 1938/41. Usmerili so se na legalno delovanje in si ves čas prizadevali, da ne ostanejo ločeni od ostale mladine. Nekdanji dijak Mitja Vošnjak, steber te skojevske generacije, raz- kriva v svojih spominih ta »velika leta«: »Če govorimo o obdobju protifašistične akcije v Ptuju v nekaj zadnjih letih pred vojno, ne moremo prezreti vloge ptujske mladine v okviru splošnih prizadevanj KP, da mobilizira za takšen program vse demokratično razpoložene sile. Sicer so že same socialne ter nacionalne prilike ustvarjale objektivne pogoje za razmah narodno-obrambnih prizadevanj, močan vpliv med prebival- stvom pa so si zagotovile tudi generacije predanih, preizkušenih članov Partije, ki so delovali v mestu in okolici... Poleg železniških delavnic je bila jgimnazija eno najmočnejših in najodpomejših žarišč komunistične misli in akcije, zlasti pa se je še posebej aktivno vključila v protifašistično dejavnost. Obdobje dokončne konsolidacije SKOJ je tudi pokazalo svoje rezultate: v letih 1938—1940 je spet zrasla na šoli aktivna skupina komunistične mladinske organi- zacije, ki seje usmerila na legalno delovanje v srednješolskih društvih, prav tako pa na intenzivno proučevanje razpoložljive marksistične li- terature in tako na politično teoretsko izobraževanje svojih članov.« Vošnjak nadalje govori o prizadevanjih »skupnega delovanja z ostahmi pohtičnimi skupinami« na šoli. »Tudi na ptujski gimnaziji je namreč bila mladina politično razdeljena in ostro opredeljena, okrog obvladovanja dijaških društev je prihajalo v prejšnjih letih vsakokrat v času občnih zborov do medsebojnih spopadov in obračunov, do postavljanja kon- kretnih list in do zagrizenega boja za sleherni glas. (se nadaljuje) '^^ 63. Izvestje Gimnazije Dušana Kvadra v Ptuju, Ptuj 1969 (V. Rojic: Chjaki ptujske gimnazije v boju za socializem in nacionalno osvoboditev) '^^M. Vošnjak: Drobni utrinki velikih let (1938-1941). PMP Podatke zbrala V. Rojic (PMP. fas. Gimnazija) "° PMP. fas. Gimnazija • . POGOVOR Z VIDO LESNIK Kam po končanem šolanju? V času, ko je možnosti za za- poslovanje gospodarska situacija precej zaostrila, so se v dokaj neu- godnem položaju znašli tudi učen- ci, ki obiskujejo osnovno šolo Dr. Ljudevita Pivka v Ptuju, torej šolo s prilagojenim učnim programom. Delavci šole so po zakonu obvezni spremljati delo učencev še dve leti po zaključku šolanja, večkrat pa se zgodi, da jih spremljajo dalj časa. Sicer se v prizadevanja za zaposlo- vanje teh učencev vključujejo tudi ptujske organizacije združenega dela, skupnost za zaposlovanje in skupnost socialnega skrbstva. Vi- da Lešnik, socialna delavka v omenjenr osnovni šoli, je tako opisala sodelovanje: ,,Naši absolventi končajo šola- nje tudi v nižjih razredih, večina pa jih zaključi osemletko. Prav s tistimi, ki zaključijo šolanje v nižjih razredih, imamo največ težav. Ponavadi so še telesno šibki, stari 15 let in se v tej starosti težko zaposlijo. Učenci, ki končajo osemletko pa se vključujejo v ptujske in mariborske organizacije združenega dela, nekateri pa na- daljujejo z izobraževanjem v skrajšanih programih srednjega usmerjenega izobraževanja. Zal je skrajšanih prilagojenih programov premalo, čeprav se izobraževalne skupnosti trudijo, da bi prodrli v nekatere smeri izobraževanja. Tre- nutno se naši učenci vključujejo v skrajšane programe kovinarske in lesarske usmeritve. Pogrešamo ta- ke programe v gostinski in konfek- cionarski stroki, saj je precej te- žav z zaposlovanjem deklet. Moram se pohvalno izraziti o vseh organizacijah združenega dela v Ptuju s katerimi že več let so- Vida LcSnik (foto OM) delujemo. Tja hodimo na delovno prakso v sedmem in osmem razre- du. Z velikim razumevanjem nam pomagajo. Sedaj je pač malo težje, pa vseeno je sodelovanje dobro. Predvsem moram pohvaliti temeljni organizaciji Kmetijskega kombinata Mizarstvo in Petovia, Železniške delavnice, Mercator Izbio '^anonijo. Delto, Komunal- no podjetje, Agis, kjer dela precej naših absolventov. Omenim naj tudi TAM Maribor, kamor hodi- mo na obvezne prakse in prirejeno priučevanje v kovinarski usmeritvi. Učence, ki po končanem šolanju ne dobijo ustrezne zaposlitve, ta- koj prijavimo skupnosti za zaposlovanje, ki si prav tako pri- zadeva, da bi jih zaposlila. Tudi skupnost socialnega skrbstva nam v nekaterih perečih problemih nudi pomoč in pomaga pri iskanju zaposlitve. Tudi z obema skupno- stima je sodelovanje utečeno in ze- lo dobro." Koliko učencev je v preteklem šolskem letu zaključilo šolanje in koliko se jih je zaposlilo? ,,V preteklem šolskem letu je absolviralo na naši šoli 25 učencev, večina je končala osemletko. Od nas so odšli tudi prvi absolventi oddelka za usposabljanje — v šoli imamo oddelek za usposabljanje prve in druge stopnje — in smo jih uspeli vključiti v delavnico pod posebnimi pogoji v okviru Zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dorna- vi. To je za nas velika pridobitev, saj so doslej otroci tudi po konča- nem usposabljanju ostajali doma. V te delavnice so šli štirje učenci, dva sta vključena v skrajšan pro- gram kovinarske usmeritve v Ptu- ju, trije so vključeni v skrajšan prilagojen program lesarske usme- ritve v Mariboru, trije so na priu- čevanju v Tovarni avtomobilov Maribor, ostali pa so se zaposlili v že prej omenjenih organizacijah združenega dela." Kako pa je s tistimi, ki niso dobili zaposlitve? Ostaja ta skrb na vaših ramenih? ,,Torej, ti otroci so prijavljeni na skupnosti za zaposlovanje, ven- dar pa tudi mi poskušamo poiskati kakšne možnosti za zaposlitev. Si- cer pa se v iskanje primernega delovnega mesta vključuje poleg te skupnosti še skupnost socialnega skrbstva." Kakšno pa je sodelovanje s starši teh učencev? ,,Večina staršev naših otrok ni- ma nekih večjih ambicij. Nekateri so premalo zahtevni in pod- cenjujejo otrokove sposobnosti. So pa tudi primeri, ko so ambicije staršev prevelike glede na psihofi- zične sposobnosti otroka. Največja težava je v tem, ker se starši premalo zanimajo za otroka med šolanjem. Prepozno se vprašajo, kaj bo z otrokom, ko bo končal šolanje. Takrat je za poklicno usmerjanje malce pozno, tako da večji del bremena nosi šola. Sicer pa lahko rečem, da uspešno opravljamo poklicno usmerjanje, prav tako ob sodelovanju skupno- sti za zaposlovanje. Bi pa bilo prav, da bi starši prispevali več.' Ob restriktivnem zaposlovanju je prav gotovo potrebno nameniti ustrezno pozornost tudi zaposlo- vanju učencev, ki imajo manjše psihofizične sposobnosti. Tudi oni sestavljajo našo družbo in tudi oni lahko po svojih močeh prispevajo delež k pridobivanju dohodka. Ni mogoče reči, da prizadevanj za njihovo zaposlovanje ni. Gotovo pa so še organizacije združenega dela, *ki bi lahko zaposlile absol- vente šole s prilagojenim učnim programom, tako kot to delajo v prej omenjenih organizacijah. N. Dobljekar IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Pokrajinski muzej Ptuj hrani v svoji kulturnozgodovinski zbirki dve bogati seriji tapiserij. Nemalo je muzejskih obiskovalcev, ki si pridejo pogledat predvsem teh de- set tekstilnih umetnin. Štiri tapiserije so flamskega izvora in datirane v začetek 17. stoletja. Predstavljajo posamezne prizore iz zgodbe o Odiseju in so trenutno v restavratorskem postopku. Sest tapiserij pa je bilo izdelanih na Franco- skem in so za slabih 100 let mlajše. Ptujski muzej sodT med najTjogatejSe posedovalce tapiserij v srednji Evropi. Čeprav so v času največjega razcveta te tehnike v Evropi delovale mnoge velike manufakture, ki so komaj uspele zadostiti naročilom, se je ohranilo bore malo tega bogastva — le nekaj serij, večinoma pa le Stara postavitev grajske jedilnice na ptujskem gradu s pirezentacljo flamskih tapiserij; fototeka kulturnozgodovinskega oddelka F 994, pred letom 1969 fragmenti in posamezni kosi. Tudi ptujske tapiserije so razrezane, flam- skim manjkajo bordure oziroma predstavljajo verjetno le osrednji del prizora, francoske pa so celo sestavljene iz več med seboj sešitih kosov. Vse do 17. stoletja je bilo namreč v navadi, da se je visoko plemstvo precej selilo iz dvorca v dvorec, z bojišča na bojišče. Pri tem so prenašali s sabo vse svoje premično bogastvo, tudi tapiserije. Iz starih upodobitev interie- rov lahico vidimo, da tapiserij niso varovali pred vročino ognja, da so jih površno pritrjevali na stene in jih brezbrižno polagali po pohištvu. Delno uničene tapiserije so rezali na manjše kose in jih uporabljali za blazine in manjša pregrinjala. Šele ko so se uveljavile stahie rezidence, so tudi tapiserije dobile trajnejše mesto. Uporabljali so jih še vedno za zastore in baldahine, kot pregrinjala na pohištvu, antependije na oltarjih in šele nekako od 17. stoletja dalje v vlogi stenske slike. Tkanine so seveda občutljive na svetlobo in vročino, razjedajo jo miši in molji, nekaj pa naredi tudi lastna teža, zaradi katere se začnejo trgati niti osnove. Občutljivost materiala in.način ravnanja s tapiserijami sta tako uničila vrsto tekstilnih umetnin, ki so svojčas redno dopolnjevale interiere bogatejših dvorcev pa tudi meščanskih hiš. Marjeta Ciglenečki DR. ADOLF 2I2EK O SESTAVIH (Nadaljevanje in konec) Odvisnosti neke količine od časa pravimo »časovni potek« ali kar »potek«. Potek stanja potni- kov v avtobusu lahko opišemo tako: Po prvi postaji seje vozilo 12 potnikov, po drugi 19, po tretji 25, po četrti 21 itd Dnevni potek temperature v nekem kraju opi- šemo tako: ob štirih je bila tem- peratura 10 stopinj, ob osmih 12 stopinj, ob dvanajstih 23 stopinj Celzijevih itd. Poteku, ki ga je mogoče natančno napovedati, pravimo »določni potek«, tiste- mu, ki ga lahko napovemo le z neko verjetnostjo, pa »naključni potek« ali »strohastični proces«. Oba omenjena poteka sta na- ključna. Vstopi, izstopi in stanja sestava so določni ali naključni poteki. Če je vstop ali izstop naključen, po- tek, je tudi stanje naključni potek. V splošnem opisujemo določene sestave z določnimi, naključne .sestave pa z naključnimi poteki. Pri naključnem poteku ni mo- goče natanko predvideti njegove vrednosti v izbranem trenutku prihodnosti, pač pa le z določeno verjetnostjo. Čim bolj je prihodnji trenutek oddaljen, manj.ša je go- tovost napovedi. Govorimo lahko le tako: »Obstaja 98 % verjetnosti, da bo v ribniku čez dve leti od 20 do 30 ton rib«. Ribnik je namreč naključni biološki sestav. Čim bolj natančno želimo na- jx)vedati vrednost naključnega poteka, manjša je verjetnost, da se X) takšna napoved uresničila. Tako bi lahko trdili: »Obstaja 79 % verjetnost, da bo v ribniku čez dve leti od 23 do 28 ton rib« in »Obstaja 3' /o verjetnosti, da bo v ribniku čez Jve leti od 25 do 26 ton rib« itd. Če zatrdimo tako: »Čez dve leti bo v ribniku 25.7 ton rib«, se bomo skoraj zagotovo ušteli, ne glede na način, po katerem na- povedujen o. Napoved na- ključnfga poteka v omenjeni ob- liki je mogoče opraviti šele, ko sestav dodobra razčistimo in ga uspemo obdelati tudi matematič- no. To zahteva ponavadi dolgo- trajno skupinsko delo ter uporabo sodobne opreme, kot so razni merilniki in računalniki. OBSTOJNOST IN POLOM Če se stanje sestava s časom ne spreminja, rečemo, daje njegovo obnašanje »obstojno v mirova- nju«. Med takšne sestave spadajo v krajšem obdobju, dokler jih ni- načel zob časa, razne gradnje. Pri nekaterih sestavih potek stanja niha okoli predvidenega poteka. Za take sestave pravimo, da se obnašajo »obstojno v gibanju«. Tak sestav je cestno vozilo med običajno vožnjo po cestišču. Razen sestavov z obstojnim ob- našanjem poznamo tudi sestave z neobstojnim obnašanjem. Obna- šanje je neobstojno, če vsaj eno stanje sestava nezadržno narašča ali pada. Odpoved sestava, ki na- stane kot posledica njegovega neobstojnega obnašanja, imenu- jemo »polom« ali »katastrofa«. Pri zgradbi je polom njena zruši- tev, pri vozilu zdrs s cestišča, v biolo.škem sestavu izumrtje neke živalske ali rastlinske vrste, v člo- veški družbi izumrtje neke kulture ai civilizacije pa tudi izumrtje običajev, dejavnosti in načinov obnašanja. Polom je tudi pretira- na razmnožitev neke rastlinske ali živalske vrste, na primer kobilic. Prehodu sestava iz obstojnega v neobstojno obnašanje rečemo »razglasitev«, nasprotnemu pre- hodupa »ustalitev «.Dorazglasitve sestava pnde zaradi spremembe lastnosti vsaj ene od sestavin ah zaradi spremembe ustroja sesta- ve. Sestavi, ki so pogojno ustalje- ni, se lahko razglase tudi zaradi spremembe vstopov. Ustalitev sestava je mogoče doseči s spre- membo njegovega ustroja, s spremembo lastnosti njegovih sestavin ali s spremembo vstopov in izstopov. Pri tem ni nujno, daje postopek ustalitve nasproten vzrokom razglasitve. Pri naključ- nih sestavih je mogoče napove- dovati razglasitev in ustalitev le z neko verjetnostjo. Potreben pogoj za uspešno ustalitev sestava je poznavanje njegovega obnašanja, kar je za obsežnejše sestave za- enkrat izredno težavno. S polomi se ukvarja posebna veda o kata- strofah. Kot zgled opišimo neobstojno obnašanje in polom sestava, ki ga tvorita prst in gozd na strmem pK)bočju v bližini industrijskih objektov, ki onesnažujejo okolje. Če se poveča količina strupenih snovi v zraku, predstavlja to za rastline povečano obremenitev, zaradi katere bodo rastline za- ostajale v rasti in odmirale prej, kot bi sicer. Posledica tega je, na prvi pogled neopazno, nezadržno zmanjševanje gostote naselitve, kar predstavlja razglasitev sesta- va. Ker razstline s svojimi kore- ninami vežejo prst, se zaradi rah- ljanja teh vezi povečuje razdiralni učinek dežja, vetrov in tempera- turnih sprememb. Po nekaj letih ali desetletjih lahko pripelje tak- šna razglasitev do zemeljskega plazu, kar predstavlja polom .se- stava, ki je na prvi pogled brez očitnega vzroka. ZA KONEC V sestavku smo poskušali opi- sati, s čim .se ukravjajo mlade si- stemske vede. Zal se njihovi iz- sledki za enkrat v vsakdanjem ži- vljenju bolj malo uporabljajo (iz- jema so elektrotehnični sestavi). Raziskovanje sestavov, ki je v polnem teku, poteka v dveh sme- reh: 1) raziskovanje stvarnih sesta- vov, z namenom, spoznati njihov ustroj, lastnosti sestavin in obna- šanje; 2) iskanje matematičnih prilik, s katerimi je mogoče opisati stvarne sestave. Spoznanje sistemskih ved je nato mogoče, v okviru danih možnosti, uporabljati v vsakda- njem življenju pri načrtovanju, uresničevanju m vzdrževanju naj- ugodnejših sestavov. 8 - IZ NASIH KRAJEV 14. oktober 1982- Trinajsta obletnica Trinajst let je minilo od tistega žalostnega 14. oktobra 1969, ko seje počeli ptujski okolici raznesla vest o hudi nesreči na železniškem prelazu v Domavi. Koliko materialne škode, koliko ranjenih, mrtvih med tistimi, ki so se veseli in nasmejani peljali na izlet na Ptuj, a še slutili niso, da bo njihova pot tako kratka, za nekatere celo zadnja. Ves ta živ žav seje v enem samem trenutku spremenil v strašen prizor: jok. trepet, kri . . . Minilo je to, minila so leta, a ostal je spomin, ostali so invalidi in o^tal je isti železniški prelaz, ki pa je na žalost po trinajstih letih popolnoma enak. j Nikomur vse do danes niso ta mlada življenja taka vrednost kotj poi/.apornice na tem mestu. Mnogo bi v skrajnem primeru pomagal ini rešil svetlobni znak. Ali res ni toliko sredstev da bi lahko preprečili šej morda večjo katastrofo? Koliko nesreč je bilo v teh trinajstih letih? VELIKO! Spomnimo se le zadnje v prejšnjem mesecu, ko je voznik tovornega vozila s sprednjim delom zapeljal čez progo in gaje od zadaj, zadel vlak. Tokrat je teklo po cestišču mleko in ne kri kot pred 13 leti. Kdo je vsega tega kriv? Voznik, megla, zapornice?? Nekdo je, če vemo, da so na tem mestu v času. ko so se po cesti in čez ta prelaz vozile kočije in razne vprege, stale zapornice. Danes, ko se pelje čez ta prelaz stotine vozil dnevno pa teh ni več. Vsak dan se vozim na tej relaciji in ko se ustavim pred prelazom, najprej pomislim na trenutek pred 13 leti, ko je na tem mestu tudi moj oče dobil takšne posledice, da že trinajst let hodi po berglah, več sreče je imela mama, saj je odnesla nekaj prask na glavi. Kakšen občutek imata onadva, ko se peljeta danes čez ta prelaz ne vem, vem le za svojega, ko se vprašujem: Ali se nihče ne zaveda koliko otrok se vsak dan pelje čez to progo, koliko kolesarjev, pešcev, avtomobilov drvi do prehoda, a tu se v megli ustavi in gleda po progi, če bo lahko ušel tej črni pošasti, ki tako neusmiljeno ubija. Odgovorni pridite na to mesto zjutraj, ko je vidljivost v megli 10 m in zapeljite čez prehod!? Odprli boste oči! B. P. Dokleltako? Poslovno stanovanjska zgradba v Ptuju. Miklošičeva 8 je bila v.seljiva februarja leta 1970 in je stara tako dobrih 12 let. Kmalu po vselitvi pa smo se soočili stano- valci s prvimi resnimi problemi, ki so kazali, da je botrovala gradnji prilična mera pretirane varčnosti ali pa neodgovornosti. Čeprav je stavba poslovno sta- novanjska, je obložil investitor hodnike in stopnišča z vinaz plo- ščicami in zaščitnimi trakovi, medtem ko so zaščitili hodnike in stopnišča v izključno stanovanj- skih blokih z neprimerno odpo- rnejšimi in trdnejšimi materiali. Posledica tega je bila, da so bili že po treh letih hodniki in stopnišča praktično uničeni in to ne e plo- ščice ampak tudi izravnalna masa. Po petih letih je tedanja Stano- vanjska skupnost popravila sto- pnišča in hodnike, vendar se je popravilo oz. krpanje obneslo še slabše. Že po letu dni je bilo starije takšno kot prej. Posledica tega je, da se stanovalci cesto poškoduje- mo. Dovolj je, da stopiš pri hitrejši hoji z eno nogo v tako centimeter globoko luknjo, se zagozdiš vanjo s konico čevlja, stopiš z drugo nogo naprej in že letiš kot raketa naravnost v zid. Tako sva se dve 'Stanovalki že pošteno pobili. In če odletijo pri takem padcu z nosu specialna očala ter se razbijejo, je škoda toliko večja, ti pa si srečen, če ti ostanjeo cele oči in samo buške. podplutbe in odrgnine. Kriv seveda seveda ni nihče, ker pri nas pri takih stvareh itak nihče ni kriv. In če se bo kdo pobil tako, da bo zrel za Rogoznico, prav tako ne bo nihče kriv. Ljudje se ubijajo na različne načine in zakaj se ne bi nekdo na hodniku. Saj ne bo ni- kogar zanimalo, kakšen je ta hodnik! Zaradi novega popravila sto- pnišč in hodnikov smo trkali člani hišnega sveta nič kolikokrat na vrata SSS Ptuj. Odpošiljali so nas z dolgimi nosovi ali pa odpravljali z raznimi obljubami. Enkrat ni bilo izvajalca, drugič ni bilo sredstev. Tako je tudi sedaj in nič ne kaže, da bo kmalu drugače. Jeseni 1977 nam je tedanji direk- tor SSS tov. Belšak za sveto ob- ljubil, da pridemo na vrsto leta 1978. Jeseni leta 1980 pa nam je tedanji predsednik skupščine SSSS tov. Skerlovnik celo prepo- vedal prihajati zaradi teh proble- mov k njim. češ če je potreba v planu potreb, ki so jih morali se- staviti hišni sveti za kratkoročno in srednjeročno obdobje in če je s problemom seznanjen tov. Hlu- pič, potem bo stvar opravljena. Zal je bila potreba po popravilo v tedanjem kratkoročnem planu potreb in bi torej moralo biti sto- pnišče popravljeno do konca leta 1980! Ker je stopni.šče najbolj razde- jano v prvem in deloma šq v dru- gem nadstropju, dalje navzgor pa znatno manj, stanovalci pač upravičeno trdimo, da plačujemo grehe slabega projekta in slabo planirane investicije. Stanovalci imamo skupen vhod s kuhinjo Perutnine, katere vrata so odprta na stopnišče praktično ves čas. ko kuhinja posluje: izparine iz nje pa uničujejo nekvalitetna tla. Zakaj je sicer tlak na št. 6. kije iz enakega materiala, neprimerno bolje oh- ranjen? Ko so dozidavah novo kuhinjo Perutnine, so hišnemu svetu sicer obljubljali, da bo imela le-ta poseben vhod. a tudi iz tega ni bilo nič, kerje urejala Perutnina prostore vedno po svoji uvide- vnosti, mnenje hišnega sveta pa itak ni nič štelo, kot da je stano- vanjski dinar manj vreden od poslovnega. Dvanajst let po vsehtvi smo stanovalci tako v docela brez- upnem položaju. Streha na zgradbi je popolnoma zanič. Vprašanje zase je sicer, s katere vrste opeko je bila pokrita, če marsikje na opečnatih strehah uspeva celo mah, pa še držijo. Okenski okviri na severni strani so brez vsakega opleska, okenske pločevinaste police pa rjaste, ker je hiša brez vsakega napušča. Prav tako nima vgrajenih dimnikov, kar je proti vsem predpisom in ne pt)žarno varnostnih stopnic. Oba vhoda 6 in 8 imata vsak po eno stopnišče z izhodom na zaprto dvorišče. Ali sta projektant in in- vestitor sploh pomislila, kako in kam se bodo reševali stanovalci v primeru požara. Zato pa imamo v kleti pralnico z za tisti čas najsodobnejšim pralnim strojem in centrifugo, kar ni bilo niti enkrat v uporabi. Komu je bilo namenjeno to? Sta- novalcem tako velik stroj gotovo ni bil potreben, pač pa podjetju, ki pa ga ni potrebovalo. Tudi to za- planirano investicijo plačujemo stanovalci. Prav tako že dvanajst let zaman dokazujemo, da po- vzročajo trije kompresorji Peru- tnine hud hrup in nam kratijo spanje. Pred dvema letoma so si- cer odgovorni v pcdjetju obljubili izdvojiti toliko sredstev, da bodo omilili hrup; ostalo pa je po stari navadi le pri obljubah, saj ne ro- poče pod njihovimi glavami, am- pak pod našimi. Prav nič si ne domišljamo, da bo zaradi tega članka katerikoli od navedenih problemov odpra- vljen. Vse bo ostalo po starem po tistem znanem arabskem prego- voru: »Psi lajajo, karavana gre dalje.<( Ljudje, ki bodo prihajali od drugod, pa bodo še dalje go- vorili, kako nemami ljudje da stanujejo v tem bloku. Pa bi sta- novalci prav tako radi stanovali v tako čednem bloku kot so oni na Ziherlovi ploščadi. Ljudje od dmgod pač ne vedo, da plačujemo stanovalci v tej stavbi grehe za- planiranih investicij in da so za- radi vsega tega naše stanarine praktično enake onim na Ziher- lovi ploščadi, čeprav imajo tam- kajšnji stanovalci neprimerno več komforta in drugačno okolje. Kakšno je naše, pa sj ga ogleda lahko vsak sam. Marija Urbas Mesarjeve buče Dvainsedemdesetletni Franc Černivec je pred 12 leti zaradi upokojitve opustil poklic mesarja in se posvetil kmetovanju, saj ga moči še niso izdale, pa tudi veselja do te dejavnosti mu ne manjka. Čeprav stanuje skoraj v sredi.šču Slovenske Bistrice, na Titovi 56, ima v okolici mesta precejšnje površine njiv na katerih prideluje predvsem koruzo, žitarice in buče. Vsa leta pridelovanja je imel buče normalnih velikosti, letos pa je prvič pridelal buče. ki krepko presegajo mere normalnosti, še posebno po dolžini. Letos seje odločil, da posadi novo seme. ki ga je dobil od prijatelja z Ljubljanskega barja, in kot sam z zadovoljstvom pove, se mu je krepko izplačalo. Na njegovi njivi v Črncu so zrasle velike buče, dolge tudi 90 in več centimetrov in okoU 33 kg težke. Na svoj pridelek je zelo ponosen. Ob tem pa ne pozabi povedati, da je sicer Gorenje, da pa mu kmetijstvo na Štajerskem kar dobro gre. Besedilo in po.snetek: Viktor Horvat Franc Čemivec s svojimi bučami v Ormožu ustanovili sekcijo borilnih veščin v Ormožu je bila zadnjega spetembra ustanovna skupščina kluba borilnih veščin. Skupščini je prisostvovalo nekaj nad 50 ljudi in je bila v Domu kulture. Klub so ustanovili na pobudo karate kluba iz Ptuja in ivana Babica, domačina, ki je sicer že dalj časa prihajal v Ptuj na treninge, predvsem pa na pobudo občinske konference ZSMS Ormož in občinskega štaba za teritorialno obrambo. Sekcija je sicer začela z delom že letošnjo pomlad. Vanjo se je vpisalo nekaj nad 60 mladih, tudi pionirjev. Treningi so bili vsak ponedeljek in sredo v domu kulture. Večina vpisanih je dokaj redno prihajala na treninge in uspehi niso izostali. Posebej velja zapisati, da tudi v Osnovni šoli v Ormožu niso držali križem rok. Organi- zirali so šolo borilnih veščin in ob zaključku šolskega leta priredili prvenstvo po razredih od 1. do 5. razreda in sicer v budokai vešči- nah. Velja omeniti, da so se štirje člani ormo- ške sekcije vpisali v šolo borilnih veščin v Mozirju. Povrnimo se na ustanovno skupščino. Za predsednika sekcije je bil izvojjen Edi Koro- laj. za podpredsednika David Zunec. tajnik je Petra Matjašič, blagajnik Danilo Korotaj, tudi v prihodnje pa bo glavni trener Vladimir Sitar iz Ptuja. Pri tem ni odveč pripomniti, da imajo ormoški karateisti v načrtu že tudi prvo občinsko prvenstvo, ki bo prihodnje It-to. Moči in sposobnosti pa bodo merili tudi s člani karale kluba iz Ptuja. Posebej velja zapisati, da je ustanovitev karate sekcije naletela v Ormožu na veliko razumevanje družbenopolitičnih in drugih organizacij, zlasti še štaba teritorialne obram- be, ki gotovo v mladih športnikih borilnih veščin vidi tudi dober obrambni kader. Franjo Hcvnik POMLAJENI NOVINARSKI KROŽEK INFORMIRANJE V CSUl Novinarski krožek že dolgo skrbi za infor- mativno dejavnost v centru. V začetku so bili mladi novinarji zelo aktivni, vendar je v drugem polletju lanskega šolskega leta aktiv- nost povsem zamrla — novinarski krožek praktično ni obstajal, saj je ostal le en član. Letos smo sklenili, da delo krožka temeljito poživimo in pridobimo čimveč novih članov. Načrt je uspel bolje kot smo pričakovali, saj se je v krožek vključilo več kot dvajset novih članov, predvsem učencev prvih letnikov. Na prvem sestanku so se novi člani seznanili z delom krožka v prejšnjih letih, nato pa smo se razdelili v sekcije za glasilo, šolski radio in oglasno desko. V novinarskem krožku smo ostali tudi trije »stari« člani in se priključili vsak eni sekciji, da bomo lahko pomagali še neizkušenim članom. Vsaka .sekcija je pripravila svoj program dela. V prejšnjih letih smo vso pozornost posvečali našemu glasilu. Informatorju, zane- marjali pa smo ostali obliki obveščanja, šolski radio in oglasno desko. Letos bo ravno obratno. Ker so informacije preko glasila zastarele in neaktualne, bo glavni del informi- ranja prevzel šolski radio, ki smo ga doslej vse premalo izkoriščali. Preko šolskega radia bomo še naprej posredovali vsakodnevna obvestila, enkrat tedensko bo na sporedu nekoliko daljša informativna oddaja, ki bo vsebovala pregled dogajanj v preteklem tednu, v času 11. kongresa ZSMS bo vsakod- nevna 10 minutna oddaja, pripravljali pa bomo tudi glasbene oddaje, ki_so bile že v lanskem letu zelo poslušane. Člani krožka bomo preko šolskega radia posredovali tudi več spominskih oddaj, razmišljamo pa tudi o novi oddaji zabavnega značaja, ki bi vsebova- la razne ankete med učenci, kakšen intervju in še mogoče dogajanja na športnem področ- ju- Na oglasni deski si bomo lahko ogledaU podrobnejšo predstavitev posameznih akcij, intbrmacije o pomembnejših dogodkih, pa tudi kakšen stenčas »presenečenja« se bo pojavil. Poskušali bomo preseči »klasično štirikotno belino šeleshamerja« in uvajati nove oblike stenčasov, predvsem bolj pisane, vabljive in zanimive. Čeprav bomo več pozomosti posvetili šolskemu radiu, bomo še naprej izdajali glasilo. Zaenkrat je še brez naslova, izhajalo pa bo štirikrat letno, v vsakem četrtletju ena številka, to pomeni, da bo izšlo novembra, decembra, marca in junija. Najpomembneje pa je, da je vsebina glasila popolnoma nova. Poročila o starih proslavah bodo zamenjale stalne rubrike. Nova vsebina bo približno taka: rubrika o krožkih bo prinašala povzetke četrtletnega dela krožkov na šoli, glasilo bo vsebovalo informacije iz razrednih skupnosti in 00 ZSMS v krajevnih skupnostih, posebna rubrika bo rubrika informacij o načrtovanih akcijah mladinskih organizacij in skupnosti učencev vseh šol, novost v glasilu bodo literarni in likovni prispevki, ki bodo vsakič tematski, manjkalo pa ne bo niti humorja in križank. Upamo, da bo nova podoba glasila prite- gnila čim več bralcev, manjkajo pa nam dopisniki, ki jih nameravamo pridobiti z informativno oddajo o delu in namenu vseh sekcij novinarskega krožka. Prispevki za radio in glasilo se bodo zbirali v skrinjici, ki jo bomo postavili v avli centra. Dela bomo imeli vse leto več kot dovolj, vendar bomo brez sodelovanja dopisnikov in vseh. ki vedo za kakršnokoli dogajanje, nemočni. Želimo, da bi naše propagandne akcije uspele in bi pridobili čim več sodelav- cev, s tem pa zagotovili uspešno delo vseh treh sekcij našega krožka. V. Aleksič BRATA ROS GOSPODARITA SAMA Bila je nedelja, dela prost dan. Vozil sem se po Halozah in se pripeljal do vasi Planjsko. Bilo je že zelo temno, saj je že tudi ura kazala deveto zvečer. Srečal sem precej lepih osebnih avtomobilov, s katerimi so se ljudje vračali iz svojih vikendov. Prosto soboto in nedeljo so preživeli v Halozah in si tam nabrali moči, da bodo lahko naslednji teden spet delali. Čeprav je bila nedelja, ni bil prost dan za vse. Na ozki cesti sem dohitel vprežni voz, v katerega so bile vprežene krave. Priganjala in glasno vodila sta jih otroka. Zanimalo me je, kako to, da tako pozno ,,forata", zato sem se usta- vil, da se z njima malo pogovorim. Povedala sta mi, da sta doma v Planjskem št. 7, zato smo odšli do njunega doma in se tam pogovar- jali. To sta bila Štefan Ros, ki obi- skuje 8. razred osnovne šole Maj- šperk in brat Danijel, ki obiskuje 3. razred OS, prav tako v Maj- šperku. Povedala sta mi, da sedaj živita sama. Brat je na odsl'>ženju vojaškega roka, mama pa je že 2 leti bolna. Največ dni preživi v bolnišnici. Oče jima je umrl marca 1979 in ni bil zaposlen. Sedaj go- spodarita sama na manjši kmetiji. Imata 2 glavi goveje živine, 3 svi- nje, nekaj kokoši, zajce in psa čuvaja. Vsako jutro oba vstaneta ob peti uri ali še celo prej, tako da do 7. ure nakrmita živino in potem gresta v šolo. V šolo se vozita z av- tobusom, do avtobusnega posta- jališča pa imata 30 minut. Živino nakrmita vsak dan, sama pa le malokrat zajtrkujeta. V šoli imata malico in kosilo, potem pa do- stikrat vzdržita s to hrano do drugega dne, do šolske malice. So- boto in nedeljo preživita s kruhom in kakšnim sadjem, tako da že v ponedeljek spet rada gresta v šolo. Štefan je starejši, zato je tudi on sedaj gospodar. Včasih mora izo- stali od pouka zaradi dela. Razredničarka ga razume, zato pravi, da nima posebnih težav z opravičevanjem izostankov, pa do sedaj še tako ni toliko izostajal. Štefan in Danci gresta pomagat tu- di sosedu, da s tem odslužita najemnino za njivo na kateri imata zasejano repo za svinje. ,,Sosed je rekel, da sva pridna, zato nama je dovolil, da lahko kosiva travo na njegovem bregu za vsakdanje krmljenje," je v smehu povedal Štefan. V hiši imajo elektriko, pred hišo pa rezervoar za vodo. Ta se polni z deževnico, katero uporabljajo za kuhanje in pranje. Problem nasta- ne takrat, če dalj časa ni dežja. Živino gonita napajat kakšnih 400 m od hiše v grabo. Tudi pereta si sama. V počitnicah sta si kakšen dinar zaslužila z nabiranjem in prodajo gob, da sta imela za kruh, sedaj pa že z veseljem gledata na kostanje, da bo spet kakšen dinar, saj drugega dohodka nimata, tako da na razne slaščice v trgovini sploh ne pomislita. Otroka živita sama, niti sorodniki ju ne obišče- jo. Vse delo opravita sama, le pri Brata Ros s svojim zvestim čuvajem. košnji sena in otave so jima pri- skočili na pomoč sosedje. Čeprav sta še zelo mlada, mora- ta sama vodita vse gospodarstvo, skrbeti za živino, saj to jima je bolj važno, da je živina sita, kol to, da sta onadva, sita. Ko se vrne- ta iz šole, ju vedno čaka delo, tako da imata prav malo časa z& pisanje domače naloge in za učenje, pro- stega časa pa sploh ne poznata. Vseeno sta vesela in rada dela- ta v upanju, da jima bo, ko bo- sta dorasla, šlo bolje. Se- daj delata toliko, da se skromno preživljata, upata pa, da bosta ne- koč imela tudi tržne viške, seveda če ne bosta izgubila volje do dela in raje odšla iz Haloz, kot je to storilo veliko število mladih iz njihovega predela Haloz. Želita si, da še dolgo ne bi balo zime, da ju ne bi prehitro zebto, saj še nimata drv za zimo, na pire- mog pa niti pomislita ne. Besedilo inrposnetek: F. F, Pionirsko društvo „Mladi gasilec" SREDIŠČE OB DRAVI Gasilsko društvo Središče je bilo ustanovljeno leta 1887, tako da je letos slavilo 95-letnico. Društvo ima okrog 60 aktivnih članov in članic, vendar je med njimi majhno število mladih. Pred dvema letoma je v društvu začela delovati pionirska desetina, ki se udeležuje pionirskih tekmovanj in srečanj. Da-bi društvo pridobilo pionirje in pionirke, seje povezalo z OŠ Središče. Tako je leta 1980 začel na šoli delovati gasiLski krožek, ki ga vodi član G D Slavko Na tekmovanju v Ribnici Halec. Krožek seje začel močno razvijati in je prerasel v pionirsko društvo »Mladi gasilec«. Pionirji imajo svoj program delovanja, ki je zelo pester. Tako so se lani udeležili republiškega tekmova- nja v Bohinjski Bistrici. To leto pa so pripravili v februarju KVIZ iz požarne samozaščite. V aprilu so .se udeležili srečanja zgodovina- rjev gasilcev v Metliki. Avgusta so si pripravili izlet v Ptujske toplice in tekmovanje v športnih igrah. Septembra so .se trije pionirji in en likovnih udeležili 3. srečanja pi- onirjev na temo »Preprečujmo požare« v Ribnici. Tam so preži- veli dva pestra dneva, tekmovanje pa je bilo povezano z dnevom gasilcev Jugoslavije. Jožica Horvat TEDNIK ~ 14-oktober 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 ▼ Stanaovcu omo^^uča res pravi leli v naravi PriznaiUa za najboljie OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU NAJVEČ USPEHA ZA LESKOVEC Jesensko občinsko prvenstvo v krasu z> vse starostne kategorije je bSo v petdi, 8. oktobra popoldan ▼ Stnnaovcu pri Vidmu, udeležilo pa se 8» je 483 pretežno mladih tekmovalk in tekmovalcev. Po priSakofvanju je najboljša udeležba bOa v pionirskih kategorijah, naj- vdC ospdia pa sta imeli osnovni šo- li Leskovec in Videm. Zasluženo, saj so njihovi tekmovalci in tek- aaovalfce pokazali največ. Za jesenske krose je to že značUnost. NamreC. na spomladanskih p>a imajo največ uspeha šole s tdovadnkami. ki lahko vadijo tudi lackzime. Tdaaaovanje je sIuSlo tudi kot nlrinio za sestavo občinske iciaemitance, ki se bo v nedeljo, 17. oktobra v Titovem Velenju ■rtricfih zaključnega republiškega krasa za pokale Dela. E>a vas spmnninio, ptujska reprezentanca bo v nedelo branila drugo mesto z hnskcga prvenstva, ki je bilo v Ptnjskih toplicah. Na občinskem krosu so najboljši faai: — ml. pionirke (tetnik 1972 in 1913): I. Suzana Ceh (Destmik), 2. Bernarda Habjanič -CLcslcovcc), 3. Natalija Ceh (F. Omjnil!) — ekipno: Leskovec t ^ mi. pimiirke (1971): 1. Suzana Bedrač (Vklem). 2. Darin- ka Mlakar (Leskovec). 3. .Anica Knkovrc (JmSiiid) — ekipno: Jnr&nci, — ml. pionirke (1970): 1. VUma OMipft CT. 2md»ni9. 2. Suzana Mjavž (Grajena), 3. Kristina Les- kaj ULaktrnc) — ddpoo: Videm, — pkniikc (1969): 1. Ida Vmdiš (Leskovec), 2. Ana-Marija Kekec (F. Osojnik), 3. Marjeta Vidovič (Leskovec) — ekipno: Leskovec — — pionirke (1968): 1. ZaenKa Smigoc (Leskovec), 2. Karmen Emeršič (Leskovec), 3. Silva Ceh (F. Osojnik) — ekipno: Leskovec, — starejše pionirke (1967): 1. Dragica Lah, 2. Majda Gajšt. 3. Štefka Pemek (vse CSUI, EKON.) — ekipno: Ekonomska — mladinke (19666): 1. Marija * Kajzer (GIM), 2. Marinka Horvat (GIM), 3. Ivanka Bezjak (EKON) — ekipno: Gimnazija — mladinke (1964, 1965): 1. Kristina Vindiš (Partizan Lesko- vec), 2. Dorka Sajber, 3. Mateja Bombek (obe GIM) — ekipno: Gimnazija, — članice: 1. Marija Vindiš, 2. Majda Belšak (obe AK Ptuj) — veteranke: 1. Breda Hlupič, 2. Marija Podgoršdc, 3. Štefka Zupane (vse TVD Partizan Ptuj), — ml. pionirji (1972, 1973): 1. Janko Lah (F. Osojnik), 2. Sandi Marzidovšek (Kidričevo), 3. Vinko Ciglar (Videm) — dcipno: Kklriče- vo, — ml. pionirji (1971): 1. Franc Meznarič (Juršinci), 2. Miran Ke- ser (Destrnik), 3. Miran Trunk (Gorišnica) — ekipno. Leskovec, — ml. pionirji (1970): 1. Robert Horvat (Juršinci"), 2. Dušan Slana (T. Znidarič), 3. Roman Mihelič (Grajena) — ekipno: Kidričevo — ml. pionirji (1969): 1. Stani- slav Zebec (F. Osojnik), 2. Igor Ivančič (Kidričevo), 3. Marjan Zemljak (Videm) — ekijmo: Kidričevo, — jMonirji (1968): 1. Vojko Bediač (Videm), 2. Boris Krabonja (F. Osojnik). 3. Srečko Holc (Jur- šinci) — dc^ipno: Kidričevo, — pionirji (1967): 1. Karel Hor- vat, 2. Marjan Kovačec, 3. Branko Ostreč (vsi KOVINARSKA) — ekipno: Kovinarska — mlajši mladinci: 1. Branko Krošl. 2. Marjan Krošl, 3. Vlado Koren (vsi Kovinarska) — ekipno: Kovinarska, — mladinci: 1. Mirko Vindiš (AK Ptuj), 2. Marjan Horvat, 3. Jože Vidovič (oba KOV), — ekipno: Kovinarska, — Liani: 1. Franc Zupanič (AK Ptuj), 2. Andrej Rozman (00 ZSMS Sturmovec), 3. Boris Emer- šič (Leskovec). V konkurenci pionirjev je največ uspdia imela OS Boris Kidrič Kidričevo pred Vidmom in Lesko- vcem, pri pionirkah pa Leskovec pred Vidmom in OS Franc Osoj- nik. V skupni uvrstitvi (pionirji in IMonirke) pa je prvi Leskovec pred Vidmom in Kidričevim. Nastopili so tekmovalci in tekmovalke s 15 osnovnih šol. To je pohvalno, če- pra\ vseh popolnih šol ni bilo (kot so Cirkovce, Podlehnik, Mar- kovci, Cirkulane, Majšperk). Proga v Sturmovcu pri Vidmu je prijetna, prav primerema za tek v naravi, razpoloženje in verjetno tudi udeležbo pa je pokvarilo do- kaj slabo vreme, ki je narekovalo prestavitev tekmovanja s srede na petek, toda tudi v petek je nagaja- lo. Pr\enstvo so zelo dobro iz- peljali OS Videm, OO ZSMS Sturmovec, TVD Partizan Videm, atletski khib Ptuj in ZTKO. Po prvenstvu so določili sestavo obfinske reprezentance za nedelj- ski kros Dda, ki ji v Titovem Velenju želimo veliko uspeha! Obdelava podatkov — v prostorih OO ZSMS Štunsovec fotogra^je: i. kotar NOGOMET Nite mladinska in članska nogometna moštva so imela v nedeljo preoq mgrha Tako so mladi nogometciSi Drave doma premagali vrstnike iz Ljnlomera s 6:2, mladinci Aluminija pa so z 2:0 zmagali v Slovenskih KonJKah. DRAVA-DRAVINJA 4:1 (2:€) Člani Ikave so v nedeljo popoldan na svojem igrišču pred 150 gledal- ci zashifcno premagali goste iz Slovenskih Konjic. Prvi in drugi zadetek sta v zakljuŠai prvega dela po lepih akcijah dosegla Krajnc in Emeršič. Poino terensko pobuck) so domačini v nadaljevanju v 63. minuti kronali z adctkom Kralja. V 70. minuti je Cerenak po lepo izvedenem prostem streha znifal na 3:1. četrti zadetek za Dravo pa je v zadnji minuti srečanja dosecd Ceh. Sodnik Androvič iz Maribora podelil tri rumene kartone, dva domačiiKan. eiKsa oa oostom. Srečanie ie bilo fer in korektno. Drava: Smonič, Murat, Potočnik, Kralj, Malek, Hameršek, Emeršič (VcaeiE), Vindiš, Krajnc, Ceh. Vrabl. BOC-ALUMINU 1:1 (0:1) NotometaS BoCa in Aluminija so srečanje v PoljCanah odigrali pod iocdno te&imi pogoji, na razmočenem igrišču, ki ni dovolilo prave igre. Za Afamunij je zadetek že v drugi minuti srečanja dosegel Pignar. Almninij: MiloSič, Butolen, Kokot, Panikvar, Skerjanc, SelinSek, KanfiC, I^cnar. Dončec, Spdionja, Letonja. Po sedmih kolih je Aluminij trenutno na tretjem mestu za Kladi- varjem in Ojstrico, Drava pa je osma. V prihodnjem kolu se bodo igralci Aluminija v Kidričevem pomerili v Brežicami. Drava pa bo gostovala v Celju pri vodilnem Kladivarju. Med tednom pa bodo na sporedu tudi pokalna srečanja. Drava se je tako včeraj v Lendavi pomerila z Nafto. 1. kotar Krajnc, požrtvovalnost ob prvem zadetka foto B. Rode MEDOBČINSKE NOGOMETNE LIGE UVRSTITVE PO 4. IN 5. KOLU ROKOMET v prejšnjem tednu so bila na sporedu srečanja za Pokal mladosti v Sloveniji, ob koncu tedna pa redno ligaško tekmovanje. PRESENEČENJE V VELIKI NEDELJI Rokomeiaši RK Velika Nedelja so prejšnji torek na svojem igrišču v pokalnem tekmovanju pripravili največje presenečenje. V hladnem in de- ževnem vremenu so namrdi presenetljivo s 17:16 (8:10) premagali vodiliio moštvo 1. B zvezne lige Aero-Celje. Srečanje je bilo zelo razburljivo. Medtem ko so prvi del dobili Celjani, so domačini v nadaljevanju zaigrali veliko bolje, bolje obvladali žogo in kar je pomembneje — veliko in vm- tančno streljali. Odlične obrambe vratarja Laha in dobra igra v obrambi jim je pet minut pred koncem prinesla vodstvo štirih zadetkov. Vendar se Celjani niso dali in so s tesnim pokrivanjem po celem igrišču na hitro do- segli štiri zadetke, vendar je zadetek Soka preprečil podaljške. Kako raz- burljivo je bilo srečanje pove naslednje, da obe ekipi ob koncu nista vede- li za pravi rezultat. Mislili so, da je izid neodločen, vendar so zapisnik in podatki obeh sodnikov potrdili zmago Velike Nedelje. V drugem kolu pokala bodo igralci RK Velika Nedelja gostovali pri drugoligašu Šoštanju. VISOK PORAZ DRAVE Članice RK Drava so se prejšnjo sredo popoldan v nemogočih vremen- skih razmerah pomerile z Velenjem, ekipo iz 1. B zvezne lige. Tudi to je bilo srečanje Pokala mladosti. V težkih pogojih za igro (veter, dež in mraz) so se Velenjčanke znašle veliko bolje in zmagale kar s 30:11. Tako je Drava izpadla iz nadaljnega tekmovanja, premagala pa jo je ekqw iz precej višjega in kvalitetnejšega ranga tekmovanja. DRAVA OSTAJA PRVA V REPUBLIŠKI LIGI V soboto in nedeljo sta obe članski ekipi s tega območja, članice RK Drava in člani RK Velika Nedelja, uspešno gostovali. Dravašice so zmaga- le v Cerknem, Velika Nedelja pa v Smartnem pri Litiji. ETA-DRAVA 1727 (5:10) Ptujčanke so proti sicer zadnjeuvrščeni ekipi igrale borbeno in zavzeto kar jim je prineslo tudi zaslužen uspeh in nadaljevanje vodstva v republi- ški ligi. Drava: Farič, Rimele, Kelenc 5, Vičar 14, Galun 2, Zupane, Kmetec, 4, Miklašič 2, Sipek, Sitsenfraj. USNJAR-VELIKA NEDELJA 11:16 (4:8) Na mokrem igrišču so se igralci iz Velike Nedelje bolje znašli in za ženo dosegli prvo zmago na gostovanjih v novem prvenstvu. S to zmic. in šestimi točkami so sedaj na sedmem mestu. Velika Nedelja: Lah, Zorii 1, Gregorin 2, Rajh 4, Bezjak 3, Cvetko2, Zorko 4, Baklan. Na sporedu pa so bila tudi srečanja v pionirskih in mladinskih ligah. Tako so mladinci RK Drava doma izgubili s Šoštanjem, mladinke RK Ve- lika Nedelja so doma premagale Dravo, pionirke Drave v Ptuju izgulafcz Velenjem in premagale Polano, pionirji Drave pa so v gosteh izgubili s Šoštanjem. V SOBOTO DRAVA-ITAS V soboto popoldan (ob 16. uri) bo v Ptuju najbolj zanimivo srečanje sedmega kola v republiški ligi članic. Pomerili se bosta ekipi Itas iz Ko- čevja in domača Drava. Obe imata enako število točk (10), napovedali zmagovalca pa je zelo nehvaležno. V Veliki Nedelji pa bo zveČCT srd^je (V. Nedelja—Mokerc KIG). L kotar STRELSTVO ZMAGA PTUJA V nedeljo je bilo v Mariboru 27. tradicionalno srečanje strefcev in strelk Ptuja, Varaždina in Maribora, ki so se pomerili v streljanju z MK puško in pištolo. Prvo mesto v skupni uvrstitvi je dosegla ekipa Ptuja, drugi je Maribor in tretji Varaždin. V tekmovanju članov so v streljanju z MK puško zmagali MaribOTČani pred Ptujem, pri članicah pa Ptuj pred Mariborom. Ptujčanke (l^jd. Matjašič, Mašinovič) so osvojile tudi vsa tri najboljša mesta med posa- meznicami. Zmago je dosegel tudi mladinec Jazbec. V streljanju z MK pi- štolo je zmagal Varaždin pred Ptujem, med posamezniki pa je bil Ivano- vič drugi. L k- Ptujski karateisti odlični na 4. turnirju Po poletnem predahu so karateisti Ptuja ponovno pričeli s tekmovanji,^ sicer pa redno trenirajo že dalj časa. V Zagrebu so se pomerili športniki v semi contactu in sicer na 4. turnir- ju. Nastopilo je blizu 70 tekmovalcev, med njimi tudi pet Ptujčanov. Tekmovalci so se pomenli v vseh 14 kategorijah. Poglejmo nekaj rezultatov. V peresnolahki kategoriji je Vidovič iz Ptuja v prvem kolu premagal Handželiča iz Kutine z rezultatom 26:10, v polfinalu precej bolj izkušene- ga Korošca iz Maribora z 20:19, v finalu pa z rezultatom 21:18 Montamsa iz Zagreba. S tem je na tem turnirju osvojil 1. mesto. V lahki kategoriji je Branko Breg v finalu izgubil za vsega eno točko. Premagal ga je Strahonja iz Zagreba. Osvojil je častno drugo mesto. V lahko srednji kategoriji je Gorazd Stumberger v 1. kolu premagal Kneže- viča iz Dubrave, v drugem kolu Kovača iz Kutine in v polfinalu Zeca iz Celja. V finalu pa je po mnenju prisotnih po nepoštenem sojenju izgubil za točko z domačinom Ramovičem ter osvojil 2. mesto. In že smo pri srednji kategoriji v kateri nastopa Milan Segula,^ ki je v 1. kolu premagal Kranjeca iz Celja z 21:12 in v polfinalu Antončiča z 18:12. V finalni borbi ga je premagal Celjan Ibrič s 13:15 ter je kot Bran- ko Breg in Gorazd Stumberger osvojil 2. mesto. Prav tako je 2. mesto os- vojil tudi Martin Gokjb, ki tekmuje v ix)ltežki kategoriji (do 84 kg). Za ljubitelje tega sicer zanimivega športa naj zapišemo Se rang listo SOJ po 4. turnirju (sker neuradno). Vidovič Cdo 57 kg) je na 3. mestu; Stumberger (do 71 kg) na 1. mestu;. Scgula (do 7ji k£l na 6. mestu in Go- lob (do 84 kg) na 5. mestu. Vidimo torej, da se Ptujčani dokaj dobro dr- žijo, kajti eno prvo mesto in štiri druga, v mislih imamo seveda 4. turnir, je več kot izreden uspeh ptujskega kluba. Pn vsem tem ni odveč zapisati. daJH kazala oziroma ne bi Skpdgvaki^ če bi prizadevnim športnikom v karateju namenila družba, zlasti TKS ob- čine Ptuj, nekaj družbene podpore. Rezultati ki jih karateisti dosegajo, gotovo niso golo naključje, saj se več ali manj kažejo že vse od leta 1980 dalje. Brez dvoma gre levji delež zaslug, da Ptujčani v karate veščinah dosegajo tako dobre športne rezultate, njihovemu trenerju oziroma kape- tanu na vseh tekmovanjih, držvnemu reprezeniantu in prvaku v fuU contactu Vladimirju Sitarju, ki se je že v rani mladosti zapisal tenm tu ter zanj tudi živi. Franjo Hovnik 10-ZA RAZVEDRILO 14. oktober 1982 TEDNIK ~ 14. oktober 1982 OGLASI IN OBJAVE - 11 v PTUJU REPUBLIŠKO PRVENSTVO RADIOAMATERJEV LOV NA LISICO USPEL Kljub izredno slabim vremenskim razme- ram, so člani radiokluba Dušan Kveder Tomaž iz Ptuja v soboto, 9. oktobra uspešno izvedli republiško prvenstvo radioamaterjev v odkrivanju skritih radijskih postaj. Predsed- nik tekmovalne komisije Boško Durica je o tekmovanju dejal: »Veseli smo, da se je kljub dežju in premo- čenem terenu udeležilo tega rednega republi- škega prvenstva v odkrivanju skritih radijskih postaj kar 31 posameznikov iz vseh slovenskih radioklubov. Tekmovanje imenujemo lov na lisico, kar je v bistvu amatersko radio gonio- metriranje. Udeleženci prvenstva ,so se zbrali zjutraj pred domom krajanov KS Bratje Reš, dobili napotke in pozneje pričeli z iskanjem petih skritih radijskih postaj. Naj dodam, da so skrite postaje delovale avtomatsko in vsako minuto oddajale signale, zatem pa so štiri minute »molčale.« Bistvo tekmovanja je v tem, da posamezni radioamater odkrije čimveč skritih postaj v čim krajšem Jasu. Zaradi slabega vremena smo teren nekoli- ko prilagodili, sicer pa mislim, da so nam takšne tekmovalne razmere dale še več izkušenj. Amatersko radiogoniometriranje je bilo združeno z umskimi in fizičnimi spo.sob- nostmi posameznika. Vsak je imel v rokah sprejemnik prek katerega je spremljal signale skrite postaje in jih s pomočjo tega odkrival.* Naj dodamo, da je tekmovanje potekalo skoraj ves dan in, da so ob zaključku najbolje uvrščenim posameznikom podelili priznanja. Rezultati pa so sledeči (objavljamo le prvo- uvrščene v posamezni konkurenci): v ženski konkurenci je bila najboljša Martina Leš iz radiokluba Maribor, v pionirski konkurenci Josip Ivanovič iz Radiokluba Tacen, v junior- ski konkurenci Andrej Osterman iz Domžal, v seniorski konkurenci pa Sine Mermal iz IX)nižal. Veterani zaradi slabih vremenskih razmer niso tekmovali, saj je ves dan deževa- lo, zato pa so .se izkazali pri delu v tekmovalni komisiji. Člani ptujskega radiokluba so tek- movali le v seniorski konkurenci, najboljši rezultat pa je dosegel Stanko Zavec, kije v tej konkurenci dosegel peto mesto. Člani repu- bliške komisije so ob zaključku tekmovanja izrazili organizatorju — radiokluba Ptuj — vso pohvalo, saj je prvenstvo potekalo brez zastojev, kljub težkim pogojem. Zahvala gre tudi pokrovitelju Perutnini Ptuj, KS Bratje Reš in KK Ptuj. M. Ozmec UČENCI SOLE DOPOLNILNEGA POUKA SLOVENSKEGA JEZIKA IZ FRANKFURTA Na obisku v pobrateni šoli Tone Žnidarič v Ptuju Ptuj ali točneje osnovna šola To- ne Žnidarič je ob pomoči staršev svojih učencev od 2, do 9. oktobra gostila 19 učencev pobratene šole dopolnilnega pouka slovenskega jezika iz Frankfurta. Ob tej pri- ložnosti so jim pripravili zanimiv delovni in razvedrilni program, v katerega so vključili prisostvovanje pouku v tistih razredih, ki jih mla- di gostje obiskujejo tudi v ZR Nemčiji in številne izlete po bližnji okolici in širši domovini s katerimi so se podrobneje seznanili z delom in življenjem doma, s spominskimi obeležji in narodnoosvobodilne vojne, rojstnim krajem predsedni- ka Tita, Gubčevo Stubico in neka- terimi drugimi kraji in delovnimi kolektivi. Sodelovanje med šolama se je pri- čelo ob letošnjem Novem letu, ko so učenci 0§ Tone Žnidarič obi- skali svoje vrstnike na zimovanju v Kranjski gori, nadaljevalo pa 9. aprila s slovesnim podpisom listine o pobratenju med šolama. Takrat je bil eden izmed sklepov, da bodo takoj, ko bo to mogoče, oziroma vse pripravljeno — v goste povabi- li učence, ki bodo prisostvovali pouku v domovini. Ta dogovor je bil v preteklem tednu tudi uresni- čen. V dopoldanskem času so učenci obiskovali pouk, popoldne pa so tekle že omenjene — prijetne in tudi koristne aktivnosti s kateri- mi so bili veliko zaposleni, ostalo pa jim je še nekaj časa za prijetne trenutke s svojimi vrstniki v druži- ni kjer so bili razporejeni. Ravnateljica OS Tone Žnidarič profesorica Marija Sumandlova je ob tem dejala, da je osnovni na- men srečanja dosežen. Mladi go- stje iz Frankfurta so se spoznali z delom in življenjem v slovenski šo- li, ob tem pa so lahko utrjevali in bogatili svoj besedni zaklad, pred- vsem znanje slovenskega jezika, ker so se mnogi ali celo večina ro- dili v Nemčiji. Se pomembnejše pa je utrjevanje prijateljskih in tova- riških stikov med mladimi Slovenci v domovini. Se naprej bodo roma- la pisma, izmenjavali se bodo obi- ski na domovih v domovini in tam kjer prebivajo na začasnem delu. S stiki pa nameravajo nadaljevati še v prihodnje prek vključevanja v redni pouk, pa četudi za dan ali dva, povabili pa jih bodo še na skupno letovanje v domovini. Skratka — oblik in možnosti je veliko pa tudi pripravljenosti na obeh straneh, da jih še dorečemo in utrdimo v zadovoljstvo in korist naših najmlajših na tujem. V petek, 8. oktobra so ob slovesu pripravili skupni kulturni program v katerem se je prva slovenska uči- teljica v ZR Nemčiji Dragica Nun- čič-Turk, ki je otroke spremljala, poslovila z besedami: ,,Vse prehitro so minili dnevi na- šega bivanja v Ptuju in že naj bi si podali roke v slovo. Devetnajst nas je bilo, devetnajst mladih, željnih domovine. To so moji, neizmerno moji, zato lahko trdim, da so tudi v dolgih mesecih kadar ne moremo domov v Slovenijo z vsem srcem pri svojih dragih, tu na Ptujskem polju, v Halozah, Prekmurju in povsod po ožji domovini kjer so naši rodni kraji. Med vami na šoli, tovarišica rav- nateljica, nam je bilo lepo. Ob skrbnih tovarišicah smo ujeli mar- sikaj koristnega in naš pogovorni jezik je bil ves dan materinska be- seda. Spoznali smo najstarejše slo- vensko mesto in njegovo okolico, bili v vinogradu, obiskali rojstni kraj dragega Tita. Med vami so pognale korenine naše narodne pripadnosti globlje in ob vsaki učni uri moje domovi- ne bo ta košček domovine — me- stece Ptuj, skrbne družine gostite- ljice in naša šola Tone Žnidarič." MS Uienci iz Frankfurta med svojimi vrstniki v razreda aateOice Mkt Koro- šec .. . ... in pred KB Maribor-PE Ptuj, Itjer so biH na obisku v pionirski tira- nilnici. ORNA KRONIKA V dneh od 4. do vključno 12. oktobra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno hujšo in eno lažjo telesno poškodbo. Kar v dveh primerih sta nesrečo povzročila do sedaj še neznana voznika, ki sta s kraja nesreče odpeljala na- prej — torej gre za pobeg. Zaradi poteka raziskav teh dveh primerov nesreč ne objavljamo. Sicer so kljub slabim vremenskih in voznim pogojem ta teden promet- ne nesreče v rahlem opadanju, kar pa gre verjetno pripisati tudi zmanjšane- mu prometu zaradi neredne oskrbe z bencinom in drugimi pogonskimi go- rivi. Na vozilih je tokrat materialne škode za okoli 15.000 din. —OM NEVARNE ZALOGE BENCINA Na postaji milice v Ptuju so nas opozorili na izredno nevarno rav- nanje posameznih občanov, ki si ob splošnem pomanjkanju bencina, doma (najpogosteje v kleteh) ust- varjajo zaloge. Zoper tako ravna- nje bodo miličniki in požarni inšpektorat ukrepali najstrožje. Prva pa je, da občane opozorimo na izredno nevarnost, ki jim picu ob najmanjšem izhlapevanju, pred- vsem visokooktanskih goriv. To so hitro goreča, skorajda eksplozivna goriva, ki lahko ob stiku z ognjem v kratkem času zajemajo in uničijo tudi širše okolje. Prav bi bilo, da še posebej v mesecu požarne varnosti opozarjamo na takšne in podobne nepravilnosti, ki lahko kaj kmalu pripeljejo do katastrofe! _ OM OTROK OD ROJSTVA 00 POLNOLETNOSTI Na magistratu v Ptuju so pripravili ob zaključku letošnjega tedna otroka razpravo na temo Otrok od rojstva do polnoletnosti na katero je občinska zveza prijateljev mladine v Ptuju povabila vse, ki se kakorkoli po- klicno ali kot starši ukvarjajo s problematiko vzgoje, varstva in šolanja otrok. Po uvodnih besedah predsednika Franca Potočnika so se razprav- Ijalci z vseh področij temeljito dotaknili obravnavanega vprašanja, žal pa so organizatorji tudi tokrat pogrešali predstavnike širše družbenopolitične skupnosti, ki jih kot kaže obravnavana tema ni pritegnila. mS Udeležba je bila pod pričakovanji. ŽIVLJENJE V CSUl ; NOVO ŠOLSKO LETO. NOVE AKTIVNOSTI 1 Že dober mesec spet zvoni šolski zvonec, redovalnica se počasi, a j vztrajno polni, mi pa, čeprav neradi, spet pišemo domače naloge in j grejemo šolske stole. ; Vendar pa poleg učenja počenjamo še marsikaj zanimivega. Sep- \ tembra so začele z delom osnovne organizacije ZSMS in skupnosti \ učencev vseh TOZD-ov. Programi dela so precej obsežni in raznoliki. Učenci srednje družboslovne .šole se bomo v okviru mladinske ' organizacije vključevali v predkongresne aktivnosti, sodelovali najavnih \ tribunah, ki bodo vsak mesec, počastili pomembhejše praznike in dan i šole — 8. april, sodelovali bomo na pohodu v Mostje in na karnevalu. ' Skupnost učencev pa ima v programu dve akciji zbiranja papirja, j organiziranje treh koncertov in plesov ter akcijo Izbiramo najboljšo i razredno skupnost. Ta akcijaje potekala že v lanskem šolskem letu. Letos ■ so pravila za točkovanje nekoliko spremenjena, interes razrednih sku- j pnosti za sodelovanje v akciji pa se je zelo povečal. V okviru mladinske ■ organizacije in skupnosti učencev pa delujejo tudi številne komisije. Komisije za kadrovanje, IPD, MDA in kulturo pri OO ZSMS, komisije ■ za izbor najbolj.še razredne skupnosti, za koncerte in za higijeno pa pri j skupnosti učencev. Komisiji za šport in informiranje smo ukinili, ker sta) se v lanskem šolskem letu pokazali kot nepotrebni, saj te naloge opra- i vljata .šolsko športno društvo in novinarski krožek. Novoustanovljeni sta . komisija za MDA, ki bo skrbela za stalno brigado, za propagando in ! evidentiranje brigadirjev ter komisija za koncerte, ki se bo povezovala z | glasbeniki in pomagala pri organizaciji koncertov. j Učenci pa smo vključeni tudi v številne krožke. Krožkov je veliko, j tako da zadovoljujejo tudi najbolj izbirčne. Veliko zanimanja je za Klub : OZN in marksistični krožek, za računalništvo, biologijo, gledališko i skupino, športne dejavnosti in dekliški pevski zbor, ki je začel z delom i šele v preteklem šolskem letu. : Učenci tretjih letnikov splošne smeri nekdanje gimnazije imajo v i letošnjem šolskem letu obvezno 14 dnevno delovno prakso. Prvi oddelek i je že zaključil z delom. Dela potekajo v nasadih Kmetijskega kombinata, i v Gorenju in v TGA Kidričevo. Veliko razrednih skupnosti se je odločilo za obiranje jabolk in j grozdja in s tem pomagalo pri pospravljanju pridelkov. Zaslužili pa so] tudi nekaj denarja za zaključne ekskurzije. ^ Kulturno življenje v centru še ni v celoti zaživelo. V septembru se i nam je s svojimi fotografijami predstavil Samo Strelec, oktobra pa so jim I sledile najboljše fotografije iz cikla Haloški človek Stojana Kerblerja. ' Da pa ne bi izgubili vse dragocene, med počitnicami pridobljene ' kondicije, je bil pred kratkim v avli centra že prvi ples. Obiskovalce so i čakala številna presenečenja v obliki drobnih darilc. Ker pa je ples bolj j za zabavo kot za obnavljanje kondicije, smo se pred štirinajstimi dnevi v okviru športnega dne podali na Boč. Bolj ali manj zadihani smo pri- ] plezali do koče, najbolj vztrajni so se podali še na stolp, ostali pa smo se i zabavali ob gledanju šaljivih iger. • Prvi mesec novega šolskega leta je bil polen dogodkov. Vendar pa ' je do junija še daleč in marsikaj se bo še dogajalo. O tem pa kdaj drugič. - V. Aleksič; Markovčani SO plesali v Gradišču v Gradišču v Slovenskih goricah je bila od 1. do 3. oktobra pod_; pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij Slovenije ter ob pomoči^ občine Lenart in krajevne skupnosti Gradišče že sedma kolonija pesnikov in pisateljev začetnikov. Na letošnjo zaključno prireditev začetnikov je bila povabljena; tudi folklorna skupina iz Markovec, ki nastopa letos kar brez odmora, ■ saj je v tem času zabeležila že 18 nastopov. , Markovčani so za svoj nastop v Gradišču bili nagrajeni z laskavim ' priznanjem. Ob koncu so se dogovorili, da bodo tudi prihodnje letoj gostovali v Gradišču, ko bodo tam priredili veliko folklorno prireditev.; F. K.i RODILE SO: Stanislava Tratenšek, Maistro- va 6, Slov. Bistrica — dečka; Kri- stina Požegar. Dolič 38 — deklico: Marija Milošič, Videm 12/c — dečka: Mira Šegula. Moškanjci 111 — Gorazda; Zdenka Grabar, Kog 23 — dečka; Marija Horvat, Trgovišče 35 — deklico; Marija Rep, Zg. Ključarovci 33 — dekli- co: Vera Bezjak, Osluševci 52 — Simona: Zlata Slana. Obrez 31 — Sama; Marija Senekovič, Vel. Varnica 122 — dečka; Marija Kukovec, Prvenci 18 — deklico; Metka Simonič. Keleminova pot 4 — dečka; Jožica Kosi, Cven 9, Ljutomej — dečka; Slavica Pro- senjak. Čarmanova 8 — deklico; Kristina Kmetec, B. Kraigherjeva 16— Boruta: Slavica Murko. Sela 10 — deklico; Majda Jakolič, Krčevina 58* — dečka; Danica Lukman. Kajžar 17 — Simona; Alojzija Ozmec. Potrčeva 50/2 — Uroša. UMRLI SO: Peter Krajnc. Kicar 70, roj. 1908, umrl 29. septembra 1982; Ivan Tomažič, Bevkova 4, roj. 1919. umrl 5 oktobra 1982; Amalija Peršuh, Le.šje 43, roj, 1910. umrla 4. oktobra 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250_ Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in .glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik • ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.