THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. (No.) 179. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) CHICAGO, ILL., TOREK, 16. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 16, 1930. NAJSTAREJŠ-I IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. letnik xxxix. Neuradno se poroča, da namerava mussolini zahtevati od jugoslavije zadoščenje za "krivice" napram italiji. — demonstracije na češkem proti italijanskim fašistom. ^ London, Anglija. — Kakor Se iz neuradnih krogov dozna-Je postalo med Italijo in "goslavijo tako napeto raz-ei'je v zadnjem času, da je 1 oraj pričakovati izbruha odetih sovražnosti. Mussolini a baje že pripravljen ulti-atum, ki ga bo izročil jugo- slovi anski vladi, in čaka za to da se prej razide zasede lige narodov, ki se vrši dan to, casno v Genovi. V ultimatu 0 zahteval zadoščenje za raz- Clne in za zarote, ki da se 8 Pomočjo jugoslovanske klade kovale proti Italiji. Ta-® trdijo fašisti, da so pri zad-.j1 razpravi proti Slovencem v rstu prišli na sled daleč raz- toed Ju eni zaroti, katero da je DEKLICA V SPANJU UMORJENA ^oslavija podpirala. Nesramna predrznost fašistov • pozna meje m prav Mna je gornja vest, dasi ni . no potrjena. Poleg sra-. jjj. ne£a umora, ki so ga izvr-nad štirimi Slovenci, si boji še upali zahtevati za-Se°sfenje za "krivice", katere Jim gode od strani Slovencev V jj ' yzroka iščejo pač. Zgod-. 0 Volku in jagnjetu, ki mu )e 'kalilo NAČRT ZA VOJNI SPOMENIK vodo. ,ra8a, Čehoslovaška. V:: časopisje z velikanskim c«šk0 (.^^enjem piše že skozi celi o zločinskem umoru šti-j . ^°vencev v Trstu in cela Hm lavnost -ie r&zljučena siist Početiem italijanskih fa-5j].0v- Pretekli petek so se vr-kat^ mestu Protestni obhodi, se je udeležila ogrom-. kožica. Pred italijanskim Vj|1Zu'atom je policija napra-C;ia Gordon, ki ga pa je množi-I Prodrla ter pričela konzu-tob°bmetavati s kamenjem ter je na njem vsa okna. Tudi n'^ka fašistična stranka, ^ '"^č stranka nacijonalistov, pred par dnevi' da bo ita]-e,tlenila sv°.ie ime, ker je '^'•'anska fašistična stranka z °r°m to ime oskrunila. soočeno sv. pismo Speljano v ameriko ton, D. C. Varno I)ečateno in skrbno zastraže- no < --------------------- lt0j;v Prispelo iz Avstrije ta-T0 Gutenbergovo sv. pi-la 0'(j atero Je Amerika kupi-fti0J nekega avstrijskega sati^ ana za ceno $300,000. — ?V;°-*Gna kn.iig& bo prišla v n,čno knjižnico. FTEN PREDLOG PROTI GANGSTERJEM C V nik ^o, m. __ Ak0 b0 S0d-kaižnjega kriminalnega loSotn' ?r°drl 8 svojim predan J. °do chicaškim gang- alu postala v tem a Prevroča. Predlog, namreč ®a»»er8va staviti, je f°8Pod0la' da bi se Proti tem ta 187? uporabil zakon iz ' ki Pravi, da se sme ? Se neV Zapor vsaka oseba, p°torv, - Preživlja poštenim ali ki ne more dati za- Pojasnila o tem, s Zločinec umoril deklico, ki je spala v sobi poleg svojih sester in brata.— Na sumu neuslišani ljubimec. -O- South Bend, Indiana. — Še je živo tukajšnjemu prebivalstvu v spominu nečloveški u-mor, ki se je izvršil pred nekaj dnevi nad osemletno Marveri-ne Appel, ko jih je zdaj pretresla vest o novem zverinskem umoru, ki se je izvršil v noči od sobote na nedeljo nad 17-letno Alice Waltman. Skrajno predrzen je bil morilec in vidi se, da mu je morala biti cela hiša, v kateri je njegova žrtev prebivala, do potankosti znana. Dasi storilca krvavega čina še niso prijeli, se je vendar dalo iz sledov ugotoviti celi potek. Hiša stoji na 114 No. Jackson St. Da je prišel do svojega cilja, je moral zločinec splezati na streho porča v o-zadju hiše. Od tam dalje je moral postopati skrajno tiho in pazljivo. Splaziti se je namreč moral s strehe porča skozi okno v spalnico, kjer sta spala dva brata umorjene žrtve. Od tam je šel po hodniku v spalnico, kjer je spala v eni postelji Alice s svojim 81etnim bratom. V isti sobi v drugi postelji ste pa spali drugi dve sestri, 201etna Henrietta in 191etna Evelyn. Ne da bi se kdo prebudil in mu preprečil zločin, je morilec speči Alice prerezal vrat in se po činu zopet po isti poti neopaženo splazil ven. Na oknu so se opazili še sledovi njegovih krvavih prstov. Alice ni dala glasu od sebe, pač pa je bila še toliko pri moči, da se je splazila na hodnik, kjer se je zgrudila. Prva jo je našla mati, ki se je ob pogledu na njo onesvestila. Kot storilec je na sumu neki mladenič, Wm. Myrick, o katerem pripovedujejo, da je nadlegoval deklico s svojo ljubeznijo, a Alice je bila že z drugim zaročena. Policija je na lovu za njim. -o- USTROJ ČRNCEV MENDA DRUGAČEN Cincinnati, O. — Raziskovanja so pokazala, da strupena alkoholna pijača, nazvana "Ginger Jake", ki je pred par meseci zastrupila in paralizi-rala 300 oseb v tem mestu, ima škodljiv učinek samo na osebe bele polti. Med vsemi slučaji zastrupitve je bilo namreč samo do 3 odstotke črncev, dasi se je ta pijača razpečavala v prvi vrsti v črnskem distriktu. Poskusili so učinek te pijače tudi na kurah in so enako dognali, da bele 'kure podležejo strupu, dočim so kure črne barve popolnoma nedovzetne zanj. V enem najlepših parkov v Sydney, Avstralija, nameravajo postaviti spomenik v vojni padlim vojakom. Izmed mnogih načrtov, ki so jih kontestanti predložili, je bil sprejet ta, ki nam ga kaže gornja slika. Stavba bo stala $350,000. NOV NAČRT ZA EVR0P-SK0ZVEZ0 Ne posamezne države, ampak skupine držav bi postale članice federacije. Genova, Švica. — Vsi evropski narodi so prepričani, v da mora priti do kake ekonomske zveze med njimi, in ko Brian-dov načrt za Zed. države Evrope ne najde popolnega odmeva, skušajo dobiti zanj kako drugo nadomestilo. Preteklo soboto je pred zborovanjem zveze narodov predložil avstrijski kancelar Schober svoj posebni načrt. Po tem načrtu bi ne stopile v zvezo posamezne države, ampak stvorile naj bi se posamezne skupine držav, ki so med seboj ozko zvezane v ekonomskih ozirih, in te skupine bi potem stopile kot članice v federacijo. Taka skupina se je že stvorila med poljedelskimi balkanskimi narodi. Kakor govore, je bil pri tem predlogu Schoberjev namen v prvi vrsti "Anschluss', namreč, da bi se Avstrija zvezala z Nemčijo. -o- FRANCOSKA LETALCA OBIŠČETA CHICAGO Chicago, 111. — Francoska letalca Coste in Bellonte', ki sta preletela Atlantik, se bosta na svoji 15,000 dolgi turi, ki jo delata po Ameriki z ae-roplanom, ustavila tudi v Chi-cagi, in sicer bosta prispela prihodnji četrtek. Trgovska zveza bo njima na čast priredila slovesen banket v hotelu Sherman. -o- OGROMNO ŠTEVILO AVTOMOBILSKIH ŽRTEV Washington, D. C. — Kakor se da sklepati iz poročil, ki jih je sestavila zveza ameriških motoristov za prvih šest mesecev, bo število smrti v tem letu vsled avtomobilskih nesreč še znatno večje od lanskega, in se ceni, ako bo šlo na ta način naprej, da bo doseglo 36 tisoč. Lani, je bilo vsega skupaj nekaj nad 33 tisoč. KRIŽEM SVETA POLET PREKO PACIFIKA Dva letalca se odpravila na pot po zraku z Japonske v Ameriko, a se vrnila brez uspeha. Tokyo, Japonska.— Na drzno podjetje sta se spravila dva mlada letalca, nemreč Kanadi-jec N. Bromley, in Avstralec H. Gatty. V nedeljo zjutraj sta se namreč v japonskem mestu Sambongi dvignila v zrak s svojim letalom "City of Taco-ma" ter se podala na 4532 milj dolgo pot proti Ameriki. Poizkus se jima pa je ponesrečil in čez 25 ur sta se vrnila. To je bil zdaj Bromleyev 4. poizkus preleteti Pacifik. Pri prvih treh je nameraval poleteti iz Amerike na Japonsko, a pri vseh treh poizkusih se mu je takoj pri začetku razbilo letalo. Veliki morski viharji so bili tudi to pot vzrok neuspeha. -o- POSLEDICA PADCA DENARJA London, Anglija. — Med tukajšnjimi finančniki in inve-storji vlada veliko razburjenje, ko se je razglasila vest, da namerava Francija povrniti svoja vojna posojila iz leta 1915 v sedanji vrednosti franka, češ, v frankih smo dobili, v frankih bomo vrnili. Tedaj pa je bil vreden frank 19 centov, dočim je danes samo 4c. Več kot 160 milijonov dolarjev so v to posojilo investirali Angleži in na ta način bodo zdaj izgubili do 115 milijonov. -o-- POSLEDICA REVŠČINE London, Anglija. — Zaradi velike revščine si veliko število tukajšnjega prebivalstva hrani denar tudi s tem, da mnogo več hodi peš, kakor je prej, da mu ni treba plačevati za prevozna sredstva. To je imelo za posledico, da je morala neka kompanija vzeti iz prometa 194 busov in okrog 250 oseb je na ta način izgubilo delo. Podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v Am. Slovencu! — Berlin, Nemčija. — Nedelja je bila za Nemčijo vroč dan. Vršilo so se volitve v državni zbor in ob tej priliki se je v pretepih prelivala kri po mestih v vsej deželi. Spopadi so se vršili v prvi vrsti med komunisti in fašističnimi naci-jonalisti. — Bukarešta, Rumunija. — Iz vseh krajev dežele prihajajo poročila o neverjetnih činih šolskih otrok. Dočim je dvanajst otrok izvršilo samoumor, je drugih osem ušlo od doma, in sicer iz tega vzroka, ker so padli pri skušnjah in bi bili morali še enkrat ponavljati isti razred. — Perpignan, Francija.' — Na svoj in na zelo kratek način je policija v tem mestu pripomogla do znižanja cen. Trgovce je obvestila, da morajo ali znižati cene, ali se pa u-makniti s trga za živila. Že drugi dan so Jbile cene nekaterim živilom za dve tretjini nižje. — Vatikan. — Sprejet je načrt za novi vatikanski denar in prva izdaja bo izšla že pred koncem tega leta. Na zlatem denarju bo na eni strani slika papeža Pija XI., na drugi pa sv. Petra. — Praga, Čehoslovaška. — Po odredbi poštnega minister-stva se morajo pri naslovih u-porabljati samo češka imena mest. Tako- se na pr. ne sme pisati Prag(a), ampak Praha, in tudi ne Karlsbad, ampak Karlove Vari. -o- PROHIBICIJA POŽIRA MILIJONE Washington, D. C. — Zvezni prohibicijski urad namerava za prihodnje leto zahtevati kerdita $11,200,000, poleg že dovoljenih 6 milijonov za iz-delavanje industrijskega alkohola. Na ta način bi samo Iz Jugoslavije, VELIKA SMRTNA NESREČA NA KOLODVORU NA TEZ-NU PRI MARIBORU. — ZGODOVINSKI SPOMENIKI NA KRKU. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE. nakazani skupni prohibicijo znašali dolarjev na leto. pa izgubi dežela to še mnogo na davkih, ki bi stroški za| 17,200,000! Poleg tega vsako le-milijonov jih dobi- Smrtna nesreča v Mariboru Dne 26. avgusta se je na tovornem kolodvoru na Teznu pri Mariboru zgodila težka železniška nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Okolu 1 ure popolnoči, so železničarji premikali tovorne vozove za vlake, prihodnjega dne. Pri tem. delu je bil zaposlen tudi 34 letni premikač Jurij Ver-del. Dal je še z lučjo znak, za odklopitev vagonov in hotel se hitro umakniti, kar se mu pa ni posrečilo. Revež se, je najbr-že spodtaknil in padel med tračnice. Vzdigniti se pa ni mogel več pravočasno, kar sta v istem trenutku že bila oba odklopljena vagona pri njemu. Tovariši so opazili nesrečo šele, ko je bilo delo premikanja izgotovljeno, in ni bilo Verdela in ne njegove signalne luči od nikoder. Šli so ga iskat in so ga našli med tračnicami že mrtvega in strašno razmesarjenega. Kolesa so mu odrezala obe nogi tik pod trebuhom in mu zmečkala levo roko. Pokojni zapušča mlado vdovo in nepreskrbljenega otročiča. Zanimivo preiskovanje zgodovinskih spomenikov na Krku Upravitelj zagrebškega muzeja dr. Gjuro Szabo se je mudil na otoku Krku, kjer je preiskoval kulturno zgodovinske spomenike. Dr. Szabo je našel na otoku v cerkvah in starih hišah številne zgodovinske spomenike, ki so velike važnosti Posebno pažnjo je posvetil znani plošči sv. Lucije v Baski. Dokazal je, da to ni samo plošča, temveč del neke zgradbe. Znamenit je tudi spomenik iz dobe borbe naših glagolašev z i Rimom, ki je pisan v glagolici. umrla Jera Penko, vdova iz Srednjega Osredka, užitkarica stai .i 97 let. ■-o- Lov na volkove V banjaluški okolici se je pojavilo krdelo volkov; domačini so z orožniki priredili lov na mrcine, ki delajo kmetom mnogo škode. -o- Avtomobilska nesreča- -Huda nesi'eča se je pripetila na cesti, ki vodi z Učke proti Opatiji. Avtomobil je povozil Ivano Srničevo, ki so jo takoj peljali v bolnico, a je kmalu na to umrla. Trbovlje Tukajšnji vrtnar g. Kuhar je otvoril na Vodah v novem lokalu tik gospodarskega poslopja ge. Ane Forte cvetličarno. -o- ' Sevnica Kakor vsako leto, pe je tudi letos vršila božja pot k cerkvici sv. Roka. Letos je slovečo božjo pot obiskalo nad 1500 romarjev. Cerkvica 'sv. Roka je bila zidana 1. 1527. -o- Sodražica Govorili so, da so se pojavili pri nas divji prašiči. Vsi smo pač mislili, da je to "debela" izmišljotina. Toda res je! V Ravnah in naprej od Travne gore so razrili divji prašiči obsežne dele zemlje. -o- Som v Savi Anton Murenc iz Zapuž je zadnji mesec vjel pri Boštanju ob Savi poldrugi meter velikega soma. Isti dan je Jože Žni-daršič iz Radne ujel 11 in pol kilograma težkega sulca. -o- vala od pijač. Drag je ta' "noble experiment", kakor Hoover imenuje prohibicijo. -o- PREJ VLADAR NARODA, ZDAJ JETNIK Buenos Aires, Argentinija. - Dosedanji predsednik tukajšnje republike, H. Yrigo-yen, ki je kot diktator vladal narod, je zdaj naletel na žalostno usodo. Revolucija, ki se je izvedla proti njemu, ga je vrgla z Viška in pod rokami revolucijonarjev je padel zdaj v — ječo. Kakor se je pokazalo, je bilo njegovo gospodarstvo z državo nekaj škandaloznega. Razni upniki države so čakali brezuspešno na svoj denar nad dve leti. Med drugim se bo proti Yrigoyenu vložila tožba, da je nezakoni tim potom zadolžil državo za 225 milijonov dolarjev. -o- Kdor se brani časopisa, ta se brani znanja in t6 v lastno škodo. Neurje nad severno Dalmacijo Iz Šibenika poročajo, da je nad severno Dalmacijo divjalo strašno neurje, ki je napravijo ogromno škodo v vinogradih in koruzi. Najbolj so trpeli vinogradi v Gorenjem Zemuniku. Toča je bila debela kakor oreh. Prebivalstvo, ki živi tu že tako v siromaštvu, je popolnoma obupano. -o- Krst na parniku rojenega deteta Peto dete delavca Jakšiča se je te dni rodilo na parniku "Bitolj" med potjo iz Beograda v Zemun. Na istem parniku so dete svečano krstili. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrl Oskar Fontana, prokurist jugoslovanske udružene banke. — V Celju je umrla Neža Skutnik, doma iz Nove Cerkve stara 76 let. — V Št. Petru v -Savinjski dolini je umrla Antonija Lenko, vdova posestnika stara 72 let. — Na Velikem Banu pri Št. Jerneju na Dolenjskem je umrla Ana Prime, užitkarica — V Št. Juriju pod Kumom je Škofja Loka Pri zidanju kapucinskega novicijata se je udri stavbni oder in dva delavca težko poškodoval. Samostanske ljudi ne zadene nobena krivda. -o- Nadškof dr. Jeglič na Bledu Dne 21. avgusta se je mudil na Bledu nadškof Dr. Jeglič, ki se je pripeljal z Gornjega grada. Bil je sprejet od kralja v kratki poslovilni konferenci. Ob tej priliki je nosil vsa visoka odlikovanja, ki jih je prejel v teku svojega dolgega pa-stirovanja. --o- Razbojniški napad Dva oboi"ožena in maskirana roparja sta napadla skupino seljakov, ki so šli na sejm, na potu Bibrovac-Štubik. -o- Zastrupljenje z gobami Marija Plihova v Livojah pri Celju je skuhala zase in za svojih 8 otrok gobe za obed. Kmalu se je začela Plihova in z njo vred 4 otroci zvijati v bolečinah. Ker si doma niso mogli pomagati, so bili pripeljani v Celje v bolnico. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek", 16. septembVa, 193^ AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 .. 1.50 Za celo leto _ Za pol leta ___ Za četrt leta _ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ________________________________$6.00 Za pol leta ____________________________ 3.00 Za četrt leta ________________________________ 1.75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year .........X_________ For half a year ......$5.00 ____2.50 For three months ........................... 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year .................................$6.00 For half a year ______________________________ 3.00 For three months ..........................- 1-75 znaci, POZOR. — Številka poleg vašegd naslova na listu------- do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker « tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevqm, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dfcpise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ J. M. Trunk: Prava mera Ni ravno lahko vsepovsod ohraniti in vzdržati pravo mero in pravega reda. Človeška volja dominira sicer suvereno, svobodna je na sebi, ij,mpak stoji pod vplivom okoliščin, environ-menta, razmer. Environment nikoli ne more zabraniti svobodnega odločevanja, lahko pa potisne odločevanje v gotovo smer. Ako je ta smer napačna, pride nered, se prekorači mera, nastanejo razni nedostatki v bitju in žitju. Ne vem, odkod mora to priti, ampak 1 nekaj je na tem, da Amerikanci radi podležejo temu prekoračenju prave mere in zaidejo v neki nered. Strmljenje po napredku je na sebi dobro. Ako pa kdo misli, da je prvi, na vrhuncu, pa v resnici nikakor ni, bo to le kvarljivo. "The best in the world", to radi ponavljajo Amerikanci, vsepovsod se sliši. Ampak nikakor ni vedno najboljše, dasi se kot tako razglasuje. Že v tem je nered . Naprej, naprej. . . vse dobro, če se ohrani red in mera. Zaslužiti se hoče s kakim podjetjem. Res podjetje uspeva, da slr.žita podjetnik in delavec. Ampak več še se hoče zaslužiti, milj on ne zadostuje, treba je dveh, treh. . . treba je še to pouze-ti in to in to. . . posledica je, da zmanjka moči, fizičnih, mate-rielnih in moralnih, in konec je polomija, podjetje se zruši in pokoplje podjetnika in delavca pod razvalinami. Imeli smo ljudsko štetje. Vsepovsod bi bili radi videli le prirastek na prebivalstvu. Čikažani so bili kar iz sebe, ko je izgledalo, da bolj napredujejo od Njujorčanov. Manhattan je kazal nazadek, in ni manjkalo tam neke žalosti. Končno pa ;:e le New York skupno napredoval v isti meri kot Chicago, in zdaj je zopet veselje nad takim napredovanjem. Da le napredujemo, kako in kaj prinaša napredovanje, o tem niti časa niti smisla nimamo1 razmišljevati. Da je le mesto veliko in toliko in toliko prebivalstva. Kakšno pa je življenje tam ? Statistika je odkrila, da neprestani dirindaj, trušč in hrušč silno slabo vplivajo na vid in v prvi vrsti na posluh. Uho neznansko trpi, ko hrušČ noč in dan udarja na živce, ko mora slišati pokanje po ulicah od raznih vozil, saj se sliši vožnja kakega težkega truka po slabem tlaku kakor bi s topovi streljali. Statistiki so dognali, da bodo imela velika mesta vse pčlno napol in docela,gluhim, napol slepih. Ali je to dobro? In vendar bi vse rado, da bi mesta rastla, se širila, postala miljonska. Tudi v malem dostikrat ni mere. Vsak hoče-zaslužiti. Dobro, ako more. Ako pa more pošteno od zaslužka živeti, pa hoče še več in se pri tem telesno uničuje, ali mu to res hasne ? Oblačiti se je treba. Tudi lepo, če so sredstva. Ampak pride neki nenaden zaslužek danes, in žena si ne nabavi morda dvoje oblek, ali troje, naroči kar štirideset oblek nakrat, da bi jih ne bilo mogoče ponositi niti v 40. letih, in tako se resnično dogaja . . . potem je to pač brez mere, brez reda, in posledice takega nereda ne bodo izostale. Tak slučaj se je dogodil, in posledice so tu. Tudi zabave je treba, raznega razvedrila. Ako je ples pošten in smatrajo ples za razvedrilo, tudi dobro. Ampak vsako sobcto je ples, in prav vsako soboto v okroglem letu, in pride tudi Velika'sobota, in niti na ta dan ne more biti brez plesa. . . to je norost, nered brez primere, btidalost. In kaj naj pameten človek reče o avtomobilu, ko ta nikakor ni potreben morda za biznes, za pri delu, ampak je le za kratek čas, za zabavo, in je te zabave z avtomobilom toliko, da požre prav vse in je avtomobil, pa nič na mizi! Kje je mera, kje je red? "Serva ordi-nem et ordo servabit te — drži se reda in red te bo držal", to je veljalo že od nekdaj in velja v vseh slučajih tudi v modernih časih. In mere dostikrat ni pri pijači, niti je ni pri jedi, prehrani, in ni pravega reda pri stotero drugih rečeh, kjer mora biti red, mera, ako človek noče neredu in brezmeri podleči. Niso vedno le drugi krivi, niti ne kaie ne kake neizogibne razmere, ako podležemo razmeram, v največ slučajih smo krivi sami, ko ne znamo ali nimamo dosti trdne volje, da se držimo mere in reda. KAKO JE V KANADI? Vancouver, B. C., Can. Kakor se vidi, urednik Am. Slovenca nima posebno veliko posla z dopisi iz Kanade. Bog ve, kaj je vzrok takemu molčanju. Da se Kanada popolnoma ne pozabi, vam pošljem v objavo nekaj vrstic. Spomlad je bila tukaj v Van-couverju bolj deževna in mrzla, skoro do meseca julija. Trava je bujno rastla in je bila po nekaterih krajih velika kakor žito. Imela sem torej dovolj prilike, da poskusim, kako znam še kaj kositi, ker nisem kosila že več kakor tri leta. Videla sem, da sem že skoro pozabila. Ako bi imela vsaj tako koso, kakor smo jo imeli doma, bi že še šlo, pa take kose kakor je bila ta, ki sem jo tukaj rabila, nisem še nikjer drugje videla kakor pri sv. Valentinu v pratiki. Gosp. zdravnik so me gledali skozi okno, kako sem se "muštrala" s to nerodno koso in so me vprašali, če pri nas tudi takšno koso rabijo. Povedala sem, da so kose pri nas vse boljše in praktično narejene. Ako bi šel pri nas kositi s tako koso, kakor so te tukaj, bi moral želodec v torbi domov nq^iti. Kaj so hoteli g. zdravnik drugega, kakor da so se na to temeljito i razlago prav od srca nasmejali. Kakor je bilo spomladi dežja preveč, tako ga sedaj na vseh koncih in krajih primanjkuje: V dveh mesecih je samo dvakrat po malem deževalo. Ako pogledaš okolico, se ti vidi, kakor bi bilo vse pogorelo. Radi pomanjkanja vode se sme zalivati samo po dve uri na dan v tistih krajih, ki so bolj na visokem. Tam pa, kjer je bolj nizko, se pa sme zalivati samo po eno uro na dan. Letos je bil tukaj v Vancou-verju po vseh katoliških cerkvah sv. misijon, v vsaki cerkvi po en teden. Ker jaz pripadam več fa,ram, sem se lahko sV. misijona udeležila v treh farah. Povsod je bilo vzpodbudno lepo. Verniki so vsaki dan napolnili cerkev do zadnjega kotička. Pred enim ted- nom je bil sv. misijon samo za Italijane. Preč. g. misijonar so prišli celo iz Kalifornije. Tukaj so se Italijani precej dobro pokazali in so cerkev vedno napolnili ter tudi pri "kolekti"' niso bili skopi. Č. g. misijonar se je izrazil, da ni kaj takega pričakoval. Pri odhodu je rekel, da bo mogoče drugo jesen zopet imel sv. misijon. Novembra meseca menda pride en duhovnik, ki bo govoril italijansko, angleško in še par drugih jezikov. Na ta način bo potem "Sacread Heart" fara imela dva duhovna. Domači g. župnik so Italijane pohvalili, da so verni in da so veliko pomagali za to cerkev. Torej so več vredni kakor Slovani. Seveda niso vsi. Nekateri pravijo, da tukaj ni treba hoditi v cerkev, kakor v starem kraju. Na eni manjši fariTe za župnika duhovnik frančiškan, ki govori več jezikov, med temi tudi poljsko in nekoliko hrvatsko. Drugo je tukaj skoro vse bolj po stari navadi. Cene kruhu so se nekoliko znižale. Počitnice so minile. Moje so trajale samo en dan. Eno prošnjo še imam, ki jo priporočam dopisovalcem Kanadskega Vestnika. Želim namreč, da bi se zopet začeli vsi oglašati. Gotovo je čez celo leto vsak kaj doživel. Kako bo zopet lepo, ko bomo brali razne stare in nove reči, ki so doletele naše kanadske izseljence. Prav gotovo je med temi novicami marsikaka zanimivost, ki jo bo vsak z veseljem prebral. Res ni prav tako molčanje. Pozdrav vsem čitateljem tega lista, posebno kanadskim. Helena Kamničar. ZAHVALA UDELEŽENCEM Duluth, Minn. V imenu gl. odbora Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti se nd tem mestu prav iskreno zahvaljujem rojakom v mestu Gilbert zadnjih prijaznost in gostoljubnost, ki so jo nam izkazali ob času šeste letne konvencije Zveze v nedeljo, dne 31. avgusta. Njih prijaznost in gostoljubnost nam ostane v trajnem spominu. Iskrena hvala tudi pevskemu društvu iz Chisholma, Minnesota, za tako lepo slovensko petje pri banketu« zvečer v Gilbert High School Auditorium. Lepo doneče slovenske pesmi iz grl naših mladih fantov in deklet iz Chisholma so nam segale globoko v naša srca in nam budile žive spomine na našo rojstno grudo. Ob tej priliki pa tudi ne smem pozabiti naših dobrih kuharic za njih okusna jedila (večerjo), katera zamorejo urediti samo naše slovenske kuharice. Lepa hvala tudi Wm. Mc-Ewen-u iz Dulutha, uredniku "Labor World" za njegov lep in zanimiv govor v angleškem jeziku, - kakor tudi Etbin Kristanu, jugoslovanskemu nasel-niškemu komisarju, za njegov' jako ganljiv govor v slovenskem jeziku. Takih govorov bi mi Jugoslovani večkrat potrebovali v vsaki slovenski naselbini v Minnesoti, s katerimi bi malo prebudili naš naro'd, da bi se pričel malo bolj zavedati in delovati za korist samega sebe. Ob zaključku mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje, s katerimi sem prišel v dotiko v Gilbertu dne 31. avgusta ter upam, da se zopet zdravi in veseli skupaj snidemo na sedmi letni konvenciji Zveze, ki se bo vršila v mestu Virginia, Minn., zadnjo nedeljo v mesecu juniju 1. 1931. John Movern, gl. tajnik AJZ. v-Minnesoti. NEKAJ IZ SO. CHICAGE So. Chicago, III. Težko je biti novinar današnje čase, ker kadar bi najbolj potreboval novic, jih nimaš kje pobrati. Vedno staro pogreva-nje pa preseda tudi najpotr-pežljivejšemu čitatelju, kaj šele radovednežem, ki jih najnovejše in najtragičnejše novice strašno dolgočasijo. — Ko sem zadnji teden srečal prijatelja in ga vprašal, kako je, mi je samo rekel: "Slabo je, slabo." To že tako vsi vemo, sem si mislil. Pa bo že boljše, samo to je hudo, ko ne vemo kedaj bo. V četrtek zadnji teden smo pokopali cerkveno pevko Mary Franko, ki je umrla ravno na praznik rojstva Marijinega, kakor je že zadnji teden bilo poročano. Pogreba se je udeležilo veliko število fara-nov, da je bila cerkev skoro napolnjena vernikov, sorodnikov in prijateljev. Nad 50 avtomobilov jo je spremljalo na njeni zadnji poti na St. Mary pokopališče. Krasen je bil pogreb mlade, komaj 181etne deklice. Naš č. g. župnik Rev. Father Leo je imel v cerkvi krasen in tolažljiv govor na vse navzoče, posebno na domače in sorodnike ranjke. — Razkril nam je, da ta svet ni naša domovina in da trenutki sreče, ki jih tukaj tu pa tam občutimo, so samo prevara in goljufija. Prava naša domovina in resnična sreča je pa onkraj groba. Res je hudo, če pomislimo, po kakšni poti človek pride do blaženstva in sreče na onem svetu, a je vendar, če pomislimo ,da je s^eča onkraj groba večna, vredno j prenesti vse to, kar nam usoda po rokah nebeškega Očeta nakloni. Lepe so bile besede, ki so padale v žalostna srca, tako lepe in prepričevalne, da so zmanjšale žalost vseh in da smo se čutili §koro srečne kljub težki izgubi. Najlepša hvala g. župniku za krasne besede. Po končanem govoru so člani cerkvenega pevskega društva, štirje po številu, zapeli tisto lepo, čeprav žalostno pesem, ki se je besedam g. župnika tako prilegala, da res ni moglo biti lepšega zaključka, kaker je bil s to pesmico: "Blagor mu, ki se spo- V • J 9 cije ... Za sedaj v naši naselbini ni posebnih novic. Ako se kedaj bi kaj posebnega prigodilo, bom že kaj poročal. Če sem pa sedaj kaj izpustil, kar bi bilo primerno objave, naj mi čita-telji oprostijo. Novinar. HIK Ne more pozabiti. — Tonček je v šoli nenadoma začel bridko plakati. •: ,ja — Kaj pa se ti je pripetil«-Tonček?—ga je sočutno vprašal učitelj. — Spomnil sem se, da ®e je Mihec predvčerajšnjim ril .... uda- NENAVADEN VSEUČILIŠKI STATUT V Colombu, glavnem mestu Ceylona, kujejo sedaj zanimiv univerzitetni statut, kakršnega še ni na svetu. Oblasti nameravajo zgraditi za študente univerze posebne dijaške domove in sicer za vsako veroizpoved, zastopano na univerzi. Pri tem pa naj bi vsaka skupina sprejela 25% študentov drugih veroizpovedi. Katoličani naj bi torej sprejeli bu-distovske, brahmovske ali pro-testantovske manjšine. Katoličani odrekujejo tako določbo, ker bi vodila do večnih konfliktov. Prav tako si je težko predstavljati, kako bi se godilo katoliškim manjšinam v budi-stovskih, brahmovskih ali pro-testantovskih dijaških domovih. Že zaradi posebnih indijskih razmer je nemogoča ideja, da bi se zbližali med seboj dijaki raznih religij s tem, da bi se zmešali med seboj. Zapletena zadeva. '.. Zdravnik je prepovedal ženi kuhati. — B.: Ali je t>°' na — A.: Ne ona, jaz. . * * * .JS| »v. v . __ šolsk' Lažje vprašanje. — , nadzornik nadzoruje razre ' Med drugimi skuša tudi dega Tevžka. Odgovori, ki •)> je dajal Tevžek, niso zao°v ljevali. Nadzornik vpraša «a dečka: Kdo je tvoj oče? Tevžek gleda debelo okrs sebe in molči. • ' Nato pristopi učitelj k zorniku: Prosim, dajte lažje vprašanje! Prevelika vnema. Sta i* nik je nadzoroval zgradb0^ zalotil delavca z rokami V , pu, kako je druge °PaZ])j. pri delu. Razjarjen ga Je hrulil: ^ — Takih ljudi, kakor ^ ne morem rabiti. Tu imate jo tedensko mezdo, pa P0-' k vragu! Delavec je bil presen^ jn potek pa je sprejel denar^. odšel. Stavbenik je nat° jezen poiskal polirja, da 1,1 5» dejal f sZ# aŠ2it> NAJSTAREJŠA UNIVERZA Katera univerza je prva na svetu? Na to vprašanje bo Francoz odgovoril: "Sorbonna v Parizu." Drugi bo zopet dejal v Bolonji. Ne eno ne drugo ni res. 200 let pred bolonjsko in 500 let pred pariško univerzo je že slovelo vseučilišče E1 Ashar v Egiptu. Še danes je to največja univerza mohame-•danskega sveta. Vpisanih je 10,200 dijakov. Polovica jih je iz Egipta, ostali pa so iz vseh .mogočih mohamedanskih de žel. To je najstarejši sedež človeške učenosti. tega ozmerjal, ker ne PaZl delavce. — Gdspocl, mu je lir, saj oni ni bil pri-nas^'., slen, prišel je samo vpra imamo kaj dela zanj. :j: * * ; „ , v v ,. #elel Pobožna zelja. —- v ..jjp da bi igrala moja žena na lino, ne pa na klavir. .— Zakaj pa? eflj —Ker vržeš vijolino v lažje, nego klavir. ... * \ *• ^ Kočljivo vprašanje. .^j- je dama, stara nekaj «ri deset. Pa je imela opravK sodišču. .f Sodnik: Koliko ste sta1'1' spodična? . f Anka (malo pomišlja tem hitro reče) : Točno set!" Sodnik: Celzija ali Rc ja?" Učenjak. — Bogataš -Izvabil na obed profesorif ^ voslovca in dal postaj ^ denj pečenko izredno \^ petelina. Obenem pa f?a J j K čevaje vprašal: Po čen1^: čite staro perutnino od ® f — Profesor: Po zobeh 1 ^ gataš: Saj kokoši nim8-10,, j*' — Profesor: Seveda ne' jih imam! ^ff - t NEVAREN LOV (Dalje.) Okrog in okrog sten so visele nagačene glave raznih živali: levov, tigrov, slonov, jelenov, medvedov; Rainsford še nikdar ni videl lepših in popolnejših glavj Za veliko mizo je sedel general čisto sam. "Izvolite cocktail, gospod Rainsford?" je ponudil. Cocktail je bil izvrsten. Rainsford je opazil, da je bilo namizno orodje od izbranega finega materiala, vse: perilo, kristalne čaše, srebro, porcelah. Jedla sta boršč, krepko rdečkasto juho, ki jo Riisi tako zelo ljubijo. Kakor da bi se o-pravičeval, je dejal general: "Trudimo se, da tu ohranimo tudi vse pridobitve civilizacije. Oprostite morebitne pOgreške. Daleč smo od velikega sveta. Ali mislite, da je šampanjec kaj trpel" od dolge morske poti?" "Niti najmanje," je odvrnil Rainsford. V generalu je našel zelo prijaznega in pozornega gostitelja, pravega koz-mopolita. Neka majhna poteza v obrazu pa ni bila Rainsfordu všeč. Kadar je pogledal s krožnika, vselej je videl, kako ga general opazuje. "Morda ste se začudili," je dejal general Žarov, da sem poznal vaše ime. Berem pa vse angleške francoske 'in ruske knjige o lovu. Poznam samo eno strast in ta je lov." "Krasne glave živali imate tu," je pripomnil Rainsford in se lotil okusno pečenega zrezka. "Ta kapski bivol je največji, kar sem jih sploh videl." "Da, ta kerlc je bil — mon-strum." . ' "Ali vas je napadel?" "Vrgel me je ob drevo. Pri- tisnil mi je glavo. Ampak potem sem mu prišel le do živega." "Po mojem je kapski bivol najbolj nevarna zver." Trenutek se je general obotavljal, okoli usten mu je zaigral čuden smehljaj, nato je dejal počasi: "Ne, gospod. Motite se. Kapski bivol ni najbolj nevarna zver." Počasi je srkal vino in nadaljeval: "Tu, na tem otoku, v mojem lovišču, lovim mnogo bolj nevarno divjačino." Rainsford se je začudil. "Kaj, na tem otoku naj bi bile velike zveri?" General je prikimal: "Največje." "Prav zares?" "Seveda ne same od sebe. Sam jih moram uvažati na otok." "Kaj ste uvozili, general? — Tigre?" General se je smehljal. "Ne. Lov na tigre me že dolgo ne zanima več. Sem namreč izčrpal že vse njegove možnosti. Lov na tigre ne pomeni za mene nobene prave nevarnosti. Živim pa za nevarnost, gospod Rainsford." General je vzel iz žepa zlato cigaretnico in ponudil gostu črno cigareto s srebrnim ustnikom. Bila je parfimirana in razširjala je duh od kadila. Imela bova izvrsten lov, vi in jaz," je dejal general. Srečen bom, če bom mogel iti z Vami na lov." "Pa na kakšno divjačino?" je vprašal Rainsford. "Vam bom takoj povedal. Gotovo se boste zabavali. V vsej skrivnosti smem menda reči, da sem storil nekaj nenavadnega : iznašel sem novo senzacijo. Ali Vam smem ponuditi še kozarec Portugalca?" General je nalil oba kozarca in dejal: "Bog je naredil ne- katere ljudi za kralje, druge nekatere za berače. Mene je naredil za lovca. Moja roka je odločena za orožje,' je dejal -že moj oče. Bil ,je velik bogataš ter imel na Krimu četrt milijona desjatin polja. Bil je strasten lovec. Ko sem bil star šele pet let, mi je že dal puško, ki sO jo morali v Moskvi nalašč za mene narediti, da sem lahko streljal na vrabce. Ko sem ustrelil nekaj njegovih nagrajenih puranov, me ni kaznoval, temveč pohvalil kot dobrega strelca. Deset let Star sem na Kavkazu ubil svojega prvfega medveda. Vse moje življenje je bil večen lov. Vstopil sem v armado — ker se je to od mladih plemenitašev zahtevalo — in poveljeval nekaj časa diviziji kazakov. Toda v resiji-ci sem se zanimal samo za lov. Vse vrste divjačine v vseh deželah sem lovil. Čisto nemogoče je, da bi povedal, koliko živali sem ubil." General je napravil par dimov in nato nadaljeval: "Po polonui v Rusiji sem zapustil deželo, ker ni bilo za carskega oficirja dobra tam o-stati. Mnogi bogati Rusi so takrat izgubili vse svoje premoženje. K sreči sem vse svoje premoženje naložil v tujih papirjih in vsled tega ne bom nikoli prisiljen, da bi odprl ča-jarno v Monte Carlu ali pa postal šofer v Parizu. Jasno je, da sem bil še naprej le lovec. Lovil sem medvede v Skalnatem gorovju, krokodile v Gau-glou, rinoceruse v Afriki. V-Afriki je bilo, ko me je ranil kapski bivol in me privezal šest mesecev na posteljo. Kakor hitro sem ozdravel, sem odšel k Amaconki lovit'jaguarje, ker sem slišal, da so izredno zviti. To pa ni res. Lovcu, ki je razsoden in ki ima dobro puško, niso niti -najmanje kos. Silno sem bil razočaran. Ko sem neko n6č ležal v šotoru in mi Je šla strahotna misel. Lo J me je bolela glava, 11,1/^jl. T! i pričel dolgočasiti, ^o* . / s\m? je bil vendar vse. večkrat, da v Evropi ^ propadejo, če opuste ^ ki jim je bil vsebina žlV "Da, tako je," dej«1 bW. ford. General se je "Jaz pa nisem hote.l P ^ Moral sem nekaj posebno veselje za ' ^ tj nje. Brez dvoma jqVu 1 vzrok, da sem našel na liko veselja." "Brez dvoma, £e)1 f rov." (i "In tako sem se yp f kaj me lov ne zaniij? ne,);J ste mnogo mlajši od^ tol>( Rainsford,x in zato "'^jut*, lovili ko jaz; amP«K IUVJU AU Jtti, ' mu mbrda uganete "Kako se glasi rih.) (Dalje pi' —0—;—rtV^1*'1 ŠIRITE AMER. C* Torek-, 16. septembra, 1930. <3 Tvoj nedeljski tovariš. | TEDENSKI KOLEDAB 21 Nedelja — Matej, ap. 22 Ponedeljek — Tomaž Vil. 23 Torek — Tekla. 24 Sreda — Mati usmiljena. 25 Četrtek — Kleofa. 26 Petek — Ciprijan in Justina. 27 Sobota — Kozma in Damijan. j, -o- Rev- K. Zakrajšek: PETNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Brez kesanja ni odpuščanja. 1- Kesanje ima, komur je ža^ da je grešil in želi, da bi ne «1 grešil. Ti si vsled svoje nemarnosti zabredel v kako nesrečo. Ka-ko te to boli. Kako si želiš, da bi tega ne bil storil. Vidiš, to kesanje! To žalost nad storjenim grehom in to željo, da bi ga ne bil storil, inoraš imeti, ako hočeš, da ti bo odpuščen. Ako bi te tvoj otrok žalil, pa bi te prosil odpuščanja, pa bi rekel: "prav nič mi ni žal, Oče, da sem vas žalil." Bi mu ti odpustil? Ne! S tem bi te samo znova in še bolj žalil. Enako je, 0 gremo mi k spovedi brez kesanja. 2. Kesanje mora biti nadnaravno, da nam odpušča naše to se pravi, kesati se moramo iz nadnaravnih nagibov Alt0 si človek nakoplje z grehom na pr. kako bolezen ali škodo, 1)!t je žal samo radi tega. To kesanje je samo naravno in ne °dpušča grehov. Kdor pa se kesa radi tega, ker je Boga 1'azžalii ker je nebesa izgubil in si zaslužil pekel, izgubil milost °fio, Se pa kesa iz nadnaravnih nagibov, njegovo kesanje je ^naravno. Popolno nadnaravno je kesanje, če se človek ke-^ 1-adi tega, ker je Boga razžalil, ki je neskončno popoln in .lfiden vse ljubezni, ker je greh povzročil trpljenje in smrt Je-Usa Kristusa. Kdor ima tako kesanje, se mu greh takoj od tudi smrtni. Če bi po takem kesanju ne mogel več k spo Pred smrtjo, ne bo pogubljen. To je posebno važno da ,eino, ker lahko pridemo v nesrečo, ker bi nas lahko smrt predela, predno bi prišel duhovnik, da opravimo sv. spoved ■ Ker pa je tako popolno kesanje jako težko obuditi v svo-srcu, ker smo ljudje, zato zadostuje za vredno spoved sa^ t 0 Nepopolno nadnaravno kesanje, to je, ako se kesamo radi k'a> ker smo nebesa izgubili in pekel zaslužili * Nadnaravno kesanje, naj je že popolno ali nepopolno, . ^obhodno potrebno za veljavno sv. spoved. Brez tega ke ni odpuščanja, pa naj gremo vsaki dan k spovedi, pa naj "am .vsi spovedniki sveta dali sveto odvezo, pa naj bi šli k ' 0Vedi tudi k svetemu očetu v Rim. vjj To kesanje po moramo obuditi že predno gremo v spoved- ?.' Pa vsaj predno sprejmemo sv. odvezo. Kesanje se mecl nam spovednik deli sv. odvezo. Toda se samo še enkrat ponovi. ',. česanje nad svojimi grehi obujati moramo pa tudi druga- vsaki priliki, zlasti vsaki večer in vsako jutro, vsakikrat, sjj.^10 v cerkvi pri službi božji, posebno pa takoj po vsakem s0 ,lern grehu, ako smo nesrečni-, da smo ga storili. Nesreče aHes na dnevnem redu. Nikdar ne vemo, kedaj nas bo kaj želelo. ^teje. grabil silen tok. Bil bi utonil, da ga nista rešila njegova dva znanca. -o- Marezige v Istri V vasici Vaganel, sta se vračala z veselice mladeniča Belič in Babič. Ko sta se peljala na vozu proti domu, ju je napadel 22 letni Marij Stok in oba z nožem precej ranil. Fanta sta se oba spravila na nje ga in mu pošteno vrnila. Na I vse zadnje, so vse tri spravili v kopersko bolnišnico. -o- Samo Slovenci so vsega krivi Pred dnevi so neznanci napadli Benedettija, ki se je vozil s svojim avtomobilom od Vodnjan proti Puli, in ga oropali. Tržaško fašistovsko glasilo "Popolo di Trieste" trdi, da so ti ljudje slovanskega poko-ljenja, to pa zaradi tega, ker so karabinerji aretirali nekaj Istranov. -o-- Plavi je Letošnja letina je bolj slaba. Črešenj je bilo malo, pšenice tudi manj, kakor lani. Krompirja skoro nič .Trte je pa pe-ronospera in črni paleš na pol uničila. Sirom Jugoslavije Nesreča V Matuljah je neki avtomobil povozil ga. Černičevo, ki je na posledicah telesnih poškodb umrla. -o- Števerjan Našo vas je toča grozno opu-stošila. Uničeno je vse. — Polja in vinogradi in vrtovi, so taki, kakor po zimi. » -o- Požar v Sovodnjah Dne 15. avgusta je uničil požar senik posestnika Ambroža Petejana. Hlapec, ki je spal na seniku, se je komaj še o pravem času rešil, da ni zgorel. V veliki nevarnosti sta bili š$ dve bližnji gospodarski poslopji. -o- ce' t Tudi nagle in neprevidene smrti so danes vedno po- Ko se toraj pripravljaš na sveto spoved, misli na ta preid- Soj! Omisli tudi, kako si do sedaj hodil k spovedi? F" Mei ko moreš! I? bilo Kakšno tvoje kesanje ? Če najdeš, da nisi imel kesanja, popra-Amen. iz NEODREŠENIH KRAJEV H »M v veliki nevarnosti radi ^ slovenske pesmi goriškim kazenskim V*6* so sedeli pretekli me-v°ško Bratuš, vodja Aloj-^IT a' ^omuald Makuc, or-v Cerovem; Ciril Sede], < v Števerjν Alojzij vikar v Cerovem in A- P' t i jr l f1 t f S^der Blažič, organist v ^jaiiu. Obtoženi so bili, Ijejj na velikonočni ponede-javno pevsko za-^terjV Gornjem Cerovem, pri C(.'H„ ' so sodelovala razna Seje 'v. lk° -pravi obtožnica, vMje^rsila brez oblastnega doto^ Ja; Tožitelj pa še na raz-Prišel. Obtoženci so ^o w 110 Pravici zanikali, ta- Pevska društva, tako Pri- V-,!!" blaJ?oslovu vHi, ev. Pevci so se usta- _ na veliko- Ponedeljek ria Prinčiče-1 mvc- in tja povabili n;wedene obtožence. C^kvetl Ko Za^ela peti, pa ne Pesmi' kakor Pravi ^ak ' ampak narodne. potrjuje kar fllJiv0 obtoženci Prlstav. da b ^ljubljene. Sodnik S to Opr0sti1' ker je re-bT^i ni kaznjivo, ker »JS5 še nima take da .J36 Jim prav pride, Slio in ]judi smešijo in Jlm erozijo. Kako so m se so peli Brez strehe V Trstu je 340 družin, to je 1170 ljudi brez stanovanja. Gospodarji so jih vrgli iz hiše, ker niso plačevali najemnine. Zdaj so nastanjeni kar po vojaško v devetih hišah, ki jih je najela od zasebnikov tržaška občina in plačuje zanje okoli 130 tisoč lir letno. Ta zasilna stanovanja ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom. Da si občina prihrani stroške za najemnino, ki jo mora plačevati zasebnikom, je sklenila zgraditi veliko hišo; v nji bo prostora za sedanje in nove "brez-strešnike". -o- Smrtna kosa V Idriji je umrla Jožefa Jur-javčeva, rudarjeva vdova stara 77 lfet. — Na Ustaju pri Ajdovščini je umrl Ignac Stiblja, mesar in večletni župan, star 66 let. — V Iližah pri Idriji je umrl Jernej Čopič, rudar in po-se^thik star 83 let. — V Bukovem v gorah, je umrla Terezija Hvala. — V Ročah v gorah, je umrl Janez Lukman, star 22 let. Toča na Vogerskem Silna nevihta je pridrvela nad Vogersko 20. avgusta zvečer. Močan naliv je spremljal hud vihar, ki je lomil drevje in porušil celo steno senika, last posestnika Žižmonda Rudolfa. Toča je pobrala polovico pridelka. -o- Strela V Mirnem pri Gorici je strela udarila med hudo nevihto v Brankovičev senik, ki je bil napolnjen s senom, in je popolnoma pogorel. Šmarje Letos smo na praznik imena Marijinega praznovali 300 letnico (naše cerkve. Na to slav-nost je prišlo veliko ljudi iz sosednjih vasi. Prvotno je bila naša cerkev posvečena sv. Luciji. Leta 1630, so jo naši pradedje prenovili in od takrat je posvečena Materi Božji. -o- Planina pri Vipavi Pred praznikom dne 14. avgusta je Vipava tako narastla, da je po senožetih odnesla velike množine otave. Poškodovala je tudi veliko koruze in drugih poljskih pridelkov. Kar je še ostalo, je uničila toča. -o-- Slap pri Vipavi V soboto 16. avgusta je našo vas in okolico zadela huda vremenska nesreča, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje. V teku petih ur je trikrat prihrumela strašna toča, ki je u-ničila grozdje in druge poljske pridelke. Pobila je šipe in o-klestila drevje. Od 80 do 100 dsto vseh pridelkov je uničenih, da nam je od vsega ostala le §e razcefedrana koruza. Primicija V Križevcih je v župni cerkvi pel svojo prvo sv. mašo g. Juranovič iz Banovcev v navzočnosti veliko ljudstva od blizu in daleč. Pri tej priliki se je ponesrečil z možnarjem neki Rožman. Možnar je bil preveč nabit in je eksplodiral in Rožmanu prebil nogo v gležnju. -o- Onemogla lokomotiva Mešani vlak, ki vozi. od Ljutomera proti Ormožu, se je 15. avgusta pred žirovniškim postajališčem ustavil in ni mogel naprej, ker mu je primanjkovalo sape. Po preteku 10 minut oddiha se je spet začel počasi pomikati naprej. -o- Starček pod vozom Iz Murske Sobote javljajo, da je farovškega hlapca na Cankovi zadela huda nesreča, ko so se mu splašili konji vsled avtomobila in je on padel pod voz ter se zelo poškodoval na obrazu. Hlapec je starček pri 77 letih. -o- Nova tramvajska proga V Ljubljani bodo v kratkem pričeli graditi novo cestno železnico v Šiško. Šiška je bila do sedaj brez električne cestne želez nice in si jo je že dalj časa želela. --o- Nesreča pri lovu V nedeljo je v Scherbaumo-vem lovišču Bohovi pri Ho-čah nek lovec po nesreči ob-strelil 481etno posestnico Barbaro Toličičevo. S kroglo v prsih so jo prepeljali v bolnico. -o- Ponesrečil Prosjak Luka Čemžar, ki je prosil od hiše do hiše"je v malem selu Lipici pri Stari Loki pred neko hišo tako nesrečno padel po stopnicah, da si je zlomil levo nogo. -o- Krava ga je sunila z rogom V ljubljansko bolnico So prepeljali llletnega Janeza Ri-harja z Verda. Ko se je nerodno sukal okoli krave v hlevu, ga je ta nenadoma sunila z rogom v trebuh in ga nevarno poškodovala. -o- Srečani sprejem angleških pevcev Zelo slovesno- so Ljubljančani sprejeli angleške pevce, ko so na svojem potovanju po Jugoslaviji prišli v Ljubljano. Vsa pevska društva so se zbrala k sprejemu. Angleži so tudi v Ljubljani priredili krasno u-speli koncert. -o- Nesreča v Šmartnem pri Litiji Gospod Gustav Koprivni-kar, vodja lesnega oddelka šmarske kmetijske zadruge se je ponesrečil s kolesom in si pri tem zlomil levo roko ter se tu di drugače poškodoval. -o- NASI ZASTOPNIKI Žrtvi melone V Vršecu je vrgel krojač Radok melono v vodnjak, da bi se shladila. Čez čas je šel po lestvi ponjo. Uhajajoči plini so ga pa toliko omamili da je padel v vodo in utonil. Sosed, ki mu je prihitel na pomoč je na isti način zgubil življenje. Gasilci so naposled oba mrtva potegnili iz vodnjaka. TO IN ONO. COLORADO: Canon City. — Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Rev. M. Trunk, John Železnikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B., T. Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Elmhurst, — Karolina Milost. Galesburg, — Anna Dolinšek. Granville, — Frank Perše. Lockport, — John Koreltz. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, Jos. F. Muhich, John Kramarich. No. Chicago, — Joseph Drashlet. Oglesby, — Frank Jerin. Peoria, — Jim Terlep. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek. Waukegan, — Andrew Košir. W. Pullman, —, Frank Gabriel. INDIANA: Elkhart, — Mary Oblak. Indianapolis, Ind.: Mrs. J. Gcrbeck, KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. Solkan V bližiPi Solkana je htttel 22..-.-letni Gregor Milič iz Šte-verjafta kljub slabemu vremenu in zelo mrzli vodi ^preplavati Sočo, a ga je sredi poti za- Utonila V Št. 'Jerneju je utonila dveletna Slugova Anica. Igrala se je ob narastlem potoku in pri tem omahnila v potok. Našli so jo nezavestno pri mlinski za-tvornici. Z umetnim dihanjem so jo spravili zopet k življenju. -o- Tatovi. V Šmihelu pri Novem mestu so tatovi v samostanu šolskih sester ukradli pet piščancev, na kar so bili pre pod eni. Naj-brže so se namenili pouzmati kaj več. --o---- Kranj Popravila župnte cerkve, ki jo je poškodoval zadnji silovit vihar, se bližajo koncu. Dograjen je tudi vodnjak med cerkvijo in "Ljudskim domom". Le zvonik "pungrške" cerkve še čaka poprave. -—o--- Blagoslov motorne brizgalne V Podturnu pri Dolenjskih Toplicah so pred kratkim blagoslovili novo motorno briz-galno gasilnega društva. Za botro je bila amerikanska Slovenka, Mrs. Krump, ker se je ravno nahajala v domovini^ Podarila je tamošnjemu gasilnemu društvu krasen dar. CHICASKA ROPARSKA BANDA IMA POSNEMALCE V središču Leipziga je bil izvršen nenavadno drzen in surov roparski napad, čisto po chicaškem vzorcu. Bančni sluga Goldacker je dvignil za Svojo tvrdko pri državni banki 15 tisoč mark. Denar je nosil v aktovki. K.o je šel z denarjem proti svoji banki mini o novega magistrata, je nenadoma pridrvel avtomobil, iz katerega je skočil neki mož. Še preden je Goldacker sploh mogel misliti, za kaj gre, sta počila dva strela in sluga se je zgrudil, zadet v spodnje telo, nezavesten na tla. Bliskovito hitro je ropar iztrgal ranjenemu slugi aktovko, skočil zopet v avtomobil, ki je z veliko hitrostjo oddrdral. To vse se je tako hitro izvršilo, da nihče izmed številnih pasantov ni mogel videti, kakšen je bil ropar in kakšen avtomobil. Vsekako pa so nekateri očividci spoznali, da je imel voznik šofersko uniformo, avtomobil pa berlinsko številko. Neki motorni kolesar je z največjo hitrostjo začel zasledovati avtomobil in je s signali opozarjal mimoidoče na zasledovanje. V bližini gledališča so delavci popravljali asfalt. Neki delavec je šel z dvignjenimi rokami proti avtomobilu, da bi se u-stavil. Ropar pa se je v avtomobilu dvignil, zopet so počili streli in tudi delavec se je zgrudil na tla. Med pasanti je nastala panika in motorni kolesar si ni upal dalje zasledovati avtomobila. Vendar pa so cestni delavci toliko ovirali avtomobil, da je moral zmanjšati svojo hitrost. Bliže in bliže so prihajali zasledovalci, na čelu sanitetni avtomobil gasilcev. Končno sta roparja uvidela, da ne bosta ušla,- ustavila sta avtomobil ih skočila v voz cestne železnice. Posrečilo se jima je, da sta pobegnila. Av tomobil, ki sta se ga roparja poslužila, je last markiza Ema-nuela de Feronda, ki stanuje v španskem poslaništvu v Berlinu. Markiz Feronda je šin erfe ga najuglednejših španskih plemenitašev, ki velja za največjega finančnika in je generalni ravnatelj svetovne razstave v Barceloni. MICHIGAN: Ahmeek, — J. Hribljan. Detroit, Mich.: Charles I. Prazen in Steve Potočnik. Grand Haven, — Ang. Resner. Harrietta, — Frank Zakrajšek. Iron Mountain, — Kath. HeDein. Calumet, — Jos. Sustarsich. Manistique. — Ana Schwab. St. Charles - Saginaw, — John Gri čar. bach, Joseph Lekšan, A. Okoliš, Jos. Shega. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — A. Jaksetich, glavni zastopnik, J. Resnik, M. Glavan, Rev. J. J. Oman, Rev. Ma. Slaje, Rev. M. Jager, Matija Kavasz. Conneaut, — Angela Berus. Euclid, — Frank Požar. Noble, — Jennie Intihar. Lorain, — Mamie Perusek. Petersburg, — M. Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie -Svegeil. Beadling, — Nikolaj Simonich. Braddock, — Joseph Lesjak. < Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pelhan, Michael Tomšič. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Duryea, — A. Pirnat, Am. Swek. Farrell, —• Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, —, Mary Gorichan. Homestead, — Jos. Simcic. Johnstown, — Andrew Tomec, C Pristau. Lawrence in okolica—Car. Rosman Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Dernovšek. Olyphant, — Mary Zore. Pittsburgh. — John Golobich, G. Weselich. Sheffield, — Frank Debevc. Steelton, — Anton Malesich, Doroteja Dermeš, Ana Lopert. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. West View, — Jos Briski. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Chisholm, — B. Globočnik, Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Pcshell. Eveleth, — Johana Kastclic, Anto nia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, 1— Mrs. B. Globočnik. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. Leoneth, — Peter Stampfel. McKinley, — A. Hegler. New Duluth, —- M. Spehar. Redore, — A. Mlakar. Rice, — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schncllcr. MONTANA: Butte, — Marko Gornik. East Helena, — Frances Ambro. Walkerville, — Mary Kotze, Kath. Tomazich. NEW YORK: Brooklyn. — Catherine Schneller, Little Falls, — Amalia Fiitlan. New York, — Rev. Kerubin Begelj in Vine. Ovca. OHIO: Barberton, O. — Rev. A. L. hutii- WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael Progar, John Udovich, Marie Prisland. Tioga, — Ludvik Perušek. Wauwatosa, — Ivanka Zavodnik. Willard, — Frank Perovshek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville,— Frank Rosenstcin. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivsek MISSOURI: Harviel, Mo. — John Breznik. Neelyville, Nayor in Poplar Bluff, Mo. — Ant. Slanc. CANADA: Hamilton, Ont., Canada. — Mart. Geld. Trail, B .C., Kanada: Frank Balko-vec. Princ George, B. C., Canada. — Fr. Saje. PO RAZNIH DRŽAVAH. San Francisco, Calif. — Mrs. Bara Kramer, Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. Go-lob, George Ferenchak. West Linn, Ore. — Marija Plantan. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Maplewood, N. J. — Jennie Mevzek Helper, Utah. — August Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan. Richwood, W. Va. — Nich. Bado-vinac. Thomas, W. Va. — John Lahajnar Pierce, W. Va. — T0hn Jurca. Nesreča v Nabrežini V kamenolomu industrij ta Pregorca se je ponesrečil kamnosek Pertot iz Nabrežine. Dobil je močan udarec v kolk na levi strani, od dvigala. Peljali so ga v tržaško bolnišnico. ODHOD PARNIKOV Rojakom, ki so v bližnji bodočnosti namenjeni v stari kraj, se nudijo sledeči parniki: 17, sept,—Europa na Bremen. 12. " —Olympic na Cherbourg. 17. " —Berengaria na Cherbourg. 19. " Majestic na Cherbourg. 19. " —Paris na Havre. 20. " —Cleveland na Hamburg. 20. " —Saturnia na Tr,st. >4. " —Bremen na Brcincn. 3. okt.—lie de France na Havre. 4. " —Europa na Bremen. 8. " —Vulcania na Trst. Za cene kart in druga pojasnila se obrnite na spodnji naslov. Potniki, ki niso posebno "pri lenarju", naj nam pišejo po pis: "Kako se najcenejše po-uje v stari kraj". Vse pošiljke naslovite LEO ZAKRAJŠEK » " - c£ - VIIDTOWN BANK OF NEW YORK »30—9th Av«., New York, N.Y. Bogat ribji lov Iz Bakra poročajo, da so ta-mošnji ribiči imeli zadnji mesec izredno obilen ribji lov. Samo v teku ene noči so vjeli na tisoče velikih tunov, katerih posamezni so tehtali po 8 do 10 kilogramov. VIHAR POGNAL VLAK Zadnji vihar, ki je besnel v okolici mesta San Giorgio di Nogaro, je napravil grozno škodo. Vihar je bil tako silen, fla je pognal v tek dolg tovorni vlak, ki je stal na postaji. Strojevodja, ki se je pred nevihto zatekel na postajo, je moral med najhujšim nalivom teči za pobeglim .vlakom. Posrečilo se mu je skočiti na stroj in vlak ustaviti. ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: ILE DE FRANCE, 3. okt. (4. pop.) ; 24. okt. (7. zveč.) PARIS, 19. sept. (4. pop.) ; 10. okt. (6. pop.) FRANCE, 26. sept. (7. zv.) ; 17. okt. (7. zveč.) Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali Srendx J&ie 213 N. Michigan Avenue, Chicago, 111. KNJIGE •iSS poučne, povesti in romane, knjige za mladino, nabožne knjige in različna izbera mo-litvenikov, slovenske pesmarice, cerkvehe in posvetne glasbe se dobi pri KNJIGARNI AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Zasledujte cenik knjig v listu ali pa pišite po brezplačen cenik. Phone: Canal 4340 Vinko Arbanas EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI. 1320 W. 18th St. Chicago Vence za pogrebe ,šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. Night and Morning to keep them Clean, Clear and Healthy Write for Free "Eye Care" or "Eye Beauty" Book Murine Co., l)ept. U.S.,9E.OhioSt., Chicago NIIIIIIIIIBIIIIIIIHiillBllIlHIl IIIMIlllMIlil SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec 2 iiiHiiiinul "Nikdar ne bo prešla, Lilija. Prva ljubezen, pravijo, je najdaljša, in kar se vseje v mladosti, vzcvete v naši starosti. Poslušaj, Lilija; jaz si moram šele usvariti svoj položaj v svetu in "morebiti bo nekaj časa trajalo, da si ga ustvarim. Zavoljo tega prosim, da bi mi nekaj obljubila, dasi je taka želja mogoče sebična. Prosim te, da bi mi bila zvesta, in najsi pridejo lepi ali slabi dnevi, da ne poročiš nikogar, dokler ne bom mrtev." "Obljubljati je nekaj težkega, Tom, kajti s časom pridejo izpremembe. Vseeno pa sem toliko gotova sama sebe, da obljubljam — da prisegam. Tebe ne morem biti gotova, ampak z nami ženskami je stvar taka, da moramo vse tvegati na en lučaj; ako izgubimo, potem z Bogom sreča!" Govorila sva še dalje; ne spominjam se več, kaj sva si rekla, dasi so mi te besede, katere sem bil napisal, ostale v živem spominu, deloma zavoljo njihove tehtnoti, deloma pa zavoljo vsega, kar se je v poznejših letih pri-godilo. Naposled je prišel čas odhoda; obadva sva bila žalostna, da sva se mgrala ločiti. Tedaj sem jo objel in jo poljubil pritisnivši jo tako tesno k sebi, da ji je nekoliko krvi iz moje rane kapnilo po belem krilu. Ko pa sva se objela, sem se slučajno ozrl kvišku, in tedaj se mi je nudil pogled, ki me je silno prestrašil. Niti pet korakov od naju je stal gospod Bozard, Lilijin oče, in opazoval vse; in na njegovem obrazu ni bilo videti smehljaja. Jezdil je bil po jahalni poti in dospel do napajališča ob vodi, ko je uzrl parček, ki je stopal pod njegovimi hrasti; razjahal je, da bi ju pregnal. Šele ko je prišel prav blizu njiju, je spoznal, koga je šel preganjat; od začudenja je obstal. Z Lilijo sva se počasi razmeknila in zrla vanj. Bozard je bil majhen, čokat možak, z rdečim obrazom in resnobnimi očmi, ki so mu od jeze vprav stopile iz očesnih jamic. Nekoliko časa ni mogel izpregovoriti, ko passe je naposled oglasil, so mu besede hitro tekle. Pozabil sem že, kaj je bil govoril, ampak jedro vsega je bilo, da bi rad vedel ,kaj imam z njegovo hčerjo. Čakal sem, da se je upehal, nato pa sem mu odgovoril, da se z Lilijo ljubiva in da sva si obljubila večno zvestobo. "Ali je res, hči?" je vprašal. "Res je, oče," je odgovorila pogumno. Tedaj je zarobantil. "Ti ničvrednica," je rekel, "z bičem jih dobiš in v tvojo izbo te zaprem, kjer boš ostala ob vodi in kruhu. Ti pa, napol španski petelinček, vedi enkrat za vselej, da je ta deklina za boljšega kot si ti. Kako se drzneš snubiti mojo hčer; ti prazna zdravilna škatla, ki nimaš niti dveh srebrnih grošev v svojem mošnjičku! Pojdi in pridobi si premoženja in imeni, preden si upaš gledati za takimi ko je ona." "To je tudi moja želja in hočem doseči," sem odgovoril. "Tako, ti lekarski hlapec, ti si boš pridobil ime in položaj, res ? Veš, preden se bo to zgodilo, bo dekle že davno varno poročeno s človekom ,ki že vse to ima in ki ti ni neznan. Hči, sedaj mu pa povej, da nimaš nič več ž njim opraviti." "Tega ne morem reči, oče," je rekla in zvijala krilo. "Ako je vaša želja, da ne poročim Toma, je moja dolžnost jasna in ga morda ne poročim. Ampak jaz sem svoja in nobena dolžnost me ne more pripraviti do tega, da bi poročila človeka, katerega ne maram. Dokler bo živel Tom, za toliko časa sem se prisegla njemu in nikomur drugemu." "Pogum imaš, deklina," je rekel oče. "Sedaj me pa poslušaj; ali se poročiš, kjer in ke-dar bom jaz hotel, ali pa pojdeš po svetu za kruhom. Nehvaležnica, mar sem te zato vzgojil, da se mi boš v brk postavljala po robu? Tebe pa, ti zdravniška škatla, že še naučim, kaj se pravi p.oljubljati hčere poštenih ljudi brez njihovega dovoljenja," in zaklel je in skočil-vihteč palico proti meni, da bi me udaril. Tedaj pa je moja vroča kri vnovič zavrela v meni, že drugič tisti dan; pograbil sem Špancev meč, ki je ležal v travi poleg mene, in ga naravnal s špico proti njemu; sedaj je bil položaj izpremenjen in jaz, ki sem se poprej boril z gorjačo zoper meč, sem se sedaj moral boriti z mečom zoper gorjačo. Da me ne bi tisti trenutek Lilija s prestrašenim krikom udarila od spodaj po roki, sem resnično prepričan, da bi bil na licu mesta prebodel njenega očeta in končal svoje življenje z vrvico okoli vratu. "Ali si blazen ?" je viknila. Ali me misliš pridobiti s tem, da umoriš očeta? Vrzi meč proč, Tom! "Kar se tiče tega, da bi pridobil tebe, je kaj malo upanja kakor vse kaže, sem odgovoril ves razvnet, "povem ti pa, da me ni volja niti za vsa dekleta na svetu, da bi se pustil tepsti s palico kakor kuhinjski pomagač." "Prav imaš, fant," je rekel njen oče bolj prijazno. "Kakor vidim, imaš precej srčnosti, ki ti utegne marsikaj pomagati; ni bilo lepo od mene, sem ti v jezi rekel zdravniška škatla. Vseeno ostane pri tem, kar sem rekel, dekle ni za tebe; torej pojdi in pozabi jo, kakor najbolje znaš in moreš. Ako pa ti je življenje drago, Bog ne daj, da bi vaju dva še enkrat videl poljubovati se. Vedi tudi, da bom jutri spregovoril besedo s tvojim očetom o tej zadevi." "Grem, ker moram iti," sem odgovoril, "ampak, gospod, jaz še vedno upam, da doživim čas, ko bom rekel, da je vaša hči moja žena. Lilija, z Bogom, dokler ti viharji ne minejo." "Z Bogom, Tom," je rekla in jokala. "Ne pozabi me in jaz ne bom nikoli pozabila na prisego, ki sem ti jo dala." Nato je oče prijel Lilijo za roko in jo odpeljal. Tudi jaz sem odšel — žalosten, vendar ne ravno nezadovoljen. Sedaj sem se namreč zavedal, čeprav sem si bil nakopal jezo njenega očeta, da sem si tudi pridobil neomajno ljubezen njegove hčere; ljubezen pa traja dalje kot jeza in doseže končno svojo voljo prej ali slej. Ko sem hodil nekoliko časa, sem se spomnil Šapnca, na katerega sem bil docela pozabil spričo ljubezni in boja; obrnil sem se, da bi ga poiskal in zvlekel do klade za zločince; z veseljem bi bil storil to in bil vesel, da sem našel koga, nad katerim bi se znesel zavoljo prizadetih mi krivic. Ko pa sem dospel do kraja, kjer sem ga bil pustil, sem spoznal, da mu je bila usoda mila s pomočjo nekega bedaka. Španca namreč ni bilo nikjer, pač pa je na istem kraju stal vaški bebec, Billy Minns po imenu, ki je debelo zijal v drevo, kjer je bil tujec privezan, in kazal srebrnjak v roki. TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva*— Trgovci r. Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo. preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 5 / p^C>00000OCX>0-000<>00^^"00<><><>000-0<»0000000^ j PISANO POLJE _ ? ^ Trunk ^oo' ti en dan ne vzdržijo v teh r pistovskih nebesih, ' razen postanejo tudi po duhu trap' sti, pa bi morali res iz s™ rdeče kože skočiti, za kar ni upa, in bodo še čakali na meljska rdeča nebesa v ^ trat1 ni in cedili sline po — stovskih nebesih. * * * Karakteristika Hrvatov. Znano je, da so Hrvatje ^ občutljivi, ako jim kaka rakteristika ne ugaja. Iz nekega potniškega^ povzamem: "Se pridružijo vatje, katerih je dosti na P niku. Pa so debate. ' dva e^ 0 opis* Med Hrvati dobiš ma: skrajne radikalce in _ ^ ne šoviniste. Od zadnjih Je ka Hrvatica zelo tipična. vi, da ona ne bo nikdar< nobeno ceno Jugoslovan "Ja sam Hrvatica go. To hell with ka!" se je odrezala in - ,j{ z nogo ob tla. . . Neki H^^ pa vse skupaj zabelil s s izjavo: "Ja ! ništa * Jagod* nišam H^ji sam Slovenac i nišam k sam rimo-katolik". Na drugem mestu Je . ^ njeno, da so neki izlet«1 6 mi razvadili/ zvite Pfll. fr ker denar kar razsipa0;.,;, tam: "Od izletnikov # tam le štirje. Bilo pa i® y go Hrvatov, premožni tincev menda iz Kalif01'1! Jcj' so se vedli kakor pravih | assi. . ." j(tf Ako Hrvatje za to k* ji ristiko izvejo, bo deba ^ večkaj. Ne bo vse tako,„e ume in posamezni P0-1® |et£l značijo vsega naroda. . jjf sem pa med silno bogati vati na izredno siromasl kvico. -o— REKORDNI ŽELODEC DEGA BOSANCA M V Sarajevu je dosege1, y ni Bosanec Vlado Savic ,„>< rekord. V gostilni M«^' so ga postregli s 24 1 ^ i« kruha po četrt kilogr^.; dvema hleboma po en K1 pjli torej skupaj 8 kg kruh<^ ^ so mu pa še 1 kg peče^jj^ sa. Od 9. do 11. ure je vse to pojedel in 2 kg kaše. Jedel je ^ t"' katero sta mu dva trg0^.^ d di izplačala. Fant je i^1.^ fi' se je samo trikrat v svoJ $ ljenju najedel, in ficer ;er v Ilidži, kjer je toliko P^P da je šel nato peš v šele tam postal zoP Drugič v vojni, ko .ie hi*ane za 25 vojakov, jič zdaj v Sarajevu. MORILEC ODKLA SMRTNO KAZEn / V Švici je te dni neP p lec lahko sam odlogi ^ j ali naj ga obsodijo na ^ na dosmrtno ječo. mogoče radi tega, ker • teri švicarski kantoni _ ^ i kazen odpravili, drug' Morilec, curiški meščaj^^ moril na ozemlju ^ tf Schwyza mlado dekle- m razumljivih razlogov 3 ^ nil, da bi ga sodili v efi> tonu, kjer je smrtnft y .....<3^;ti