Nekdanja lakota.
,,Tonče! ti šenične včš, kje je prav za pravIjubiBog doma," rekliso mi večkrat moj rajnki dčd, ko so se z mano vred o dolgih zimskih večerih pri peči sede greli. ,,Zdaj imamo dobra leta," so nadaljevali, ,,vsega imamo hvala Bogu zadosti, da nam ni kar nič potreba stradati. A če se spominjam nekdanjih hudih letin, stopijo mi vselej solze v oči, ker mi pridejo na misel oni žalostni časi, ko smo morali vsakdanjega kruha stradati. To so ti bili časi, da se Bogii usmili. Komaj sem vstal izza mize, in se še žlica ni bila posušila, že sein bil zopet lačen, in zopet bi bil rad poračal kako skledo žgancev, ako bi je bil iinel.
Sploh ni človeku nobena jed teknila. Kaj je bilo prav za prav vzrok tega, še dandanes izvedeti ne morem. Mislirn pa, da je nekaj k tej velikej slasti po jedi pripomoglo to, ker v teh letinah ni prav nie tečnega žita ob-rodilo, kakor je n. pr. turšica, ajda, pšenica itd., ampak le korun je bila edina j6d, ktera je še nekaj zdala. — Žgance smo jedli ovsene. Pa še oves ni bil ves doma pridelan, marveč kupovali smo ga, Česar se še dobro spo-minjam, pri Novej cerkvi, kamor so ga Hrovatje na prodaj vozili. PlaČevati smo ga morali drago, — silno drago. A to bi nam ne bilo še toliko pri-zadjalo, ker smo imeli, hvala Bogii, še precej deaarja, pa oves je bil na-mešan z razno nesnago tako, da se je človeku gnjusilo. — Namesto solate priuesli so nam na mizo kropive, ktere so bile nekoliko z jesihom poparjene, — in dobre so morale biti. Kruha nismo imeli ne skorjice. Suhe hruške sino jedli namesto kruha. Spominjam se še dobro, ko sem gonil ovce s sosedoviini pastirji pod goro tj^ na ,,Čerin" na pašo. če sem kteremu po-nudil rčp suhe hruške, rad mi je šel na verh gore po ovce ter mi zopet vse na pasnik nazaj prignal. Ako je pa dobil celo hruško, zdelo se mu je bolje, nego bi mu podaril sreberno dvajsetico.
Glej! taki časi so bili nekdaj. Bog nas varuj še kedaj enakih!— To smo radi molili in Boga klicali, da bi dal kmalu boljše čase. Zatd pa le priden bodi Tonče, rad moli in ne pozabi nikdar, da če nain Bog svojega blagoslova ne podeli, je ves nas trud zastonj."
Bukovski Tone   .