POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S Primorski SOBOTA, 27. OKTOBRA 2007 Št. 254 (19.037) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,S0€(191,71 SIT) Človek spet ni ugriznil psa SandorTence Stari novinarski rek pravi, da ni novica, ko pes ugrizne človeka, temveč obratno. Večkrat je za novinarje lažje pisati o prepirih in sporih kot o dogovarjanju, združevanju in o pobudi, »kjer se nič ne zgodi«. Včerajšnji ljubljanski kongres Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) je potekal zelo normalno in brez pretresov, v duhu dialoga, na katerem sloni celotno delovanje te organizacije. To pa se ni rodilo iz niča, temveč je sad potrpežljivega dela krovnih organizacij štirih slovenskih manjšin, ki so premostile medsebojno nepoznavanje in tudi stare predsodke. Slovenci v Italiji smo glede tega precej na boljšem kot Slovenci v Avstriji, Slomak pa ne živi na razlikah, temveč na združevanju, kar mu danes priznavajo vsi v Sloveniji. Tudi tisti, ki so bili do njegovega nastajanja ravnodušni ali pa celo sovražno razpoloženi. Tudi ko stvari potekajo dobro, je treba izkoristiti možnosti, da dosežemo še več. Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij se v Rimu in v Ljubljani že predstavljata kot ena sama enota. Nista sicer dvojnik, imata pa mnogo skupnega, začenši s skupnim koordinacijskim telesom. Ne bi veljalo zato razmisliti o dodatnem kvalitetnem skoku v njunih odnosih? Manjšine so po naravi nagnjene k samoobrambi, ki pa ne pelje nikamor, če ni skupne razvojne vizije, ki nam (še) manjka. Kot je že pred časom ugotavljal pokojni Darko Bratina, ki ga pogrešamo vsakič, ko govorimo o združevanju in o razvojnih perspektivah naše skupnosti. ljubljana - Po treh letih obstoja prvi kongres Slovenske manjšinske koordinacije Dobro razpoloženje zaradi opravljenega dela V razpravi opozorili tudi na probleme manjšine, ki jih ne manjka gorica-noVa gorica - SSG in SNG združujeta moči ob meji S skupnim abonmajem Goriškemu prostoru ponujata vsebinsko bogato sezono - SSG odprlo urad v Gorici GORICA - Slovensko stalno gledališče in novogoriško Slovensko narodno gledališče odpirata abonentom v Gorici novo obdobje. Na osnovi dolgo- letnih izkušenj sta namreč gledališki hiši dozoreli prepričanje, da je dokončno potrebna združitev moči pri osmišlja-nju gledališke ponudbe znotraj obmej- nega prostora. Zato sta SSG in SNG oblikovali skupno gledališko sezono, SSG pa je v Gorici odprlo tudi lasten urad. Na 17. strani dolina - Včeraj srečanje šol iz Italije in Slovenije Simbolično podrli mejo Pobudo je priredilo Didaktično ravnateljstvo Dolina v sodelovanju z dolinsko občino DOLINA - Kakih 250 učencev osnovnih oz. nižjih srednjih šol iz Italije in Slovenije se je včeraj dopoldne udeležilo srečanja Otroci brez meja, ki ga je v okviru čezmejnega projekta Ekonavade priredilo Didaktično ravnateljstvo Dolina v sodelovanju z dolinsko občinsko upravo ob bližnji odpravi meje spričo vstopa Slovenije v Schengensko območje. Otroci so s pohodom od Doline do Prebenega in do mej ne ga pre hoda pri So cer bu simbolično podrli mejo med Italijo in Slovenijo, ki bo odpravljena čez slaba dva me se ca. Na 7. strani italija Premiera Demokratske stranke MILAN - Danes se bo 2.853 izvoljenih delegatov v Milanu prvič zbralo na ustanovni skupščini Demokratske stranke. Po uvodnem pozdravu predsednika stranke in vlade Romana Prodija bo glavno besedo imel plebiscitarno izvoljeni voditelj nove stranke Walter Vel-troni. Povedati bo moral, kako si zamišlja Demokratsko stranko in njeno vlogo na italijanskem in širšem političnem prizorišču. Ne bo imel lahke naloge, saj je Prodijeva vlada že lep čas na robu krize, kar ne more trajati v nedogled. Na 15. strani LJUBLJANA - Na včerajšnjem prvem kongresu Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) je vladalo dobro razpoloženje. Ne samo zaradi dela, ki ga je ta organizacija opravila v treh letih obstoja, temveč predvsem zaradi njene povezovalne vloge med Slovenci v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški ter med njimi in Slovenijo. To je jasno pri šlo tu di iz uvod nih po se gov predsednika Slomaka Rudija Pavšiča, slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla in drugih. Sicer pa so v razpravi predstavniki manjšin opozorili tudi na probleme, ki jih seveda ne manj ka. Na 3. strani Priljubljeni kriški Oxis se poslavlja Na 11. strani V Trstu včeraj in danes simpozij Mare nostrum Na 8. strani V Miljah negativno o uplinjevalnikih na pobudo omizja levice Na 9. strani V Križu bodo asfaltirali ulice Na 10. strani Vladni predstavniki potrdili pomen podjetja Terpin ob 80-letnici obstoja Na 18. strani Od jutri zopet sončna ura B Danes ponoči bo začela ponovno veljati sončna ura. Ob 3. uri bo treba kazalce pomakniti za uro nazaj. 2 2 Sobota, 27. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Politiki naj delajo tisto, za kar so bili izvoljeni Boštjan Lajovic / Prav lahko se zgodi, da bo tudi tretji predsednik Slovenije zastopnik levih oziroma levosredinskih političnih nazorov, čeprav pri dr. Danilu Turku tovrstne opredelitve niso povsem enostavne in samoumevne. Predsedniške volitve 2007 v Sloveniji so postregle z vrsto presenečenj, ki nakazujejo, da je med volivci veliko nezadovoljstva in da pričakujejo spremembe. Čeprav sta se v drugi krog volitev prebila kandidata, ki sta se na vso moč trudila uvrstiti v politično sredino, je očitno, da je sredina, ki v Sloveniji pomeni predvsem neopredeljenost in izmikanje jasnim odgovorom, tokrat doživela poraz. Zmagovalec letošnjih predsedniških volitev je vsekakor nacionalist Zmago Jelinčič, ki je z mešanico šovinističnih, ksenofobnih, antiklerikal-nih in antidomobranskih stališč prepričal kar 188.512 volivcev, kar je skoraj 20 odstotkov tistih, ki so tokrat oddali glas. Številka je še toliko bolj zanimiva, če upoštevamo, da je med volivci do 30 let Jelinčič celo zmagal, v absolutnih številkah pa je na prvem mestu v volilnih enotah Maribor in Ptuj. Jelinčičev uspeh bi moral pomeniti alarm za politike vseh barv v Sloveniji, česar pa za zdaj nismo opazili. Bolj kot z njim, so se politiki ukvarjali z lastnim neuspehom, predvsem v taboru Lojzeta Peterleta, nespornega favorita in največjega poraženca teh volitev. Peterle je prepričal 279.104 volivce, rezultat mu bodo za malenkost popravili še glasovi iz tujine, a kljub te- mu ne bo presegel 30 odstotkov volivcev, kar je bistveno manj od napovedi in predvsem od pričakovanj Peterleta samega in tistih, ki so njegovo kandidaturo podpirali, to pa so vse tri pomladne stranke, ki zdaj vladajo. Kandidata levih opozicijskih strank, Danilo Türk in Mitja Gaspari, sta zbrala 48,67 odstotka glasov, kar je rezultat, ki zastavlja mnogo vprašanj, ključno pa je, ali se Slovenija obrača v levo? Odgovor seveda ni enostaven, saj je do parlamentarnih volitev še dobro leto dni, predsedniških volitev pa ni mogoče kar preslikati na strankarsko raven. Kljub temu je na dlani, da ima Janez Janša problem, ki mu povzroča vse več skrbi. Najbolj je to ilustriral kar sam, ko je na volilni večer prihitel v štab Lojzeta Peterleta in mu zagotovil vso pomoč in podporo v drugem krogu. Vse do takrat Janša namreč ni skrival nelagodja ob Peterletovi kandidaturi, podpora je bila zgolj vljudnostna in precej rezervirana. Zdaj, ko je Peterle v hudih težavah in bo po vsej verjetnosti izgubil v drugem krogu s Türkom, Janša ve, da gre za več kot simbolni boj. Türkova morebitna zmaga bi bila namreč predvsem zmagoslavje Boruta Pahorja, Janševega največjega tekmeca. Türk je ves čas po vrnitvi iz New Yorka čakal na ugodno politično priložnost, pogosto se ga je omenjalo v zvezi z marsikatero stranko, tudi Janševo, šele Pahor pa je bil tisti, ki ga je pridobil in v nekaj mesecih iz njega naredil (skoraj) predsednika republike. Kandidati, ki jih je podpiral Janša, so pogoreli že na župan- skih volitvah, zdaj bo tako, kot kaže, tu di pri pred sed niš kih, to pa je slab obet za parlamentarne volitve. Ljudje ne volijo poražencev. Da stvari postajajo resne, dokazuje razlaga, ki jo je premier ponudil po volitvah, češ da je bila kampanja nekorektna. Neformalni centri moči naj bi namreč lansirali nekaj tem, ki so oblikovale širše ozračje v času kampanje in vplivale na rezultat. Šlo naj bi, tako premier Janša, za novinarsko peticijo proti cenzuri in pa razveljavitev obsodbe škofa Rožmana. Ko politiki namesto stvarne analize vzrokov in posledic začnejo uporabljati teorijo zarote, stvari niso več le resne, pač pa tudi zaskrbljujoče. Če so namreč v Sloveniji še vedno vsemogočni centri moči, ki lahko najprej dolga leta ovirajo razveljavitev sodbe škofu Rožmanu, potem pa nenadoma dosežejo razveljavitev in javno objavo ravno v času kampanje, potem je na mestu vprašanje, s čigavim privoljenjem je pravzaprav na oblasti sedanja vlada? In kdo pravzaprav vlada v Sloveniji? Legalno in legitimno izvoljena vlada Janeza Janše ali nekakšni neformalni centri moči? V dobro slovenske politike in države bi bilo, da politiki čim prej začnejo delati tisto, za kar so bili izvoljeni, torej skrbeti za javno korist. Iskanje zarot in namišljenih ozadij, namesto analize lastnih napak, je namreč voda na mlin politikom Jelinčičevega kova. Če bo šlo tako naprej, se lahko zgodi, da bo mo ob ime nu če tr te ga pred -sednika Slovenije mnogi zardevali. ljubljana - Okrogla miza o slovenščini v dokumentih RS Toporišič in Dular poudarila pomen ohranitve knjižnega jezika LJUBLJANA - Pomen Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko, ki ga je slovenski državni zbor sprejel letos maja, je bila osrednja tema okrogle mize Slovenščina v strateških in drugih dokumentih RS. Namen okrogle mize, na kateri so sodelovali tudi akademik Jože Toporišič, poslanka SD Majda Potrata in vodja sektorja za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo Janez Dular, je bil preveriti stanje in aktualne teme sodobnega slovenskega jezika. Potrata je poudarila, da moramo resolucijo spoštovati in jo tudi dosledno izvajati. Učinkovitost resolucije, kije bila sprejeta za obdobje od leta 2007 do leta 2011, bo jasna šele čez nekaj let, saj bo vidna predvsem po posebnih postavkah, ki jih bodo načrtovani predlogi našli v proračunu, je še dejala Potrata. Dular je ocenil, da je resolucija vsebinsko zaokrožena in dobra. Njeno izvajanje, predvsem tistih nalog, ki so finančno ovrednotene, je vezano na proračun za letošnje leto, zato sredstev za to še ni bilo zagotovljenih, je dejal. V letu 2008 se bodo naloge resolucije začele izvajati bolj konkretno, nekate- PISMA UREDNIŠTVU Priznanje Brunu Bogatcu V nedeljskem dnevniku (21. 10. 07) sem zasledila članek na športni strani o priznanju jadralcu Brunu Bogatcu. Po prvotnem navdušenju in zadoščenju za Bruna Bogatca, ki ga cenim kot izvrstnega strokovnjaka v jadralnih veščinah, je moje navdušenje nekoliko splahnelo, v kolikor je navedena v članku neprijetna netočnost v omembi letnice 1977 kot začetka Bogatčevega delovanja pri TPK SIRENA. Zelo mi je žal, a ne morem mimo dejstva, da ne bi na to opozorila. V utemeljitev navedem sledeče: TPK Sirena so na novo ustanovili decembra leta 1976, v začetku 1977 sem podpisana postala članica in od leta 1978 bila neprekinjeno do leta 1987 v odboru. Bruno Bogatec je postal član leta 1980 in od takrat začel z aktivnim delovanjem ter z vsem kar je sledilo pri TPK Sirena. Toliko v vednost, predvsem pa zato, ker v letih 1977, '78 in '79 so dru- Mlfi gi »orali ledino« in uvajali mladino v jadralne veščine. Od takratnih navdušencev - trenerjev, na žalost iz različnih razlogov, ni ostal nihče, ki bi neprekinjeno vodil naše jadralce do današnjih dni. Vsekakor vsa čast Brunu Bo-gatcu za njegovo prizadevnost in vztrajnost pri razvijanju jadralnega športa. Hvala za pozornost in prisrčen pomorski pozdrav. Majda Pertot Gerdol Pripis uredništva: Kar zadeva navedbe letnic v članku, smo samo navedli podatke iz obrazložitve priznanja, ki nam jo je posredovalo združenje Asseuropa, ki nagrado podeljuje (Ur.) ra ministrstva pa že imajo pripravljene predloge za posebno novo postavko v proračunu, ki bo zagotavljala izvajanje resolucije, je dodal Dular. V sodobnem svetu je toliko novosti v jezikovnem in političnem razvoju, da nekatere starejše klasične metode ohranjanja jezika odpovedujejo, pravi Dular. Po njegovih besedah so spremembe v družbi tako hitre in dramatične, da se je treba nanje tudi hitro odzivati in imeti neko strategijo za ohranjanje jezika. Pretok oseb, blaga in znanja v Evropi in po vsem sve tu po me ni ve lik pre tres tu -di na jezikovnem področju, je dejal Dular. Ob tem je dodal, da si moramo prizadevati uporabljati in ohraniti svoj knjižni jezik, saj je po njegovem mnenju "tista jezikovna skupnost, ki ne zna ubraniti svojega jezika, izgubljena". Toporišič je poudaril, daje potrebno obvladati svoj knjižni jezik in da "ne smemo popuščati pod pritiski, ki so po-tujčevalni". Meni, daje to poseben problem "malih jezikov" kot je slovenščina. Pri tem poziva vlado, da nekako opozori tiste, ki v javnem življenju namenoma ne uporabljajo knjižne slovenščine. Nad uporabo slovenskega jezika v javnosti je sicer Toporišič kritičen, saj po njegovem mnenju v Sloveniji knjižni jezik zapostavljamo. Dejal je, da premalo dajemo na državljansko vzgojo. "Knjižni jezik se bo potrebno naučiti uporabljati, si zanj prizadevati, obenem pa vzpodbujati pokrajinskost, saj je to edina pot, da ohranimo slovenščino", je še poudaril. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Živeti v družbi Človek je družbeno bitje. Zdi se, kakor da bi se tega zavedeli še prav posebej v zadnjem času, ko se šolski pouk loteva tudi družbenih veščin in njihovega razvoja. Teh veščin se človek uči vse od rojstva. Najprej v ožji, kasneje pa v čedalje širši meri se mora otrok, mladostnik, odrasel človek soočati tudi s čustvi, željami in potrebami drugih v skupnosti. To, kako razčiščuješ svoj odnos z drugimi ljudmi, kako rešuješ z njimi skupaj probleme, je za otroka prav tako pomembno kot učenje branja, pisanja in računanja. Ob otrokovi rasti dozorevajo, poleg ostalih sposobnosti, tudi sposobnost čustvovanja - njegov emocionalni svet se utrjuje in poglablja predvsem ob malih in večjih izkušnjah. Tako lahko spozna sočutje, tolažbo, skupno veselje, skupno reševanje težav, še posebej, če ima malček brate in sestre, s katerimi deli svoje žalostne in vesele občutke in hkrati primerja, kako se nanje odzivajo oni sami. Včasih se na tak način nauči tudi kompromisov. Nič več ne zahteva nekaj samo zase, pač pa zna to deliti z drugimi. To je možno le takrat, ko ga izkušnja izuči, da mora svoje zahteve, želje in potrebe nekoliko omejiti, jih podrediti zahtevam, željam in potrebam drugih. Ko vzgajamo otroka tako, kakor če bi bil edino središče vsega zanimanja, si ustvarimo problem, pa tudi njemu ne delamo usluge. Družbeno nagnjenost opazimo pri otroku že takrat, ko nam ponudi svojo najljubšo igračo, če vidi, da smo žalostni. Človek potrebuje stik z drugim bitjem, išče sebi prijetno družbo, želi nekomu ali nekam pripadati in hrepeni po potrditvi tega, kar počne. Nekateri izvedenci menijo, da imamo v sebi že genetsko zasnovo za empatijo. Italijanski nevrolog Vittorio Gallese razpravlja o odkritju »zrcalnih nevronov« v možganih ter ugotavlja, da imajo ti večji potencial kot le navadne sive celice: saj postanejo aktivni tudi takrat ko neko obnašanje opazimo pri drugih in ne le, kadar sami tisto mislimo ali počenjamo. Ti nevroni naj bi vzbujali občutke ljubezni, sočutja, sovraštva, nasilja in podobnega in bili pomemben element pri socialnih stikih, komunikaciji in govoru. Vse se seveda ne razvija avtomatično, predvsem pa se avtomatično ne ohranja ravan tistega, kar se je človek naučil. Neuporabljeno veščino lahko pozabiš. Ko otrok odrašča, potrebuje poleg učenja še prijazen nasmeh: če se mama rada smeje, se bo tudi otrok navzel tega načina odzivanja. Koristno je, da čim bolj pogosto uporabljajo smeh tudi ostali družinski člani. Otroci hkrati potrebujejo tudi odgovor na pokaza-na čustva - tako imenovani feedback. Če je otrok siten, ker je truden, ni dovolj, da ga tlačimo v posteljico, pač pa je prav, da mu povemo: »Sedaj si utrujen in prepirljiv, čisto za malo časa boš legel in si odpočil... « ali nekaj podobnega, kar bo dalo otroku vedeti, kaj si mislimo, kako čutimo in zakaj nekaj počenjamo. To je pravzaprav družbena komunikacija ali dialog na začetni stopnji. Če želimo, da bo naš otrok zrasel v družabno bitje, mu moramo omogočiti, da se bo od vsega začetka priučil kulturnega načina življenja, da bo sposoben sprejemati zakone in norme, ki tak način urejajo. Brez jasnih navodil (in preverjanja, da je otrok prav razumel) pa to ne gre. Empatija -sposobnost deljenja in razumevanja čustev drugih - je torej na nek način prirojena, vendar brez nenehne vaje in učenja, ter jasnih stališč, ni obstojna. Otroci se največ naučijo s pomočjo dobrih vzornikov. Ti pa so predvsem starši. Če doma ni prepirov, če se spori rešujejo mirno, če v družini sprejemamo tudi ra- zlično mnenje, če ne žalimo ali ne zasmehujemo drugih, se bo tudi otrok priučil takega načina obnašanja. Sčasoma mama in očka nista dovolj in otrok potrebuje vrstnike. Odrasli naj igre nadzorujejo, vendar naj se ne vtikajo v vsak najmanjši spor. Otroci pogosto najbolje rešijo spore sami. Otrok bo pograbil vrstniku igračo, od njega bo dobil odziv nestrin-janja in jo bo moral vrniti; hkrati pa je potreben tolažilne besede odraslega - »Sedaj ima igračko Igor, kmalu pa se boš z jo igral tudi ti.« Drugič bo verjetno že nekoliko izbiral primeren način za doseganje želene igračke. Vsak otrok se razvija po lastnih ritmih. Nekateri počasneje, drugi hitreje. Prav tako se postopoma in v različno dolgem obdobju razvijajo družbene sposobnosti. Po prvem letu ali po letu in pol starosti otrok že zna mami ali očku prinesti žogico, če ga vprašajo zanjo. Ljubek je, kadar z upogibanjem prstkov pozdravlja, ko je na to opozorjen. Ob večjih otrocih se igra, vendar še zmerom sam, čeprav že pogleduje, kaj počenjajo drugi. V naslednjih šestih mesecih se včasih že začenja približevati igri drugih otrok. Ko je star dve leti, ali nekaj več, spozna sebe v zrcalu, ve da je to on sam. Počasi začenja uporabljati besedo jaz, namesto svojega imena. Na igrišču ali v igralnici si včasih »sposodi« igračko svojega vrstnika. Začenja prisedati k družbi vrstnikov in se z njimi tudi prepira za posest. Sporov še ne zna reševati in še vedno potrebuje za njihovo reševanje mamo ali očka. Ko stopa v vrtec, spozna že prvega prijatelja in naveže z njim posebne stike. Veliko že dela sam. Sam je, skuša se sam obleči, obuti in podobno. Zelo rad pomaga mami pri pospravljanju, kuhanju in sploh pri skupnih opravilih. Z vrstniki se najraje mudi pri igri vlog: »na mamo in očka« in podobno. Po tretjem letu starosti začenja razumevati, kaj mu pripada, in se ne mara ločiti od svojih reči. Takrat tudi že zna povedati, da je deklica oziroma deček. Tudi zna že poklicati pomoč, če je je potreben. »Mama, papir!« vpije iz stranišča. Do svojega četrtega leta se prej ali slej nauči igrati v majhni skupini otrok. Takrat najraje zahteva: »To bom sam naredil!« Potreben je pohvale, in jo pričakuje, ko nekaj naredi prav. Od četrtega do petega leta se nauči besedice hvala, pa tudi pozdravljanja in odzdravljanja. Spozna, da tudi druge otroke zaboli, če jih kdo udari s kegljem po glavi. Sam se začne braniti, tudi besedno. Ker prepoznava čustva drugih, zna tudi potolažiti prijatelja, če je ta žalosten. Takrat tudi dojame, da drugi ne morejo vedeti za vse tisto, kar je sam doživel. Ko se bliža starost za všolanje, po petem in vse do šestega leta, že zna pravilno poimenovati čustva: jezo, ljubezen, žalost, veselje... Takrat se tudi zave, da pri prepiru niso nujno in vedno krivi drugi. Tako počasi spozna pomen in uporabo besede »oprosti«. Postaja sposoben razpravljati o svojih željah in zahtevah. Vendar še ni dovolj pripravljen, da bi vsako prepoved jemal z lahkoto in brez godrnjanja. Ljudje smo si različni, otroci so si različni. Pri vseh razvoj ne gre po pravilih. Lahko pa pri vseh opazimo v večji ali manjši meri zgoraj opisano obnašanje in dojemanje. Starši, ki si vzamejo dovolj časa za opažanje in spoznavanje svojega otroka, bodo prav gotovo najboljši »korektorji« navad in usmerjevalci družbenih veščin svojega otroka. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 27. oktobra 2007 3 ljubljana - Prvi kongres Slovenske manjšinske koordinacije Zadovoljstvo zaradi vloge, ki jo je Slomak odigral v treh letih obstoja Važno predvsem povezovanje med Slovenci v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški ter med njimi in Slovenijo LJUBLJANA - Na včerajšnjem prvem kongresu Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) je vladalo dobro razpoloženje. Ne samo zaradi dela, ki ga je ta organizacija opravila v treh letih obstoja, temveč predvsem zaradi njene povezovalne vloge med Slovenci v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški ter med njimi in Slovenijo. Zadoščenje, ki sta ga izrazila predsednik Rudi Pavšič in slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, je torej povsem na mestu, čeprav to zdaleč ni bil kongres samo-zadovoljstva v stilu, kaj vse smo naredili. Pavšič sicer veliko pričakuje od bližnjih padcev schengenskih mej in predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Meje so se pri nas sicer vedno premikale, ljudje pa so ostali na svoji zemlji, je dejal. Sobivanje z drugimi ne pomeni šibitve narodne identitete, pri čemer je predsednik Slomaka kot konstitutivni element identitete omenil slovenski jezik. Šibkost slovenskega jezika je odraz nečesa negativnega, tudi preteklih krivic. Slovenija je po Pavšiče-vem mnenju veliko naredila za Slovence v sosednjih državah, ni pa še točno opredelila svoje strateške politike do območij, ki ne bodo več mejna. Omenil je ustanavljanje pokrajin, o katerih je Slomak zavzel stališče, Ljubljana pa ga doslej ni upoštevala. Pavšič se je navezal tudi na situacijo v naši manjšini. Proces premoščanja starih razlik poteka dobro in pospešeno, manjka pa še skupna razvojna strategija, »tako da je treba pohiteti, ker nas vlak razvoja ne bo čakal v nedogled«. Po besedah predsednika Slomaka in Slovenske kulturno-gospo-darske zveze se Slovenci v Italiji včasih obnašamo, kot da bi še živeli v prejšnjem stoletju, drugim pa očitamo, da so nazadnja-ki in da gledajo nazaj namesto naprej. Rupel je pozitivni politični moment, ki ga doživlja naša manjšina, povezal s štirimi dejavniki. Dobri odnosi na relaciji Ita-lija-FJK-Slovenija, dobri odnosi med manjšino in italijanskimi institucijami, urejeni odnosi znotraj manjšine in dobri odnosi med Slovenci v Italiji in Italijani v Istri. Drugačna je situacija v Avstriji, kjer pozitivno reševanje manjšinskega vprašanja otežujejo tudi različna gledanja med Slovenci na Koroškem. Slomaku je Rupel čestital tudi za novo vzdušje, ki gaje ta organizacija prinesla na relaciji manjšine-Slovenija. Predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Janez Kramberger je izpostavil odnose med SKGZ in SSO, ki so zelo dobri tudi potem, ko je bil na krmilo SSO izvoljen Drago Štoka. Urejeni odnosi med krovnima organizacijama Slovencev v Italiji bi lahko bili zgled za Slovence na Koroškem. Kramberger je zadovoljen z izvajanjem zakona za Slovence po svetu in v zamejstvu, čeprav Slomak nad njim na začetku ni bil ravno navdušen, državni zbor pa je njegove predloge upošteval, čeprav ne vseh. Slomak je malo leporečil in dosti delal, je prepričan Zorko Pelikan, vodja vladnega Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu. Pohvalil je našo manjšino, ki se je dobro vključila v čezmejne evropske projekte, v katere se sedaj počasi vključujejo tudi Slovenci v Avstriji in na Madžarskem. Podobne spodbudne misli o Slomaku so izrekli tudi predstavniki slovenskega in evropskega parlamenta, ki so se zbrali na kongresu na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa. Sandor Tence razprava - Kritičen poseg predsednika SSG Borisa Kureta glede financiranja gledališča Predstavniki posameznih organizacij predstavili položaj manjšine v štirih državah LJUBLJANA - »To, kar nam ni uspelo dobiti pod močno in vplivno Jugoslavijo, smo uspeli doseči v času samostojne Slovenije.« S temi »močnimi« besedami je predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka začel svoj poseg na kongresu Slomaka, pri čemer je kot pridobitve v korist naši manjšini imel v mislih državne in deželne zakone ter zakon, ki ureja odnose med manjšinami in Slovenijo. Štoka je vsekakor prepričan, da smo Slovenci v Italiji dobro zaščiteni kot posamezniki, a ne kot skupnost. Zato bo od posameznikov odvisno izvajanje teh zakonov. Štoka je zadovoljen z nedavno odobrenim deželnim zakonom, razen členov, ki zadevajo Rezijo in Benečijo. »Ko sem postal predsednik SSO, so nekateri napovedovali preobrat v odnosih med SSO in SKGZ. Mislili so, da se bova z Rudijem Pavšičem vsak dan prepirala. Nič od tega se ni zgodilo. Odnosi med krovnima so zelo dobri, za kar nosi zaslugo tudi povezovalna vloga Slomaka,« je na kongresu povedal Štoka. Nekaj zelo kritičnih besed je izrekel predsednik Slovenskega stalnega gledališča Boris Kuret. Predstavil je vlogo SSG v slovenskem prostoru in pojasnil, da je teater lani od Slovenije dobil 150 tisoč evrov, kar je približno 8 odstotkov njegovega letnega proračuna. »Za igralce, ki prihajajo iz Slovenije, smo lani potrošili 230 tisoč evrov, kar pomeni, da SSG pomaga matici,« je slikovito dejal Kuret. Po njegovem bi moralo gledališče preiti pod okrilje slovenskega ministrstva za kulturo in ostati v delokrogu vladnega Urada za Slovencev v zamejstvu. Njegov vodja Zorko Pelikan je bil vse prej kot zadovoljen s Kuretovimi besedami. Pomoč, ki jo SSG redno dobiva iz Slovenije, se ni nič zmanjšala, glede izplačevanja teh prispevkov pa velja praksa, da se s tem ukvarja vladni urad in ne ministrstvo za kulturo. Pelikan je izrazil upanje, da bo glede tega čimprej prišlo do razčiščevalnega sestanka s Kuretom in vodstvom gledališča. V debati, ki jo je vodil tajnik Slomaka Jure Ku-fersin, se je oglasil tudi ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor Komel, kije izpostavil vlogo manjšin pri čezmejnem evropskem povezovanju. Karel Smolle (Narodni svet koroških Slovencev) je bil kritičen do slovenske politike do Avstrije in je napovedal, da bodo Slovenci na Koroškem glasno odprli (v bistvu internacionalizirali) slovensko vprašanje med predsedovanjem Slovenije EU. Ljubljana se v odnosih do Dunaja žal ne poslužuje mednarodnopravnih inštrumentov, pri čemer bi se morala zgledovati po Avstriji in njeni pokončni drži do Južne Tirolske. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm pa je rekel, da je treba gledati tudi na pozitivne vidike slovenske stvarnosti na Koroškem, kjer se iz dneva v dan veča zanimanje za dvojezični šolski pouk in kjer se v korist manjšine izkoriščajo prednosti Slovenije v EU. Susanne Weitlaner (Društvo člen 7 z avstrijske Štajerske) je povedala, da se na Štajer- skem danes uči slovenščine okoli 250 otrok, kar je gotovo spodbudno. Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc pa je povedal, da tamkajšnjim Slovencem škodijo neurejeni odnosi med Zagrebom in Ljubljano. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok, ki je tudi podpredsednik Slomaka, pa je govoril predvsem o neuresničenih pričakovanjih porabskih Slovencev. Kljub letnim zasedanjem dvostranske mešane komisije med državama je namreč položaj madžarske manjšine v Sloveniji neprimerljivo boljši kot položaj Slovencev na Madžarskem, je dejal. S.T. Prvi kongres Slomaka je minil v znamenju upravičenega zadovoljstva zaradi vloge, ki si jo je ta organizacija pridobila. To je v svojem posegu poudaril tudi minister Dimitrij Rupel bobo juti/i odprto 15:30>19:3 4 Sobota, 27. oktobra 2007 GOSPODARSTVO / trst - Srečanje Boniciollija s predstavniki European Warehoukeepers Federation V tržaškem pristanišču promet s kavo vse važnejši Letno gre skozi pristanišče nad 100 tisoč ton kave inb kavnih proizvodov TRST - Predsednik Tržaške pristaniške oblasti Claudio Bonici-olli se je včeraj srečal s predstavniki evropske zveze European Ware-houskeepers Federation, ki se ukvarja s kavo. Do srečanja je prišlo v okviru letnega zasedanja te zveze, ki je le tos iz bra la Trst kot pri zo ri šče svojega kongresa. Izbira Trsta ni bila slučajna, saj je Trst po ko li či ni dru go pri sta ni šče na svetu za predajo kave (vrste robusta) po londonski pogodbi Liffe. V Trstu imata tudi svoj sedež dve najpomembnejši podjetji, ki za Liffe skladiščita kavo. To sta Romani in Pacorini. Poleg tega je newyorška borza kave za dobave na določen čas, kjer so do letošnjega avgusta obravnavali samo kavo vrste arabica, od 28. septembra dalje na borzni trg uvedla tudi kavo vrste robusta, tržaško pristanišče pa je kot edino italijansko pristanišče vključili v seznam petih evropskih pristanišč, katerim je priznan status pristanišča za odpremo kave. V zadnjih desetih letih je v tržaško pristanišče letno v povprečju prišlo nad 100 tisoč ton kave, še posebej pa narašča promet s kavo vrste robusta iz Indije. Tu di za le toš nje le to v Pri sta ni -šču Trst predvidevajo, da se bo ta trend nadaljeval, saj so v prvih šestih Srečanje predsednika Tržaške pristaniške oblasti Boniciollija (prvi z leve) s predstavniki evropske zveze European Warehouskeepers Federation mesecih letos pretovorili več kot 50 tisoč ton kave. Kar zadeva surovo kavo v vrečah, so lani v pristaniških skladiščih skupno skaldiščili več kot milijon in pol vreč kave. Kot so še sporočili iz Tržaške pristaniške oblasti, promet s kavo in potrebna skladiščna dejavnost pozitivno vplivata na raven zaposlovanja v pristanišču, kar ima za posledico, da se j e v zadnjem času precej pove ča la povr ši na, ki je na me nje na za to dejavnost, za katero je namenjenih 107 tisoč kvadratnih metrov prista ni ških povr šin. okusi krasa - V sredo na Opčinah Predstavitev kotička tipičnega proizvoda koper - Najprej na koprski strani Začela se bo gradnja hitre ceste Koper - Izola KOPER - Slovensko ministrstvo za okolje in prostor je včeraj izdalo delno gradbeno dovoljenje za začetek gradnje hitre ceste Koper - Izola, s katerim je omogočilo uvedbo izvajalcev v delo in začetek gradnje na koprski strani. Izvajalec bo z gradbenimi deli začel že v prvih dneh novembra, so sporočili iz Darsa. Medtem, ko bodo izvajalci del na koprski strani hitre ceste z gradnjo začeli že v prihodnjih dneh, pa Dars za začetek gradnje hitre ceste tudi na izolski strani še pričakuje gradbeno dovoljenje, ki ga bo okoljsko ministrstvo izdalo po pridobitvi soglasja Mestne občine Izola k elaboratu organizacije gradbišča in potrditvi popisa obstoječih lokalnih cest in javnih poti, ki bodo prizadete zaradi gradnje hitre ceste. Za začetek gradnje predora Markovec pa mora Dars še zaklju- čiti postopek javnega naročanja, pri katerem strokovna komisija za oddajo del trenutno analizira, vrednoti in ocenjuje vse tri prejete ponudbe, ter pridobiti potrebna dovoljenja. 3,1 kilometra hitre ceste Koper - Izola, vključno s priključkoma Seme-dela in Izola ter prestavitvami lokalnih cest, bodo gradila podjetja SCT, Primorje Ajdovščina, Kraški zidar Sežana in CPK Koper, združena po sporazumu o skupnem nastopu. Objekte na hitri cesti (štiri podhode, tri podvoze, en nadhod, tri nadvoze in tri mostove) pa bodo gradili SCT, Primorje Ajdovščina in Kraški Zidar. Pogodbeni rok za dokončanje del znaša za predor 32 mesecev od uvedbe izvajalca v delo, za preostala dela pa 36 mesecev od uvedbe v delo, so v sporočilu za javnost še zapisali na Darsu. (STA) podjetja - Prevzemi Petrol zvišal ponudbo za Istrabenz TRST - V okviru letošnjih Okusov Krasa pripravlja Slovensko deželno gospodarsko združenje v sredo, 31. oko-tbra, ob 19. uri v Kavarni Vatta na Opčinah predstavitev promocije lokalnih tipičnih proizvodov, ki se odvija v trgovinah jestvin in pekarn. Pod nazivom Kotiček tipičnega proizvoda se bodo predstavile trgovine jestvin Despar Slavec z Opčin in Padrič, Self Service Katja Opčine, Jestvine Kukanja Nabrežina in pekarne s Krasa Čok Opčine, Buka-vec in Starec Prosek, Leghissa Bruna Sesljan in seveda Kavarna Vatta . Ob tem je odveč, če poudarimo, da Okusi Krasa že potekajo v gostilnah in restavracijah, ki so se vključile v to pobudo. rganizatorji obiskovalce tudi pozivajo, da obiščejo gostinske lokale na Krasu tudi po končani akciji Okusov Krasa kot tudi, da se v trgovinah in pekarnah odločijo za nakup tipičnih proizvodov. Seznam z gostinskimi in trgovskimi obrati ter pekarnami, vse jedilnike in dogodke, najdete v priložnostnih brošurah in zgibankah, ki se delijo po gostilnah, hotelih, sedežih SDGZ in na spletnih straneh »www.tri-esteturismo.net« in »www.sdgz.it«. LJUBLJANA - Petrol je včeraj zvišal prevzemno ponudbo za Istrabenz s 100 na 110 evrov za delnico. Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod), ki imata v koprski družbi skupaj 28,23-odstotni lastniški delež, sta zvišano ponudbo sprejeli, a sta si pustili odprto možnost, da v primeru zvišanje ponudbe za njun delež sprejmeta ponudbo tistega ponudnika, ki bo ponudil najvišjo prodajno ceno. Ponudba Petrola se izteče 19. novembra. Petrol bo moral tako za skupaj 28,23-odstotni delež, ki ga imata Kad in Sod v Istrabenzu, odšteti 160,8 milijona evrov. Sod bo namreč za svoj 16,40-od-stotni delež v koprski družbi po ceni, ki jo ponuja Petrol, iztržil 93,5 milijona evrov, Kad pa za 11,81-odstotni delež Istra-benza 67,3 milijona evrov. Naložba v Istrabenzu za Kad in Sod ni strateška, zato je razumljivo, da jo bosta sklada ob dobri ponudbi dezinvesti-rala, je poudaril Vizjak. Ob tem je dodal, da bi rad videl, da iz kapitalske povezave med Pe tro lom in Is tra ben zom pri de do sodelovanja na energetskem področju, kar bi privedlo do boljše oskrbe z energenti v Sloveniji. Kot je še povedal, vidi glavnino sinergij te povezave predvsem na področju skupnega nastopa na trgih jugovzhodne Evrope. Spremenjena prevzemna ponudba Petrola se nanaša na 5.180.000 delnic Istra-benza, zmanjšano za 3222 delnic, ki jih ima Petrol že v lasti. Pridobil jih je leta 2002. Prevzemnik praga uspešnosti prevzemne ponudbe ni določil, ponudbo v imenu in za račun prevzemnika pa sicer daje borz-noposredniška družba Perspektiva. (STA) Evropska centralna banka 26.oktobra 2007 evro valute povprečni tečaj 26.10 25.10 ameriški dolar 1,4384 1,4309 japonski jen 164,50 163,64 kitajski juan 10,7845 10,7060 ruski rubel 35,5790 35,5030 danska krona 7,4549 7,4546 britanski funt 0,70100 0,69765 švedska krona 9,1800 9,2103 norveška krona 7,7095 7,7300 češka krona 26,962 27,114 švicarski frank 1,6732 1,6701 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 252,25 250,79 poljski zlot 3,6309 3,6275 kanadski dolar 1,3830 1,3785 avstralski dolar 1,5734 1,5813 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3541 3,3465 slovaška krona 33,291 33,270 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7021 0,7029 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 86,85 86,68 turška lira 1,7161 1,7121 hrvaška kuna 7,3449 7,3440 Zadružna Kraška banka 26. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar britanski funt 1,4556 0,7087 1,4257 0,6924 švicarski frank japonski jen 1,6984 168,6125 1,6570 160,3875 švedska krona 9,4359 8,9846 avstralski dolar 1,6179 1,5496 kanadski dolar 1,4085 1,3549 danska krona 7,6001 7,3138 norveška krona 7,9232 7,5367 madžarski florint 257,0597 244,5202 češka krona 27,7918 26,4361 slovaška krona 34,1017 32,4382 hrvaška kuna 7,5276 7,1604 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 26. oktobra 2007 _evro_ nakup prodaja 1,4588 1,4228 0,7098 7,566 1,4045 166,85 1,6962 7,819 9,330 1,5988 7,57 0,6923 7,380 1,3699 162,74 1,6544 7,626 9,101 1,5594 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 26. oktobra 2007 Indeks MIB 30: +0,55 delnica cena € var. % AEM 2,88 +0,70 ALLEANZA 9,385 -0,20 ATLANTIA 27,07 +1,65 BANCA ITALEASE 14,16 +2,65 BANCO POPOLARE 16,22 +1,03 BPMS 4,3275 +0,10 BPM 10,5 +1,36 EDISON 2,4375 -1,32 ENEL 8,22 +0,61 ENI 25,14 +1,29 FIAT 22,14 -0,76 FINMECCANICA 20,39 -0,20 FONDIARIA-SAI 32,95 +0,06 GENERALI 33,44 +1,39 IFIL 7,955 -1,30 INTESA 5,345 +1,19 LOTTOMATICA 24,43 -0,45 LUXOTTICA 23,39 -1,47 MEDIASET 7,115 +0,21 MEDIBANCA 16,15 +1,01 PARMALAT 2,5275 -0,77 PIRELLI 0,8825 -0,01 SAIPEM 30,47 +0,53 SNAM 4,4025 -0,24 STMICROELEC 11,95 -0,49 TELECOM ITA 2,1875 +2,08 TENARIS 18,18 +0,89 TERNA 2,7075 -0,24 UBI BANCA 18,63 +1,26 UNICREDITO 5,61 -0,48 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / SLOVENIJA Sobota, 27. oktobra 2007 5 evropska unija - Sklep neodvisne evalvacijske komisije Vse kandidatke za vstop v schengen izpolnile pogoje Dokončno odločitev bo sprejel Svet EU za pravosodje in notranje zadeve 6. in 7. decembra PRAGA - Neodvisna evalvacijska skupina je včeraj odločila, da so vse kandidatke za vstop v schengenski prostor izpolnile vse pogoje, tako glede fizičnega varovanja meje kot tudi za uporabo schengenskega informacijskega sistema, je po srečanju notranjih ministrov novih članic EU, ki so kandidatke, za STA povedal slovenski notranji minister Dra-gutin Mate. "Zdaj so tako odprta vrata za dokončno odločitev," je dejal Mate in pojasnil, da naj bi to po pričakovanjih sprejeli na zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve 6. in 7. decembra. Ta odločitev po besedah ministra kljub oceni evalvacijske skupine ne more biti sprejeta na zasedanju sveta za pravosodje in notranje zadeve 8. in 9. novembra. "Na tem srečanju bomo lahko le ugotovili in potrdili, da so sklepi schen-genske evalvacijske skupine nedvoumno potrdili, da vse države izpolnjujejo pogoje. Evropski parlament, ki bo zasedal od 12. do 15. novembra, želi namreč podati svoje mnenje o tem, zato so ministri dolžni počakati nanj," je pojasnil Mate. "Gre za tehnično vprašanje, za postopek znotraj EU," je dodal minister. Dokončen datum širitve schengenskega prostora naj bi bil tako sprejet na decembrskem zasedanju sveta za pravosodje in notranje zadeve in takrat bo dokončno potrjen datum odprave notranjih meja. Schengenska širitev naj bi se sicer po napovedih portugalskega predsedstva EU zgodila 21. in 22. decembra. Predsedstvo takrat načrtuje slovesno obeležitev širitve schengenskega prostora na devet novink, tudi Slovenijo. Decembra naj bi bil tako v teh državah odpravljen nadzor na kopenskih in morskih notranjih mejah EU, marca prihodnje leto pa tudi na zračnih. Ministri so se tudi strinjali, da so dosegli izjemne rezultate, saj so države poleg izpolnitve pogojev za vstop v schengenski prostor tudi povečale lastno varnost. V vseh devetih kandidatkah je bilo po besedah ministra Mateja skupno več kot šest milijonov vpogledov v schengenski informacijski sistem, od tega dva milijona v Sloveniji. Pri tem so v manj kot dveh mesecih izsledili več kot 5800 oseb, ukradenih vozil, dokumentov, registrskih tablic ali drugih stvari, ki so zabeleženi v schengenskem informacijskem sistemu. V Pragi so danes razpravljali tudi o slovesnosti ob širitvi schengenskega prostora na devet novih članic, ki jo načrtuje portugalsko predsedstvo unije, je za STA še pojasnil Mate. (STA) mediji - Tednik Mladina Mejni prehodi med Slovenijo in Italijo bodo čez manj kot dva meseca samo še spomin na stare čase ljubljana - Priporočila prometnih policistov Na cestah je potrebna previdnost vseh 365 dni v letu LJUBLJANA - Policijska uprava Ljubljana je ob bližajočih se praznikih in počitnicah pripravila novinarsko konferenco, na kateri sta vodja oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije PU Ljubljana Ivan Kapun in višji kriminalist v Sektorju kriminalistične policije PU Ljubljana Vinko Stojnšek predstavila preventivne nasvete voznikom, ostalim udeležencem v prometu in občanom. Kapun je dejal, da so bile povod za opozorilo na to problematiko v tem času slabe prometno-varnostne razmere v preteklem letu, ko so na območju PU Ljubljana v zadnjih treh mesecih beležili 17 smrtnih žrtev na cestah, od tega šest pešcev. Najpogostejši vzroki nesreč so bili nepravilni premik z vozilom, neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti, stran in smer vožnje in nepravilnosti pešcev. Največ udeležencev je umrlo zaradi neprilagojene hitrosti, pešci pa so bili poleg že omenjenih šestih smrtnih primerih udeleženi še v 102 prometnih nesrečah, je dejal. Ob tem je dodal še, da so bili pešci v kar 25 primerih tudi po- vzročitelji prometne nesreče. Dejal je še, da so med 1. in 22. oktobrom na območju PU Ljubljana izvedli delovno akcijo Bodi previden, s katero so poostrili nadzor in povečali preventivne aktivnosti, povezane s pešci. Ob tem je sporočil, da so nadzorovali 5.968 voznikov, kršiteljem izdali 2.297 plačilnih nalogov in na sodišče poslali 203 ob-dolžilne predloge. Pešcem, ki so kršili predpise, so izdali 201 plačilni nalog in napisali 71 obdolžilnih predlogov, obravnavali pa so tudi 66 voznikov, ki so ogrožali pešce, je dejal Kapun. Opozoril je še na zimske razmere na cestah in pozval voznike k uporabi zimske opreme na cestah med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta. Omenil je še odredbo o omejitvi prometa na cestah, s katero je v zimskih razmerah prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarno blago in za izredne prevoze. Pojasnil je, da se voznika, katerega vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme, kaz- nuje z globo 125 evrov, če pa je zaradi tega oviran ali onemogočen promet, pa z globo 417 evrov. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik se kaznuje za tak prekršek z globo najmanj 1252 evrov, če je zaradi tega oviran ali onemo-go čen pro met, pa z glo bo naj manj 4172 evrov, je dejal Kapun. Ob tem je poudaril, da pravilna oprema ni zadostni pogoj za varnost na cesti ter da je v zimskih razmerah zanašanje vozila veliko lažje preprečiti z razumno vožnjo, kot pa obvladati. Višji kriminalist v Sektorju kriminalistične policije PU Ljubljana Vinko Stojnšek je predstavil nekatere preventivne nasvete občanom ob bližajočih se šolskih počitnicah in praznikih. Dejal je, da zasebni prostori, stanovanja in poslovni prostori niso v času počitnic nič več ali manj ogroženi, vendar imajo storilci zaradi naše odsotnosti za pripravo in izbris sledi kaznivega dejanja več časa. Dodal pa je, da se število kaznivih dejanj v času jesenskih počitnic in prazničnih dni ne poveča. (STA) Tudi upokojenci se bodo novembra udeležili demonstracij LJUBLJANA - Na včerajšnji seji Upravnega odbora (UO) Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so obravnavali več točk dnevnega reda, med katerimi so napovedali tudi sodelovanje na demonstracijah, napovedanih za 17. november, katerim se bodo pridružili v boju za pravičnejšo državo. Podpredsednik UO Aldo Ter-navec je povedal, da jih od okoli pol milijona upokojencev 200.000 prejme manj kot 400 evrov pokojnine, več kot 80.000 upokojencev pa ne prejme niti 300 evrov na mesec. "Gre za protest proti kapitalu in ne za protest proti vladi," je še dodal Ternavec. Z udeležbo na demonstracijah želijo opozoriti na povečevanje revščine v Sloveniji, ki vključuje tudi upokojence. V koprskem pokrajinskem muzeju razstava za osnovne šole in vrtce KOPER - Pokrajinski muzej Koper je za otroke iz vrtcev in osnovnih šol pripravil gostujočo razstavo Poznosred-njeveška in renesančna keramika s področja Istre, ki jo je pripravil Arheološki muzej Istre iz Pulja. Razstavo so opremili z delovnimi listi, s pomočjo katerih bodo otroci igraje spoznavali bogato okrašeno in barvito posodje, nastalo pred petsto leti, lahko pa bodo poskusili tudi sami narisati svoje motive za njegovo krasitev. Razstava je na ogled do 10. novembra v Muzejski galeriji (Kidričeva 21) od torka do sobote med 10. in 18. uro. Vstop je prost. Za najavljene skupine pa v muzeju organizirajo otroške delavnice. Prihod otrok je treba najavite na tel. (003865) 66 33 577 (tajništvo) ali (003865) 66 33 588 (kustos pedagog). Primorski mozaik na TV Koper o burnem obdobju reformacije KOPER - V Primorskem mozaiku, ki bo po TV Koper na sporedu 31. oktobra ob 18.uri, bo na ogled prispevek o burnem obdobju reformacije, ki se je dotaknilo tudi Primorske. Postregel bo z odgovorom, kakšno sled je pustilo to gibanje na naših tleh. Ob 30-letni-ci obnovljene in razširjene koprske škofije bodo gostili pomožnega škofa Jurija Bizjaka, ki bo opisal zgodovinske mejnike in vlogo prvega škofa Janeza Jenka. Direktor družbe Turizem Kras bo opisal številne razvojne načrte; v rubriki »Občine pod lupo« pa bodo gostili idrijskega župana, ki bo komentiral mnenje domačinov o najbolj bolečih problemih občine. Spremembe v lastniški strukturi se nadaljujejo LJUBLJANA - Dosedanji predsednik nadzornega sveta Mladine Miha Štamcar je v tem tednu odstopil s svoje funkcije zaradi osebnih razlogov. Pri tem je včeraj za STA zavrnil namige, da je odstopil zaradi lastniškega vstopa goriške finančne družbe KB1909 v Mladino. Obenem je povedal, da je odgovorni urednik Mladine in predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž vstopil v lastniško strukturo Mladine, pri čemer pa ne ve, kolikšen delež naj bi kupil. "Delež je pa manjši, kot to v svojem poročilu navaja spletni portal Požare-port.si," je dodal Štamcar. Portal je zapisal, da je Repovž kupil 10 odstotkov Mladine za 200.000 evrov. Repovž za komentar ni bil dosegljiv. Štamcar je tudi zatrdil, daje po njegovem "zgodba z italijanskim invetitor-jem in vstopom Repovža v lastništvo Mladine čista", ob tem pa je tudi poudaril, da delnice Mladine ne nosijo nikakršnih dividend, saj je družba že nekaj časa v rdečih številkah. Ob tem je znova za- vrnil namige, da naj bi Mladina imela lani za 190.000 evrov izgube. "Ta je precej nižja, vendar trenutno ne vem, koliko je znašala," je poudaril nekdanji prvi mož nadzornikov Mladine. Na tem mestu ga je začasno zamenjal Branimir Štrukelj, ki je tudi predsednik sindikata vzgoje in izobraževanja. Spletni portal Požareport sicer poroča, da je Repovž kupil desetino Mladine za 200.000 evrov, nakup pa naj bi plačal z bančnim kreditom. Po informacijah, ki jih navaja omenjeni portal, naj bi za Repovževim vstopom v lastništvo tednika kapitalsko stala finančna družba KB1909 iz Gorice, v lasti Slovencev iz Italije, ki je že potrdila dokapitalizacijo Mladine, do 40-odstotnega lastniškega de le ža. Po informacijah Požareporta naj bi KB1909 do novembrske skupščine Mladine preko povezanih delničarjev (odgovornega urednika Repovža, direktorja Mladine Andreja Klemenca in drugih), že obvladovala blizu 80 odstotkov lastniškega deleža družbe Mladina. (STA) škofja loka - Občine našle investitorja Tavčarjev dvorec na Visokem bo oživel kot turistični kompleks ŠKOFJA LOKA - Občine solastnice dvorca na Visokem, kjer je pisatelj Ivan Tavčar ustvaril svoja najbolj znana dela, so kot kaže vendarle našle investitorja, kije pripravljen posestvo znova oživiti. Podjetje Hosting, s katerim so občine septembra sklenile pogodbo o revitalizaciji dvorca, namreč že pripravlja idejni program, v katerem vidi turistično prihodnost za nekdanjo Tavčarjevo posest. Zamisli je direktor podjetja Peter Vesenjak predstavil tudi na torkovi okrogli mizi o razvoju turizma v Poljanski dolini. Hosting, ki med drugim načrtuje tudi turistično-športni center na Koroškem, bo pri revitalizaciji skušal združiti kulturno dediščino s sodobnim turističnim kompleksom. V dvorcu in sosednjem poslopju, kjer je bil nekdaj hlev, naj bi uredili med 20 in 25 sob visoke kakovosti, center dobrega počutja in seminarski ter banketni prostori. Objekti, ki jih podjetje namerava urediti v bližini dvorca, pa bi v obliki po- deželskih vil ponujali 30 do 40 apartmajev. Sočasno naj bi na Visokem ohranili teniško tradicijo, saj je bilo prav ob dvorcu pred 110 leti prvo tenis igrišče v Sloveniji. Investitor se o svojih idejah sedaj dogovarja tudi z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Svoje zahteve pa kot večinska lastnica postavlja tudi občina Gorenja vas - Poljane. Zupan Milan Ča-dež opozarja, da mora biti del dvorca posvečen spominu na Ivana Tavčarja, ohraniti pa je potrebno tudi Škofovo sobo. Zaradi dogovarjanja med občinami Gorenja vas - Poljane, Škofa Loka in Zi-ri, spomeniško stroko, škofjeloškimi urbanisti in podjetjem Hosting je prva faza revitalizacije, to je priprava idejnega projekta, po mnenju župana Čadeža najbolj zahtevna. Vesenjak, ki je v razvoj Visokega pripravljen vložiti med štiri in 4,5 milijona evrov, pa je pojasnil, da bodo po potrditvi idejne zasnove na občinskih svetih lahko v prihodnjem letu začeli pripravljati projektno doku- mentacijo. Dejanska gradnja pa bi se tako lahko začela čez dve ali tri leta. Podjetje Hosting se je kot edini interesent avgusta prijavilo na ponudbo občin v Poljanski dolini za dolgoročni najem in morebiti kasnejši odkup Tavčarjevega kompleksa, ki že vrsto let sameva. Nekdaj mogočna domačija, ki jo je Tavčar kupil leta 1893, zajema dvorec in gospodarsko poslopje v skupni izmeri 1.442 kvadratnih metrov. Dvorec s sosednjim gospodarskim poslopjem predstavlja višek kmečkega stavbarstva v drugi polovici 18. stoletja, kamor sodijo tudi kozolec, sušilnica za sadje, park s Tavčarjevim kipom in grobnica. Zaradi izjemne arhitekture, zgodovinskega pomena, pričevalnosti o nekdanjem načinu življenja in naravnih lepot je Tavčarjev dvorec z okolico razglašen za kulturni spomenik. Pomemben pa je tudi zato, ker je Ivan Tavčar prav v dvorcu, v katerem je letoval 30 let, spisal svoja najlepša dela, od Visoš-ke kronike do Cvetja v jeseni. (STA) 6 Sobota, 27. oktobra 2007 ALPE-JADRAN / benetke - Srečanje kmetijskih ministrov Italije, Slovenije, Cipra, Grčije, Romunije in Bolgarije Pred proračunom EU je treba določiti skupno kmetijsko politiko Neformalno srečanje je gostil italijanski minister Paolo De Castro BENETKE - Kmetijski ministri Italije, Cipra, Grčije, Romunije, Bolgarije in Slovenije so na včerajšnjem neformalnem srečanju v Benetkah, ki sta se ga udeležila tudi slovenski minister Iztok Jarc in državna sekretarka Branka Tome, sklenili, da je treba pred dogovorom o evropskem proračunu za novo programsko obdobje po letu 2013 najprej določiti prihodnjo usmeritev skupne kmetijske politike, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. "Neustrezno je razmišljanje nekaterih držav EU, da bi moral biti proračun za kmetijstvo najprej zmanjšan, šele nato pa bi se začela razprava o prihodnosti plačil za kmetijstvo in upravljanje z naravno krajino," so zapisali v skupni izjavi. Skupna kmetijska politika je ena ključnih politik EU, še posebej z vidika svetovnih trgov, okolja in trajnost-nega razvoja. Prihajajoča poglobljena razprava o prihodnosti skupne kmetijske politike mora izhajati iz dejstva, da ima evropsko kmetijstvo pomembno multifunkcionalno vlogo, menijo ministri. Jarc je na srečanju, do katerega je prišlo na pobudo italijanskega ministra za kmetijstvo Paola De Castra, podaril, da javnost sprejema takšno vlogo kmetijstva in razume, da tovrstne javne dobrine ne morejo biti zagotovljene zgolj na trgu. Potrebujemo politiko, ki bo v službi vseh državljanov EU, meni Jarc, zanjo pa je treba zagotoviti ustrezen finančni okvir. Ministrsko srečanje v Benetkah je gostil italijanski minister za kmetijstvo Paolo De Castro V luči razprave o prihodnjem proračunskem obdobju EU je Jarc poudaril, da mora evropski kmetijski proračun glede na zastavljene cilje skupne kmetijske politike in zadnjo širitev EU osta- ti na enaki ravni vsaj do leta 2013. "Strateški usmeritve in cilji morajo biti ponovno skrbno definirani na osnovi analiz. Pretirana liberalizacija bi lahko pomenila tudi negativne učinke tako za kmetijstvo kot za širšo javnost," pravi slovenski minister za kmetijstvo. V okviru napovedane ukinitve nekaterih tržno-cenovnih ukrepov je Jarc izpostavil potrebo po prilagoditvi obstoječih ali uvedbi novih ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov v kriznih primerih. Kot možne ukrepe j e omenil vzajemne sklade in sofinanciranje zavarovanj. Glede mlečnih kvot pa je opozoril, da so te dolgo časa zagotavljale stabilnost mlečne proizvodnje. Kljub napovedani njihovi ukinitvi po letu 2015 je po njegovem treba razmisliti o ukrepih za ohranjanje mlečne proizvodnje v območjih s težjimi pogoji za kmetovanje, kjer bi lahko prišlo do opuščanja kmetovanja. Potrebo po boljših pogojih za kmetijsko politiko utemeljujejo s tem, da se od kmetov in kmetijsko živilskega sektorja pričakuje preskrba s hrano ter prispevek k zagotavljanju energije, upravljanju z vodami, zmanjševanju učinkov klimatskih sprememb in izboljšanju upravljanja ekosistemov. Izziv 21. stoletja je po njihovem izboljšanje produktivnosti in kakovosti ter izboljšanje upravljanja z naravnimi viri, s katerimi razpolaga kmetijstvo. V prihodnjih razpravah o prihodnosti skupne kmetijske politike bo zato treba definirati ustrezno plačilo za javne dobrine, ki jih zagotavlja kmetijski sektor, so še zapisali na minis-tr stvu. V današnji oddaji Brez meje gostja Francesca Simoni KOPER - V oddaji Brez meje bo tokrat gostja Francesca Simoni, klinični pedagog, predsednica Študijskega centra Melanie Klein v Trstu. Govora bo o delovanju tega društva, ki se ukvarja s posebnimi metodami vzgoje otrok in odraslih ter o učinkih klinične pedagogije. Poleg tega bo Fran-cesca Simoni tudi predstavila svoje novo delo, zbirko knjig Družina Tal-pa (založba Mladika), ki je namenjena otrokom iz dvojezičnih ali italijanskih zakonov, kot pripomoček pri usvajanju slovenskega jezika. Oddaja, ki jo bo vodila Martina Kafol, bo na sporedu na TV koper danes ob 18. uri.Kultura / Zunanja politika Tedni čezmejnega sodelovanja 2007 LJUBLJANA - Na pobudo avstrijskega ministrstva za evropske in mednarodne zadeve bodo med 4. in 15. novembrom na različnih prizoriščih v Sloveniji in Avstriji potekali Tedni čezmejnega sodelovanja. Namen niza prireditev je prikaz kulturne raznolikosti v prostoru med državama, obenem pa naj bi prispevale h krepitvi povezanosti v luči skupne Evrope. Prireditev bo potekala tudi v znamenju letošnjega Evropskega leta enakih možnosti za vse in v duhu prihajajočega Evropskega leta kreativnosti in inovacij 2009. Zato so poudarek na nizu prireditev, ki so ga organizirali Avstrijski kulturni forum v Ljubljani, Avstrijski znanstveni inštitut Ljubljana (ASO) in Alpe-Jadranski center za čezmejno sodelovanje (AACC) iz Celovca, namenili tudi prepletanju med kulturo in znanostjo. Pozornost pa bo posvečena tudi vlogi narodnih manjšin v čezmejnem sodelovanju. divača - Raziskovalni krožek OŠ Divača in Sežana Mladi raziskovalci na ogledu Doberdobskega in Prelosnega jezera Skupina mladih raziskovalcev pred centrom Gradina DIVAČA - Učenci raziskovalnega krožka divaške in sežanske osnovne šole so obiskali Deželni naravni rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera Gradina v Doberdobu. Ekskurzija, ki jo je popestrilo izredno dobro vodenje vodje centra Gradine Ane Černic, pomeni učilnico na prostem, ki vzpodbuja terensko delo in pridobivanje neposrednih izkušenj. »Na Osnovni šoli dr. Bo-gomirja Magajne v Divači namenjamo ob obveznem programu še posebno skrb za učence, ki na kakršen koli način izkazujejo zanimanje za raziskovanje s področja naravoslovnih in družboslovnih vsebin. Že vrsto let imajo učenci možnost vključevanja v naravoslovne dejavnosti, ki jim pravimo tudi raziskovalni krožek. Mladi raziskovalci se spopadajo z najrazličnejšimi vsebinami in nalogami in s tem spoznavajo in ovrednotijo pomen naravnih vrednot kraja, naravno in kulturno dediščino občutijo in zaznajo z vsemi čutili,« je povedala Mirjam Trampuž, organizatorka in pobudnica ter mentorica mladih raziskovalcev divaške šole. V začetku letošnjega leta so k tem dejavnostim privabili poleg učencev raziskovalnega krožka iz Divače pod mentorstvom Danile Grželj in Mirjam Trampuž še vrstnike iz Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana pod mentorstvo Eleonore Stanič Ostrouška in Turistični krožek iz Divače mentorice Barbare Jazbec. Pred kratkim so se odpravili raziskovati Deželni naravni rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera. To območje je zavarovano in predlagano kot območje evropskega pomena za omrežje zavarovanih območij Natura 2000. Meri 726 hektarov in se nahaja v treh občinah goriške pokrajine (Doberdob, Tržič in Ron-ke). Na vzpetini nad Doberdobskim jezerom se nahaja Sprejemni center Gradina, kjer so si mladi raziskovalci pod vodstvom izkušene gospe Ane Černic in učiteljev mentorjev ogledali naravo- slovno-zgodovinski muzej in s pomočjo raznih interaktivnih naprav raziskovali in spoznavali kulturne in zgodovinske značilnosti Tržaškega Krasa ter njegovo floro in favno. Opazovali so pojav presihajočih jezer, delovanje požiralnikov, pretok podzemne vode, ki napolnjuje obe jezeri in vzroke nihanja vodne gladine v njih. V nadaljevanju so s pomočjo slik in računalnikov raziskovali spreminjanje Krasa v prazgodovini in razvoj človeških bivališč od jame do gradišča v bronasti dobi. Navdušeni so bili nad rekonstrukcijo vojaškega jarka iz prve svetovne vojne ter kamnolomom, iz katerih so pridobili kamen za gradnjo Rimljani. Ob koncu ogleda muzeja so preko simultane projekcije dveh filmov spoznali naravne lepote rezervata. Na sprehodu skozi rezervat so opazovali in spoznavali obsežne skalnate površine s kraškimi pojavi-žlebiči, škrapljami, jamami, prehode iz suhega okolja, kraške gmajne in kraškega gozda in mokrišča ob jezeru. Prav zaradi tega je biotska raznovrstnost tega območja zelo velika in s tem povečuje naravno vrednost Tržaškega Krasa. Videno so primerjali z rastlinstvom divaškega in sežanskega Krasa. Največja zanimivost Rezervata sta kraški polji, vsako s svojim presihajočim jezerom. Tak način ekskurzije je zasnovan kot učilnica na prostem, vzpodbuja terensko delo, pridobivanje neposrednih izkušenj ter omogoča interdisciplinarnost. Ravnateljica šole Damijana Gustinčič: »Učence je tak način učenja navdušil in jim zbudil zanimanje za nadaljnje raziskovanje. Zato vzpodbujam dejavnosti, kjer učenci lahko udejanjijo svoje interese, želje, sposobnosti in izkažejo svoj aktivni pristop k učenju, saj je to dobra popotnica za trajnostno in vse življenjsko učenje.« Olga Knez Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 7 Sobota, 27. oktobra 2007 APrimorski ~ dnevnik TRST / dolina - Včerajšnje srečanje Otroci brez meja je privabilo učence šol iz Italije in Slovenije Vreme jih ni ustavilo Pobuda je potekala v okviru čezmejnega projekta Ekonavade, ki ga izvaja dolinsko didaktično ravnateljstvo Schengenska meja med Italijo in Slovenijo bo dejansko odpravljena čez slaba dva meseca, učenci šol z obeh strani meje pa so jo pri Socerbu simbolično podrli že včeraj dopoldne. To je bilo osnovno sporočilo včerajšnjega srečanja Otroci brez meja, ki so se ga udeležili osnovnošolci in srednješolci slovenskih oz. italijanskih šol iz Italije in Slovenije, ki se ob tej priložnosti niso ustrašili niti vse prej kot ugodnega vremena in nadležnega dežja, saj je srečanje v bistvu v celoti potekalo na prostem. Včerajšnja pobuda je potekala v okviru čezmejnega interreg projekta Didaktičnega ravnateljstva Dolina Ekonavade. S tem projektom, ki ga koordinirata učiteljici Geni Kozina in Maura Ce-par, dolinsko didaktično ravnateljstvo nadaljuje že nekaj let trajajočo istoimensko pobudo, usmerjeno v izobraževanje učencev na področju okoljske vzgoje. Lani je stekel čezmejni projekt, pri čemer je partner dolinskega ravnateljstva na slovenski strani meje Osnovna šola Cirila Kosmača iz Pirana. Učenci slednje so se kajpak udeležili včerajšnjega srečanja, poleg njih pa so bili prisotni še učenci drugih dveh šol iz Slovenije, s katerima dolinsko ravnateljstvo sodeluje, se pravi OŠ Oskarja Kovačiča s Škofij in OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina iz Hrpelj. Na drugi strani so se srečanja udeležile šole s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, ki delujejo na ozemlju Občine Dolina, ki je tudi sodelovala pri pobudi. Poleg šol, ki delujejo v okviru dolinskega didaktičnega ravnateljstva, je treba tu omeniti slovensko nižjo srednjo šolo Simona Gregorčiča iz Doline, italijanski osnovni šoli Anna Frank od Domja in Umberto Pacifico iz Boljunca ter večstopenjski zavod Lucio iz Milj, medtem ko je srednja šola Ful-vio Tomizza od Domja zadnji trenutek odpovedala udeležbo. Včeraj vreme ni bilo najbolj ugodno za prireditev na prostem, kar pa kot že rečeno učencev in učiteljev ni prestrašilo, čeprav so se potem srečanja konkretno udeležili le osnovnošolci višjih razredov ter srednješolci. Tako se je pri cerkvici sv. Martina v Dolini včeraj zjutraj zbralo precej manj od predvidenih štiristo otrok (kasneje nam je dolinska didaktična ravnateljica Ksenija Dobrila govorila o 250 udeležencih). Prisotni pa so se v spremstvu učiteljev oz. profesorjev pogumno podali po gozdni poti do Pre be ne ga, od tam pa do mej ne ga pre -hoda pri Socerbu, ki so ga simbolično prečkali. Od tam so se vrnili v Prebeneg, kjer je v parku domačega kulturnega društva Jože Rapotec nadležnim dežnim kapljam navkljub potekalo zaključno srečanje. Prisotne je na začetku pozdravila dolinska didaktična ravnateljica Ksenija Dobrila, ki je otrokom priznala pogum, da so se v takem vremenu podali na pot in s prehodom meje pokazali na pomen načela mirnih in prijateljskih odnosov brez formalizmov. Zatem je mikrofon v roke vzela županja Občine Dolina Fulvia Premolin, kije opozorila, kako po sedmih stoletjih ne bo več meje na tem območju. Meja je namreč tukaj bila, z njo pa se niso strinjali, ker meje so brazgotine zgodovine. »Tu bomo oblikovali tisti skupni prostor, ki si ga vsakdo želi,« je dejala Premolinova, kije ob tem spomnila, kako je bila ravno Občina Dolina svojčas pobudnica manifestacije Odprte meje. Včerajšnja prireditev pa je bila po besedah dolinske županje uvod v cel niz pobud ob padcu schengenske meje v teh krajih. Pozdrav miljske občinske uprave je prinesel tamkajšnji župan Nerio Nesla-dek, ki se je spomnil svojih mladih dni, ko kot otrok ni mo gel raz ume ti vseh Na sliki desno: kljub vremenu so učenci šli pogumno na pot Na sliki spodaj: udeležence je v Prebenegu pozdravil tudi Mladinski pihalni orkester Ricmanje kroma problemov, ki so se postavljali ob prehajanju meje (z družino je namreč zahajal k sorodnikom na slovensko stran v Bertoke), začenši z obveznim kazanjem dokumentov. Zato je otroke pozval, naj trenutke padanja meja nosijo vedno v srcu. Podžupan Občine Hrpe-lje-Kozina Peter Boršič pa je izrazil prepričanje, da bodo mladi, ki so včeraj simbolično prebili mejo pri Socerbu, prisotni tudi pri dejanskem padcu meje čez dva me seca. Končno je učence in učitelje z obeh strani meje pozdravil tudi nekdanji dolinski župan in pobudnik Odprte meje Edvin Švab, ki se je spomnil borbe za svobodo v drugi svetovni vojni. Tista svoboda, za katero so mnogi padli, je pomenila mir, prijateljstvo in sodelovanje med narodi, odprta meja pa pomeni vse to. Zato naj bodo v naših srcih vedno prisotne odprta meja, svoboda, mir in prijateljstvo med ljudmi, je dejal Švab. Srečanje, ki sta ga obogatila nastopa Mladinskega pihalnega orkestra Ricmanje in gledališke skupine iz Brega z odlomki iz igre Pika nogavička ter pevske točke, je bilo zadnje v letošnjem letu v okviru projekta Ekonavade. To pa ne pomeni, da se je projekt zaključil, saj se za prihodnje leto napovedujejo nove po bu de. Ivan Žerjal sindikati - Kovinarji Z novo stavko za delovno pogodbo Stavke, načrtovane za oktober in november, naj bi rimsko delegacijo Fe-dermeccanice spodbudile, da se čimprej zaključijo pogajanja za delovno pogodbo kovinarjev. Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil Elia Del Rove-re iz krajevnega tajništva Fim. Na tiskovni konferenci so orisali razloge za 8-ur-no stavko, ki so jo oklicali za 30. oktober. Tajništva Fim, Fiom in Uilm iz Trsta so torej pripravljena, da mobilizirajo delavce za obnovo delovne pogodbe. Sindikati zahtevajo povišek 117 evrov, medtem ko Federmeccanica ponuja 60-70 evrov, kar so zavrnili. Po mnenju sindikatov je namreč ponudba navadna provokacija, ki sploh ne spoštuje položaja zaposlenih, zlasti zato, ker je bila iznešena v trenutku, ko kovinarski sektor v Italiji preživlja ugoden trenutek: dobiček raste, vendar po mnenju sindikatov ni primerno porazdeljen med de- lavce, čeprav odločilno prispevajo k doseganju vsak dan bolj ambicioznih ciljev podjetij. »Medtem ko prenašamo pro-vokacije rimskega omizja Federmecca-nice,« je dejal Del Rovere, »je Fiat enostransko sklenil, da s 30 evri, ki sicer predstavljajo mizerijo, nagradi delavce v vseh obratih. Po trditvah samega Fi-ata naj bi prav delavci prispevali k rekordnemu dobičku grupe v zadnjih letih..« Imenovana direktorja Svet guvernerjev (Board of Governors) pri mednarodnem centru za genetsko inženjerijo in biotehnologijo (Icgeb) je na vodilnem mestu sedeža v New Delhiju potrdil direktorja Viran-derja Singha Chauhana, za direktorja novoustanovljenega sedeža v Cape Townu pa je imenoval Iqbala Parkerja. Oba so imenovali na predsinočnjem zasedanju Boarda v Trstu. Jutri zaprta železniška proga Trst - Tržič Zaradi del bodo jutri za nekaj ur zaprli železniško progo med Grljanom in Nabrežino, zaradi česar bodo uvedli nadomestne vožnje z avtobusom. Zapora bo od 9.55 do 10.50 ter od 11.20 do 12.10, kar pomeni, da ne bosta vozila vlaka R 2857 (Benetke - Trst) in R 2212 (Trst - Benetke). Med zaprtjem bodo na postaji Na-brežina kamnolomi namestili radijsko sistem mobilne telefonije GSM-R italijanskega železniškega omrežja. Manj kaznivih dejanj in več aretacij V prvih devetih mesecih so v naši deželi zabeležili manj kaznivih dejanj, več pa je bilo aretacij in prijav: tako izhaja iz pogovorov, ki jih je bri-gadni general Libero Lo Sardo, meddeželni karabinjerski poveljnik »Vittorio Veneto« s sedežem v Pa-dovi, te dni imel v Trstu. Lo Sardo je poudaril, da se je za takšne razmere treba zahvaliti tudi prizadevanju vseh institucionalnih in socialnih komponent. Med srečanji je bil govor o prizadevanjih karabin-jerjev za takšno dejavnost, ki bo vse bliže potrebam teritorija, in sicer v vidiku bližnjega padca meje s Slovenijo. Smrt v Ul. della Tesa: v ponedeljek obdukcija V ponedeljek naj bi se dokončno izvedelo za vzrok smrti 59-letnega Edoarda Mulinija, čigar truplo so odkrili v stanovanju v Ul. della Tesa, kjer je prebival z materjo, 84-let-no Carlo Miskec. Slednja je ob prihodu reševalcev bila v nezavesti, odpeljali so jo v katinarsko bolnišnico, kjer si je precej opomogla. Zaenkrat je še na oddelku za intenzivno terapijo, vendar ni več v življenjski nevarnosti. Obdukcija na Mulinijevem truplu naj bi pokazala morebitno prisotnost ogljikovega oksida v krvi. Reševalci, ki jih je na pomoč poklical eden od sosedov, potem ko se Mulini na klice ni odzval, so ga našli na tleh v dnevni sobi. 8 Sobota, 27. oktobra 2007 TRST / kultura - Simpozij književnikov Mare Nostrum v prostorih Narodnega doma Trst je mesto številnih kultur, te lastnosti pa ne zna izkoristiti Mednarodni posvet, ki ga prireja Evropski kongres pisateljev, se bo nadaljeval danes Trst gosti mednarodni simpozij Mare Nostrum, ki ga vsaki dve leti prireja Evropski kongres pisateljev (EWC). Simpozij s številnimi gosti iz Italije in tujine poteka v veliki dvorani Narodnega doma oziroma Visoke šole za tolmače in prevajalce. Cilj 4. izvedbe je po besedah organizatorjev ponuditi možnost za debato in razmislek o kulturah, ki se srečujejo v makro-regiji Jadrana in Srednje Evrope. V EWC je včlanjenih 58 literarnih organizacij ter 60 tisoč piscev in prevajalcev iz 30 evropskih držav. Izbira tokratnega sedeža (prejšnje izvedbe so potekale v Delfih, Barceloni in na Cipru) seveda ni naključna. In ravno Trst, »večkulturno mesto ter kulturno, jezikovno in zgodovinsko stičišče«, je bil glavni predmet razprave včerajšnjega dne. Simpozij se je začel z uradnimi pozdravi predsednika EWC Tronda Andreassona, ravnateljice Visoke šole za tolmače in prevajalce Lorenze Rege, predsednice tržaške pokrajinske uprave Marie Terese Basse Poropat, podpredsednika Deželnega sveta FJK Carla Monaia in predstavnika italijanskega Ministrstva za kulturo Umberta D'Angela, katerim je sledil krajši poseg Vladimirja Šuche, predstavnika Generalne direkcije za izobraževanje in kulturo pri Evropski komisiji. Uvodna predavanja so bila osredotočena na obdobje kozmopolitskega Trsta, ki so ga zaznamovala velika imena književnosti. Itala Sveva, Jamesa Joycea, Scipia Slata-perja, Gianija Stuparicha, Umberta Sabo in druge like so obravnavali Renzo Crivelli, El-vio Guagnini, John McCourt in Roberto Pagan. Med bogatim popoldanskim sporedom so se nekateri predavatelji dotaknili nejasnosti tržaške identitete, drugi pa so spregovorili o različnih temah. Založnik in prireditelj festivalov Gyorgy Orban je opisal madžarsko kulturno stvarnost, ki je zelo živa: budimpeška ulica Raday gosti kar 7 festivalov, od jazzovskega do književnega, likovnega idr.; Pecs pa bo leta 2012 evropsko mesto kulture. Giacomo Scotti je opisal položaj istrsko-kvarnerske italijanske književnosti, ki kljub obogatitvam iz sosednjih kultur sodi v skupino »apeninske« literature, a je v Italiji v bistvu nepoznana. Predmet eseja Maria Lunette sta bila tržaška pisatelja, ki sta se preselila v Rim: Renzo Rosso in Francesco Burdin. Po sledeh filozofa Franza Rosenzweiga, ki je menil, da je »jezik več kot kri«, je nadalje razmišljal o odnosu med pisci in jeziki, materinimi ali ne. Pogosto so književniki izbirali jezik: tako je Poljak Jozef Konrad izbral angleščino in postal Joseph Conrad, sam Sve-vo pa je pisal v italijanskem jeziku kljub temu, da mu je bolje tekla nemščina. Slovenski pisatelj Dušan Merc je obravnaval Trst in slovenskega pesnika, ki je po več desetletij trajajoči slavi izginil iz slovenskih učbenikov. Jovan Vesel Koseski je v Trst prišel kot uradnik, tuje leta 1818 napisal prvi slovenski sonet Potažba, leta 1884 pa je v Trstu tudi umrl; pokopan je pri Sv. Ani. Z leve proti desni: Khaled Fouad Allam, Dušan Merc, Tiziana Colusso in Mauro Covacich kroma Jedro debate, in sicer identiteto Trsta med italijansko, srednjeevropsko in sredozemsko stvarnostjo, sta obdelala v Rimu živeči tržaški pisatelj Mauro Covacich ter sociolog, novinar in poslanec Khaled Fouad Allam. Prvi se je na duhovit in učinkovit način lotil tržaške nadutosti, ki je pripeljala do dejanske izolacije mesta: vlak iz Ljubljane v Benetke pelje mimo Trsta, z ronškega letališča pa vozijo v Trst samo počasni linijski avtobusi. Trst je otok, kratkovidni domačini pa vztrajajo pri trmastem poudarjanju lastne posebnosti, tako da se morajo Sene-galci in Kitajci namesto italijanščine učiti tržaškega narečja. Allam je bil še bolj pesimist: Trst ga spominja na Beirut, saj živita obe mesti na spominih iz bogatih cesarskih let. Trst je za sociologa krhek in nepripravljen na izzive 21. stoletja, ker ne zna primerno ovrednotiti in izkoristiti svoje večkulturne narave. »V času obsežnih migracijskih tokov, novih stikov med ljudstvi in trenj, bi lahko dal Trst svoj doprinos; a izgubil je svojo pot humanosti in jo mora komaj nazaj zgraditi« je bila Allamova zaključna misel. Govornike sta povezovala Diego Zandel in Tiziana Colusso. Današnji spored se bo začel ob 10. uri, prva tema bo Evropsko leto medkulturnega dialoga 2008. Popoldan (od 14.30 dalje) bo namenjen kulturnim izmenjavam, prevajanju in evropski integraciji. (af) emergency Stojnica v podporo centru v Sudanu Neprofitna humanitarna organizacija Emergency bo jutri s svojimi stojnicami prisotna na preko 150 trgih vzdolž italijanskega škornja. Mimoidočim bodo operaterji nudili predvsem informacije o mednarodnih projektih, ki jih organizacija vodi v Kambodži, Afganistanu, Sierri Leone, Iraku, Italiji in Sudanu. Posebna pozornost bo posvečena delovanju kardiokirurškega centra Salam v kraju Khartoum v Sudanu, ki v zadnjih šestih mesecih nudila pomoč 600 bolnikom iz raznoraznih strani afriške celine. Pri stojnicah bodo izvedeli za pobudo v podporo centru:vsi uporabniki storitev mobilnih omrežij Tim, Vodafone, Wind in 3 Italija bodo lahko namreč poslali sms sporočilo na številko 48587 v vsoti enega evra oziroma dveh evrov, če bodo zavrteli to isto številko z domačega telefona. Upravitelji omenjenih mobilnih omrežij bodo celoten znesek namenili seveda organizaciji Emergency. Stojnica Emergency bo v Trstu na Borznem trgu od 10. do 20. ure, v primeru slabega vremena pa v trgovskem centru Torri d'Europa. Pri njej bodo na voljo koledarji za leto 2008, božične voščilnice in običajni manjši predmeti. Vsak pa bo lahko obenem pristopil k organizaciji in prejel izkaznico »Prijatelj Emergency«. sv. ana - Velika množica na pogrebu Maria Magajne Prihodnjim generacijam • • • ■ ■ • v va je zapustil izjemno dediščino Predsednik zadruge PD Ace Mermolja govori ob odprtem grobu kroma združenje adipso - Jutri svetovni dan boja proti luskavici Z informacijo nad bolezen Na Borznem trgu bo deloval šotor, kjer bodo nudili informativno gradivo - V FJK 30.000 bolnikov Tudi Trst je med tridesetimi italijanskimi mesti, v katerih bodo jutri obeležili svetovni dan boja proti luskavici z informativnim dnem o tej bolezni. Pobudo že vrsto let prireja Zdru že nje za ob ram bo obo le lih za luskavico Adipso, občani pa bodo jutri lahko dobili informacije pod za to postavljenim šotorom na Borznem trgu. Tam jim bodo na voljo zdravniki dermatologi in prostovoljci, ki jih bodo seznanjali z informativnim gradivom o luskavici in luskavičinem artritisu, pa tudi o možnostih zdravljenja. Letošnja izvedba dneva boja proti luskavici teži k poglobitvi vprašanja o izboljšanju nege pacientov s to boleznijo, pri čemer pobudniki že- lijo na ta način spodbuditi institucije, naj bolnikom nudijo priložnost izkoristiti najprimernejše zdravljenje v t.i. centrih Psocare v okviru istoimenskega projekta, ki je namenjen prav izboljšanju nege bolnikov. Cilj je tudi omo go či ti vsem bol ni kom ena ke možnosti dostopa do najnovejših te-ra pij, saj so da nes te mož nos ti ze lo različne. Pri luskavici gre za kronično kožno bolezen, za katero boleha 130 milijonov po celem svetu. Bolnikov je v Italiji 2,5 milijona, v Furlaniji Julijski krajini pa 30.000, bolezen pa lahko močno pogojuje kakovost njihovega življenja. Po nekaterih raziskavah, ki so jih izvedli v ZDA, naj bi bila pri obolelih za luskavico smrtnost višja kot pri povprečju prebivalstva, luskavico pa povezujejo tudi z drugimi patologijami, kot so depresija, povečan krvni pritisk, srčni infarkt, prekomerna de be lost in slad kor na bo le zen. K sreči so danes na voljo nove biološke terapije, s katerimi je mogoče bolezen dolgoročno nadzorovati. Dodatne informacije so dosegljive na spletni strani www.ad ipso. org oz. na ze le ni te le -fonski številki 800-031566. Pobuda združenja Adipso ob svetovnem dnevu boja proti luskavici poteka pod pokroviteljstvom senata in poslanske zbornice, predsedstva vlade, ministrstev za zdravje in družino, Dežele Lacij, Pokrajine Rim, Občine Rim in Italijanskega Rdečega kri ža. Velika množica je včeraj na tržaškem osrednjem pokopališču pri Sv. Ani pospremila na zadnji poti nepozabnega fotografa Primorskega dnevnika Maria Magajno. Iz vseh koncev večinoma tržaške pokrajine so prišli številni prijatelji, javni delavci, kulturniki, šporniki in upravitelji. Množica je bila videti kot velik vzorec manjšinskega življenja in življenja na Tržaškem nasploh, ki mu je pokojni Mario sledil s tolikšno človeško zavzetostjo in profesionalno dovršenostjo. Še zlasti veliko ljudi je prišlo iz Brega, kjer je bil Mario še posebno priljubljen in je bil tudi častni občan občine Dolina. Nakateri prijatelji folklorne skupine Stu ledi so prišli v narodnih nošah, v zadnji pozdrav pa so Mariotu zapeli pevci zbora Fran Venturini. Pogrebni obred je opravil škedenjski župnik Dušan Jakomin in tudi njegovo je bilo slovo od prijatelja. Spomnil se je na trenutke, ko je Maria Magajno spoznal še v predvojnem času, potem pa ga vse povojno obdobje srečeval ob neštetih priložnostih, ko je Mario s svojo kamero beležil dogajanje in tisočere utrinke iz vsakdanjega življenja ljudi. Zapustil nam je neizmerno bogastvo, je med drugim dejal Jakomin, fotografsko dokumentacijo brez primere. Hkrati je Jakomin izpostavil pokojnikovo srčno dobroto in širino v pogledu na življenje, ki je bila na Tržaškem visoko cenjena. Ob odprtem grobu je Magajno pozdravil predsednik Zadruge Primorski dnevnik Ace Mermolja, ki je o njem govoril tudi kot o svojem novinarskem kolegu. Dejal je, da je imel čast delati z njim, sesti večkrat v njegov avtomobil, s katerim je divje vozil od dogodka do dogodka, kajti vedno se mu je mudilo drugam. Kljub vrtoglavim ritmom pa se je Mario znal ustaviti in je videl to, česar navadni ljudje ne vidimo. Ko bi delal pri kakšnem velikem časopisu, bi postal slaven in bogat, a ostal je naš, skromen in obenem izjemen, je dejal Mermolja. Spomnil je na njegovo zapuščino, ki znaša kakih tristo tisoč posnetkov, od katerih je objavljenih le 50.000. S svojimi fotografijami nam bo dolgo govoril, je povedal Mermolja in izrazil upanje, da bomo znali poskrbeti za to, da bodo prihodnje generacije deležne te izjemno dragocene zapuščine. Naj bo to, dragi Mario, naša konkretna obveza, je zaključil Mermolja. V siv deževni dan je v zadnji pozdrav Marjotu zbrano zadonela pesem zbora Fran Venturini. (du) / TRST Sobota, 27. oktobra 2007 9 1 mulje - Včeraj na srečanju v priredbi omizja miljske levice Uplinjevalnika na Tržaškem sta za Slovenijo nesprejemljiva Izrazit vpliv na okolje - Podobna ocena tudi glede terminala v Kopru Plinska terminala, ki jih načrtujeta družbi Endesa in Gas Natural v Tržaškem zalivu, bi imela katastrofalen vpliv na okolje. Uplinjevalnika bi namreč razširila ogromno količino živega srebra, ki se nahaja pod morskim dnom in bi sploh povzročila veliko škodo gospodarskemu razvoju, tako zaradi večjega števila ladij kot zaradi posega v krajino, kar bi škodovalo turizmu in tudi samim prebivalcem. Terminala sta torej nesprejemljiva. To velja tudi za morebiten uplinjevalnik v Kopru: zanj je parlamentarni odbor Republike Slovenije že zahteval, da se s tem projektom podrobno seznani prizadeto javnost, po prvi oceni pa je tudi ta terminal nesprejemljiv. To je rezultat raziskav o vplivu dveh uplinjevalnikov na okolje, ki jih je opravila medresorska komisija ministrstva za okolje Republike Slovenije, pri kateri je sodelovalo 12 tehničnih skupin. Podatke so predstavili včeraj popoldne v Miljah, kjer je bilo v dvorani Millo javno srečanje na temo Uplinjevalniki v zalivu - naddržavne politične izbire in problemi teritorija. Srečanje je priredilo pred nedavnim nastalo Omizje miljske levice, ki ga sestavljajo predstavniki vseh levičarskih strank v Miljah (Komunistične prenove, Slovenskih in italijanskih komunistov, Zelenih, Demokratične levice in Sdi), ki že nekaj mesecev plodno sodelujejo in skupaj nastopajo na občinski ravni. Cilj omizja je delovati z namenom aktivnega sodelovanja z občani. Pot, ki je popeljala Demokratsko stranko levice prej do Levih demokratov in zdaj do Demokratske stranke, je pač ustvarila nekaj zmede med ljudmi, ki se prepoznavajo v levici in so zdaj zaskrbljeni zaradi vedno večje oddaljenosti med volilci in delovanjem vlade, pravijo člani omizja: leto dni po volitvah je namreč vlada vse bolj pod vplivom nekaterih sil, ki skušajo postaviti na rob levico. Zato so nujne pobude, ki naj postavijo v ospredje politični program leve sredine, menijo pobudniki omizja, katerega cilj na lokalni ravni je krepiti novo občinsko upravo miljskega župana Neria Nesladka. Cilj srečanja o uplinjevalnikih je bilo soočanje med političnimi in znanstvenimi predstavniki z obeh strani meje, saj je že obče priznano, da take problematike ni mogoče obravnavati na lokalni ravni. Poleg tega zahtevajo taki projekti soudeležbo prebivalstva in morajo seveda biti okolju prijazni. O vplivu uplinjevalnikov na okolje, na krajevno ekonomijo, na infrastrukturo in na razvoj, o njihovi konkretni potrebi, pa tudi o govoricah o gradnji uplinjevalnika na Koprskem ali celo pri Reki so govorili državni sekretar RS in vodja Medresorske ko- Na včerajšnjem srečanju v priredbi miljskega omizja levice kroma misije za lokalno samoupravo in regionalno politiko Marko Starman, slovenski parlamentarec Aurelio Juri, novinar Franko Juri, odgovoren za energetsko politiko v državnem SKP Gianni Naggi, deželni predsednik naravovarstvene organizacije WWF Dario Predonzan, geolog in raziskovalec Livio Sirovich, predsednik pokrajinske sekcije Legambiente Lino Santoro in deželni tajnik SIK senator Stojan Spetič. Na srečanju so tudi prvič skupno sodelovali člani Koalicije za tržaški zaliv, ki združuje več naravovarstvenih organizacij iz Italije, Slovenije in s Hrvaške. Na srečanju so še zlasti poudarili pomanjkljivost informacij glede projektov in pomanjkljivo načrtovanje teritorija. Spetič je vprašal, ali sta razvoj pristanišč in uplinjevalnikov sploh združljiva. Ministrski predsednik Romano Prodi in slovenski kolega Janez Janša sta namreč soglašala, da morata tržaško in koprsko pristanišče sodelovati s ciljem gradnje pristaniškega sistema severnega Jadrana. Toda razvoj pristanišč ni skladen z delovanjem uplinjevalnika, je ocenil Spetič, Prodi pa je bil kljub temu mnenja, da je treba enega zgraditi. Sicer je postopek zaenkrat obtičal v Rimu in občutek je, da primanjkuje splošna energetska strategija za Italijo. Slovenija po drugi strani, kot rečeno, zaradi izrazitega vpliva na okolje uplinjevalnikoma v tržaškem zalivu nasprotuje. Na to je opozoril tudi Aurelio Juri, ki je povedal, da je parlament potrdil oceno medresorske komisije in zadolžil slovensko vlado, da sproži ustrezna pogajanja z Rimom. Ko pa ne bi prišlo do dogovora o spoštovanju ocene RS, bo Slovenija sprožila ustrezni spor znotraj evropskih institucij. Aljoša Gašperlin Lovska maša v Bazovici Lovska družina Bazovica (13. Okoliš Kras) organizira danes v sodelovanju z Občino Trst mašo ob praznovanju zavetnika lovcev Sv. Humberta. Lovci se bodo zbrali ob 15. uri v cerkvi v Bazovici. Maši bo sledila zakuska v novem bazovskem športnem centru Zarje. Jutri ob 16.30 v Devinu »velika skavtska fešta« Robert Baden Powell, ustanovitelj skavtskega gibanja, je osnoval svojo metodo za mladostnike na sa-moiniciativi. Zamislil si je VOD, to je manjša skupina mladih, ki naj sami določijo svojega vodjo (vodnika) in vse ostale funkcije. Vod se zbere na sestanku, pogovori se o željah in potrebah vseh članov in nato določi nek podvig, ki lahko traja krajši ali daljši čas. To postane njihov skupni cilj, za katerega se vsi enako potrudijo in vsak izmed njih ima svojo zadolžitev. V Slovenski zamejski skavtski organizaciji imajo vodi imena živali. Tako se na primer v Devinu že nekaj let zbirajo Galebi, Želve in Medvedi. Ti trije vodi so si zadali zanimiv podvig, in sicer privabiti čim več novih članov k skavtskemu gibanju. Zamislili so si »veliko skavtsko fešto«, ki bo na skavtskem sedežu v Devinu (dvorana pevskih zborov) to nedeljo, s pričetkom ob 16.30. Na programu so zanimive delavnice: kuharska (seveda spada sem tudi po-kušnja in ocena pripravljenih jedi), vezave, animacije... Delavnicam bo sledil turnir v najbolj priljubljeni skavtski igri, skalpiranju, medtem pa si bodo prisotni lahko tudi ogledali projekcijo slik s poletnih taborov. Popoldne se bo zaključilo s tabornim ognjem, kjer ne bo manjkalo petja ob kitarah, plesa, škečev in smeha. Zaključek je predviden okrog 20.30. Devinski skavti vabijo na ta praznik vse mlade, ki bi radi boljše spoznali skavtsko gibanje, ali ki bi enostavno radi preživeli popoldne v prijetni družbi. Raziskava EU o Evropski parlament je sprejel peticijo, ki jo je predstavila organizacija Greenaction Transnational zaradi domnevnih kršitev ocene vpliva na okolje v projektih, ki sta jih za gradnjo dveh uplinjevalnikov v tržaškem zalivu predstavili družbi Endesa in Gas Natural, je sporočil predsednik organizacije Roberto Giurastante. V peticiji obsojajo tudi kršitev t.i. zakona Seveso v tržaški pokrajini. Parlament bo zdaj sprožil raziskavo, pri kateri bo soudeležena Evropska komisija. (ag) miela - 22. izvedba Festivala latinskoameriškega filma Pogled v svet južnoameriške družbe Na ogled skoraj 200 celovečercev in pa kratkometražnih filmov - Poklon pisatelju in Nobelovcu Gabrielu Gardi Marquezu - Od 3. do 11. novembra Festival latinskoameriškega filma je v Trstu že priljubljena stalnica in vse več ljudi se iz leta v leto zbira v gledališču Miela, da bi si ogledalo filme, ki jih drugje še ni mogoče videti tudi zato, ker jih filmska distribucija včasih obide. Tako bo tudi v sklopu letošnje, 22. izvedbe festivala, ki bo potekal od sobote, 3. novembra, do nedelje, 11. no-vembra.Prireditelj festivala, Združenje za promocijo latinskoameriške kulture v Italiji - Apclai bo v sodelovanju s številnimi krajevnimi in državnimi institucijami gledalcem letos postreglo s skoraj dvestotimi filmi in dokumentarci o svetu latinskoameriškega človeka, o njegovi kulturi, umetnosti, literaturi in seveda zgodovini njegove raznolike družbe. Nekateri izmed filmov bodo vključeni tudi v program festivalov v Milanu oziroma Rimu, ki bodo potekali ko nec me se ca. Kot je na včerajšnji predstavitveni konferenci povedal sam direktor festivala Rodrigo Diaz (na sliki Kroma)ponuja festival serijo novih pristopov in pogledov na nam sicer oddaljen in hkrati izredno fascinanten ter svojevrsten svet. Ravno film je po njegovem mnenju najbolj primerna oblika spoznavanja drugačnih realnosti. V tekmovalni kategoriji se bo letos pomerilo 14 filmov, ki so jih prireditelji izbrali med najnovejšimi filmskimi produkcijami južnoameriškega kontinenta, posebna pozornost pa bo posvečena kolumbijskemu pisatelju, novinarju in političnemu aktivistu Gabrielu Garcii Marquezu ob 40-letnici prve izdaje njegovega najbolj znamenitega romana »Sto let samote« in ob 25-letnici prejetja Nobelove nagrade za književnost. Prireditelji so seveda ob priložnosti zbrali serijo celovečercev in pa kratkometražnih filmov, ki so bili povzeti po njegovih literarnih delih oziroma filmskih scenarijih. Pravzaprav je program festivala izredno pester, saj vključuje več sekcij. Poleg tekmovalne, bodo gledalci lahko uživali ob gledanju filmov, ki sestavljajo informativno sekcijo in so se že ude- ležili podobnih evropskih festivalov. Nekaj je tudi retrospektiv: ena bo posvečena latinskoameriškim filmskim ustvarjalcem italijanskega rodu (v tem sklopu bodo podelili nagrado Oriundi), druga brazilskemu režiserju in scenografu, očetu t.i. »Cinema Novo« Joa-quimu Pedru de Andrade, zadnja pa delom čilskega režiserja Miguela Littina. Posebne pozornosti bodo deležne tudi nove, sodobnejše filmske tehnike, ena kategorija pa bo posvečena spominu socialističnega čilskega predsednika Salvadorja Allendeja (po njem poimenovano nagrado bodo podelili režiserju Littinu). Svojevrstna, t.i. shalom sekcija se posveča izseljencem v Južni Ameriki, v tem primeru predvsem Judom, sekcija Amerindia pa se nanaša na etnografsko realnost domorodcev. Med udeleženci letošnje izvedbe festivala prav gotovo izstopa ime čilskega režiserja Miguela Littina, ki je eden izmed najbolj perspektivnih in najpomembnejših sodobnih režiser- jev latinskoameriškega teritorija in istočasno tudi predsednik letošnje kakovostne mednarodne žirije. Ob njegovem lahko zasledimo tudi ime italijanskega režiserja Gian Vittoria Baldi-ja (ki je med drugim sodeloval s filmskimi mojstri kot so Bresson, Pasolini in Antonioni), španskega televizijskega producenta Luisa Renesesa de La Fuente, brazilskega umetnika Fernanda Pimenta in argentinskega režiserja Miguela Mata. Filme si bo mogoče ogledati (posamezen ogled 5 evrov) vse od jutra do polnoči, pri najpomembnejših bo poskrbljeno za simultano prevajanje (zanj bodo poskrbele študentke Visoke šole za prevajalce in tolmače), ostali pa bodo v originalni verziji. Po uspehu preteklih izvedb si lahko upamo trditi, da je Festival latinskoameriškega filma eden redkih filmskih projektov, ki presega nacionalne okvire. Podrobne informacije in spored posameznih filmskih večerov lahko najdete na spletni strani www.cinelatinotrieste.org.(sas) 10 Sobota, 27. oktobra 2007 TRST / zahodni kras - Seja rajonskega sveta Ulice v Križu bodo asfaltirali Poklon spominu fotoreporterja Maria Magajne sinhrotron Štipendija Gianfranco Rados Družba Sincrotrone Trieste je razpisala štipendijo, ki nosi ime po maja meseca umrlemu tržaškemu podjetniku Gianfrancu Radosu. Rados je bil ustanovitelj podjetja Videoest, član vsedržavnega odbora zveze italijanskih industrijcev Confindustria in predsednik zveze malih industrijcev Furlanije-Julijske krajine. Dolgo let je bil tudi član upravnega sveta podjetja Sincrotrone Trieste. Letna štipendija znaša 16 tisoč evrov in bo nudila dobitniku možnost znanstvenega komuniciranja v laboratoriju Elettra. Natečaj je namenjen mlajšim od 30 let ali kandidatom, ki bodo dopolnili 30 let v letošnjem letu. Pogoj: specialistična diploma v panogah, ki imajo opraviti z znanstvenim komuniciranjem, z oceno najmanj 100/110. Kandidati se bodo morali prijaviti na natečaj z izpolnitvijo prošnje na HYPERLINK "http://-www.elettra.trieste.it/_pmwiki2/-Jobs/uploads/Main/fe0701-do-manda. pdf" in na HYPERLINK "-http://www.elettra.trieste.-it/_pmwiki2/Jobs/uploads/Main/-fe0701-privacy.pdf" za obrazec za zaščito zasebnih podatkov, ki ju je mogoče izpolniti na naslovu HYPERLINK "http://www.elettra.tri-este.it/Jobs" http://www.elettra.trieste.it/Jobs/ ter ju predstaviti s curriculum vi-tae, overovljeno kopijo diplome ter morebitna potrdila o opravljenih masterih in specialističnih tečajih in vse druge dokumente, ki bi lahko bili koristni za končno oceno kandidata. Rok za predstavitev prošenj zapade 12. novembra letos. Kandidati morajo poslati prošnje na naslov: Sincrotrone Trieste S.C.p.A. Državna cesta 14, km 163,5; 34012 Bazovica, Trst, pri Oddelek za osebje. Na kuverti je treba pripisati Štipendija Gianfranco Rados. Posebna komisija bo do 14. decembra letos izbrala zmagovalca štipendije. Zahodnokraški rajonski svet se je na četrtkovi seji z minuto molka poklonil spominu fotoreporterja Maria Magajne. Predsednik Bruno Rupel se je z občutenimi besedami spomnil pričevalca preteklega stoletja, ki je bil po rodu iz Križa, spremljevalca vseh velikih in majhnih prireditev ter utrinkov kulturnega, športnega in družbenega življenja v vaseh zahodnega Krasa. V svojem poročilu je nato Rupel naznanil, da bo tržaška občina asfaltirala ulice in poti v Križu, ki jih ni tlakovala potem, ko je pred nekaj leti podjetje AcegasAps namestilo plinsko omrežje v vasi. Tlakovanje se bo začelo v ponedeljek (če bodo vremenske razmere to dopuščale). Asfaltirali bodo ulico, ki pelje od cerkvice sv. Roka proti pokrajinski cesti Prosek-Nabrežina, in sicer vse do meje z zgoniško občino, saj spada del območja na levi strani ceste (v smeri proti Nabrežini) pod zgoniško občino. Nadalje bodo asfaltirali vrsto ulic in uličic v zgodovinskem jedru vasi, ki jih niso bili tlakovali pred nekaj leti, potem ko je podjetje AcegasAps namestilo plinsko omrežje. Obenem bodo asfaltirali tudi Predstavniki zahodnokraškega rajonskega sveta med ogledom Križa sredi septembra kroma ulico, ki pelje proti Ul. Pucino v kriškem bregu, ker je tudi v slabem stanju. Tlakovanje ulic v središču Križa dejansko demantira izjave tržaškega župana Roberta Dipiazze, kije v intervjuju pred nekaj dnevi poudaril, da je v Križu »videl le tri luknje«. Poseg pa potrjuje stališče, ki so ga izrekli svetniki zahodnokraškega rajonskega sveta po ogledu vasi sredi septembra. Ugotovili so, da so številne ulice polne lukenj in sploh v slabem stanju, ter so zahtevali poseg občine. Nekaj dni kasneje so si vas ogledali tudi občinski tehniki in tehniki podjetja AcegasAps. Po dobrem mesecu so se vendarle odločili za tlakovanje, kar so domačini zahtevali že več let. Rajonski svet je na seji pozval podjetje AcegasAps, naj popravi in obnovi javno fontano na Proseku, in sicer ob cesti, ki pelje s Kržade proti Kontovelu. Podjetje AcegasAps je že pred šestimi leti pripravila načrt za obnovitev fontan po vaseh na tržaškem Krasu, pozabila pa je na to fon ta no na Pro se ku. Rajonski svetniki so obenem pozvali podjetje AcegasAps, naj poskrbi, da bodo pokopališča ob bližnjih novembrskih praznikih primerno urejena. nova »kraška občina« - Odziv Močnik odgovarja Dipiazzi Prejeli smo in objavljamo: »V zvezi z osebnim napadom, ki mi ga je posvetil tržaški župan v intervjuju, ki ga je Primorski Dnevnik objavil 24.10. 2007, želim povedati, da so njegove trditve neresnične in prikrivajo popolnoma različno situacijo. Prepričan sem, da je prozornost premoženjskega delovanja vidnih politikov na mestu in sem jo zato vedno prikazal v letnih poročilih, ki sem jih kot svetnik oddajal občini Trst. Novembra 1992, torej več kot leto pred mojo izvolitvijo v tržaški občinski svet, sem z lastnim denarjem odkupil od nekaterih domačinov parcelo ob cesti na Ul.Plinio, nad železnico pri Grljanu. Parcela je verjetno zadnja nepozidana na ulicah Plinio in Puci-no, saj jo obdajajo hiše, ki se od ceste dvigajo tudi visoko v breg. Na osnovi takratnega regulacijskega načrta občine Trst, kot je razvidno iz potrdila, ki je priloženo kupoprodajni pogodbi, je bilo zemljišče zazidljivo, na katerem sem nameraval graditi hišo zase. Pri iskanju urbanističnih podatkov zemljišča, sem ugotovil, da je na zazidljivem območju od prvega občinskega načrta, se pravi od leta 1939. Zgleda smešno, a mi je gradnjo na njem preprečil nov regulacijski načrt iz leta 1996, pri katerem sem kot svetnik sodeloval, saj je prepovedal gradnjo na posameznih parcelah, ki je bila do takrat mogoča in je postavil obvezo, da je treba za vsako novo zgradbo prej urbanizirati celo zazidalno območje, kjer se parcela nahaja. Torej pripraviti gradbeni načrt v soglasju z vsemi sosedi. Teh je v mojem primeru skoraj trideset. Vsak si lahko predstavlja, kaj to pomeni. Pridno sem se začel pogovarjati z vsemi, saj so skoraj vsi lastniki tega območja ali domačini ali vsekakor Slovenci. Dosegel sem dogovor z večino izmed njih in smo skupaj predstavili na občino načrt, že pod novo upravo. Od tu naprej, torej od začetka Di-piazzove uprave, so začeli funkcionarji stikati po vseh nemogočih stvareh, ki jih niso v drugih primerih zahtevali, toliko je res, da je na obali zrastlo na desetine novih stavb (odvisno od lastnika?). Ko je načrt po štirih letih priro-mal do konca in bi ga bilo treba odobriti, je Dipiazza javno oznanil nove smernice za bodoči regulacijski načrt, v katerem, glej čuda, edino zemljišče, na katerem se ne sme graditi zaradi va- rovanja okolja, je območje, kjer se nahajajo moja parcela in parcele ostalih domačinov. Vsi ostali načrti na obali lahko gredo naprej, saj je Dipiazza počakal, da se medtem uresničijo in je le na koncu šestih let vladanja določil prepoved za ostale. Medtem je seveda dal zavrniti deželni načrt, ki bi preprečil gradnje, ki so bile njemu po godu. Kar se pa tiče moje domnevne podpore znakaženju Krasa in obale, naj velja sledeče: če primerjamo mapo regulacijskega načrta pred letom 1996 in po njem, ugotovimo takoj, da je bila zazidljivost na obali skrčena za dve tretjini! Saj je pred letom 1996 zazidljivo območje segalo do takrat predvidene ceste, ki naj bi tekla tik pod obronkom kraške planote nad morjem. Z novim regulacijskim načrtom pa je bilo zazidljivo območje omejeno na obstoječe hiše in na parcele med njimi, na cesti, ki pelje iz Grljana v Križ. Manj se ni dalo, ker drugače izbire ne bi podprla ne večina in niti takratna desnosredinska opozicija, ki je danes tako glasna. Zakaj pa tako ležijo moje in bližnje parcele tržaškemu županu? Verjamem, ker je on pred nekaj leti kupil hišo zraven njih. Ko sem kupil zemljišče, te hiše ni bilo. Nekega dne je začela sredi gozda rasti hiša. Med drevesi, s pogledom na morje, in seveda na naše parcele. Lastnik je očitno pridobil potrebna dovoljenja, morda z gradbenim odpustom ali kakor koli že. Potem ko je bila zgrajena, jo je kupil župan Dipiazza. Nov regulacijski načrt jo je ohranil v nezazidljivem območju, glede na naravo kraja, v katerem se nahaja. Na koncu njegove ulice, na paštnih nad Miramarsko postajo je pred leti zrastlo več vrstnih vil. Pravili so, da v eni izmed njih biva senator Camber. Osebno nisem preveril, je pa možno, glede na to, kar se je potem zgodilo z ulico Plinio. Na vprašanje novinarja Primorskega Dnevnika v tem smislu, tržaški župan ni odgovoril in je začel tolči po meni in po Milkoviču. Zupana seveda podpira krajevni odbor prebivalcev ulic Plinio in Pucino, ki so si pred leti zgradili hiše na obali, med trtami, oljkami in gozdom, do takratne zazidljive meje in ki danes ne marajo novih sosedov med njimi. Toliko v pojasnilo in razmislek bralcem.« Peter Močnik včeraj - Delegacija SKGZ položila vence ob bližnejm 1. novembru V spomin na padle Delegacija Slovenske kultur-no-gospodarske zveze, ki stajo vodila deželni tajnik SKGZ Igor Ga-brovec in pokrajinski predsednik ZSKD Rinaldo Vremec, je ob bližajočih svečanosti za 1. november včeraj dopoldne polagala vence na gro bo ve in spo me ni ke pad lih bor -cev in talcev v odporniškem gibanju in osvobodilni borbi. Delegacija je obiskala vojaško pokopališče, spomenik padlim v NOB pri Sv.Ani, grobova Pinka Tomažiča in ba zo viš kih ju na kov ter skup no grobnico na Sv.Ani. SKGZ je lovorov venec položila tudi na spominska obeležja v ulicah D'Azeglio in Ghega ter na griču Sv.Justa. Venec v Rižarno bo SKGZ polagala skupaj z delegacijo Republike Slovenije v ponedeljek, 29. oktobra, ob 16. uri, ko bo v zastopstvu slovenske vlade v Trst prispela tudi ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. Delegacija SKGZ pri spomeniku bazoviškim junakom na pokopališču pri SV. Ani kroma / TRST Sobota, 27. oktobra 2007 1 1 oxis - Zaprtje po dvanajstih letih Priljubljeni Oxis zapira svoja vrata Številni poslovilni koncerti, fešte in večeri - Pogrešali ga bomo Upravitelja Lili in Igor za šankom v kriškem Oxisu Časopisni članki naj ne bi rekla-mizirali komercialnih obratov in morda je tudi malce sporno, da jih pišejo ljudje, ki so nanje skoraj sentimentalno navezani. Zato smo bralcem dolžni uvodno pojasnilo: kar sledi ni povsem objektiven in neoseben članek, kakršnega bi pričakovali od Primorskega dnevnika. Ta članek govori o Oxisu, kriškem večernem baru, ki je dobrih deset let bil stičišče mladih (in manj mladih) generacij z Goriškega in Tržaškega. Lokalu, ki ga je avtorica teh vrstic redno obiskovala in kot ona številni, res številni mladi zamejci. Nanj nas veže morje pretežno lepih spominov, v njem smo presedeli na stotine ur, klepetali, se zabavali, včasih tudi dolgočasili, poslušali najrazličnejše koncerte in spoznali ogromno ljudi. Skratka: Oxis je bil v dobrem in slabem del našega vsakdana, zato boste oprostili kančku nostalgije. Kajti zaprtje Oxisa je veliko več kot zaprtje neke gospodarske dejavnosti. Za marsikoga je zaprtje Oxisa tudi konec nekega življenjskega obdobja ...in to ne samo za njegova upravitelja. Spomladi leta 2005, ob desetletnici Oxisovega delovanja, mu je mladinska stran Primorskega dnevnika posvetila članek. PriMorski pes je takrat zapisal: Lili+Igor=Oxis. Resnici na ljubo si je Oxis nemogoče predstavljati brez njegovih upraviteljev, ki ju vsi poznajo kot »Lili in Igor Oxis«, čeprav imata seveda tudi vsak svoj priimek (za kroniko: Bezin in Gustinčič). Za njegovim pultom sta ostala vseh dvanajst let in če bi lahko izbirala, bi tam ostala tudi dlje. A poti usode so večkrat nepredvidljive ... in 31. oktobra se bo Oxisova pot zaključila. Tistega dne bo v kriškem lokalu poslovilni žur: marsikje bodo praznovali Halloween (globalizacija je pač med priložnosti za zabavo vnesla tudi to anglosaško navado), v kriškem Oxi-su pa bo večer nosil naslov »Alo uen«. Razlogov za veselje najbrž ne bo, a kolikor poznamo obiskovalce kriškega zbirališča, jih bodo prav gotovo našli. Morda tudi zato, ker se na dokončno zaprtje »pripravljajo« že dolgo: Lili in Igor sta namreč poskrbela za nekaj tednov dolg rok festival, med katerim so se zvrstili številni koncerti, večerje in fešte. Tako bo nocoj na sporedu Apres Ski Party (obvezen vsaj del smučarske opreme!), jutri bo mogoče zagristi še zadnjič v dober »panin«, v ponedeljek bo zabavo zagotovila doberdobska skupina Blek Panters, zadnji koncert v zgodovini Oxisa pa bo izvedla skupina Freak Waves, v kateri igra tudi »gospodar« Igor. V sredo pa kot rečeno vsi »uen« Zakaj pa se pravzaprav zaključuje dolgoletno upravljanje dvojice Lili&-Igor? »Pod prisilo,« pravi Igor, ki mu je Lili med našim pogovorom poverila vlogo glasnika (med drugim: pogovor je potekal sredi nekega oktobrskega dne in bilo je res neobičajno sedeti v Oxisu ob belem dnevu ...). »Vedno sva bila prepričana, da bova ostala tu, tudi gospodinja nama je ponavljala, da se bomo zmenili tako, da bo vsem ustrezalo; pred leti smo celo začeli postopek za kupoprodajno pogodbo. Sedaj pa sva po skoraj enoletnih pogajanjih z globokim razočaranjem ugotovila, da ni držala obljube. Da ne bova mogla uresničiti najine ambicije, to je nadaljevati z delom in postati istočasno lastnika tega prostora, kar bi na nek način ovrednotilo vseh dosedanjih dvanajst let dela.« Gospodinja se je odločila drugače: nobene prodaje in niti nove pogodbe, kar pomeni, da morata upravitelja oditi. Bodoča usoda prostorov ni znana, čeprav je bilo v minulih mesecih slišati marsikaj: Oxis naj bi postal frizerski salon, mehanična delavnica, trgovina. Kaj pa usoda njegovih dosedanjih upraviteljev? »Ze dolgo se ogledujeva naokrog, dobila sva tudi nekaj ponudb, saj je marsikateri javni lokal v krizi. Poleg tega je marsikdo prepričan, da bi moral Oxis, če že mora zapreti v Križu, zaživeti kje drugje. A to je verjetno nemogoče, saj je bila ta lokacija res posebna. Pa tudi pogrete mineštre običajno ne funkcionirajo...« Temu je treba dodati še spremembe, ki jih je doživela naša družba. »Danes mladi ostajajo več doma, manj pijejo in denar raje investirajo v lepa oblačila, najnovejši telefonček ali prenosni računalnik (ki ga večkrat ne potrebujejo). Večkrat zapustijo domač divan samo v primeru, ko jim ponudiš kaj posebnega, medtem ko je naša generacija iskala predvsem priložnost za zabavo.« Igor in Lili torej še vedno iščeta alternativno lokacijo, kje in če jo bosta našla, pa ni dano vedeti. Obstajajo sicer določena pogajanja, oba pa sta prepričana, da morata tudi novo delovno mesto poiskati na Krasu, po možnosti na zahodnem, nekako med Opčinami in Nabrežino. Zato, ker tu živita, a tudi zato, ker je ta predel blizu tako tržaškim kot goriškim obiskovalcem. A nič ni še odločeno, saj so v igri tudi potreba po novih motivacijah, želja, da bi se kroma iz mreže stikov (z glasbenimi skupinami, didžeji, kuharji) rodilo kaj novega. A tudi na primer izguba licence, ki sta jo za mastne denarce odkupila davnega leta 1995, ko sta se na vrat na nos (popolnoma neodgovorno, pravita danes) odločila, da prevzameta bivšo gostilno, ki je zrasla s kriškim begunskim naseljem. »Prvih šest, sedem let smo v bistvu delali samo zato, da bi plačali dolg na banki,« pojasnjuje Lili in dodaja: tisto dovoljenje nima danes nobene vrednosti, če ni vezano na Oxis... »Brez pomoči staršev, non, bratov, sester ne bi zmogli. Vsi so se vrgli v to avanturo, izdelali mize, čistili, pomagali v kuhinji: tudi zaradi njih nama je žal, da se je tako klavrno končalo.« V tolažbo ostajajo spomini na dvanajst lepih let. Lili in Igor zagotavljata, da se je splačalo, da bi jih ponovila tudi, ko bi vedela, da bo leta 2007 vse ga ko nec. » Oxis nam je odprl nov svet, saj sva imela priložnost spoznati res ogromno ljudi. V nekaj mesecih se je začelo pravo preseljevanje narodov od Brega do Goriške. Marsikatera glasbena skupina se je rodila med temi zidovi, tudi marsikatere poroke in otrok najbrž brez Oxisa ne bi bilo ... « Kje se skriva skrivnost za tak uspeh? Zakaj je Oxis postal pomembno stičišče zamejske mladine? Morda zato, ker je večkrat bil podoben večji dnevni sobi, v kateri si v miru poklepetal z običajnimi obrazi: ker je bilo okolje domače, morda celo skromno, kot pravi Lili.» Uspešen pa je bil verjetno tudi zato, ker je v njem delala skupina prijateljev (prva leta izključno Križanke), kar se je poznalo tudi v stiku z ljudmi. Poleg tega je bil takrat eden redkih večernih lokalov s slovenskimi upravitelji in v katerem so prirejali koncerte.« Pomembno vlogo je odigrala tudi ponudba: drinki (poznate »cingelco«?), kok-tajli, mehiška hrana (in nachose?), ki so bili za Kras gotovo eksotična novost. In cene: vedno poštene, v primerjavi z nekaterimi tržaškimi lokali neprimerljivo nizke. Seveda, bili so tudi večeri, ko je bil Oxis popolnoma prazen in si ob pogledu na njegovo prazno parkirišče raje zapeljal mimo. Ali pa večeri, ko si se spraševal, kaj delamo v tem psevdome-hiškem lokalu z osvetljavo, ki tudi julija spominja na božični čas? A bili so le trenutki: skupek vseh zgoraj omenjenih faktorjev, katerim je treba prišteti najbrž najvažnejšega, prijaznost dvojice L&I, je bil več kot posrečen: Oxis je bil in je tudi po dvanajstih letih priljubljen lokal, ki ga bo marsikdo pogrešal... (pd) marijin dom - Gledališli vrtiljak Ljubi mali ribič je prevzel otroke vseh starosti Minulo nedeljo nedeljo popoldne je bila v Marijinem domu pri Svetem Ivanu druga predstava letošnjega jubilejnega Gledališkega vrtiljaka. Lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane je otrokom in njihovim staršem prikazalo poetično igrico Mali Ribič, o kateri bi na prvi pogled lahko mislili, da otrok ne bo osvojila, saj zgodba nima v sebi nobenega izrazitega zapleta in razpleta. Mali ribič, ki mu dedek govori o čudežnih krajih, ki jih je obiskal na svojih potovanjih po morjih, se tudi sam odpravi na morje, da bi našel konec sveta. Na poti sreča Velikega zaspanca, čudno bitje, ki nikoli ne spi, pa tudi nevarno morsko kačo. Ta v sebi skriva nežno deklico, ki Malemu ribiču podari svoje srce, ona sama pa s kamnom, ki ji ga je deček podaril, potopi morsko kačo na dno morja. Ko deček odkrije ljubezen, razume, da je našel tisto, po čemer je hrepenel, in se vrne na samotni otok k svojemu dedku. Gledalci, ki so dvakrat (posebno na drugi predstavi) popolnoma napolnili dvorano, so pozorno sledili predstavi, kar dokazuje, da so malčki razumeli navidez preprosto zgodbo Dušana Šarotarja, odrasli pa so dojeli tudi skrito simbolično sporočilo o človekovem odraščanju, premagovanju samega sebe in spoznavanju skrivnosti in vrednosti življenja. K temu so pripomogle spretna režija, čudovite lutke in prepričljiva interpretacija, ki so znali delo približati tudi najmlajšim. Delo je režirala Helena Šobar Zajc, duša lutkovne skupine gledališča Pengov, ki je sodelovala tudi pri izdelavi lutk. Poslikal pa jih je priznani kipar Mirko Bratuša (dobitnik prestižnih nagrad, kot so Zlata ptica ali nagrada iz Prešernovega sklada). Tudi igralci, ki so vodili lutke po odru in jim posojali svoje glasove, so bili v svojih vlogah izraziti, predvsem pa jasni, tako da se nobena beseda ni izgubila. To so bili v prvi vrsti odlična, večkrat nagrajena igralka ljubljanske Drame, Petra Govc, v vlogi Malega ribiča, Jan Bučar v vlogah Starega ribiča in Velikega zaspanca ter Medea Novak kot Morska kača in Deklica (edina kritična pripomba bi bila ta, da je za vlogo Deklice njen glas premalo nežen). V celoti je bila predstava prijetna in je 40 minut, kolikor je trajala, preteklo kot bi mignil. Animatorka Ingrid ŠC Melanie Klein je tudi tokrat zaposlila otroke z izdelovanjem papirnatih barčic in risanjem morskih motivov, kupček risbic o predstavi Pepelka pa je tudi že napolnil prvi del stene ob odru. Prav gotovo bodo otroci z enakim navdušenjem narisali tudi risbice o Malem ribiču in jih prinesli na naslednjo predstavo, Sapra-miško, ki bo na sporedu čez manj kot mesec dni, točneje 18. novembra. Lučka Susič Illy in Dipiazza na srečanju z vodstvom Lucchinija Dežela FJK meni, da je še vedno možno zaščititi zdravje občanov in istočasno ohraniti industrijsko dejavnost v škedenjski železarni. Tako je sporočil predsednik Riccardo Illy, ki se je včeraj srečal z vodstvom Lucchinija, med drugimi so bili prisotni podpredsednik Giovanni Gillerio, poverjeni upravitelj Herve Kerbrat, direktor tržaškega obrata Francesco Rosato in direktor za zunanje stike Francesco Semino. Zastopniki Lucchinija so potrdili odločenost, da se pri nadaljevanju proizvodne dejavnosti držijo tega, kar je predpisalo državno tožilstvo. Illy je povedal, da je koordinacijska miza, ki jo je ustanovil podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Moret-ton, pravo mesto za preverjanje podatkov o emisijah. Z vodstvom grupe Lucchini se je sestal tudi župan Roberto Dipiazza, obravnavali so podatke Cigre in Arpe o onesnaženju s prašnimi delci in benzopirenom v zadnjih mesecih. Kot je dejal Dipiazza, so si izmenjali stališča, vendar so ostali daleč vsaksebi. Po pismih, ki jih je zdravstveno podjetje poslalo občini in sodstvu, pa po mnenju župana ni več govor o navadnem onesnaževanju, temveč o takšnem, ki lahko privede do rakastih obolenj in do mutacij z jasnimi posledicami za zdravje prebivalstva in za same delavce. Zupan je vodstvu obrata sporočil, da se želi z njegovimi predstavniki spet sestati, ko bo zdravstveno podjetje povedalo svoje stališče o emisijah benzopirena za mesec september, katerim lahko sledi odlok o zaprtju železarne. Univerza: danes Linuxday V stavbi H3 Univerze v Trstu v Ul. Valerio 12/2 bo danes od 8.45 dalje potekala sedma izvedba t.i. Linuxday, vsedržavne pobude, ki poteka v preko sto italijanskih pokrajinah v priredbi združenja LUGTrieste v sodelovanju s tržaško univerzo, družbo Insiel, študentskim združenjem Gauss in družbo Printer. Cilj je širjenje kulture prostega software-ja in delitev znanja s posebnim ozirom na operativni sistem Linux. Sodelovali bodo predstavniki akademskega sveta in podjetij. Udeležba je prosta, organizatorji pa priporočajo predhodno registracijo na spletni strani http://trieste.linux.it. 12 Sobota, 27. oktobra 2007 škedenj - KD Ivan Grbec Tamburaši za začetek sezone Kulturno društvo Ivan Grbec iz Škednja je minulo nedeljo pričelo z novo sezono ter povabilo člane in prijatelje na posrečen jesenski koncert. Predsednica Luisa Primožič je v svoji uvodni besedi izrekla dobrodošlico vsem prisotnim ter predstavila tamburaški ansambel »France Prešeren« iz Boljunca pod vodstvom Ervina Žer-jala in solistko Marjetko Popovski. Tamburaški ansambel iz Boljunca je v Škednju že večkrat nastopil in vsakič požel velik uspeh. Tako je bilo tudi tokrat. V natrpani dvorani je skupina predstavila pestro glasbeno popotovanje, ki seje začelo na slovanskih tleh z izvedbo ukrajinskih in ruskih ljudskih pesmi. Te so se vrstile z narodnimi melodijami iz naših krajev in poskočnimi podravskimi plesnimi ritmi. Sledil je poklon filmski umetnosti: lahkotni ragtime je popeljal občinstvo v Ameriko dvajsetih let in v svet nemega filma, nato pa je zazvenela ena od najzname- nitejših glasbenih kulis nasploh, in sicer »Tema Harryja Lima« iz filma »Tretji človek«. V drugem delu koncerta se je tambu-rašem pridružila solistka Marjetka Popovski. Glasbenica, ki je sicer znana kot voditeljica ženske pevske skupine, ki deluje pod okriljem škedenjskega društva, se je tokrat predstavila v novi vlogi pevke in kitaristke ter navdušila občinstvo s sklopom slovenskih oz. istrskih ljudskih pesmi, ki so se večinoma osredotočale na ženski svet. S pesmimi, kot so »Tam, kjer sem lani tancala«, »Ano ur'co al pej dvej« in »Zaplula je bar-čica moja« je Marjetka Popovski namreč poudarila hrepenenje, ljubezen, navihanost deklet in žena. Ob izvedbi najznamenitejših pesmi so se njenemu petju pridružili tudi poslušalci, ki so izvajalce nagradili z bučnim aplavzom in prošnje za dodatek. Te so bile tudi uslišane z vabilom na kavo ob pesmi »Naša mati čuha kafe«. Sara Trampuž 13 Obvestila DANES ZVEČER bodo v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini odprli kar dve umetniški razstavi. V društveni dvorani razstavljajo ilustratorji skupine Vile & Vampi ter dva slikarja mlajše generacije, Živa Pahor in Štefan Turk. Oba sta sodelavca otroške revije Galeb in sta znana tudi kot ilustratorja knjižnih izdaj. Razstava nosi naslov Igriva pripoved podob. V kavarni Gruden pa je na ogled razstava Vezenine Bogomile Doljak, ki se ob tej priložnosti prvič predstavi s cvetličnimi motivi, naslikanimi na prtičke. Čeprav sodi ta predmet v kraško tradicijo, se je pod čopičem Doljakove spremenil v povsem originalno likovno umetnino. Otvoritev bo ob 20.uri. Mlado generacijo ustvarjalcev bo predstavil Štefan Pahor, Vezenine Bogomile Doljak pa Ani Tretjak. Sodeluje dekliški zbor Kraški slavček pod vodstvom Mirka Ferlana. GLASBENA MATICA TRST obvešča, da so v prodaji abonmaji za koncertno sezono 2007-08. Rezervacije in informacije tajništvo GM tel.040-418605 vsak dan med 11. in 15.uro. KRUT obvešča, da ob sredah redno poteka vadba v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja brezplačni TEČAJ SLOVENŠČINE dvakrat tedensko, od novembra 2007 do januarja 2008, v občinski knjižnici v Boljuncu. Predvideni urnik: ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.30. Možne so še spremembe urnika. Tečaj je namenjen samo občanom in število mest je omejeno. Info in vpisnina v občinski knjižnici v Boljuncu, tel.: 040-227008 (ponedeljek 16.0018.30 in sreda 9.00-11.30 ter 16.0018.30). OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI vabi med svoje vrste nove člane v gledališče F. Prešeren v Boljuncu vsako sredo: od 16. do 17. ure otroci od 1. dol 4. razreda, petošolci in dijaki srednjih šol pa od 17.00 do 18.30. Za informacije tel.: 349-5252201. Toplo vabljeni! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE organizira začetniški tečaj latinsko ameriških in standardnih plesov za odrasle, vsak ponedeljek ob 20. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maja. Za info poklicati na tel. št.: 040-213153 ali 349-7338101 (Tatjana). 35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Rep-nu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbaro na št. 040-226167 od 12. do 19. ure. SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 7. do 13. leta oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 333-8980166 (Erika Kojanec). DRUŠTVO PROSTOVOLJCEV Devin-Nabrežina-Križ vabi na Dan srca, ki bo danes, 27. oktobra na sedežu Ceo v Naselju S. Mauro v Sesljanu. Pobuda bo trajala od 8. do 12. ure. Za informacije in rezervacije tel. na št.: 040-299616. DRUŠTVO UPORABNIKOV LINUXA LUGTrieste prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 danes, 27. oktobra 2007, od 9. do 18. ure. Predavanja bodo na temo odprtega programja in operativnega sistema Linux. Več informacij na strani »trieste.linux.it«. Vabljeni! LOVSKA DRUŽINA Bazovica, 13. okoliš »Kras« vabi danes, 27. oktobra, ob 15. uri k sv. maši zavetnika lovcev sv. Humberta. Maša se bo odvijala v bazovski cerkvi. Maši bo sledila zakuska v športnem centru »Zarja« v Bazovici. Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo odhod avtobusa za nastop v Žirih pri Škofji Loki danes, 27. oktobra ob 15.30. V torek, 30. oktobra ob 20.45 redna pevska vaja. V SOBOTO, 27. OKTOBRA 2007 med 14. in 23. uro bo v »Pokrajinskem centru za promocijo kmetijsko-živilskih proiz- TRST vodov - Vinoteka« v Zgoniku potekala »degustacija tržaškega piva«. Namen pobude sta promocija in ovrednotenje piva, ki ga proizvajajo na Tržaškem, tudi s pokušnjo tipičnih jedi. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 28.10.2007, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. NA PROSEKU se sprejemajo podpisi za razpis referenduma za novo kraško občino v barih Makadam, Guštin na Kržadi, Luksa in Oktoberfest. Informacije na spletni strani »www.slide-share.net/referendumcarsokras/refe-rendumcarsokras«. UPRAVA OBČINE DOLINA bo na občinski spomenik v Spomeniškem parku v Dolini položila venec v ponedeljek, 29. oktobra 2007, ob 15. uri skupaj z delegacijo občin Kopra, Izole in Pirana. Ob priložnostni misli županje Fulvije Premolin bo zraven tudi partizanska pesem v izvedbi MoPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Edvina Križmančiča. Zbirno mesto: ob 14.45 pred Županstvom. Delegacija tržaških županov in predsednice tržaške pokrajine pa bo polagala vence na spomenike padlim v sredo, 31. oktobra s pričetkom ob 9. uri v Nabrežini. Predvidoma bo omenjena delegacija v občinskem parku v Dolini približno med 12. in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov vabi v ponedeljek, 29. oktobra, na večer, posvečen Pavletu Merkuju ob njegovi osemdesetletnici. Sodelujejo: Živa Gruden in Luisa Antoni ter pevci. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30. KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV vabita svoje člane in zainteresirane prebivalce na srečanje, ki bo v ponedeljek 29. oktobra 2007 ob 20. uri v gostilni »Da Pi-no« v Medjevasi, na temo: Kmetijska varianta št. 22 Občine Devin - Na-brežina in nove omejitve zavarovanih območji SIC na območjih Štivana, Medjevasi in Cerovelj. Svojo prisotnost je zagotovil župan Devinsko - Na-brežinske občine Giorgio Ret. COŠ STANKO GRUDEN iz Šempolaja sporoča, da bodo za vhtič, šolarji obiskovali vaščane v torek, 30. oktobra dopoldne in sredo, 31. oktobra v zgodnjih popoldanskih urah. GLASBENA MATICA TRST v sodelovanju s KD Soča iz Kanala ob Soči, vabi na prvi koncert abonmajske koncertne sezone 07-08, v sredo, 31. oktobra 2007, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu -Orkester iz Padove in Veneta, Ema-nuele Arciuli - klavir. Dirigent: Anton Nanut. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Informacije tajništvo GM tel.040-418605 vsak dan med 11. in 15.uro. ODBORNIKI JUSA KONTOVEL obveščajo članstvo, da sprejemajo prošnje za sečnjo svežih drvi in pobiranje su-hljadi do 31. oktobra. SKD S. ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB od Sv. Ivana in s Kolonje vabita v četrtek, 1. novembra 2007, ob 11. uri pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri Sv. Ivanu, na spominsko svečanost s polaganjem vencev. Sledili bodo govori in pričevanja. Vse udeležence vabimo naj, v znak želje po miru, s seboj prinesejo cvetico. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE kriška sekcija Evald An-tončič Stojan vabi vse prebivalce ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v četrtek, 1. novembra 2007, udeležijo poklona žrtvam anti-fašizma. Ob polaganju vencev na vaške spomenike padlim bo zapel moški pevski zbor Vesna. Odhod povorke od ljudskega doma v Križu ob 11. uri. VZPI - ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanici vabi v četrtek, 1. novembra na počastitev Padlih v NOB. Pel bo MoPZ Tabor in na pokopališču tudi CPZ sv. Jernej. Zbirališče v prosvetnem domu na Opčinah, ob 9.30. Vabljeni. KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata cenjene člane, da bodo naši uradi v petek, 2. novembra 2007 zaprti. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo v petek, 2. novembra 2007 uradi zaprti. OKTET ŠKOFIJE IN OKTET ODMEVI v sodelovanju s SKD Slavec in Zvezo slo- venskih kulturnih društev vabita na 20. Srečanje oktetov primorske, ki se bo odvijalo 3. novembra 2007 ob 19. uri v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Pokrovitelji so Občina Dolina, Mestna občina Koper, JSKD-OI Koper. Revijo so podprli Zadružna Kraška Banka, Banka Koper d.d., Istrabenz Koper d.d., Zavarovalnica Triglav d.d., Vina Koper d.o.o., Cvetlice MARA Bazovica, Precision Mechanics Laboratory di Igor e Ivo Krizmancic & C. SKD FRANC PREŠEREN Boljunec, VZPI - ANPI Boljunec, fantovska in dekliška Boljunec v sodelovanju z občino Dolina vabijo v soboto, 3. novembra 2007, ob 14. uri na slavnost ob 60-letnici postavitve spomenika padlim v NOB v Boljuncu. Spored: zbirališče na gorici v Boljuncu; sprevod z venci in prapori do spomenika; uvodna beseda; polaganje vencev; nastop MPZ Upokojencev Breg; priložnostni govor dolinske županje dr. Fulvie Premolin, pozdravi gostov; zaključna misel. A. R. C. A. T. - Deželno združenje klubov alkoholikov v obravnavi priredi sensi-bilizacijski tečaj od 5. do 10. novembra 2007, v prostorih tržaškega škofijskega semenišča, v Ul. Besenghi, 16. Tečaj je odprt vsem. Info: ob urah obedov, na tel. št.: 040-281887 (Nataša). KMEČKA ZVEZA Ker je oglaševanje preko interneta postalo neobhodno potrebno za vidljivost vsake dejavnosti, smo tudi mi kot zveza zasnovali spletno stran (»www.kmeckazveza.com«), kjer bomo objavljali vse aktualne teme in novosti, ki zadevajo našo dejavnost in na splošno kmetijsko stvarnost. Da bo naša internetna stran čim uspešnejša in koristnejša predvsem našim članom, bomo na njej gostili vse naše kmetije, ki si tega želijo. Zato bo mogoče na naši strani brezplačno oglaševanje osmic, kmečkih turizmov, kmetij itd. Zveza namerava dati pobudi čim večjo odmevnost, zato vabimo kmetije, ki bi rade bile prisotne na tej spletni strani, da se čim prej javijo v uradih organizacije. SKGZ v sodelovanju s SKD VIGRED vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka« v sredo, 7. novembra 2007, ob 20.30, v Štalci v Šempolaju. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOSIR« vabi člane in prijatelje filateliste na redno mesečno sejo v sredo, 7. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Vabilo velja tudi za nove člane. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tečaj o »Bachovih cvetovih«, ki se bo vršil v soboto, 10. novembra, od 16. do 20. ure, v nedeljo, 11. novembra, od 9.30 do 19. ure, v soboto, 24. novembra od 16. do 20.ure ter v nedeljo, 25. novembra, od 9.30 do 19. ure. MLADINSKI KROŽEK - PROSEK KON-TOVEL v sodelovanju z rajonskim svetom za zahodni kras organizira marti-novanje v ogrevanem šotoru. Program: petek, 9. novembra 2007, od 19. do 21 »happy hour« igrali bodo le Mitiche pi-rie, sobota, 10. novembra, Kontovel unite in v nedeljo, 11. novembra, Domači veseljaki in Alter ego. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z U.S.C.I. -Unione Societa Corali Italiane del FVG in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti vas vabi na kulturni večer s podelitvijo nagrade IGNACIJ OTA v petek, 9. novembra 2007, ob 20. uri, na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdi-na.org«. PLANINSKA ODSEKA SLOGA DEVIN priredita v nedeljo, 11. novembra tradicionalno Martinovanje. Za informacije in vpisovanje do 4. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE sporoča, da je v teku plesni tečaj v latinsko ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino vsak ponedeljek, ob 15. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maj. Za info poklicati na tel. št.: 040-213153 ali 349-7338101 (Tatjana). -/ Društvo Finžgarjev dom in Založba Mladika Zvezo cerkvenih pevskih zborov vabita na večer v poklon narečnemu pesniku ALEKSANDRU FURLANU - šandrinu ob izidu nječove pesniške zbirke an popodan. Knjigo bo predstavila prof. Vilma Puric. Sodelovali bodo še recitatorji in združeni zbor ZCPZ pod vodstvom Aleksandre Pertot. 27. oktobra, ob 20. uri v dvorani Finigarjevega doma na Opčinahl JJ y| TUDI LETOS s sodelovanjem z mladinskim odsekom bomo planinci SPDT priredili Martinovanje in sicer v nedeljo, 11. novembra 2007. Ob 9. uri se bomo dobili pri bivšem ljudskem domu v Križu (picerija Al Parco). Predviden je pohod daljši ali krajši, kosilo in družabnost s pekom kostanja. Vabljeni vsi člani mlajši, starejši in prijatelji. Vse potrebne informacije dobite na tel. 040-220155 (Livio) in pri odbornikih. TEČAJ ZA DOJENČKE Zbornica kliničnih pedagogov in Šc Melanie Klein obveščata, da zaradi velikega povpraševanja se bo naslednji tečaj za dojenčke začel 12. novembra. Tečaj predvideva 6 srečanj, 4 posvečena masaži in 2 dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije tel. 328-4559414, info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se redni tečaji vadbe nadaljujejo v torkih in petkih z urnikom 18.-19., 19.20. in 20.-21. ter ob sobotah od 9. do 10. ure. Nov uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v torek, 13. novembra in /ali v petek, 16. novembra od 17. do 18. ure, v društvenih prostorih. Info in vpis na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040-327122) najkasneje do 15. novembra 2007. KD ZA UMETNOST KONS vabi na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti/večdisciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L.Bratuž, Drevored XX. septembra, 85 (Gorica) do petka, 16. novembra od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah. OBČINA DEVIN NABREŽINA v mesecu decembru bo uprava Občine Devin Na-brežina nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so dosegli pomembne uspehe na deželni ravni (samo za prve uvrščene) ali na državni ravni, evropski in na mednarodni ravni (1., 2. in 3. mesto) v sezoni 2006/2007. Sporočam, da bodo ob tej priliki nagrajena tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate od športnikov, ki nimajo stalnega bivališča v občini. Vabim društva, ki nameravajo sporočiti imena športnikov, da to storijo najkasneje do 20. novembra t. l. In sicer Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas po faksu na št.: 040-201307. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2007/2008 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina- Nabrežina 102 (tel.: 0402017371). ČLANICE LIKOVNE SKUPINE Zlati žarek Marija Maraz, Božica Mihalič, Dajana Čok in Tatjana Mihalič, v sodelovanju s Foto klubom Žarek iz Sežane, vabijo na otvoritev razstave »Ujete sledi« v četrtek, 25. oktobra 2007, ob 18. uri, Štanjel-Stolp na Vratih. Razstava bo na ogled do 10 decembra 2007. v ¡pjHg - A ^ T ' ■ 4 Okusi Krasa v pekarni ©avorin gtarec, 9rosek 138 (pri postsgališču avtobusov št. 42,44), tel.: 040-225 257 navadne in posebne vrste kruha, zlasti še Martinov ter sladice po domačem receptu; vina agriturizma SMilič. DOBRODOŠLI! / TRST Sobota, 27. oktobra 2007 13 SKD Igo Gruden vabi danes, 27. oktobra ob 20. uri na otvoritev likovnih razstav v dvorani Ižo Gruden IGRIVA PRIPOVED PODOB Štefan Turk, Živa Pahor in Vile&Vampi Predstavitev Štefan Pahor v kavarni Gruden vezenine Bogomila DoUak Predstavitev Ani Tretiak Sodeluje DPZ Kraški slavček Včeraj danes CI3 Lekarne Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ma Kino Danes, SOBOTA, 27. oktobra 2007 SABINA Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 18.00 - Dolžina dneva 10.23. Luna vzide ob 18.21 in zatone ob 9.23. Jutri, NEDELJA, 28. oktobra 2007 SIMON VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,1 stopinj C, zračni tlak 1019,9 mb raste, veter 24 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 74-od-stotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,1 stopinje C. Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dellOrologio 6(Ul. Diaz 2, tel. 040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dellOrologio 6 (Ul. Diaz 2), Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV Proseška postaja 35 (Zgonik) AGIP Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4 ESSO Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 OMV Proseška postaja 35 (Zgonik) ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst M Izleti E*j Čestitke ALCIONE - 17.30, 23.00 »Piano, solo«; 19.30, 21.15 »La ragazza del lago». AMBASCIATORI - 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Ratatouille«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Angel - la vita, il romanzo«. CINECITY - 19.35, 22.05 »Stardust«; 14.50, 17.30, 22.05 »Molto incinta«; 15.00, 15.30, 16.00, 17.30, 18.00, 18.30, 20.00, 21.15, 22.15 »Ratatouille«; 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »Die hard - vivere o morire«; 15.05, 17.25, 19.45, 22.00 »Elisabeth - The golden age«; 15.20, 17.30, 20.15, 22.15 »2061 - Un anno ec-cezionale«; 19.55 »Seta«. EXCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Elisabeth - The golden age«. EXCELSIOR AZZURRA - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Giorni e nu-vole«. FELLINI - 16.30, 22.00 »Stardust«; 18.30, 20.15 »La giusta distanza«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Michael Clayton«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »2061«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40, 20.00, 22.20 »Žaga 4«; 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 »3D manija«; 19.00, 21.30, 00.00 »Petelinji zajtrk«; 17.10, 19.30, 21.50, 00.10 »Sedem dni skomin«; 15.10 »Ratatouille«; 15.20 »Divji valovi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Molto in-cinta«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Die hard - vivere o morire«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Seta«. SUPER - 16.30 »Hairspray«; 18.20, 20.15, 22.15 »Quel treno per Yuma«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.00, 18.00 »Ratatouille«, 20.10, 22.15 »Seta«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »2061«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »Elisabeth - The golden age«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Die hard - vi-vere o morire«. KRUT obvešča udeležence izleta v Čedad in Benečijo, prirejenega ob priložnosti koncerta Starosta Mali Princ, da bo odhod avtobusa iz Trsta, trga Oberdan - deželna palača ob 8. uri, s postankom na Opčinah, parkirišče ob cesti 202 (nasproti bencinske črpalke) ob 8.10. 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE prirejajo v soboto, 17. novembra 2007, izlet na Bled in v Begunje k Avsenikom. Javite se najkasneje do danes, 27. oktobra, na tel. št.: 335-6174714 (Marjan) ali 040-228302 (Marija). KRUT vabi v nedeljo, 28. oktobra 2007, na prireditev »Starosta mali princ«. Poleg koncerta je organizirana ekskurzija z obiskom Čedada in Benečije. Informacije in vpisovanja na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072. SŠKD TIMAVA Medjevas Štivan in TD BREST iz Brestovice pri Komnu organizirata, v nedeljo 28. oktobra 2007, čezmejni pohod po poteh Soške fronte (Brestovica - Grofova jama (odprta za ogled) - Medjevas - Brestovica: 11 km) . Vpisnina znaša 8,00 evrov; vpisovanje na pohod od 7.30 dalje pred osnovno šolo v Brestovici; start pohoda je predviden ob 9. uri; med pohodom bo več okrepčevalnih postaj na koncu pa topli obrok in družabnost za vse udeležence. Toplo vabljeni. AŠD-SK BRDINA organizira dvodnevno smučanje na ledeniku Moltaller v petek, 2. in soboto, 3. novembra. Za informacije in prijave lahko kličete na številki 348-8012454 in 347-5292058. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji. SKD VESNA vabi na »jesenski sprehod v Rubije pri Briščih« v nedeljo, 4. novembra 2007. Zbirališče ob 14. uri pri spomeniku padlim v Križu. V primeru slabega vremena bo sprehod odpadel. Za informacije tel. na št. 3394359868. Danes stopata na skupno življenjsko pot JANA in IGOR! Vso srečo Vama želijo Ivica, Erminio, Ingrid, Fabio in Dario. Novoporočencema JANI PEČAR in IGORJU FLORENINU iskreno čestitajo in želijo vse naj v skupnem življenju KK Adria, Mladinsko združenje in Lonjerska pevska skupina. JANI in IGORJU iskreno čestitamo in želimo še mnogo srečnih in zdravih dni! Vsi tri Močilnikovi. Častiti g. župnik Ivo Miklavc. Ob vašem življenjskem prazniku sprejmite naše iskrene čestitke z željo, da bi zdravi in veseli še živeli mnogo let. Prosili bomo Boga, naj Vam obilno poplača ves trud in skrb, ki ju vlagate v naš prid. »Bog Vas živi!« Vam prisrčno pojemo ŽPS Trebče in vsi župljani. Danes praznuje naša draga KRISTINA 40. rojstni dan! Vse najboljše, mnogo zdravja in in srečnih dni ti kličemo vsi, ki te imamo radi. Včeraj si 7 x 10 jih slavil, danes pa s prijatelji in sorodniki se boš veselil. Dragi FABIO vse najboljše ti želijo teta Marija, Edda, Zoran in Tamara z družinami. H Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom »Ivan Cankar« v Trstu sporoča, da bo v petek, 2.no-vembra 2007 šola zaprta. 0 Prireditve KRUT v sodelovanju z ZSKD in Društvom Slovenskih upokojencev za Goriško prireja koncertno predstavo »Starosta Mali Princ«, ki bo v nedeljo, 28. oktobra 2007 ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Sodelujejo: Mešani mladinski pevski zbor -Trst, Moški pevski zbor F. Venturini, Ženski pevski zbor Sinji Galeb iz Izole in Moški pevski zbor Sempeter pri Gorici. Vljudno vabljeni. SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 -»Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas! FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH prireja danes, 27. oktobra v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov poklon narečnemu pesniku ALEKSANDRU FURLANU ob izidu njegove pesniške zbirke z naslovom »An popudan«. Knjigo bo predstavila prof. Vilma Purič, nekaj pesmi bodo prebrali Klara Bevilacqua, Graziella Što-ka, Eva Scheimer in Ladi Vodopivec, pesniku v pozdrav pa bo zapel Združeni cerkveni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot, pesmico o openskih otrocih v starih časih pa povedala mala recitatorja Niko Trento in Rok Dolenc. Začetek ob 20. uri. Vabljeni vsi. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev dveh likovnih razstav danes, 27. oktobra ob 20. uri: v dvorani »Igriva pripoved podob« - Štefan Turk, Živa Pahor in Vile&Vampi; predstavi Štefan Pahor; v kavarni Gruden razstavlja »Vezenine« Bogomila Doljak; predstavi Ani Tretjak. Sodeluje DPZ Kraški slavček. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM »Openska glasbena srečanja« sezona 2007/2008 v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18. uri, koncert dua Fe-ri: Marko Feri kitara, Martina Feri glas. Na sporedu: Jobim, Kosma, Garner, Donaldson, Hupfeld, Rodgers, Lennon. Vabljeni. OKTET ŠKOFIJE IN OKTET ODMEVI v sodelovanju s SKD Slavec in z Zvezo kulturnih društev prirejajo 20. srečanje oktetov Primorske v Boljuncu, v gledališču France Prešeren v soboto, 3. novembra 2007, ob 19. uri. 0 Mali oglasi DIPLOMIRAN V MATEMATIKI nudi lekcije iz matematike za višješolce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel. na št.: 3479534644. KMEČKI TURIZEM UŠAJ je odprt v Na-brežini 8 do 2. decembra 2007. Tel. 339-4193779. Draga Jana in Igor prisrčne čestitke! Naj bo vajina skupna pot polna radosti in veselja Dorica, Radi, Matjaž Danes se poročita Jana Pečar in Igor Florenin Svoji predsednici in njenemu izvoljencu iskreno čestita in želi vse najlepše v skupnem življenju SKD Lonjer-Katinara Dragi Jani in Igorju želimo veselo skupno pot. Vsi na Zvezi slovenskih kulturnih društev (L , V » Izrisuje se najlepša slika j. Jana in Igor srečno v novem skupnem okviru! Tržaški prijatelji t V h t t* ' ■it1* . KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprt kmečki turizem. Tel. 048178125. PRODAJAM kmečko hišo in hlev z dvoriščem na vzhodnem Krasu. Resno zainteresirani naj pokličejo v popoldanskih urah na tel. št.: 3334611106. PRODAM BMW 318, letnik december 1991, cena po dogovoru. Tel. na št.: 340-9329903 po 15. uri. PRODAM atomizator Friuli 600 l, hidravlično drevo na dve kolesi za globino oranja do 70 cm, težak kultivator Marolin širok 180 cm, mikropo-rični filter s petimi vložki, vsak po 100 cm, filter za drožje in oljke, pletenke po 54 l.; in še suha gozdna drva z dostavo na dom in ekstradeviško oljčno olje. Tel. 0481-390238 (ob uri obedov). PRODAM stanovanje v Ronkah (približno 90 kv.m.) z dvema balkonoma (dve sobi, dve kopalnici, kuhinja in dnevna soba), s kletjo, z garažo ter z zunanjim parkirnim prostorom; cena PODJETJE GUŠTIN VW-AUDI Obrtna cona "Zgonik" zaposli resnega mehanika z obvladanjem elektronskih veščin in resnega vajenca. Tel. 040-225343. ZADRUGA NUJNO IŠČE KUHARJA. Curriculum poslati na Zadruga LA QUERCIA, Corso Italia 10, Trst, faks 040-630762, email gru.quercia@libero.it po dogovoru, tel. 339-6980287 (ob uri obedov ali večernih urah). PRODAM VW Golf 1.6 Highline 16 V letnik 2001 prevoženih 59.000 km eur 4, sivokovinjske barve v odličnem stanju. Tel 335-6328351. SKD TABOR išče fotografije z družbenega, kulturnega, športnega, verskega, političnega, gospodarskega življenja na Opčinah izključno v letih 1967-1968. Fotografije s pripisom 40-letnica, v kuverti in naslovom iz-posojevalca/ke sprejemamo v društveni knjižnici P.Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah od ponedeljka do petka med 16. in 19.uro. Za informacije: tel. 040/213945, 040/211923 (Zivka , v večernih urah) ali »info@skdtabor.it«. Ze vnaprej se zahvaljujemo za sodelovanje! V DOLINSKI OBČINI se je izgubila mucka mešane barve, stara leto dni, odgovarja na ime Emi. Kdor jo najde naj pokliče na tel. št.: 346-0887542 ali 040-231054. Najditelju nagrada. V OBRTNI CONI »Zgonik« dajem v najem prostor, velik približno 150 kv. metrov, v prvem nadstropju, opremljen s klimo in z možnostjo uporabe dvigala. Prostor je možno razdeliti na več majhnih enot. Telefon: 3482812360. VELIKI SLOVAR TUJK, M. Tavzes, Cankarjeva Založba 2002,1300 strani - nov nerabljen - prodam za 60 evrov. Grško-slovenski slovar A. Dokler nov v ovitku prodam za 35 evrov. Tel. 347-1516964. Id Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. OSMICO bo jutri, 27. oktobra odprl Boris Pernarčič. Medjavas 7, tel. št.: 040-208375. OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgonik 36. OSMICO je odprla družina Colja v Sa-matroci 53. Tel. št.: 040-229586. OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57. OSMICO sta odprla Igor in Roberta v Gabrovcu 27. Vabljeni! Prispevki V spomin na Maria Magajno daruje Vasilij Pečar z družino 30,00 evrov za SKD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob Maria Magaj-ne darujeta Edvin in Nerina Švab 50,00 evrov za Dom za ostarele Tilia. V spomin na Maria Magajno daruje Marija Škabar 20,00 evrov za Krut. V spomin na dragega Maria Magajno darujeta Nada in Uča Gašperšič 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na prijatelja in tovariša Maria Magajno daruje Roža Počkar 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB iz Škednja, Sv. Ane in Ko-lonkovca. V trajen in hvaležen spomin na Maria Magajno darujeta Nevia in Franko Vitez 50,00 evrov za Krut. V spomin na nepozabnega Maria Ma-gajno daruje Gojmir Demšar 20,00 evrov za NŠK v Trstu. V spomin na pokojne starše daruje hčerka Iva Tence iz Ljubljane 30,00 evrov za spomenik padlih v NOB iz Križa. V spomin na Mirka Čoka daruje žena Marica 30,00 evrov za obnovo bolnice Franje. Ob 1. obletnici smrti Bianche Furlan -Kneipp darujejo Alessio, Bruno in Renato 100,00 evrov za ljudski dom Zora Perello. Restavracija KRIZMAN vabi vse ljubitelje kraške enogastronomije na posebni večer Okusov Krasa DEGUSTACIJSKIMENU bo pripravil PETER PATAJAC Delov kuhar leta 2007 Okrepčevalnica RUJ, Dol pri Vogljah (SLO) Za rezervacije in informacije o menuju: Tel. 040 327115, info@hotelkrizman.eu 14 Sobota, 27. oktobra 2007 KULTURA / TOMIZZOV DUH Kunstgesihterji Milan Rakovac_ Grgo Gamulin, bard hrvaške umetnostne zgodovine, »kunstgeših-ter« ali »kunsthistorik«, je pred več kot štiridesetimi leti preroško izjavil, da bo regionalizem zmagal nad metropoliz-mom. Prav te dni pa prav integralistič-na Hrvaška vleče sijajno regionalistično potezo: Ministrstvo za kulturo (minister Božo Biškupič) je odločilo, da bo bronasti Apoksiomen stalno postavljen v samo zanj osmišljenem muzeju v Malem Lo-šinju. Pisao sam ovdje o svjetskoj premi-jeri Apoksiomena u Firenzi. Ta skulptu-ra antičkog atleta sažima un sebi ono najbolje što Nova Europa ima: pronašao ju je belgijski ronilac kod otočiča Orjule ne-daleko Lošinja, obnovili su ju zajednič-ki hrvatski i talijanski restauratori, prvi put ju izložili u Firenzi. Još europskije u cijeloj priči jest upravo odluka da se svjetski vrijedan eksponat ne izloži u Metropoli nego u Pro-vinciji. »Dobročudni smiješak za provin-ciju«. Kunstgešihter (Kunstgeschichter), dobra hrvatska (- i slovenska) riječ, germanizam kojima su obilovale naše kulture, kao i romanizmi-ma, turcizmima, ungarizmima, bohe-mizmima, rusizmima, romizmima - i inim tudicama... »Zagreb daleko, a Bog visoko«; su govorili naši stari puopi narodnjaki, u doba bejate naše Austrije, kad je hrvacka i slovienska stvar okolo Pule i Trsta i Gorice i Rike lipo naprid hodila, ma naše nacionalne metropole se nisu fidale nan dati ruku, u strahu od Cara me par, a ča drugega, ki mi smo u ta vrimena bili Carska Zemlja. Pak kad je došla slobuoda, - »sve za Beograd, sve u Beograd«, pak je Tito jeno malo mola redine i Ljubljana i Zagreb su se levali, ma simo doli poli mu-ora vajk smo ustali u debelen hladu pro-vincije, državni budžet pak republički bu-džet, iera sempre quel, limosina per noi altri, e sempre soto. I najzad su Slovenija i Hrvatska diventale države, i smo pensali, ala šu, sad naši zapovidaju, sad če i Istra se molati, daj. Invece njanke ne! Naše države su imale i imaju dvi fundamentalne fuorce; Nacionalni integralizam i admini-strativno-fiskalni centralizam; ossia, ča bi reka spominjani hvarski patricij pensira, profešur Grgo Gamulin - i naše mlade dvi zemlje se fidaju u metropolizam a ne u regionalizam. »Why? I'll never know«, je piva Elvis Presley... Čuda besid zarad jiene bronzane skulpture čete reči, ča? Mislim da je tek nahrup globaliz-ma povijesno osvijestio i naše brojčano male nacije; jer dovraga, ako nema glo-bal-kapitalizma koja mete i guta i ždere sve pred sobom, ako jedna Francuska donosi zakone protiv anglo-francuskog medijsko-poslovnog »franglais« slanga, i nareduje da radio-stanice moraju izvo-diti najmanje trideset posto francuskih šlagera; a ča ustaje nami malin i brižnin; se hititi nei mari profondi? Borba za opstanak jedne kulture podrazumijeva životnost, gipkost, otvo-renost iste te kulture, a ne akademistič-no administriranje. Ta borba implicira pluralizam a ne unfiormnost kulture. Očuvanje autentičnosti kulture, autoh-tone, izvorne, zavičajne, alternativne, un-dergrounda, subkulture - sve to znači ujedno i očuvanje nacije od globalistič-ne anihilacije! Lošinjski Apoksiomen stoga mislim da predstavlja prekretnicu, barem što se Hrvatske tiče; posrijedi je prvorazredni svjetski spomenik kulture, i odluka Mi-nistarstva da se on ne postavi u nacionalno središte, nego na njegovu perife-riju, dokaz je zdravog razbora i od ogromne povijesne važnosti. Prilog tome dao je več i sam Lo-šinj; naum je otočana da Apoksiomen bude postavljen u svoj muzej. Cijeli muzej za samo jednu skulpturu?! Nešto nev-jerojatno, nešto veliko i sjajno! Dopuštam si ovdje nešto više slo-bode, tvrdeči (opet!) da je ovaj naš po-granični, obalni svijet sazrio kao europ-ski avantgardni socies. Realizirati njegovu multikulturu, to je napose stvar Hrvatske, Slovenije i Italije, jer ovo je »Ev-ropica«. I ne smije se dopustiti da ona bude ugrožena, kao na primjer Kavkaz u doba Staljina, kad su loklani Grci i Tur-ci 1949. preseljeni u Kazahstan, kako piše abhaski i ruski književnik Fazil Abdu-lovič Iskander: »Danes v moji deželi ni več slišati ne grškega ne turškega govora; moja duša je žalostna in moj sluh je osiromašen. Od otroštva sem bil navajen na naš mali Babilon. V zraku domovine sem bil vajen prisluškovati abhaškemu, ruskemu, gruzinskemu, mingrelskemu, armenskemu jeziku, sedaj pa, ko so iz tega milega mnogoglasja, iz po svežem dišečega žvrgolenja narodov izgnali običajne glasove, ni več radosti v mojem sluhu in zrak moje domovine ni več opojen....« Apoksiomen na svojem ilirskem, grškem, latinskem, hrvaškem, italijanskem Lošinju - to prinaša milozvočno žvrgolenje narodov, ki ostaja srčika jadranskega prostora. koper - Včeraj na sedežu banke Odprli razstavo Mire Ličen Krmpotic KOPER - Na sedežu Banke Koper so včeraj odprli razstavo slik uveljavljene piranske slikarke in restavratorke Mire Ličen Krmpo-tič. Razstavljene podobe so rezultat večdesetletnega ustvarjanja, tudi nje ne ga raz isko val no eks pe ri -mentalnega iskanja različnih slikarskih zvrsti in sočasnega neprekinjenega dela na področju restavrator-stva in konservatorstva ter jo zapisujejo med pomembne nadaljeval-ke tradicije slovenskega sakralnega in krajinarskega slikarstva, so sporočili iz Obalnih galerij Piran. Razstava z naslovom Sončna pesem bo na ogled do februarja 2008.Razstava monumentalnih slik iz cikla Sončna pesem dokazuje avtoričino prepoznavno slikarsko av-topoetiko, njen vehementno barviti in izpovedno ekspresivno občuteni likovni izraz pa je vedno na meji abstraktnega ter daje le sluti- ti figuralno izhodišče, motivno vezano na genius loci bivanjskega okolja ali na določljivo duhovno civilizacijo evropskega prostora, so v gradivu zapisali iz Obalnih galerij. Mira Ličen Krmpotič je diplomirala iz slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1975 končala še speci-alko za restavratorstvo. Ustvarja v raz lič nih teh ni kah sli kar stva, v ris -bi, grafiki, v tehniki vitraža, mozaika, slikanja na tekstil in v zadnjih letih še v tehniki oblikovanja steklenih objektov. Prejela je več nagrad, med drugimi leta 1997 Steletovo priznanje za restavratorstvo. Sodelovala je pri najpomembnejših projektih v Piranu, Izoli in Kopru, po Sloveniji in v tujini. Bila je med začetniki in organizatorji društva Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran in projektov Jaslice in Križev pot v piranskih cerkvah. (STA) trst - Festival antične glasbe Wunderkammer Skupina Hermosuras postregla z glasbo, ki so jo poslušali na dvoru Sončnega kralja »La Quatrième Chambre» (četrta soba) je bila v kraljevski palači v Ver-saillesu dvorana, ki so jo namenjali glasbi. Veličastna rezidenca na pariškem podeželju je z dejavnostmi in zabavami dvornega življenja skušala udejanjati idealni svet lepote in miline, ki sloni na umetniških, vizualnih, likovnih in glasbenih podobah. V iskanju čarov tega zemeljskega raja je festival antične glasbe Wunderkammer od prl v če tr tek četr to so bo s kon cer -tom glas be, ki so jo po slu ša li na dvo -rih Ludvika XIV in Ludvika XV v Ver-saillesu in v Parizu. Rastlinjak muzeja Sartorio se je za en večer simbolično spremenil v sobano legendarnega francoskega dvora s koncertom skupine Hermosuras. Ensemble deluje preko deset let kot združenje strokovnjakov filološkega izvajanja in nastopa v raznih za sed bah po po tre bah iz bra ne ga repertoarja. Tokrat so poslušalce pospremili na očarljivo potovanje violinist Alessandro Ciccolini, koncertni moj ster zna ne ga or ke stra » La Cap pel -la della Pietà dei Turchini« iz Neaplja, ki se pogosto ukvarja z zahtevnim in dragocenim delom rekonstruiranja nepopolnih partitur baročnih oper, kolumbijanski violončelist Jorge Alberto Guerrero in ustanoviteljica projekta Hermosuras, čembalistka Paola Erdas. Pro gram kon cer ta je pri ka zal zmagoslavje violine in vzpon violončela od konca 17. do prve polovice 18.stoletja s skladbami avtorjev, ki so na dvoru doživeli poseben ugled. Med temi je bil na primer Jean-Baptiste Se-naillé, eden od 24. kraljevskih violinistov (znameniti »Violons du Roi«), ki je nosil v sebi dvojno umetniško naravo formacije na italijanskih in francoskih tleh. V prvi sonati v d molu za violino in basso continuo je violina imela vodilno vlogo, a v strnjenem soustvarjanju s soizvajalci, druga pa je izpostavila violinista na izrazitejši način. Oba godalca sta igrala na izvirni antični glasbili iz polovice 18.stoletja, kar zahteva od poslušalca pripravljenost na soočanje z drugačnim zvokom, obenem pa ponuja enkratno priliko neposrednega stika s preteklostjo. Ciccoli-nijeva violina je bila posebno občutljiva do okolja, zato je predstavila izvajalcu marsikatere težave pri uglaševa-nju. Zvočni učinek ni bil zato vedno enakovreden umetniškemu streme-nju violinista, ki je muzikalično vodil fraziranje. Violončelist je postal protagonist z izvedbo druge Sonate Mi-chela Corretteja »Les Délices de la solitude« za violončelo in basso continuo, v kateri je izrazni potencial ostal delno neizkoriščen. Ekspresivna, pisana Suita Jeana Féryja Rebela je s svojimi ple si pri mer no skle ni la kon cert in je zahtevala od izvajalcev spretnost, med tem, ko jim je pre pu šča la ve li ko možnosti emotivnega razvoja. Čembalistka je imela tudi svojo solistično točko, očarljivo skladbo »Les Sylvains« Françoisa Couperina, »Velikega«, ki je skušal opisati v sanjski viziji vrsto skrivnostnih gozdnih bitij, ki so sredi lirične evokacije zaživela z učinkom močno okrašenega dogajanja. Trio je v popoldanskih urah izvedel odprto srečanje z mlajšo publiko, kateri je razložil s prikupnimi pripovedmi in dejanskimi glasbenimi prime ri vse bi ne in smi sel glas be ne ga projekta. Iz programa tega srečanja je trio črpal eksotični dodatek, ko je zaigral »Les sauvages« iz Rameaujeve Les In des ga lan tes, ki je spo min na sen za -cionalni obisk skupine rdečekožcev v kraljevski palači. Skrinja redkih biserov festivala Wunderkammer se bo ponovno odprla v nedeljo, ko bo vokalna skupina Cantica Symphonia izvedla v cerkvi Blažene Device Rožnega venca v starem mestu prvo ciklično mašo in nekaj marijanskih motetov Guillaumeja Dufaya. (ROP) glasbeni spleti KONCERTNA IN ABONMAJSKA SEZONA 200P/2008 31.10.07 Orkester iz Padove in Veneta Emanuele Arciuli, klavir Dirigent: Anton Nanut v okviru Kogojevih dnevov 2007 v sodelovanju s KD Soča iz Kanala ob Soči 13.12.07 Aleksander Roje, klavir poklon Primožu Lorenzu 27.2.08 18.3.08 Godalni kvartet Čajkovski - Moskva SNG Opera in Balet Ljubljana, koncert opernih arij za soliste, zbor in orkester 24.4.08 Visoka šola iz Banske Bistrice (Slovaška) GORICA Kulturni dom Nova Gorica f™ -, orkester Zveze primorskih glasbenih šol (ob 18.00 uri) Dirigent: Marinka Kukec Jurič v sodelovanju z GS N.Gorica Kulturni dom v Gorici 10.12.07 ANDHIRA vokalncHnštrumentalna skupina iz Sardinije v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica Gledališče Verdi v Gorici 13.3.08 Shangai Tango - balet (Kitajska) v sodelovanju z goriško občino BENEČIJA Občinska telovadnica na Lesah 7.4.C Cerkev v Ažli Dario Savron in Fabian Perez-Tedesco - duo marimba 10.5.08 Komorne skupine Akademije za glasbo iz Ljubljane Začetek koncertov ob 20.30 «I glasbena ITI matica Koncertno sezono so omogočili: Urad Vlade R Slovenije za Slovence VPIS ABONMAJEV v zamejstvu in po svetu Tajništvo GM, ul.Montorsino 2, vsak dan od 10.00 do 15.00 Deželni sedež Rai v Trstu Tel. 040-418605 Akademija za glasbo iz Ljubljane www.glasbenamatica.com Zadružna Kraška banka / ITALIJA Sobota, 27. oktobra 2007 15 politika - Kljub temu, da je bila v skupno sedemkrat preglasovana Vladna večina je v senatu davčni odlok le odobrila Preglavice povzroča nepredvidena podvojitev bonusov za revne - Vrsta stavk proti finančnemu zakonu RIM - Senat je včeraj ob 1.14 po polnoči odobril davčni odlok, povezan s finančnim zakonom za leto 2008. Po ultimativnem pozivu k enotnosti, ki ga je dobrih šest ur prej premier Romano Prodi naslovil na stranke vladne koalicije, je bila vladna večina med obravnavo še trikrat preglasovana, tako da je bila skupno sedemkrat poražena, vsa ko krat za to, ker so ne ka te ri vlad ni zavezniki glasovali z opozicijo. Minister za gospodarski razvoj Pier Luigi Bersani je včeraj optimistično oce nil, da je vlad na ve či na ko nec konec prestala preizkušnjo in da je bil davč ni od lok odob ren, ne da bi vla da zahteva glasovanja o zaupnici. Tudi drugi predstavniki vladne koalicije so včeraj menili, da obstajajo pogoji za nadaljevanje sodelovanja. Če je bila večina 7-krat poražena, pa je kar 393-krat pre vla da la na gla so va njih. S tem se opozicija nikakor ne strinja. »Vlada, ki je bila sedemkrat preglasovana, mora odstopiti,« je dejal Berlusconijev glasnik Pa o lo Bona i uti. »Takš na vla da ni -ma nobene avtoritete, da naslavlja na opozicijo pozive k sodelovanju za uresničitev volilne in drugih reform,« je pristavil. Mi mo te ga se vlad ni ve či ni zdaj postavlja vprašanje, kaj narediti s popravki, ki so bili vneseni v davčni odlok z njenim preglasovanjem. Posebne preglavice naj bi ustvarjala podvojitev bonusov za revne: na osnovi popravka, ki ga je predlagal predstavnik SIK Fernando Rossi, bodo le-ti znašali 300, in ne 150 evrov, kot je bilo prvotno predvideno. Na tak način naj bi v državnem proračunu nastala dodatna luknja za 3 milijarde evrov. Zelo verjetno bo morala vladna večina vneseni popravek črtati, ko bo davčni odlok obravnavala v poslanski zbornici. A potem se bo morala zadeva vrniti v senat. Sicer pa se v zvezi z osnutkom finančnega zakona pojavlja nič koliko zahtev. Tako je bila včeraj celodnevna stavka državnih uslužbencev, ki so jo oklicale sindikalne zveze Cgil, Cisl in Uil zaradi premajhnih sredstev, ki jih osnutek predvideva za obnovitev kolektivnih pogodb. V sklopu stavke se je včeraj na javnem shodu v Rimu zbralo okoli 100.000 protestnikov iz vse Italije. Danes bodo predvidoma stavkali učitelji in profesorji državnih šol, v ponedeljek pa zaposleni na univerzah, v raziskovalnih inštitutih in na glasbenih konservatorijih. Voditelj Cgil Guglielmo Epifani na včerajšnjem shodu stavkajočih državnih uslužbencev v Rimu ansa milan - Prvi sestanek vsedržavne ustanovne skupščine Prodi in Veltroni danes na premieri Demokratske stranke MILAN - Pred dvema tednoma so bili izvoljeni na primarnih volitvah nove Demokratske stranke, danes se bodo sestali na prvem ustanovnem srečanju v prostorih razstavišča v kraju Rho pri Milanu. Vsedržavni skupščini 2.841 delegatov Demokratske stranke bo predsedoval Romano Prodi. Skupščina bo »ustoličila« izvoljenega tajnika Walter-ja Veltronija in uradno potrdila podtajnika Daria France-schinija. Veltroni bo »zapustil« rimsko filmsko Festo in v Milanu spregovoril o italijanskem političnem položaju, o »zdravstvenem stanju« levosredinske vlade, o reformah in o volilni reformi. Srečanje, ki se ga bo udeležila tudi slovenska izvoljena predstavnica v vsedržavni skupščini Demokratske stranke, deželna svetnica Levih demokratov Tamara Blažina, bo trajalo vsega pet ur. Po Prodijevem posegu in Veltronijevem poročilu bosta nastopila ministrica za družino Rosy Bindi in podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Letta, Veltroni-jeva tekmeca na primarnih volitvah. Zatem so predvideni še drugi posegi, ne bo pa dovoljeno spregovoriti ministrom in tajnikom strank. Organizatorji so pozvali udeležence na kratke posege. Med njimi se bodo gotovo oglasili tudi mladoletniki (v vsedržavno skupščino nove stranke je bilo izvoljenih pet mladoletnikov) in tujci. Ustanovljene bodo tri delovne komisije, ki bodo izdelale osnutek etičnega kodeksa nove stranke, osnutek statuta in temeljno listino načel. Walter Veltroni Kasacijsko sodišče oprostilo Berlusconija RIM - Kasacijsko sodišče je včeraj nekdanjega premiera Silvia Berlusconija oprostilo obtožb o korupciji v primeru prodaje prehrambenega podjetja SME. Vrhovno sodišče je z razsodbo potrdilo oprostilno sodbo, ki jo je aprila izreklo prizivno sodišče v Milanu. Le-to je Berlusconija oprostilo obtožb o korupciji in podkupovanju sodnikov, s čimer naj bi v 80. letih želel preprečiti prevzem družbe SME s strani tekmeca Carla De Benedettija. Primer SME izvira iz obdobja, ko se Berlusconi še ni ukvarjal s politiko. Leta 1985 so sodniki blokirali prodajo državnega podjetja SME in presodili v korist skupine poslovnežev, med katerimi je bil tudi Berlusconi. Družba je bila kasneje prodana po delih.Primer SME, najbolj resen izmed množice primerov, ki bremenijo Berlusconija zaradi domnevno spornih poslov, se je po sodiščih vlekel več kot 11 let. Draghi: V Italiji so plače prenizke TURIN - Plače v Italiji so nižje kot v drugih evropskih državah. Razlogi so različni, vendar so ob enakih pogojih v Italiji za 10% nižje kot v Nemčiji, za 20% kot v Veliki Britaniji in celo za 25% v primerjavi s Francijo. Tako je povedal guverner Banke Italije Mario Dra-ghi, ki se je med včerajšnjim predavanjem na turinski univerzi obrnil na politike z opozorilom, da je treba »povišati dohodke in potrošnjo«. Po njegovem mnenju bi morali poskrbeti za reformo javnih izdatkov in zvišati prag za odhod v pokoj, medtem ko sicer potrebna fleksibilnost na trgu dela ne bi smela bremeniti samo mladih, kot se dogaja danes, kar omejuje potrošniške perspektive in načrtovanje življenja. To je po Draghijevem mnenju pravi razlog, da mladi v Italiji zelo dolgo živijo s starši, in da imajo malo otrok, zlasti v velikih mestih. Guverner Draghi je še izrazil prepričanje, da bo gospodarska politika uspešna, če bo mladim »pomagala v fleksibilnosti odkriti kreativnost, v negotovosti podjetnost«. Uvedba preiskave proti ministru Mastelli? RIM - Ali bo pravosodni minister Clemente Mastella vpisan v seznam preiskovanih oseb v zvezi s preiskavo Why not? To vprašanje se je zastavilo, potem ko so akti preiskave (30 obsežnih svežnjev) prispeli v roke rimskemu javnemu tožilcu Antoniu Ferrari. Javni tožilec iz Catanzara Luigi De Magistris je izrazil domnevo, da naj bi bil Mastella obtožen zlorabe položaja, nezakonitega financiranja strank in goljufije, preden mu je bila preiskava odvzeta. Predsednik vlade Romano Prodi v gradivu iz Catanzara ni imenovan. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev Der Spiegel: Bo Veltroni lojalen do Prodija ali pa ga bo zabodel, kot je Brut nekoč Cezarja? Veltroni pred Brutovo dilemo: tako Der Spiegel opisuje perspektive liderja nove levosredinske stranke. Kot je Brut v senatu zabodel Cezarja v imenu zarotnikov, pa čeprav mu je bil osebno dolžan za svojo uveljavitev, tako bi lahko tudi Walter Veltroni podprl sedanjo krhko levosredinsko vlado ali pa se polastil oblasti na škodo svojega dolgoletnega zaveznika in prijatelja Romana Prodija. Nemški tednik spominja na pre-finjeno sposobnost starorimskih senatorjev, da so izbrali pravi trenutek za kompromise ali pa za izdajo svojih zaveznikov. V daljšem prispevku iz Rima, Der Spiegel poroča, da je Veltroni že izrazil svojo lojalnost Prodiju »do izteka mandata«, Berlusconi pa napoveduje volitve v kratkem, ker naj bi že prepričal vsaj sedem levosredinskih senatorjev, da so prestopili na njegovo stran. Tudi pariški Le Monde piše o isti temi, in sicer poudarja, da se Veltroni postavlja na čelu nove levičarske stranke kot Prodijev tekmec. Popularni rimski župan je z uveljavitvijo na volitvah za vodstvo nove stranke dosegel svoj življenjski cilj, triumfalno zmago v veliki levosredinski stranki, ki združuje tradicijo nekdanje komunistične partije in krščanske demokracije. Vse kaže, da bo Veltroni, ki je najbolj priljubljen med italijanskimi politiki in ki si ga mediji dobesedno potegujejo, vodil ne samo novo stranko, pač pa tudi celotno levo-sredinsko koalicijo. Londonski Financial Times poroča o manifestaciji, ki je bila prejšnjo soboto v Rimu. »This government is made of shit, but it is our government«, to se pravi, da je sedanja vlada iz nič kaj plemenite sestavine kot je govno, vendar je to »naša« vlada: tako uglajeni londonski gospodarski dnevnik navaja grobo sintezo stališč protestnikov. Šlo je za očitni pritisk levice na Prodijevo levosre-dinsko vladno koalicijo, ki so ga komunistični mediji ocenili kot izredno uspešnega, ker naj bi se ga udeležil milijon ljudi, po novinarskih ocenah pa samo 100 tisoč, piše FT. Čeprav je manifestacija bila namenjena obrambi pravic delavcev, so udeleženci izražali predvsem nezadovoljstvo zaradi neenotnega vodstva leve sredine in sindikatov, ki so sprejeli sedanji sistem socialnih reform. »Nekateri Rimljani vidijo rdeče,« v smislu da se razburjajo kot bik, »drugi pa vzklikajo umetnosti«, piše The New York Times glede nedavnega primera, ko so vodo v rimski Fontani de Trevi pobarvali z rdečo tinkturo. Najprej so to početje pripisali vandalu, nato pa umetniku. V resnici spomenik ni bil poškodovan, kar je spremenilo odnos intelektualcev in kritikov do storilca, da so ocenili dejanje kot naravnost genialno potezo. Newyorški dnevnik piše, da so odgovornost prevzeli z letakom, ki se sklicuje na futurizem z začetka prejšnjega stoletja, obnavlja pa tudi pomen fontane, ne da bi pri tem pozabil na kultni prizor, ko v Fellinijevem filmu prsata Anita Ekberg izziva Marcella Mastro-jannija s senzualnim sprehodom v fon-tani, kar je postalo pravi simbol italijanskega stila »dolce vita«. Poleg udobnega življenjskega sti- la pa Italija premore tudi negativne skrajnosti. Med drugimi tujimi mediji francoski Le Figaro objavlja s poudarkom podatek, da je mafijski posel najdonosnejša dejavnost v Italiji, saj s svojimi skoraj 100 milijardami evrov upravlja 7 odstotkov državnega bruto proizvoda. Mafijskim dajatvam je podvrženih 160 tisoč trgovcev, dve tretjini na jugu države, poroča pariški dnevnik, čisti dobiček mafijskih organizacij pa znaša okrog 10 milijard evrov. O mafiji piše tudi španski El Mundo, in sicer s srhljivo novico. Krutosti in zlobe ne manjka v tem okolju, vendar primer Sebastiana Mazzea presega same mafijske vzorce, poroča madridski dnevnik. 21-letni sicilski skesanec je sodeloval s preiskovalci, zato so ga pred leti umorili. Preiskovalci so ugotovili, da sta ga izdali lastna mati in sestra, ki sta bili osumljeni od samega začetka, sedaj pa so ju pribila pričevanja novih skesancev, poroča El Mundo. V mednarodnih medijih beležijo s precejšnjo zaskrbljenostjo vladni pre- dlog, da bi omejili oz. uredili upravljanje internetnih blogov, to je spletnih dnevnikov oz. klepetalnic. Tako madridski El Pais piše o nameravani vladnem nadzoru in možnosti obdavčitve tovrstnih spletnih strani. Vlada sicer pojasnjuje, da bodo nova določila zadevala samo javne oz. komercialne bloge, ne pa zasebnih in da bo vsekakor zadevo vodila neodvisna oblast za komunikacije. Svet blogerjev pa je zelo razburjen, z najbolj znanim italijanskim blogerjem, s slovitim in predrznim Beppejem Grillom na čelu. Francoski Libération pa se sprašuje, če italijanska vlada res namerava natakniti nagobčnik blogerjem ali pa ga je s predlogom samo polomila. Tudi pariški levičarski dnevnik omenja Grilla, in sicer njegovo retorično vprašanje: Če se bo za upravljanje blo-ga res treba vpisati v poseben seznam in plačati davek, kdo se bo v Italiji podvrgel taki proceduri in kakšna bo usoda blo-gov na polotoku? Sergij Premru 1 6 Sobota, 27. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Ob zaključku čezmejnega projekta za promocijo tipičnih pridelkov Le z dvigom kakovosti bo kmetijstvo konkurenčno Marinčič:»Kmetijstvo moramo povezati s turizmom»- Infotočki na goriškem gradu in na Gradini »Le z dvigom kakovosti bo lahko v naših krajih kmetijstvo konkurenčno, zato pa odločno spodbujamo promocijo tipičnih pridelkov in ponovno odkrivanje tradicionalnih okusov.« Tako je včeraj poudaril pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je v grofovi dvorani go riš ke ga gra du vo dil po svet, na ka -terem so predstavili knjigo »Edamus, bibamus, gaudeamus« (Jejmo, pijmo in se veselimo) in zaključne izsledke čezmejnega projekta za ovrednotenje tipičnih kmetijskih pridelkov ValoP.T. Poleg Marinčiča je spregovoril predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ob njem pa so na posvetu sodelovali še generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj, Marina Bortolotto iz deželne službe za kmetijstvo, direktor kmetijsko gozdarske zbornice iz Nove Gorice Branimir Radikon, deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, predsednik odbora za ovrednotenje kraških sirov Moisir Dario Zidarič, predstavniki kmečkih stanovskih organizacij ter izvedenci s področja kmetijstva iz Italije in Slovenije. Po Marinčičevih besedah je treba kmetijstvo povezati s turizmom, prav sovodnje - SDGZ Mladi so dobrodošli Boris Siega kroma Slovensko deželno gospodarsko združenje si je zastavilo kot prioritetno nalogo oživitev organizirane dejavnosti slovenskih gospodarstvenikov na Goriškem. Zato sklicuje v ponedeljek, 29. oktobra, v Sovod-njah občni zbor nove pokrajinske sekcije. Na zasedanju bodo še posebno dobrodošli mladi gospodarstveniki, ki jih podjetniški duh spodbuja k novim izzivom. Združenje je v zadnjih letih doseglo pomembne rezultate, od enakopravnosti z drugimi italijanskimi stanovskimi organizacijami na deželni ravni do ustanovitve in razvoja storitvenih struktur, ki tradicionalnemu servisiranju podjetij dodajajo dimenzijo čezmejnega delovanja in koriščenja evropskih sredstev za mednarodno sodelovanje. Deželni razsežnosti združenja pa manjka pomemben soodločujoči dejavnik, ki ga predstavlja Gorica. »Prepričani smo, da gre za zelo pomembno pobudo, ki jo podpirata obe krovni organizaciji SKGZ in SSO. Skupaj bomo uresničili nove projekte, z boljšo organiziranostjo pa bomo slovenski podjetniki iz FJK okrepili svojo prisotnost v raznih ustanovah in izboljšali sodelovanje s stanovskimi organizacijami in strukturami v naši deželi in v Sloveniji,« ugotavlja predsednik SDGZ Boris Siega in nadaljuje: »S skupnim nastopanjem in medsebojnim sodelovanjem bomo izkoristili prednosti poznavanja dveh jezikov in dveh kultur. To še posebej prihaja do izraza v obdobju, ko bo odpravljena meja.« zaradi tega pa so v okviru projekta ValoP.T. izdali slovensko in italijansko publikacijo, trijezično brošuro in lepake, ki so jih delili na enogastronomskih prireditvah Friuli doc in Okusi ob meji ter na raznih sejmih po Italiji. Marinčič je pojasnil, da interesenti lahko dobijo knji go »Eda mus, bi ba mus, gau de a -mus« na pokrajini, sicer pa gre za publikacijo z 250 stranmi, ki je posvečena kmečkim pridelkom in domačim dobrotam Brd, Krasa, Vipavske doline in slovenske Istre. »Projekt ValoP.T. je namenjen višanju konkurenčnosti kmetijstva na podlagi okolju prijaznih razvojnih metod. Cilji projekta so bili predvsem koordiniran razvoj in ovrednotenje značilnih pridelkov, informiranje potrošnikov, zagotavljanje kakovosti pridelkov in promocija čezmejnega območja,« je še pojasnil Marinčič in povedal, da bodo v okviru projekta ValoP.T. opremili tudi dve infotočki; prva bo delovala na goriškem gradu, druga pa v sprejemnem centru Gradina. V obeh bodo kupcem na voljo tipični kmečki pridelki; v Gorici bo večji poudarek na vinu, v Doberdobu pa na kraških dobrotah. (dr) Marinčič predstavlja zaključke projekta bumbaca Razvojne tirnice goriškega gospodarstva so jasne, nanje je treba priklopiti šole. To sta včeraj poudarila pokrajinska odbornika Mau-rizio Salomoni in Marino Visintin, ki sta predstavila salon študijskega in poklicnega usmerjanja Gorienta. Gre za že ustaljeno pobudo, ki bo letos potekala od 6. do 8. novembra na goriškem sejmišču v navezi z višjimi srednjimi šolami, univerzami, stanovskimi organizacijami, gospodarskimi ustanovami, poklicnimi zavodi, uradi za zaposlovanje in oboroženimi silami. Tržaška in Videmska univerza bosta letos odigrali še večjo vlogo, pridružile pa se jima bodo univerze iz Nove Gorice, Celovca, Bratislave, Padove in Benetk ter mednarodni univerzitetni inštitut za evropske študije IUES. Izobraževalni salon je namenjen učencem drugih in tretjih razredov nižjih srednjih šol ter višjim srednjim šolam. Katere so možnosti za zaposlitev, je povedal odbornik Visintin in poudaril, da pokrajina vlaga v perspektivna gospodarska in proizvodna področja in da bosta s prihodnjim letom vanje vlagali tudi dežela FJK in država, saj prihodnost mladih sloni na jasnih izbirah javnih uprav in sinergijah z gospodarskimi dejavniki. »Povezati moramo opravljeni študij z zaposlitvijo,« je dejal Visintin in povedal,da je treba prihodnost staviti na razvoj turizma (pokrajina je namenila po štiri milijone evrov tako Krasu kot Brdom - mimogrede je omenil, da primerna promocija ostalin prve svetovne vojne lahko pripelje na goriški Kras do milijona turistov letno), na veliko distribucijo (»Ikea je konkretna priložnost«), na infrastrukture po dokončnem padcu meje, na peti koridor, na intermodalno vozlišče pri Ronkah, na ladjedelništvo in tudi na uveljavljajoče področje poklicnega preprečevanja nesreč in zagotavljanja varnosti na delovnih mestih. »Pokrajinske resurse namenjamo tudi mladim, ki ustanavljajo podjetja in ustvar ajo nove poklicne možnosti,« je še povedal odbornik in pristavil, da bodo še naprej v navezi s podjetji negovali poskusno usposabljanje mladih na delovnih mestih. Predstavnika Tržaške in Videm-ske univerze sta k povedanemu dodala, da tržišče sprašuje po znanstvenih in tehničnih profilih, po matematikih, fizikih in inženi^ih, teh zahtevnih študijskih poti pa se mladi otepajo. gorica - Salon študijskega in poklicnega usmerjanja Šole priklopiti na razvoj Perspektivna sta turizem in velika distribucija, še vedno primanjkuje znanstvenih in tehničnih profilov Tržič odobril protokol Občinski svet iz Tržiča je odobril protokol, predmet katerega je lociranje infrastruktur hitre železnice, ki so ga 26. aprila letos podpisali deželni odbornik Sonego in župani tržiškega mesta okrožja z izjemo doberdobskega župana Vizin-tina; protokol so podprli svetniki LD, Marjetice, SDI in Forza Italia, medtem ko sta ga zavrnila SKP in Severna liga. Tržiški župan Pizzolitto je izjavil, da protokol ne postavlja pod vprašaj petega koridorja, a odpira pot načrtom, ki bodo prilagojeni značilnostim teritorija. Bon sprašuje po izkaznicah V Ronkah je občinski svetnik SKP Lui-gi Bon naslovilna župana svetniško vprašanje, v katerem ga sprašuje, kdaj bodo ljudem na razpolago slovensko-itali-janske elektronske osebne izkaznice, v kolikor danes še niso na voljo niti papirnate dvojezične izkaznice. Danes preverjanje dihal V goriški splošni bolnišnici bodo danes med 9.in 12. uro seznanjali ljudi z načinom preprečevanja in zdravljenja bolezni dihal; osebje fiziopatoloških ambulant bo tudi nudilo brezplačno preverjanje zdravstvenega stanja dihal. Marchetto na zadnji poti Danes bodo pospremili na poslednjo pot 41-letnega Marca Marchetta, ki je v sredo umrl na košarkarskem igrišču v Gorici. Njegova nenadna smrt je močno odjeknila v mestu in še predvsem med številnimi športniki. Po razpoložljivih vesteh mu ni bila nikdar prej ugotovljena srčna napaka in vendar ga je srce izdalo; kardiologi trdijo, da je podvrženost infarktu v večini primerov podedovana. Marchetto pušča 11-mesečno hčerkico in 7-letnega sinčka ter ženo Moreno; pogreb bo danes ob 12.30 iz mrtvaške veže glavnega pokopališča, od koder bodo krsto prepeljali v cerkev sv. Ignacija. Krajevni praznik v Vrtojbi Krajevni odbor in borci iz Vrtojbe prirejajo danes z začetkom ob 19. uri krajevni praznik v tamkajšnjem kulturnem domu; uvedel bo koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. Jutri bodo slovesnosti potekale pri Mohorinih in na Trstelju: ob 10. uri bo odkritje informativne table v Mohorinih o bojih prve Kraške čete 28. oktobra 1942; ob 11. uri bo odkritje spominskega obeležja Emilu Bizjaku - Juriju pri Latnikih nad Mo-horini, ob 14.30 bo pri Vojkovi koči na Trstelju proslava ob 65. obletnici prve Kraške čete; slavnostni govornik bo Ciril Zlobec, zapel bo tudi Partizanski pevski zbor iz Trsta. (km) tržič - Karabinjerji aretirali mladega Videmčana Uvažal drogo Iz Slovenije se je vračal s petimi grami heroina, enim kokaina in štirimi hašiša Ko je razumel, da je imel pred sabo tržiške karabinjerje v civilnih oblačilih, je vrečko s heroinom vrgel na tla, vendar so jo agenti takoj zatem pobrali in ga aretirali. Za zapahi se je tako znašel 23-letni nezaposleni Videmčan A.J.Z., ki doslej še ni imel opravka s pravico. Poleg petih gramov heroina, ki se jih je skušal znebiti, je mladenič pri sebi imel še en gram kokaina in štiri grame hašiša. Karabinjerji so preiskali tudi njegovo stanovanje, kjer so našli dodatnih 160 gramov hašiša, steklenico metadona, en gram snovi za pripravo odmerkov droge in tehtnico. Videmčana so aretirali v ponedeljek, sicer pa so mu bili karabinjerji že dalj časa za petami. V okviru preiskave so izvedeli, da je mamila preprodajal na Goriškem in Videmskem. Ob tem so agenti ugotovili tudi, da je mladenič kupoval drogo v Sloveniji; za aretacijo so se zato odločili prav, ko se je po opravljenem nakupu vračal v Italijo po enemu izmed maloobmejnih prehodov goriške pokrajine. Moški se je vozil v avtomobilu znanke, ki ni vedela za njegovo prepovedano dejavnost, ko so ga karabinjerji prijeli, pa je skušal odvreči del heroina. Agenti so brez večjih težav drogo pobrali, nato pa moškega aretirali. Potem ko so v njegovem stanovanju v Vidmu našli še dodatno količino nedovoljenih opojnih substanc, so mladeniča prepeljali v goriško kaznilnico z obtožbo preprodaje mamil. »Operacijo smo izpeljali v sodelovanju s poveljstvom mestnih redarjev iz Gorice,« je pojasnil poveljnik tržiških karabinjerjev Helios Scarpa in napovedal, da se bo preiskava nadaljevala. Karabinjerji hočejo namreč ugotoviti, komu je mladenič prodajal mamila. gorica - Waltritsch zahteva Odbitki za športno dejavnost Sedanja občinska uprava nič ne naredi, da bi zrahljala davčni pritisk nad Goričani. To trdi občinski svetnik Foruma za Gorico Aleš Waltritsch, ki na župana naslavlja zahtevo, da družinam omogoči prihranek na stroških za odva-žanje odpadkov in za športne dejavnosti sinov in hčera; Waltritscheva pisna zahteva bo šla v obravnavo na ponedeljkovem zasedanju goriškega občinskega sveta in so jo podpisali načelniki opozicijskih svetniških skupin. Waltritsch navaja, daje Gorica med glavnimi mesti pokrajin z najnižjo stopnjo lokalne obdavčitve na občana (preko 300 evrov manj kot v Sieni in 30 odstotkov manj kot v Trstu). »To je rezultat dejstva, daje Brancatijeva levosredin-ska uprava znala obdržati nizko stopnjo davčnega pritiska in je hkrati zagotavljala visok standard storitev,« pravi Wal-tritsch in opozarja sedanjo upravo, naj bo pozorna na vse oblike lajšanja obdavčitve. V to smer seveda ne gre oviranje uporabe ekoloških otokov, ki družinam omogočajo 70-80 evrov prihranka letno, najbolj krepostnim celo 110 evrov, pravi opozicijski svetnik. V to smer pa tudi ne pelje okoliščina, da občina ni naredila ničesar, da bi seznanila občane z možnostjo, da z davkov odbijejo stroške vpisa in abonmaja za športne dejavnosti otrok in mladine med 5. in 18. letom. V goriški občini je stopnja športnih aktivnosti visoka, primarno pristojnost na tem področju pa ima občina, poudarja Wal-tritsch in od župana zato zahteva, naj se takoj aktivira. Karabinjer z mamilom altran / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 27. oktobra 2007 1 Ç gorica - Gledališka ponudba SSG prvič v sodelovanju s SNG Nova Gorica Z združenimi močmi odpirajo novo obdobje »Ideja o skupnem abonmaju privlačna, logična in vznemirljiva«- V Gorici urad SSG Slovensko stalno gledališče in novogo-riško Slovensko narodno gledališče odpirata abonentom v Gorici novo obdobje. Na osnovi dolgoletnih izkušenj sta namreč gledališki hiši dozoreli v prepričanju, da je dokončno potrebna združitev moči pri osmišljanju gledališke ponudbe znotraj obmejnega prostora. »Kljub dežju je danes prazničen dan, saj slavimo začetek resnejše, avtonomne prisotnosti SSG v Gorici,« je med včerajšnjo predstavitvijo abonmajske sezone povedal ravnatelj SSG Tomaž Ban in nadaljeval: »Z odprtjem pisarne SSG, ki jo bo vsaj začasno vodila Vesna Tomsič, utrjujemo svojo prisotnost v Gorici, ob tem pa z novo abonmajsko sezono potrjujemo sodelovanje s SNG Nova gorica - Igorju Simčiču priznanje občine Za dosežke jadrnice in čezmejno lekcijo Simčič z Valentijem, na desni odbornik Cosma bumbaca Jadrnica Esimit - Europa, ki pluje pod evropsko zastavo, je na letošnji Bar-colani osvojila končno tretje mesto in prvo v svoji kategoriji ter tako ponesla ime Gorice daleč naokrog. Zaradi dosežkov so na goriškem županstvu včeraj nagradili njenega pobudnika, poslovneža Igorja Simčiča. »Odkar sem odbornik za šport, rad nagrajujem atlete, trenerje in upravitelje športnih klubov, ki nosijo ime našega malega mesta v svet. Počaščen sem, da lahko danes podelim priznanje Igorju Simčiču, saj se je izkazal v tem timskem športu, ki zahteva veliko povezanost. Morje ima dvojno funkcijo - ločevanja in združevanja - in v današnji Evropi se ponovno vračamo k drugi. Lep primer tega je ravno jadrnica, ki pluje pod patronažo evropskega parlamenta,« je izjavil odbornik za šport Sergio Cosma, ki je v županovi odsotnosti zastopal mestno upravo; ob njem je bil še bivši župan ter deželni in občinski svetnik Gaetano Valenti, ki je Simčiču izročil priznanje. To je bilo že drugo priznanje, ki ga je Simčič prejel v zadnjih dneh, v kolikor ga je sprejel tudi predsednik slovenskega državnega zbora France Cukjati. »Igor se je vsevprek trudil - je poudaril Valenti -, da bi nekaj zgradil in s tem šel preko meja, ki nas ločujejo. Svoje korenine ima na obeh straneh meje in z jad-ralstvom veliko prispeva k povezovanju. V sebi združuje vse sposobnosti, od ladjarja do skiperja, a se kljub temu obdaja z osebami, ki so na vsakem specifičnem področju vrhunske. Zato dobro uspeva. Pri njem cenim pa predvsem to, da se je na to pot odpravil že pred dolgim časom in večkrat preimenoval svojo jadrnico, naj -prej Esimit Gorica - Nova Gorica, nato Furlanija-Julijska krajina - Slovenija in nazadnje Evropa. Imel je vedno tri zastave, italijansko, slovensko in evropsko, ter mešano posadko. S tem nas je veliko naučil.« Cosma je včeraj podelil priznanje tudi goriškima gornikoma Enniu Anto-nellu in Marcu Salvaneschiju, ki sta med poletjem dosegla vrh osemtisočaka Broad Peak. (TD) Gorica.« Banje pojasnil, da so skupaj s SNG oblikovali gledališko sezono za goriški prostor, ravnatelj SNG Nova Gorica Mojmir Konič pa je poudaril, da si želijo še bolj plodnega sodelovanja z zamejstvom. »V SNG Nova Gorica smo idejo o skupnem abonmaju sprejeli z veseljem, zdi se nam, privlačna, logična in vznemirljiva,« je poudaril umetniški vodja SNG Nova Gorica Primož Bebler, umetniški vodja SSG Marko Sosič pa je pojasnil: »Gorica ima v zadnjih letih abonma komercialnih komedij, zato pa smo morali zagotoviti vsebinsko bogato ponudbo, ki si jo mesto nedvomno zasluži.« Goriške predstave abonmaja SSG bodo uprizorjene v Kulturnem domu, v Kulturnem centru Lojze Bratuž in v gledališču Verdi. »Abonmajska reda smo združili v enega, ker bo nekaj predstav v Verdiju, kjer ni težav s prostorom, in ker si želimo, da bi bila predstave praznik za vse gledalce,« je še pojasnil Ban. Cena abonmaja za odrasle je le malce višje od lanske, cena mladinskega abonmaja je nespremenjena, gledalci pa imajo na voljo tudi novi skupinski abonma za zaposlene pri istem podjetju oz. za člane društev. Abonmaje bodo vpisovali PR-jevci po teritoriju in Vesna Tomsič v novem uradu SSG v KB Centru v Gorici. Za informacije so na razpolago telefonske številke 340-8624701 (Vesna Tomsič), 0481-547051 in 800-214302; goriški urad bo odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 16.30 in 18.30, ob torkih med 8. uro in 12.30 ter med 14. uro in 16.30, ob sredah in petkih pa med 8. uro in 12.30. (dr) Z leve Vesna Tomsič, Tomaž Ban, Mojmir Konič in Marko Sosič na včerajšnji predstavitvi skupnih poti bumbaca Start s Samomorilcem Nova abonmajska sezona, ki nosi naslov Z obrazi svojega časa, se bo pričela v torek, 27. novembra, v gledališču Verdi, kjer bo na sporedu komedija Nikolaja Er-dmana Samomorilec v produkciji SSG. V Verdiju bo uprizorjena tudi druga predstava, melodrama Maksima Gorkija Letoviščarji v produkciji SNG Nova Gorica, ki bo v soboto, 22. decembra. V ponedeljek, 28. januarja, bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž drama Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?, v ponedeljek, 10. marca, v Kulturnem domu pa srhljivka Quentina Tarantina Stekli psi. Sodobna drama Mariusa Ivaškevičiusa Mesto tako blizu bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v ponedeljek, 7. aprila, burka s petjem in streljanjem Duohtar pod mus pa v Kulturnem domu v ponedeljek, 5. maja. Abonenti si bodo v aprilu ogledali še nagradno predstavo, izbirali pa bodo med Molièrovo komedijo Namišljeni bolnik, ki bo uprizorjen v Trstu, in burko bratov Presnjakov V vlogi žrtve, ki bo na sporedu v Novi Gorici. gorica - Občina Voznik 52-krat kaznovan Fabio Gentile bumbaca Od 1. januarja 2005 do 30. septembra 2007 je neki Goričan - nam neznan, vendar mestnim redarjem dobro znan - prejel 52 glob, ker je svoj avtomobil tipa peugeot 307 parkiral na modrih conah, ne da bi plačal parkirnine. Skupno je zato občini dolžan 1.105 ev-rov. Podatek je včeraj posredoval podžupan Fabio Gentile, ki je pojasnil, da so v omenjenem obdobju zaradi neplačanih parkirnin na modrih conah izdali 17.808 glob, prejelo pa jih je 11.148 lastnikov vozil z italijansko registrsko tablico. Po Gentilejevih besedah je nekaterim plačevanje parkirnin očitno posebno zoprno; poleg voznika peugeota so se na lestvici največ prejetih glob izkazali lastnik terenskega vozila daihatsu feroza, ki je prejel 49 glob, vrednih 1.049 evrov, lastnik avtomobila fiat punto s 46 globami, vrednimi 995 evrov, jn lastnik avtomobila saab 900 s 46 globami, vrednimi 966 evrov. Kar nekaj voznikov je prejelo po 30 oz. 20 glob, tako da so občini dolžni od 450 do 650 evrov, še več pa je takih, ki so prejeli od 5 do 15 glob ter bodo občinski blagajni prispevali od 100 do 300 evrov. Na seznamu prejetih glob, ki ga je posredoval Gentile, so avtomobil vseh tipov; največ je enopro-storcev in vozil srednjega razreda (panda, fiesta, corsa, punto, yaris, golf, bravo, astra), tu pa tam pa je tudi kak audi, bmw in mercedes. Ob tem so z občinskega tiskovnega urada pojasnili, da so v omenjenem obdobju vključno z avtomobili s tujo registrsko tablico zapisaji 21.612 glob, vrednih 459.360 evrov, prejeli pa so jih lastniki 14.105 vozil. Globo je doslej plačalo 63 odstotkov voznikov; ob tem je občina unovčila tudi denar od glob, ki so jih izdali na podlagi posnetkov fotokamer. Z občine pojasnjujejo, da so fotokamere »ovekovečile« prehod z rdečo lučjo tudi s strani voznikov iz tujine, med katerimi jih je bilo največ iz Slovenije. Tujih voznikov, ki niso upoštevali rdeče luči na semaforju, je bilo približno za tri odstotke, vendar glob jim niso dostavili na dom, ker je to pravzaprav nemogoče. Ne glede na to je morala občina plačati podjetju, ki je postavilo fotokamere, pristojbino tudi za globe, izdane tujim voznikom. Občina je tako plačala podjetju 12.000 evrov za globe, ki ne bodo nikoli plačane, saj niso niti bile odposlane. (dr) gorica-nova gorica - Tristo mladih na »orienteeringu« Tek pod dežjem Udeležba dijakov iz Gorice, Nove Gorice, Idrije in Vidma - Nagrajevanje so odložili Z dežjem je bila pustolovščina še zanimivejša bumbaca Na cilj so prispeli mokri do kosti, ne glede na to pa so se zelo zabavali, saj je bila zaradi nenaklonjenega vremena pustolovščina še zanimivejša. Tristo dijakov nižjih in višjih srednjih šol iz Gorice, Nove Gorice, Idrije in Vidma se je včeraj udeležilo tekme v orientacijskem teku, ki je bila speljana po goriškem in novogoriškem mestnem središču. Dijaki so se z mejnega prehoda v Škabrijelovi-Erjavčevi ulici povzpeli na Kostanjevico, nato pa so kontrolne točke z oranžnimi in belimi zastavicami iskali v ulicah Cappella, Formica in Corsica. Tekma se je zaključila na skupnem trgu pred novogoriško železniško postajo, v simbolnem kraju, kjer so se udeleženci okrepčali s toplim čajem pod šotori, ki so jih postavili prireditelji manifestacije, in sicer združenje UISP, zveza Fiso FVG, Športni zavod Nova Gorica in novogoriš-ki Orientacijski klub. Tekme so se udeležili tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol in nižje srednje šole Trinko, zmagovalce pa bodo nagradili v prihodnjih dneh na goriški pokrajini, saj je nagrajevanje včeraj odpadlo zaradi dežja. 18 Sobota, 27. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / šempeter gorica, nova gorica - Podjetje Terpin obeležilo 80-letnico delovanja Vladni predstavniki potrdili Otreh ■ ■ | VIV v*| pomen trdoživega podjetja .že? Minister Jarc: »S padcem schengenske meje se širijo priložnosti za trgovino« ' " MCUU Med občinstvom na novogoriški slovesnosti so bili številni ugledni gostje (levo), Marjan Terpin z ministrom Iztokom Jarcem (spodaj) bumbaca S slovesnostjo v Perlini kongresni dvorani v Novi Gorici je družina Terpin iz Števerjana proslavila včeraj 80. obletnico obstoja svojega uvozno-izvoznega podjetja. Dogodek je pritegnil številne osebnosti, ki so v dolgoletni zgodovini sodelovale z goriškim podjetjem. Tako tiste, ki Terpi-nove osebno poznajo, in pa tudi tiste, ki so s svojo navzočnostjo dale dogodku posebno težo in priznanje podjetju. Med njimi gre vsekakor omeniti slovenskega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztoka Jarca, slovenskega generalnega konzula v Trstu Jožeta Šušmelja, nekdanjega ministra za šolstvo Petra Venclja, župana Gorice Ettoreja Romolija, župana Števerjana Hadrijana Corsija, župana občine Mi-ren-Kostanjevica Zlatka Martina Maruši-ča, predsednika komisije za Slovence po svetu Janeza Krambergerja, poslovne partnerje podjetja iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Srbije, dalje predstavnike bančnih zavodov, krovnih organizacij in številnih drugih. Marjan Terpin, predsednik upravnega sveta podjetja, v prisrčnem in sproščenem pozdravnem nagovoru ni pozabil niti na svoje uslužbence in ostale posameznike, ki so pripomogli k rasti podjetja. »Veseli me, da nas domovina podpira in nam stoji ob strani ob takšnih priložnostih, kot je današnja. Tudi mi smo zelo veseli uspehov Slovenije.« S temi besedami seje Marjan Terpin vsem navzočim zahvalil za prisotnost in izrečene čestitke ob jubileju. Minister Jarc je v svojem nagovoru posebej pozdravil celotno družino Terpin. »Krasno družino imate,« je dejal, »vaša tr-doživost in povezanost sta pripomogli k temu, da ste kot podjetje obstali v prostoru, kjer so se menjali režimi, premikale meje. Ni bilo lahko in k temu vam še posebej čestitam. Vaš priimek je znan v Italiji, v Sloveniji in v mnogih drugih državah. Ko je s 1. majem leta 2004 Slovenija vstopila v Evropsko unijo, so se spremenile tudi razmere za trgovino. Z letošnjim letom, ko vstopa Slovenija v schengensko območje, se ponovno širijo priložnosti za trgovino. Z Italijo imamo dobre stike in podobne poglede na kmetijsko politiko, to pa bo pomembno tudi v času našega predsedovanja Evropski uniji. Veseli me, daje vaše podjetje prisotno v Sloveniji, na naših poljih in pašnikih,« je dejal minister in spomnil, daje Marjan Terpin tudi član sveta RTV Slovenije, kar daje po njegovem mnenju omenjenemu svetu posebno čezmejno valenco. »Vsaj še 80 let vam želim,« je podjetju ob koncu voščil minister. Ob pregledu 80-letne zgodovine in prihodnje usmerjenosti podjetja, ki jo je povzel voditelj slovesnosti Janez Dolinar, je bilo moč čutiti veliko povezanost družine Terpin, njeno predanost delu ter zavezanost slovenskemu in družinskemu izročilu. Bistrost, žilavost in delavnost ter zvestoba koreninam, vse to je družina črpala iz izročila svojih prednikov in te vrednote povezala tudi v prenovljen logotip podjetja; od leta 2000 ga dopolnjuje silhueta žene s »kaš-telo« na glavi, ki bosonoga odhaja v mes- to, da bi tam prodala češnje. Silhueta je povzeta po podobi Marjanove stare mame, kateri je takole poklonil poseben spomin. V nadaljevanju slovesnosti so se zvrstile številne čestitke prisotnih. Štever-janski župan Hadrijan Corsi je posebej spomnil na vlogo »nunca« Franca, kot so po domače klicali Marjanovega očeta, na vlogo Terpinove družine v števerjanski skupnosti. Čestitke je družini izrekel tudi Jože Strgar, predsednik združenja krščanskih poslovnežev Slovenije. Janez Erjavec, direktor kmetijskega sejma v Gornji Radgoni, na katerem družina Terpin sodeluje že 35 let, je Marjanu Terpinu ob jubileju podjetja podelil najvišje priznanje pomurskega sejma. Janez Povše, predsednik Sveta slovenskih organizacij za Goriško, je izrazil ponos nad čudovitim jubilejem in presunljivo vztrajnostjo; tudi Peter Vencelj, nekdanji slovenski šolski minister je gostitelju javno čestital za dosežene uspehe, generalni konzul Jože Šušmelj pa je o podjetju dejal, da predstavlja enega temeljnih kamnov slovenskega podjetništva v zamejstvu. Prisrčne besede in čestitke so Marjan Terpin in njegova družina na včerajšnji slovesnosti sprejemali od vsepovsod, ob tem pa je bilo čutiti pristne vezi, ki so se med družino in tamkajšnjo skupnostjo pa tudi poslovnimi sodelavci stkale v dolgoletni zgodovini in so zato morda celo pre- rasle poslovno raven in postale del družinske zgodbe. Praznik ob zvokih ansambla Notranjci in pihalnega orkestra Goriška Brda se je v popoldanskih urah nadaljeval v šotoru ob hali podjetja Terpin v Gorici, kjer sta med uglednimi gosti izstopala slovenski državni sekretar Zorko Pelikan in pod-tajnik na italijanskem ministrstvu za zunanjo trgovino Miloš Budin. Katja Munih Pred dobrim letom in pol, februarja 2006, je bilo med županom Šempetra-Vrtojbe Draganom Valen-čičem, tedanjim županom Gorice Vit-toriom Brancatijem in upraviteljem in-vestitorske družbe Commerciale Go-riziana Brunom Terpinom podpisano pismo o nameri za izgradnjo dveh kro-žišč ob meji, ki bodo zgrajena vzporedno z načrtovanim trgovskim parkom v Gorici. Tedaj so bili omenjeni tudi časovni roki za izgradnjo obeh krožišč. To naj bi se zgodilo do leta 2008, vendar se napovedi ne bodo uresničile. Pred začetkom izgradnje morata obe občini sprejeti ustrezne prostorske akte. Občina Šempeter-Vrtojba je omenjeni krožišči predvidela že v tedanjem Strateškem prostorskem razvoju občine. Ko se je skladno z novo zakonodajo začel izdelovati nov prostorski plan občine, ki je nadomestil prej omenjeni akt, in ki so ga občinske strokovne službe že začele izdelovati, je bil sprejet nov zakon, ki je spremenil vsebino dokumentov in način njihovega sprejemanja. »Zato z delom nismo mogli nadaljevati, saj ni bilo niti ustreznih podzakonskih aktov, ki bi to omogočali,« pojasnjuje Blanka Gaber, zunanja sodelavka občine na področju urejanja prostora. Takšno stanje je trajalo do tega tedna, ko so bili ti podzakonski akti sprejeti, se pravi, da je bila vendarle formalno prižgana zelena luč za izdelavo novega občinskega prostorskega plana. Dokler le-ta ni sprejet v celoti, za celotno območje občine, ni moč nadaljevati s posameznimi projekti, ki so vezani nanj, sprejet pa naj bi bil do konca leta 2008. Naslednji korak je sprememba namembnosti zemljišča, kjer bosta stali krožišči; to velja predvsem za krožišče v bližini Tehničnih pregledov v Šempetru, kjer so sedaj zemljišča za kmetijsko rabo. Nato bo narejena idejna zasnova za krožišče, sledi pridobivanje zemljišč in gradbenega dovoljenja. Kdaj bo do tega prišlo, je težko napovedati, meni Gabrova, vse je namreč odvisno od številnih okoliščin. Pričakovati je zato, da bodo prej stekla dela na italijanski strani, kjer ravno tako načrtujejo krožišče med ulicama Ter-za Armata in Stuparich; bagri naj bi se lotili dela predvidoma jeseni 2008. (km) vrtojba - Predali namenu novo poslovno stavbo Primorskega tehnološkega parka Tekmujejo z Evropo in svetom Valenčiča skrbi zadolženost - Jašovnik: »Tehnološki parki na dolgi rok ne morejo biti odvisni od državne podpore« Dobro obiskana slovesnost ob predaji prostorov foto km. Nova poslovna stavba Primorskega tehnološkega parka (PTP) v Vrtojbi je bila včeraj tudi slovesno predana namenu. V njej je na 5.300 kvadratnih metrov neto površin nove prostore dobilo 14 od 31 članov tamkajšnjega tehnološkega parka, njegova uprava, v nove prostore sta se pred kratkim vselila tudi Regijska razvojna agencija in VIRS s fakulteto za multi-medijske tehnologije; tam se nahajajo še ena velika ter dve mali predavalnici in računalniška učilnica. Celotna investicija, z nakupom in obnovo stavbe, je veljala šest milijonov evrov. Janko Borjančič, direktor PTP-ja, je ob slovesnosti izrazil veselje nad zaključeno investicijo, poudaril njen pomen in postregel s tehničnimi podatki o velikosti zgradbe. Zunanjost in notranjost stavbe sta bili v zadnjih letih rekonstruirani, decembra 2005 so namenu predali obnovljeni del v drugem nadstropju, v nadaljnjih dveh letih pa so z obnovo zaključili na celotnem objektu. Župan občine Šempeter-Vrtojba Dragan Valenčič je v pozdravnem nagovoru poudaril, da gre za velik dogodek za Goriško, Primorsko in čezmejni prostor, obenem pa je izrazil skrb nad 1,5 milijona evrov »težko« zadolženostjo PTP-ja in apeliral na državo, da bi še naprej nudila ustrezno podporo tehnološkim parkom. Napovedani minister za gospodarstvo Andrej Vizjak se slovesnosti ni udeležil zaradi drugih delovnih obveznosti, prišel pa je Peter Jašovnik, direktor Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije, ki je na Valenčičevo skrb odgovoril: »Tehnološki parki imajo pomembno mesto v nacionalnih razvojnih programih.« V nadaljevanju pa je pripomnil, da tehnološki parki na dolgi rok ne morejo biti odvisni od državne podpore. Spregovoril je tudi novogoriški župan Mirko Brulc. »Sredstva, ki smo jih vložili, so zagotovilo, da bomo lahko tekmovali z Evropo in vsem svetom,« je poudaril pomen razvijanja podjetij pod okriljem PTP-ja. Primorski tehnološki park deluje na območju treh statističnih regij - goriške, notranjsko-kraške in obalno-kraške. Skupno pokriva 25 občin. Članom pomaga pri preverjanju podjetniških idej, navezovanju poslovnih stikov ter povezovanju in ustvarjanju sinergij z raziskovalnim, tržnim in podjetniškim okoljem. (km) GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 27. oktobra 2007 1 Ç /- krmin - Danes Razvojne sinergije Brd in »CoHia« Griči med Gorico in Škrljevim bodo kmalu del istega schengenske-ga prostora. Brda in »Collio«, kot italijansko govoreči pravijo svojemu delu Brd, ne bosta več ločeni področji in njuno prepletanje bo tesnejše kot doslej. Vendar moramo podčrtati, da je sodelovanje tako javnih ustanov kot zasebnikov - predvsem vinogradnikov - že ustaljena praksa, s padcem meje pa bo lahko nemoteno potekalo z vsakodnevnim tempom. Dovolj je pomisliti na odpravo mejnih kontrol in njihovih urnikov, zaradi katerih je bil prehod meje oviran. O stanju, predvsem pa o perspektivah skupnega delovanja za boljši jutri, bo govor danes z začetkom ob 17. uri v Krminu. V občinski dvorani v palači Locatelli bo v okviru pobude Vinske zvrsti v svetu (»Uvaggi nel mondo«) potekal posvet v priredbi vojvodine furlanskin vin. Po uvodnih pozdravih županov občin Krmin in Brda Luciana Patata in Franca Muži-ča, predsednika krminske enoteke Daria Raccara in Noeja Bertolina iz vojvodine furlanskih vin, bodo o poteh sodelovanja, različnostih in siner-gijah predavali docent Videmske univerze Francesco Marangon, direktor RRA za severno Primorsko Črtomir Špacapan ter bivši predsednik dežele FJK in vojvoda furlanskih vin Adriano Biasutti. Na posvetu, ki ga bo vodil Claudio Fabbro, je napovedan tudi deželni odbornik Enrico Bertossi, Martin Fiegl z Oslavja in Andreja Škvarč pa bosta predstavila čezmej-na projekta Limes in ValoP.T. (aw) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), ul. Carducci 40, tel. 0481-530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.15 »Elizabeth - The Golden Age«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Die Hard - Vivere o morire«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 O Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA SHELL - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Foljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A - 22.15 »Giorni e nuvole«. Modra dvorana: 17.30 - 20.00 - 22.20 »Un altra giovinezza«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Quel treno per Yuma«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 »Ratatouille«; 20.10 - 22.15 »Seta«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »2061«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Elizabeth - The Golden Age«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Die Hard - Vivere o morire«. NOVA GORICA: 19.00 »Moškoženske zadeve«; 21.00 »Bournov ultimat«. H Šolske vesti LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici bo delovala vsako sredo med 15.30 in 17.30 za otroke, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca. Ponuja številne dejavnosti, ki jih vodijo Majda Za-vadlav, Sten Vilar, Damjana Golavšek in Andreja Stare. Iz vrtcev v ulici Bro-lo in ul. Max Fabiani je poskrbljen prevoz; informacije in vpisovanje na tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. RAVNATELJSTVO SREDNJE ŠOLE IVANA TRINKA obvešča, da bodo v ponedeljek, 29. oktobra, na šoli potekale volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 17. uri. Ob tej priložnosti bodo razredni koordinatorji predstavili staršem stanje razreda. Ravnateljstvo vabi starše, da se volitev udeležijo polnoštevilno. & Izleti 6. POHOD NA GLOBOČAK bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 11. uri v spomin žrtvam 1. svetovne vojne kambreško-srenjskih vasi in vsem žrtvam vojn; zbirno mesto pri balinišču na Kam-breškem ob 10.30. JESENSKI SPREHODI v organizaciji združenja »L'Ape Giramondo« in pod pokroviteljstvom goriške Pokrajine: prvi sprehod v sodelovanju s Konzorcijem čebelarjev goriške pokrajine bo na temo medu in bo v nedeljo, 28. oktobra, s startom ob 9.30 iz obiskovalnega centra ob izlivu Soče v kraju Isola della Cona. Sprehod je brezplačen (z izjemo vstopnice za obiskovalni center) in bo tudi ob slabem vremenu; informacije na tel. 348-9510028. SŠKD TIMAVA MEDJAVAS ŠTIVAN IN TD BREST iz Brestovice pri Komnu organizirata v nedeljo, 28. oktobra, čezmejni pohod po poteh Soške fronte: Brestovica - Grofova jama (odprta za ogled) - Medjevas - Brestovica (11 km). Vpisnina znaša 8 evrov; vpisovanje od 7.30 dalje pred osnovno šolo v Brestovici, start ob 9. uri; med pohodom bo več okrepčevalnih postaj in ob zaključku topli obrok ter družabnost. Čestitke Draga IGOR FLORENIN in JANA PEČAR. Iskreno vama čestitamo in voščimo obilo sreče, ljubezni in zdravja na skupni življenjski poti -Kulturni dom v Gorici, ŠZ Dom in goriški prijatelji. 13 Obvestila ŽUPNIJA SV. HILARIJA IN TACIJANA vabi mlade glasbenike, naj se pridružijo orkestru katedrale. Prvo srečanje bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 11.30 v župnijski dvorani Pastor An-gelicus; informacije in vpisovanje v uradu župnije v ul. Rabatta 18 v Gorici med 16. in 18. uro ob delavnikih (tel. 0481-530193). BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja danes, 27. oktobra, ob 9.15 v Gradišču 11. društveni turnir v balinanju. Vpis moških in ženskih tekmovalcev je možen pred začetkom tekme. Sledita nagrajevanje in družabnost. Za te, ki nimajo balinarskih žog, bo poskrbljeno na igrišču. DRUŠTVI TRŽIČ IN RONKE organizirata 11. novembra martinovanje v Štanjelu pri Komnu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz in družabnost s kosilom. Prijave sprejemajo odborniki obeh društev (tel. 0481-474191 ali tel. 0481-483136). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence martinovanja, ki bo v soboto, 3. novembra, z začetkom ob 18. uri v restavraciji Kapriol v Dolu, da bo avtobus odpeljal ob 17. uri iz Gorice izpred gostilne Primožič, nato s postanki pred športno palačo v Pod-gori, pred cerkvijo v Štandrežu in v Sovodnjah pred lekarno in cerkvijo; na razpolago je še nekaj mest: tel. 0481-390688 (Saverij, Ines R.), 048121361 (Ema B.), 0481-882302 (Veronika T.), 0481-78061 (Ana K.). Na račun 20 evrov. DRUŠTVO TRŽIČ prireja letos razne tečaje in srečanja: ob torkih med 16. in 18. uro na sedežu društva tečaj utrjevanja slovenskega jezika ob razgovoru, prebiranju časopisov, revij in knjig; od 7. novembra ob sredah med 18.30 in 20. uro tečaj telovadbe v telovadnici Duca DAosta; ob petkih med 19. uro in 20.30 računalniški tečaj na sedežu društva; na šoli Du-ca DAosta srečanja z učiteljicami antropologije na temo spoznavanja slovenskega Krasa v novembru in decembru; informacije in prijave pri predsednici društva Luciji Germani (tel. 0481-474191). LETNIK 1957 - Štandrež, Sovodnje, Rupa, Peč, Gabrje in Vrh - organizira praznovanje v novembru; informacije in vpisovanje na tel. 048121377 (Mirjam) in 339-6707710 (Ana). OBČINA GORICA obvešča, da bo urad pogrebnih služb ob pokopališču odprt do 2. novembra med 9. in 12. uro ter med 14.30 in 17.30. Med 26. oktobrom in 2. novembrom bo na glavno pokopališče prepovedan dostop avtomobilov. Za občane, ki imajo težave s hojo, bo po naročilu v uradu pogrebnih služb v ul. Trieste 329 (tel. 0481-20733) na razpolago občinski kombi, ki bo vozil vsako 20 minut. OBČINA ROMANS sporoča, da je lan-gobardska dvorana v občinski stavbi v Romansu z razstavo »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki« na ogled od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. OBČNI ZBOR SDGZ za Goriško bo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 19.30 v konferenčni dvorani podružnice Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, Prvomajska ulica 120/a v Sovodnjah. PD RUPA-PEČ vabi izletnike letošnjega izleta na otoku Ponza na družabno srečanje z ogledom fotografij v četrtek, 8. novembra, ob 19.30 na sedežu društva v Rupi. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA sporoča, da so planinske postojanke - dom Klementa Juga v Le-peni, Gomiščkovo zavetišče na Krnu in Planinski dom pri Krnskih jezerih - zaprte. Ob napovedi lepega vremena bo ob sobotah in nedeljah v oktobru odprt Planinski dom pri Krnskih jezerih; informacije ob četrtkih od 15. do 18. na tel. 0038653023030. SPDG vabi v nedeljo, 28. oktobra, na izlet na Črno prst. Zbirališče v no-vogoriški železniški postaji ob 7. uri. Odhod z vlakom ob 7.35. Povratek ob 18.40 ali 20.50; več informacij na društveni spletni strani: www.spdg.eu. ali na tel. 320-1423712(Andrej). TRŽNICA NA LOKVAH s prodajo domačih sirov bo v nedeljo, 28. oktobra, med 12. in 17. uro; informacije na tel. 003865-3074040 (Turistična pisarna Lokve). V CENTRU GRADINA, pot v Dol 32 v Doberdobu bo ob ponedeljkih od 18. do 19.30 plesna delavnica po metodi plesne terapije Marie Fux, ki jo bo vodila psihologinja in terapevtkinja Martina Serban. Prvo od desetih srečanj bo v ponedeljek, 5. novembra; cena 100 evrov, informacije na tel. 0481-784111 ali 346-2110494. V ŠTANDREŽU se bodo v četrtek, 1. novembra, zbrali v domu Andreja Bu-dala, kjer bo zapela vokalna skupina Sraka, in ob 11. uri pri spomeniku. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da bodo v nedeljo, 28. oktobra, ob 9.30 v drugem sklicanju na sedežu v ul. Cipriani 71 v Gorici volitve novega odbora v triletju 2008-10. H Prireditve DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: Lahko noč, mama (28. oktobra ob 17. uri), Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri), Butalci (16. decembra), premierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije in vpis abonmajev tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici danes, 27. oktobra, ob 20.30 gledališka skupina La Pozzanghera iz Genove »Molto rumore per nulla« Wil-liama Shakespeareja; informacije in predprodaja v knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 048130212). OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča da bo do 7. novembra možen vpis novih abonmajev. Program »Si-pario Prosa« se bo začel 8. novembra s predstavo »Sarto per signora« (Georges Feydeau), »Sipario Musica« 22. novembra z glasbeno prireditvijo »La variante di Luneburg - Fabula in musica« (Milva, Walter Mramor, Franca Drioli in zbor ArsAtelier), »Sipario Ragazzi« (vsako nedeljo ob 16. uri) pa 25. novembra s predstavo »Le storie di Marco Polo«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: obvešča, da je v teku vpis novih abonmajev. Gledališki program se bo začel 2. in 3. novembra z uprizoritvijo predstave »Le nozze di Figaro« (Tul-lio Solenghi), medtem ko bo v glasbeni program uvedel koncert Louis Lortie & Hélène Mercier (klavir) 30. oktobra; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. »RISATE A GRADISCA« niz gledaliških predstav v narečju: danes, 27. oktobra, ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču združenje Grado Teatro »El moroso de la nona«; informacije in predprodaja vstopnic v uradu IAT Pro loco Gradišče, tel. 0481-960624. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 27. decembra (mladinska predstava) Cica v metroju (Raymond Queneau); 3. januarja 2008 Leto-viščarji (Maksim Gorki); 6. marca 2008 Stekli psi (Quentin Tarantino); 27. marca 2008 Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnja-kov); 19. junija 2008 Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško in KRUT vabita v nedeljo, 28. oktobra, na prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v Kulturnem domu v Gorici ob 17. uri. Zjutraj pa bo organizirana ekskurzija z obiskom Benečije (Čedad in Špe-ter) - odhod iz Gorice s trga pred Rdečo hišo ob 9. uri. Za ekskurzijo velja obvezna prijava na tel. 0481532092 (E.D.) ali tel. 040-360072 (Krut, TS). GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča da bo še danes, 27. oktobra, možna potrditev abonmajev za sezono 2007-08 in s 30. oktobrom vpis novih abonmajev; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. JAZZ & WINE OF PEACE bo v Krmi-nu do 28. oktobra: danes, 27. oktobra, ob 11. uri v Medani na Dobrovem v Sloveniji koncert kvarteta Vasko Ata-nasovski Adrabesa; ob 13. uri kosilo v Medani; v Občinskem gledališču ob 18.30 koncert tria Lars Danielsson in ob 21.30 koncert kvarteta Ravi Col-trane; ob 23.30 v baru Jazz&Wine v ul. Matteotti 78 koncert »Jazz Daniel's trio & The Double Bubble's« (vstop prost); ob 23.30 v piceriji »Alla Pergola« v ul. Matteotti 42 koncert »Ar-trobius« (vstop prost); informacije na tel. 347-4421717 ali 348-4466770. KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN SLOVENSKA SKUPNOST vabita na srečanje z naslovom »Ob 60-letnici povojne obnovitve samostojnega političnega nastopanja« v ponedeljek, 29. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Predaval bo novinar Ivo Jevnikar. MPZ MIRKO FILEJ GORICA prireja pod pokroviteljstvom ZSKP Gorica v nedeljo, 28. oktobra, ob 16. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici glasbeni večer z naslovom »Od srca do srca. Zdrav-ko Klanjšček - pol stoletja zvestobe petju in narodu«. Sodelovali bodo MePZ Rupa-Peč, CPZ Jazbine, CPZ Plešivo, MPZ Anton Klančič Miren in MPZ Mirko Filej. V CENTRU »MARE PENSANTE« v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 29. oktobra, od 16.30 do 18. ure predavanje z naslovom Možgani: zadnje novosti. Večer bo povezoval Carmeno Fasolo. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v sredo, 31. oktobra, ob 16.30 otroška likovna delavnica na temo hallowee-na namenjena otrokom med 6. in 12. letom starosti; cena 5 evrov. V GORIŠKI STOLNICI bo danes, 27. oktobra, ob 19.45 koncert ženskega zbora Cappella Civica iz Trsta z dirigentom Marcom Sofianopulom in s spremljavo Giorgia Marcossija (flauta) in Manuela Tomadina (orgle). Vstop prost. V KNJIGARNI RINASCITA na drevoredu San Marco v Tržiču bo v torek, 30. oktobra, ob 18. uri posvet z naslovom »L'integrazione europea qua-le fattore di sviluppo economico e sociale della realta regionale«. Sodelovali bodo Fabio Del Bello, avtor knjige »Monfalcone citta europea«, Desiree Pangerc (Tržaška univerza), Antonio Palmisano (Tržaška univerza). Povezovala bo Rada Oresca-nin. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 30. oktobra, ob 20.30 koncert dua Paola Chiabudini (klavir) in Aleksander Ipavec (harmonika). Predstavila bosta novo zgoščenko z naslovom »Un tanguito para Pao«, ki vsebuje vrsto skladb A. Piazzolle, R. Gallianija in A. Ipavca. Posebna gosta večera bosta Piero Purini (saks) in Matej Špacapan (trobenta); informacije in vstopnice v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20, tel. 0481-33288). V PALAČI LOCATELLI v Krminu bo danes, 27. oktobra, ob 17. uri okrogla miza »Collio & Brda«. Predavali bodo Francesco Marangon, Črtomir Špacapan in Adriano Bia-sutti. ZDRUŽENJE »MUSICA APERTA« iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: danes, 27. oktobra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici klavirski koncert dua Giuseppe Pelli in Stefano Ragni. Vstop prost. Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET iz Ročinja, po poklicu medicinska sestra z izkušnjami z ostarelimi ljudmi, išče delo dva do štirikrat tedensko na območju Gorice. Klicati v večernih urah na tel. 040-575506. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Renato Zia-ni iz bolnišnice sv. Justa v cerkev pri Madonini in na glavno pokopališče; 12.30, Marco Marchetto z glavnega pokopališča v cerkvi sv. Ignacija. DANES V PODGORI: 9.30, Anselma Pregelj vd. Leban (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Malvina Blaseotto vd. Pahor v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču. ŠZ SOČA izreka iskreno sožalje odbornici Eleni in družini ob izgubi dragega Vilkota 20 Sobota, 27. oktobra 2007 PRIREDITVE / V GLEDALIŠČU ROSSETTI »Peter Pan«, muzikal po romanu J. M. Barrieja. Režija: Maurizio Colombi. Nastopata skupini AT II Sistina in Teatro delle Erbe e Officine Smeraldo. Urnik: od 30. oktobra do 2. novembra ob 20.30, v soboto, 3. novembra ob 16.00 in 20.30 ter v nedeljo, 4. novembra ob 16.00 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti DVORANA BARTOLI Renzo S. Crivelli: »Il maestro e Cico-gno«. Režija: Manuel Giliberti. Urnik: danes, 27. ob 21.00 in jutri, 28. oktobra ob 17.00. Giuliana Musso, Carlo Tolazzi: »In-demoniate«. / Nastopata: Teatro Club Udine in Stalno gledališče FJK. Režija: Massimo Somaglino. Urnik: v ponedeljek, 29. in v torek, 30. ob 21.00 ter v sredo, 31. oktobra ob 17.00, v četrtek, 1., v petek, 2. in v soboto, 3. novembra ob 21.00. GORICA Kulturni dom Danes, 27. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Molto rumore per nulla«. Nastopa gledališka skupina "La Pozzanghera" iz Genove. Jutri, 28. oktobra ob 17.00 / Starosta Mali_princ - glasbeni večer. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 2. in v soboto, 3. novembra ob 20.45 / Pierre-Augustin Caron de Beaumarchais: »Le nozze di Figaro«. Režija: Matteo Tarasco. Nastopa: Com-pagnia Lavia / Procope Studio. VIDEM Gledališče S. Giorgio »Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: do 30. oktobra ob 21.00 - 1. in 2. episoda; od 6. do 14. novembra ob 21.00 - 3. in 4. epizoda; od 24. do 29. novembra ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. Gledališče Palamostre V ponedeljek, 29. in v torek, 30. oktobra ob 21.00 / V okviru "teatro con-tatto 07/08", »Alessandro Bergonzoni«, napisal, nastopa in režira Alessandro Bergonzoni. Teatro Nuovo Giovanni da Udine Carlo Goldoni: »La famiglia dell'an-tiquario« / Nastopata Stalno gledališče iz Veneta "Carlo Goldoni" in Stalno gledališče iz Genove. Režija: Lluis Pasqual. Urnik: od 1. do 4. novembra ob 20.45. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 27. oktobra - 19.30-21.00 / Georg Büchner: »Woyzeck«. Gostuje Hessisches Staatstheater Wiesebaden. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. oktobra ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V petek, 2. novembra - 19.30-21.35 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V soboto, 3. novembra - 19.30-21.10 / Dane Zajc: »Jagababa«. Mala drama Danes, 27. oktobra - 20.00-21.45 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. V ponedeljek, 29. oktobra - 20.0021.20 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V torek, 30. oktobra - 19.00-21.10 / Conor McPherson: »Jez«. V petek, 2. novembra - 20.00-21.30 / Yasmina Reza: »Art«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 27. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V ponedeljek, 29. oktobra ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Mala scena MGL Danes, 27. oktobra ob 20.00 / Bertolt Brecht, Kurt Weill: »Hrepenenja«. V ponedeljek, 29. oktobra ob 15.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. Šentjakobsko gledališče W. Shakespeare: »Komedija zmešnjav«, komediija. Režija: Dejan Sarič. Urnik: danes, 26. oktobra ob 19.30. Danes, 27. oktobra ob 17.00 / J. Verne: »V 80 dneh okoli sveta«. Režija: Gregor Čušin. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 28. oktobra ob 17.30 / Sedmi koncert orkestra G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Stefan Soltesz. V sredo, 31. oktobra ob 20.30 / "Simfonična sezona 2007" - Markus Stockhausen Trio in orkester gledališča Verdi iz Trsta. V petek, 2. novembra ob 20.30 / "Simfonična sezona 2007" - Michele Di Toro Jazz Trio. Gledališče Rossetti Jutri, 28. oktobra ob 20.30 / »Carmi-na Burana«. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella V nedeljo, 4. novembra / Tri koncerti v spomin na Alda Bellija, nastopa Nuova Orchesttra "Ferruccio Busoni". V nedeljo, 18. novembra / Komorno srečanje, nastopa Trio Melos. OPČINE Prosvetni dom Danes, 28. oktobra ob 18.00 / »Open-ska glasbena srečanja sezona 2007/2008«: duo Martina in Marko Feri. GORICA Kulturni dom V torek, 30. oktobra, ob 20.30 / Koncert dua Paola Chiabudini (klavir) in Aleksander Ipavec (harmonika). Predstavila bosta novo zgoščenko z naslovom »Un tanguito para Pao«, ki vsebuje vrsto skladb A. Piazzolle, R. Gallianija in A. Ipavca. Posebna gosta večera bosta Piero Purini (saks) in Matej Špaca-pan (trobenta); informacije in vstopnice v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20, tel. 0481-33288). V četrtek, 15. novembra ob 20.30 / Nastop kitarista Vlatka Stefanovskega, spremljala ga bosta Dejan Milosavlje-vič - kitara in Djoka Maksimovski -bobni. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 30. oktobra ob 20.45 / Louis Lortie & Hélène Mercier - klavir. V četrtek, 8. novembra ob 20.45 / »La casa del diavolo« je naslov glasbenega večera v izvedbi ansambla »Il giardino armonico« pod vodstvom Giovannija Atoninija. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 31. oktobra ob 20.45 / Caro- lyn Carlson »Electronic Shadov«, plesna predstava. V petek, 9. novembra ob 20.45 / Orkester of the Age of Enlightenment. Dirigent: Vladimir Jurowski. Pianist: Stephen Hough. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL Jutri, 28. oktobra ob 20.30, Dolina, cerkev sv. Urha / Eleonora Matijasic - sopran in Manuel Tomadin - orgle. V torek, 30. oktobra ob 20.30, Ric-manje, cerkev sv. Jožefa / Federica Vol-pi - sopran in Manuel Tomadin - orgle. V nedeljo, 4. novembra ob 20.30, Trst - Sv. Just, kapela sv. Mihaela / Z antično keltsko glasbo bo nastopila skupina »I Gween«. V soboto, 10. novembra ob 20.30, Ro- vinj, cerkev sv. Jurija in Eufemije / Manuel Staropoli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo. V nedeljo, 11. novembra ob 17.30, samostan sv. Ciprijana / Manuel Staro-poli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo. V nedeljo, 18. novembra ob 20.30, Trst, cerkev Rožnovenske Matere Božje / »Orgelski dvoboj«: Manuel Tomadin in Mirko Ballico. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ ■ 7. MEDNARODNI ZBOROVSKI FESTIVAL KOPER Danes, 27. oktobra ob 20.00, Pokrajinski muzej Koper / Komorni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani, vodi Marko Vatovec. Jutri, 28. oktobra ob 13.00, Pokrajinski muzej Koper / Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper, vodi Maja Ci-lenšek; Genova Vocal Ensemble, vodi Roberta Paraninfo; ob 20.00 Pokrajinski muzej Koper / Komorni zbor Ipav-ska, vodi Matjaž Šček. NOVA GORICA Kulturni dom V soboto, 3. novembra ob 20.15 / Zlat-ko Kaučič z gosti, »Primorske impresije«. LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 29. oktobra ob 20.30, Linhartova dvorana / Melodrom -koncert ljubljanske skupine s predstavitvijo nove še neobjavljene, pa tudi že znane pesmi z albumov Melodrom in The Guide. ■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Palača Gopčevic: »La voce dell'infanzia nelle Collezioni dei Civici Musei di Sto-ria ed Arte di Trieste«, odprto do 4. novbembra od 9.00 do 19.00. Galerija LipanjePuntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do 15. novembra od 19.00 do 21.00. Državna knjižnica: do 31. decembra je na ogled razstava Rossane Longo. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. GORICA Na goriškem gradu bo še danes, 28. oktobra od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Kavarna Teatro Verdi: do 31. oktobra je na ogled razstava Roberta Mariana. Vstop prost. V gostilni »Ai tre Amici« v Ul. Oberdan, bo do 31. oktobra na ogled fotografska razstava z naslovom »Flowers« Gerharda Steinwenderja. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 31. oktobra na ogled razstava z naslovom »Dario Delpin - Incisioni 19982007«. V državni knjižnici v Ulici Mameli bo do 12. novembra na pobudo združenja italijanskih grafologov AGI na ogled razstava o Rilkeju in njegovem svetu s posebnim poudarkom na duševnih vidikih njegovega pisanja. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. KD za umetnost KONS in KC L. Bra-tuž vabita na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti / večdisciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L. Bratuž, Drevored 20. septembra, 85 do petka, 16.novembra, od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah. Sedež zavoda Banca di Cividale Kmečka banka v Gorici (Verdijev korzo 40 ): vse do 31. oktobra je na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča. Odprto od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35 ure. RONKE Na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija v vili Vicentini Miniussi, bo do 5. novembra na ogled razstava z naslovom: »La nave del futuro. Fotografie e ricordi della turbonave Oceanic« od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro, ob ponedeljkih in petkih tudi med 16. in 18.30; informacije na tel. 0481774844. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. LESTANS Vila Ciani, galerija John Phillips: do 18. novembra bo razstavljal fotografije Andrej Perko pod naslovom »Pripove- di«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). Kulturni center Mostovna (Cesta IX. korpusa 99 A):do konca oktobra bo pod naslovom »Moj svet« razstavljala Tanja Nataša Moškrič in sicer med tednom od 11.00 do 15.00, izven urnika po dogovoru. Vstop prost. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 30. oktobra je na ogled razstava Annibel Cunoldi Attems. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro; ob sobotah med 9. in 12. uro; ob nedeljah in praznikih zaprto; informacije na tel. 003865-3330173. V Galeriji Artes, Gradnikove brigade 6, bo do 8. novembra na ogled razstava akademskih slikarjev Rajka Čubra, Andreja Pavliča in Borisa Zaplatila pripravljeno v počastitev njihove petdesetletnice. Vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure, sobote in nedelje zaprto. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. / SVET Sobota, 27. oktobra 2007 2 1 Z leve predsednik Evropske komisije Barroso, ruski predsednik Putin in predsedujoči EU Socrates kurdi - Po včerajšnjih kriznih pogovorih v Ankari Turčija povsem nezadovoljna z iraškimi predlogi glede PKK vrh eu-rusija - V pričakovanju, da bo novo poljsko vodstvo umaknilo veto Bruselj in Moskva za sklenitev novega sporazuma o partnerstvu Putin: Načrti ZDA za postavitev protiraketnega ščita spominjajo na kubansko krizo LIZBONA - Predstavniki Rusije in Evropske unije so včeraj na vrhu v portugalski Mafri izrazili željo, da bi kljub številnim razhajanjem sklenili novi sporazum o partnerstvu, ki ga blokira Varšava. Evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner je omenila možnost, da bi se pogovori o tem začeli na prihodnjem vrhu EU-Rusija, ki naj bi bil po napovedih maja prihodnje leto. »Upamo, da ne bomo le začeli pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu, ampak bomo tudi dosegli dogovor o osnutku dokumenta,« je dejal ruski predsednik Vladimir Putin ob začetku srečanja, ki so ga prenašali po video povezavi. Putin ni omenil, kakšno vlogo bo pri tem igrala nova poljska vlada pod vodstvom zmagovalca nedeljskih parlamentarnih volitev Donalda Tuska, ki se je zavzel za izboljšanje odnosov z Moskvo. Poljska je zaradi ruskega embarga, uvedenega novembra pred dvema letoma, vložila veto na začetek pogajanj o novem partnerstvu z Rusijo. To, bolj zavezujoče partnerstvo bi nadomestilo sedanji sporazum, ki se izteče decembra. Če nobena stran ne bo odstopila od sedanjega sporazuma, se bo ta samodejno obnavljal vsako leto, do dogovora o novem partnerstvu. Novo partnerstvo, ki naj bi zahtevalo dolgotrajna pogajanja, naj bi vključevalo pomemben energetski dogovor, ki naj bi Evropi zagotavljal zanesljivo dobavo energije in evropskim podjetjem olajšal dostop na ruski trg. Rusija pa naj bi zahtevala več vlaganj v evropske mreže za distribucijo energije in dobrodošlico energetskemu velikanu Gazpromu. Rusija in EU sta včeraj v Mafri tudi podpisali trgovinski sporazum za izdelke iz jekla. Kot so sporočili v Bruslju, sta se strani dogovorili za kvote za nekatere izdelke iz jekla za leti 2007 in 2008, dogovor pa bo nadomestil ukrepe unije, ki so v veljavi od januarja. Kvote so zvišali z 2,4 milijona ton v letu 2006 na 2,9 milijona ton letos in dobre tri milijone ton v letu 2008, med drugim tudi zaradi širitve unije na novi članici Romunijo in Bolgarijo. »Sporazum je dokaz, da sta EU in Rusija sposobni sklepati posle na konstruktiven način, čeprav v javnosti prevladuje povsem drugačen vtis. Kadar sta obe strani pragmatični, dosežemo velik napredek,« je ob podpisu dokumenta dejal evropski komisar za trgovino Peter Mandelson. Putin je bil sicer na vrhu kritičen do »diskriminacije« vse večjega števila ruskih vlagateljev na Zahodu. »Ideja, da Rusi prihajajo s svojim strašnim denarjem, s svojimi groznimi investicijami in da bodo vse pokupili, je milo rečeno smešna,« je dejal. Predsedujoči EU, portugalski zunanji minister Jose Socrates pa je medtem sporočil, daje Rusija dopustila, da med za 2. december napovedanimi parlamentarnimi volitvami v državo pridejo opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. »To je zares dobra novica,« je bil zadovoljen Socrates. Ruski predsednik pa je spomnil tudi na načrte ZDA za postavitev protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi, ki ga, kot je dejal, spominjajo na kubansko krizo v času hladne vojne. »Sredi 60. let so obstajale zelo podobne razmere, ko je tedanja Sovjetska zveza na Kubi namestila svoje rakete,« je pojasnil in dodal, da je Rusija danes v podobnem položaju kot so bile takrat ZDA. Tokratni vrh je bilo zadnje tovrstno srečanje za Putina, ki mu prihodnje leto poteče že drugi predsedniški mandat. Ruski predsednik je bil zadovoljen z vrhom, čeprav je nekaj vprašanj ostalo odprtih. »Normalno je, da se mnenja razhajajo,« je dejal in pohvalil prijateljsko ozračje, v katerem je potekalo srečanje. V evropski delegaciji pod vodstvom Socratesa sta bila na vrhu v Mafri blizu Lizbone tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. Putina spremljajo zunanji minister Sergej Lavrov, ministrica za trgovino in ekonomijo Elvira Nabiulina ter minister za energijo in industrijo Viktor Hristenko. (STA) ANKARA - Turčija ni zadovoljna s predlogi, ki jih je na včerajšnjih kriznih pogovorih v Ankari za zajezitev nasilja kurdskih upornikov podala iraška stran. Kot je po pogovorih sporočilo turško zunanje ministrstvo, si Ankara želi odločnega ukrepanja, iraške predloge pa ocenjuje za nezadostne. S turškega zunanjega ministrstva so sicer obisk iraške delegacije, s katerim je želel Bagdad preprečiti vojaško posredovanje Turčije na severu Iraka, označili za "pozitivno prizadevanje". So pa ugotovili, da je iraška delegacija prinesla "ideje, katerih uresničitev bi zahtevala dalj časa. Dejavnik časa pa je zelo pomemben". Turčija po navedbah zunanjega ministrstva pričakuje "nujne in odločne ukrepe v boju proti Kurdski delavski stranki (PKK)". Kurdski uporniki iz PKK, ki so z nedavnimi napadi na turške sile sprožili trenutno krizo, po mnenju Ankare uživajo zatočišče na severu Iraka. Iraška delegacija, ki jo je vodil obrambni minister Abdul Kader Mohamed Jasim, v njej pa so bili tudi predstavniki dveh glavnih iraških kurdskih strank, j e glede na sporočilo iraškega obrambnega ministrstva predlagala okrepitev nadzornih točk ob meji s Turčijo, s čimer naj bi upornikom PKK preprečili vstop v sosednjo državo. Bagdad je tudi predlagal neposredne pogovore med turško, iraško in ameriško vojsko ter oživitev tristranskega odbora, ki bi usklajeval boj proti PKK. Rešitev pa bi morala biti po mnenju iraške strani v vsakem primeru "politična in diplomatska". Turška stran je medtem na pogovorih zahtevala izročitev voditeljev kurdskih upornikov na severu Iraka. Po poročanju televizije CNN-Turk naj bi Turčija zahtevala izročitev 153 članov PKK. Iraški predstavniki pa naj bi ob tem povedali, da lahko izročijo le 18 članov PKK, saj naj ne bi imeli moči za lov na kurdske upornike v goratih območjih države. Strani sta pogovore, ki sta jih na turški strani vodila zunanji minister Ali Babacan in notranji minister Besir Ata- lay, začeli včeraj zjutraj in jih po opoldanskem premoru nadaljevali. Na njih so sodelovali tudi diplomati z ameriških veleposlaništev v Bagdadu in Ankari in ameriški vojaški predstavniki. Turški mediji so pogovore označili kot "zadnjo možnost" Iraku, da izkaže, daje pripravljen zatreti dejavnosti PKK. Turški predsednik Abdullah Gul je v četrtek izjavil, da njegovi državi zmanjkuje potrpljenja in zahteval, da Bagdad PKK prepreči, da bi sever Iraka uporabljal za zatočišče in izhodišče napadov na Turčijo. V Turčiji se medtem krepijo pozivi, naj turška vojska izvede vojaško akcijo na severu Iraka, še posebej po nedeljskem napadu ob turško-iraški meji, v katerem je bilo ubitih 12 turških vojakov, osem pa so jih uporniki zajeli. Turški parlament je sicer minulo sredo odobril obširno operacijo proti PKK, namestnik turškega premiera Ce-mil Cicek pa je včeraj izjavil, da vlada za zdaj nima načrtov za takojšnjo obširno čezmejno operacijo. (STA) Astronavta opravila prvi izhod v vesolje WASHINGTON - Dva ameriška astronavta Scott Parazynski in Doug Wheelock iz vesoljskega plovila Discovery, ki ima nalogo povečati Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), sta opravila prvi delovni izhod v vesolje, ki je trajal šest ur. Astronavta sta pripravila vse potrebno za odstranitev velikega raketnega modula Harmony. Ta bo odstopil prostor novemu sedem metrov dolgemu modulu, ki bo povezal japonski in evropski znanstveni laboratorij, ki ju bodo na ISS dostavili v prihodnjih mesecih. Med Di-scoveryjevo dvotedensko misijo na ISS bodo astronavti opravili še pet izhodov, ki bodo skupno trajali 30 ur. Del Pontejeva zahteva več dejanj od Srbije BEOGRAD - Glavna tožilka haaške-ga Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je včeraj, ob koncu dvodnevnega obiska v Beogradu, izjavila, da mora Srbija v prihodnjih tednih izvesti "več konkretnih akcij", preden bo lahko pozitivno ocenila njeno sodelovanje s haaškim sodiščem. Ob tem je znova kot nesprejemljivo ocenila, da sta glavna obtoženca haaškega sodišča, nekdanja politični in vojaški vodja bosanskih Srbov, Radovan Karadžic in Ratko Mladic, še vedno na begu Beck na kongresu SPD potrjen na čelu stranke HAMBURG - Predsednik nemške Socialdemokratske stranke (SPD) Kurt Beck je bil na kongresu stranke, ki se je začel včeraj in bo trajal do nedelje, z veliko večino glasov znova izvoljen na čelo stranke. Prejel je 95,5 odstotka glasov od več kot 500 delegatov. Tokratna podpora je bila celo malo višja kot pred letom dni, ko je bil za predsednika izvoljen prvič. Beck je na kongresu zanikal še očitke, da pelje tradicionalno levo stranko proti skrajni levici, ki jih je podala nemška kanclerka Angela Merkel. Vztrajal je, da želi le "previdno prilagoditev" gospodarskih reform, ki jih je pred štirimi leti začel uvajati takratni nemški kancler Gerhard Schröder. Merklovi pa je očital tudi to, da sprejema temeljne orientacije SPD. Nafta prvič čez 91 dolarjev SINGAPUR - Cena ameriške nafte je včeraj prvič presegla mejo 91 dolarjev. Za 159-litrski sod zahodnotek-saške lahke nafte z dobavo v decembru je bilo treba v zgodnjem azijskem trgovanju odšteti 91,08 dolarja. To je 62 centov več kot je znašala cena ob koncu četrtkovega trgovanja. (STA) bližnji vzhod Abas in Olmert skušata zbližati svoja stališča JERUZALEM - Izraelski premier Ehud Olmert in palestinski predsednik Mahmud Abas sta se včeraj v Jeruzalemu sestala na drugem srečanju v mesecu dni, na katerem sta poskušala premostiti razlike pred za konec novembra predvideno bližnjevzhodno mirovno konferenco v ZDA. Voditelja sta se zavezala, da si bosta prizadevala za hitro dosego smiselnega dogovora. Srečanje je trajalo dve uri in pol, na njem pa sta sodelovala tudi glavna pogajalca, pristojna za izdelavo skupnega dokumenta pred omenjeno konferenco, izraelska zunanja ministrica Cipi Livni in nekdanji palestinski premier Ahmed Ku-rej. Obe strani sta poudarili, da bo dogovor za konferenco vseboval zavezo uresničevanju zastalega časovnega načrta za mir na Bližnjem vzhodu. Leta 2003 sprejeti časovni načrt, ki gaje pripravila t. i. bližnjev-zhodna četverica (EU, ZN, ZDA, Rusija), je od takrat ostal mrtva črka. Med drugim je že potekel rok, ki gaje načrt postavil za vzpostavitev neodvisne palestinske države, ki bi v miru obstajala ob Izraelu. človekove pravice - Nekdanji obrambni minister ZDA v zagati Nevladne organizacije tožile Rumsfelda zaradi mučenj Donald Rumsfeld PARIZ - Štiri nevladne organizacije za človekove pravice so proti nekdanjemu ameriškemu obrambnemu ministru Donaldu Rumsfeldu v četrtek vložile tožbo, v kateri ga obtožujejo osebne odgovornosti za mučenje zapornikov v taborišču za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi in zaporu Abu Graib v Iraku, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Tožbo so vložili v Franciji, kjer se Rumsfeld trenutno nahaja in je s tem pod francosko juris-dikcijo. Mednarodna zveza za človekove pravice (FIDH), Francoska liga za človekove pravice (LDH), ameriški Center za ustavne pravice (CCR) in nemški Evropski center za ustavne in človekove pravice (ECCHR) obtožujejo Rumsfelda, da je bil kot obrambni minister med letoma 2001 in 2006 »osebno odgovoren za odobritev in odredbo mučenja zapornikov« v Guantanamu na Kubi in v zaporu Abu Graib, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal odvetnik organizacij Patrick Baudouin. Vložitev tožbe omogoča newyo-rška konvencija proti mučenju iz leta 1984, v skladu s katero je Rumsfeld, ko je na ozemlju Francije, pod njeno sodno pristojnostjo. Predsednik FIDH Souhayr Belhassen je povedal, da je Francija sedaj dolžna raziskati domnevno Rumsfeldovo vpletenost v mučenja v Guantanamu in v Iraku ter ga tudi, v kolikor bodo sume potrdili, tudi obsoditi. Organizacije se v tožbi sklicujejo na tri zapisnike, ki jih je podpisal Rumsfeld med oktobrom 2002 in aprilom 2003, s katerimi je odobril uporabo mučenja, med drugim tudi to, da lahko dajo zapornikom kapuce na glavo, da jim kratijo spanec in uporabo psov, je še poročala AFP. Podobne tožbe proti Rumsfeldu so vložili že na Švedskem, v Argentini, Španiji in Nemčiji. Tožba, ki so jo vložili v Nemčiji leta 2005, je bila zavrnjena. (STA) 1 6 Sobota, 27. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Vnaprej igrana tekma A lige Napoli pripravlja past za Juventus Jutri: Milan - Roma je rizična tekma, notranje ministrstvo pa trdi, da obvladuje položaj na stadionih RIM - Na poti do vrnitve v sam vrh italijanskega nogometa čaka Juventus danes še ena pomembna preizkušnja, to je večerni dvoboj (ob 20.30) z Napolijem Edyja Reje. Ranierijeva roka se dobro pozna in kotacije turinskega društva se naglo dvigujejo. »Juventus ima pomembne igralce, zato bo treba igrati po najboljših močeh. Gotovo sem, da jim bomo grenili življenje do zadnjega, saj bomo igrali pred polnimi tribunami, kar je tudi eden od ciljev našega kluba,« je povedal ločniški trener pred tekmo. Še prej, ob 18. uri se bosta v tekmi za obstanek pomerila Torino in Cagliari. Jutrišnji dan bo v znamenju tekme na stadionu Meazza Milan - Roma. Varnostne sile so je uvrstile med rizične in odredile omejitve, ki pa naj bi bile zadnje. Predsednik opazovalne komisije pri notranjem ministrstvu Felice Ferlizzi je namreč včeraj dejal, da ukrepi dajejo dobro sadove. Samo v lanski sezoni so odredili dokončno prepoved zahajanja na stadione za 3.000 prenapetežev, v prvih krogih letošnje se- 20-letni slovaški igralec Napolija Marek Hamsik je eno odkritij prvih krogov v nogometni A ligi ansa zone pa še za nadaljnjih 340.Tekma v Milanu ima svoj čar, čeprav je Milan zdaj v krizi, kar sicer še naprej velja samo za prvenstvene nastope, ne pa tudi za ligo prvakov, kjer je na dobri poti, da se uvrsti v nadaljnji krog. Nekoliko napeto ozračje vlada tudi v Rimu, kjer se s težavo zavedajo, da ima Spalletti sicer dobro moštvo, ne pa toliko dobrih igralcev, kot jih denimo ima Inter, kljub temu pa kritizirajo že vsak delen spodrsljaj moštva. Inter bo igral v Palermu, kar bo vsekakor zahtevno. Videmski Udinese čaka jutri v Rimu tekma proti Laziu. Moštva Delia Rossija baje že po tradiciji slabo igrajo v oktobru, letošnjemu Laziu pa ne gre tako v A ligi kot v ligi prvakov. Udinese bo moral že od vsega začetka igrati zbrano, saj statistike kažejo, da je veliko bolj učinkovit v drugem polčasu, v katerem je v primerjavi s prvimi 45 minuti doslej pridobil šest prvenstvenih točk. Udinese bo igral s sledečo postavo: Handanovic, Zapata, Felipe, Lukovič, Mesto, D Agostino, Inler, Dosse-na, Quagliarella, Asamoah, Di Natale. »naša napoved« - Duško Švab »Na dodatne kondicijske treninge bi povabil Adriana« Napoveduje zmago Napolija Za kondicijskega trenerja Duška Švaba (osebni trener nogometaša Cagli-arija Parole in našega Alena Carlija) so profesionalni nogometaši slabo fizično pripravljeni. »Nogometaši tečejo premalo, predvsem na dolge in srednje proge. To pa bi morala biti baza za vsakega Duško Švab športnika. V glavnem trenirajo le eks-plozivnost in moč. Veliko tečejo na kratke proge, 10, 15 do 20 metrov. Prav zaradi tega je vse več nogometašev podvrženih številnim in vse bolj pogostim poškodbam. Vieira docet. Do tega pride, ker mišičevje ni nikoli sproščeno, mišice pa se zaradi tega bolj pogosto skrčijo. Nasploh so priprave na zahtevno sezono zelo slabo programirane.« Kdo je najboljši nogometaš-atlet? »Zelo mi je všeč Henry. Njegovi gibi so zelo harmonični. Je odličen tekač na kratkih, srednjih in dolgih progah. Zelo podoben stil ima tudi Kaka. Nekoč je bil odličen atlet Van Basten.« Katerega profesionalnega nogometaša bi povabil na dodatne kondicijske treninge? »Nedvomno Adriana, ki že dobri dve leti ne trenira kot bi bil moral. Kriv pa je tudi Interjev trenerski 'staff'« Izberi vratarja, branilca, veznega igralca in napadalca, ki bi jih povabil v svoje moštvo. »Vratarja Sicignana, ki igra pri Frosinoneju v B ligi. Iz iste ekipe bi pobral še koprskega napadalca Zlatka Dediča, ki je boljši od Granocheja. Na sredini bi rad imel Parolo, ki je pravi uni-verzalec. Lahko igra bodisi na desni kot na levi ali v sredini. Nekoč bi vzel Tar- kroma dellija. Branilci? V Italiji ni več dobrih branilcev.« Katera italijanska ekipa igra najlepši nogomet? »Roma, ki ima zelo dobrega trenerja (Spalletti).« Kaj pa se dogaja pri Milanu? »Milan ima povprečno zelo staro ekipo, ki ne more konkurirati na dveh frontah (prvenstvo in liga prvakov).« (jng) Duškova napoved: Catania - Sampdoria X (2:2) Empoli - Atalanta X (1:1) Genoa - Fiorentina 2 (0:1) Lazio - Udinese 1 (1:0) Milan - Roma 2 (1:2) Napoli - Juventus 1 (2:1) Palermo - Inter 1 (1:0) Parma - Livorno 2 (0:1) Siena - Reggina X (1:1) Torino - Cagliari X (0:0) Brescia - Triestina 1 (2:1) Prejšnji teden Blaž Kemperle je prai izvedenec. Dosegel je rekordnih 15 točk. Pravilno je napovedal 9 tekem in 3 točne rezultate od skupno 10 srečanj (vsaka pravilna napoved 1 točka, pravilen rezultat pa 3 točke). Danes brez Putzerjeve SOELDEN - Zaradi kroničnih bolečin v kolku smučarska šampion-ka izbrane italijanske vrste Karen Putzer danes ne bo nastopila na uvodnem veleslalomu svetovnega pokala v Soeldnu (prvi spust ob 9.45). Nastop je odpovedala tudi Nadia Fanchini. Adut »azzurr« bo tako predvsem 27-letna Denise Karbon, dobitnica bronaste medalje na zadjem SP v Aareju. Odbojka: le dva tujca BERLIN - Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) je presenetila s predlogom, da se omeji število tujcev v klubih na tri igralce, od katerih bi bila na parketu na enkrat lahko le po dva. »Vemo, da predloga ne bomo udejanili čez noč. Resno se pogovarjamo o tem in seveda se bomo posvetovali tudi z evropsko zvezo,« je povedal član FIVB in predsednik nemške odbojkarske zveze Werner von Moltke Rizvic spet za Olimpijo LJUBLJANA - Center Hasan Rizvic bo spet igral za košarkarje Uniona Olimpije, za katere je igral že lani, sedaj pa se po krajši avanturi pri sarajevski Bosni in na Poljskem ponovno vrača v Tivoli. 23-letni in 210 centimetrov visoki Rizvic je imel v minuli sezoni v ligi NLB povprečje sedem točk in 4,5 skokov na tekmo. V povprečju je igral dobrih 21 minut na tekmo. V evroligi je imel približno enako mi-nutažo, zabeležil pa je povprečje 4 točke in 4,6 skokov na tekmo. Košarkarska B2-liga: vsi v gosteh GORICA - V košarkarski B2-ligi bo Nuova Pallacanestro Gorizia tekmo 3. kroga odigrala že drevi ob 20.45 v Oderzu. Tržaški Acegas Aps bo jutri ob 18. uri igral v Anconi, tržiški Falconstar pa v San Donaju. Kokšarov zvest Celju CELJE - Rokometaš Edi Kokšarov je podaljšal pogodbo s slovenskimi prvaki, Celjem Pivovarno Laško, za štiri leta. nogomet - V B-ligi Triestina danes v Brescii smučarski tek - Začetek v Dusseldorfu Obramba pod pritiskom P^dL«, Nasprotniki z izjemno kvalitetnim napadom. Graffiedi namesto Granocheja - Z Barijem že v torek Zorzi in Pasini pripravljena za zmagovalni oder V torek odigrano tekma med Bre-scio in Mantovo so pazljivo spremljali tudi v Trstu, saj so tako lahko opazovali današnjega nasprotnika Triestine. Nepričakovano je Cosmijeva Brescia na domačem terenu gladko klonila z 0:3 in tako ni izkoristila priložnosti, da bi se povzpela na sam vrh razpredelnice. Kar pa je najbolj pomembno za Tržačane, na tej tekmi so nekaterim belomodrim igralcem iz Lombardije popustili živci. Sodnik jim je tako začel kazati celo vrsto kartonov, ki so Brescio ohromili pred današnjim srečanjem (pričetek ob 16.-uri). Na sredini igrišča Cosmi ne bo razpolagal z verjetno najboljšim igralcem tega prvega dela B lige, Francisca Lime, diskvalificirana za en krog pa bosta ravno tako Zambelli in Santacroce. Skratka, Triestina mora na težkem gostovanju izkoristiti priložnost in iztržiti vsaj točko. Kar pa vsekakor ne bo enostavno, saj razpolaga domača ekipa, kljub komaj naštetim odsotnostim, z zelo kakovostnim kadrom. Velja omeniti tri imena nad vsemi. V napadu je kakovost ekipe izredna: Davide Possanzini je stari znanec B ligaških igrišč, na katerih ni nikoli zatajil in venomer zadeval, Fabi-o Bazzani pa je zadnja leta preživel na igriščih A lige (v glavnem s Sampdori-o), po poškodbi pa se ni še vrnil na nek- Gorgone je v dobri formi kroma danjo raven. Na sredini vodi ekipo izkušeni Alessio Tacchinardi, ki se ga vsi izvedenci najbrž spominjajo zaradi dolgoletnega igranja v vrstah Juventusa, s katerim je osvojil celo vrsto italijanskih naslovov in postal tudi evropski ter svetovni klubski prvak leta 1996. Po »španski« avanturi (dve sezoni je igral za Villareal) se je vrnil v Italijo, da bi omogočil Bresci povratek v A ligo. Ne kaj manj te žav s po škod ba mi in zlasti diskvalifikacijami ima trener Triestine Rolando Maran, ki je še neodločen, ali bi potrdil običajno shemo 4-4-2. Alternativa tej naj bi bila postavitev s tremi polšpicami za enim napadalcem (to se pravi 4-2-3-1). Na vseh dosedanjih treningih je trener Tržača-nov preizkušal obe varianti, odločitev pa ni še padla, čeprav je bolj verjetno, da bo Allegretti kot polšpica igral bliže srednjemu napadalcu. Najbrž bo to Graf fi e di, ker naj bi na ko le nu po ško -dovani Granoche štedil z močmi za naslednjo tekmo proti Bariju, ki bo že prihodnji torek. S takim sistemom igranja bo veliko breme tudi na ramenih dveh zunanjih »napadalcev«, Sgrigne in Testinija. Proti zelo kakovostnemu nasprotniku trener Triestine namreč noče dvigovati zapor pred Rossijevimi vrati, saj Triestina ne razpolaga z neprepustno obrambo, taktika hitrih protinapadov, ki jo je uporabila Man-tova, pa bi se lahko obrestovala. In prav s tega vidika je igra zunanjih mož nadvse po memb na. Verjetna postava Triestine: Rossi; Kyriazis, Lima (Mezzano), Petras, Milani; Piangerelli, Gorgone; Antonelli, Allegretti, Testini; Granoche (Graffie-di). Sodil bo Marelli iz Coma. (I.F.) DUSSELDORF - Danes in jutri se bo v nemškem Dusseldorfu začela sezona v svetovnem pokalu smučarskega teka. Srebrna z lanskega svetovnega prvenstva v Saporu Slovenka Petra Maj-dič je pred prvim šprinterskim nastopom (kvalifikacije ob 12. uri, finalna faza od 14. ure dalje) napeta kot stru-na.»Ponovno sem bila eno leto brez počitnic. Ker si želim na sam vrh, sem nenormalno veliko trenirala. Za nami je kar nekaj mesecev težkih priprav. Na začetku sezone sem bila predvsem psihično zelo utrujena. Zadnje priprave v Ramsauu so bili zame zelo naporne in v tem tednu sem se skušala predvsem spočiti, da bi bila že na prvi tekmi na lanski ravni. Tekma v Dusseldorfu bo sicer pokazala, kaj naš trening dejansko pomeni na tekmah, vendar je obe nem ze lo tve ga na. Tam sko raj da ni mogoče prehitevati. Če spodleti start, ni mogoče več na začetne položaje. Zato je že začetek težak in prava psihična voljan. Na prvo tekmo namreč v zadnjem obdobju pridejo vsi najboljši na svetu, ker je vsaka točka pomembna za skupno uvrstitev. Zato smo precej napeti. Po lanski super sezoni tudi sama čutim kar precej bremena. Upam, da si nisem naložila preveč in bom lahko izpolnila zastavljene cilje,« sije zaželela Majdičeva, ansa ki je bila lani četrta v skupnem seštevku in druga v šprinterskih disciplinah po kala. Slovenjio bosta v Nemčiji zastopala še Vesna Fabjan, Katja Višnar, Barbara Jezeršek in edini moški reprezentant Nejc Brodar. Italijo bodo na prvi tekmi sezone predstavljali Cristian Zorzi, Renato Pasini, Loris Frasnelli in Fulvio Scola med moškimi ter Arianna Follis, Karin Mo-roder, Magda Genuin in Marina Piller med ženskami. »Poletne priprave so bile zelo uspešne, rezultati testiranj pa zelo spodbudni. V Dusseldorfu tekmujemo v prosti tehniki, v kateri vedno dosegamo dobre rezultate. Mislim, da lahko Zorzi in Pasini stopita na zmagovalni oder«, je dejal pomočnik trenerja D'Incala Silvio Fauner. / ŠPORT Sobota, 27. oktobra 2007 23 tenis - P. Cigui Polfinale v Siracusi največji uspeh Paola Cigui kroma Pot Gajine tenisačice Pao-le Cigui na ITF turnirju v Siracusi (nagradni sklad 10.000 dolarjev) se je končala v polfinalu. Po treh setih igre jo je z 2:6, 6:3, 7:5 premagala v Nemčiji rojena Italijanka Paola Sprovieri. Nastop na Siciliji pomeni vsekakor za Paolo res velik uspeh, saj je bila med polfinalistkami edina kvalifikantka, vse njene nasprotnice, vključno s Sprovierijevo (št. 661) pa so igralke z mestom na svetovni WTA lestvici. Cigui-jeva je na tem turnirju zbrala tri točke in bo tudi sama vključena v svetovno računalniško lestvico, če bo do junija prihodnjega le ta us peš no nas topala vsaj še na enem mednarodnem turnirju. Upa, da ji bo to uspelo že novembra letos v Barceloni. Osemnajstletnica, doma z Opčin, je kot vedno objektivno analizirala svoj nastop. »Prvi set sem igrala dobro, ona pa je naredila dosti napak. Tekma je bila nato stalno izenačena. V izmenjavah sva si bili enakovredni, vendar je bila moja nasprotni ca v vseh ključ nih tre nut kih bolj prisebna od mene,« je priznala Ciguijeva, ki je v tretjem setu že vodila s 4:3, a žal v naslednji igri izgubila servis. Zaradi tega je bila jezna, a hkrati za-do volj na, saj na član skih tur nir -jih do slej še ni ko li ni priš la tako daleč. (ak) košarka - Težko gostovanje Bora Radenska v San Danieleju Solar vedno z dvema centroma na igrišču Recept: trd boj pod obročema in v obrambi Bor Radenska bo drevi v petem krogu državnega košarkarskega prvenstva C lige gostoval v San Danieleju. Srečanje proti domači ekipi Super Solar se bo pričelo ob 20.45, sodnika bosta Car-raro in Boscolo iz Benetk. Položaj ekip, ki si bosta nocoj stali nasproti v domovini surovega pršuta, je popolnoma nasproten. Košarkarji iz videmske pokrajine so osvojili že tri zmage, belo-zeleni pa so sami zadnji na lestvici še brez točk. San Daniele ni naključno pri vrhu lestvice, saj je letos občutno okrepil svoje vrste. Čeprav po kakovosti nedvomno malce slabša, je furlanska ekipa po strukturi podobna Cornu, kateremu so se borovci v prejšnjem kolu žilavo, toda zaman upirali. Zelo močna je namreč peter ka pod ko šema, kjer sta stal no na igrišču po dva prava centra. V tej vlogi se vrstijo večni Sguassero (208cm visoki igralec z bogato kariero tudi v višjih ligah), 39 letom navkljub še vedno strahovit atlet in skakalec (povprečno 15 odbitih žog in tri blokade na tekmo), dinamični Sambarino in zanesljivi Max Rossi, bivši jadranovec, ki zna zadeti tudi iz srednje razdalje in za tri točke. Na zunanjih položajih prednjačita strelca De Clara in Mauro Maran, peterko pa dopolnjuje mlajši brat slednjega Marco (krilo). Dalj časa ne bo na igrišču prvega organizatorja igre Pellarinija, ki si je huje poškodoval kolenske vezi. Borov trener Andrea Mura torej dobro pozna nasprotnike in njihovega trenerja Sgoifa, tako da so se borovci temeljito pripravili na drevišnji nastop. Nujno se bo treba požrtvovalno boriti pod ob ročema, pomemb na pa bo tudi ob ram ba nad beki, ki so v igri pre cej predvidljivi (raje mečejo kot prodirajo proti košu). V taboru Radenske so vsi fantje vestno trenirali in so torej nared za oster boj. Na vse kriplje bodo skušali presenetiti favoriziranega tekmeca in se hkrati pripraviti na naslednji dve tekmi proti Limeni in Spilimbergu (v četrtek in soboto), ki bosta že ključni v boju za ob sta nek. c2-liga - Jadran Mark jutri doma Predvsem ne smejo podcenjevati nasprotnika Servolana lažja ovira pred težjima v Gorici in Žavljah Kristjan Ferfoglia je po treh krogih z 32 točkami tretji strelec Jadrana Mark kroma Pred dvema zaporednima zahtevnima gostovanjema v Gorici pri Ar-diti in v Zavljah pri Muggi-i bo Jadran Mark v četrtem krogu prvenstva C2 lige jutri doma (Briščiki, začetek ob 18. uri, sodnika Tržačana Carrato in Sancin) postavljen pred novo na papirju lažjo nalogo. V goste prihaja skromna tržaška Servolana Acli Fanin, ki jo s klopi vodi bivši Borov kondicijski trener Aldo Barzelatto. Škedenjci razpolagajo z zelo mlado postavo, ki je še brez točke na lestvici in je doslej izgubila proti obema videm-skima predstavnikoma, ki ju je Jadran zanesljivo odpravil. Za nameček pogrešajo poškodovanega najboljšega igralca Lottija, branilca, kije lani igral v B2 ligi v Tržiču. Trener uvrsti vsakič v deseterico celo nekaj perspektivnih košarkarjev letnika 1991, ki pa seveda še ne morejo igrati vidne vloge na članski ravni. Glavna nosilca igre sta branilec Giannotta in krilo Catenacci, ki sta že lani igrala proti Semcu in tovarišem v Miljah v C1. Kakorkoli že, jadranovci želijo nadaljevati po zmagoviti poti in navdušiti domače občinstvo. Fantje so zdravi in so tudi ta teden vadili zelo zagnano, v četrtek so igrali tudi trening tekmo proti Bregu. Menda je odveč dodajati, da so prvouvrščeni Popovi-čevi varovanci tudi jutri nesporni favoriti in da se morajo paziti predvsem nevarnega podcenjevanja nasprotnika. namizni tenis Dobre uvrstitve v Latisani Prejšnji konec tedna je bil v Latisani prvi deželni namiznoteniški turnir, ki je bil pomemben pri doseganju točkovanja za kvalifikacijo na državno prvenstvo v različnih mladinskih kategorijah ter tretje in četrte jakostne lestvice. Posebno nas je presenetil mlajši od bratov Rotella Michele, ki je v obeh dneh prekrižal račune marsikateremu igralcu v deželi z višjim položajem na lestvicah. Tudi ostali predstavniki Krasa so se izkazali, saj so večinoma zasedli pričakovana mesta. Tom Fabiani je imel nekoliko smole v četrti kategoriji in pri mladincih, ker je naletel na boljšo skupino. Za gotovo bi lahko posebno pri mladincih posegel po kolajni, je pa že v četrtfinalu klonil proti kasnejšemu zmagovalcu. Tjaša Doljak je pokazala velik napredek pri osvajanju tehničnega znanja, v finalu pa je klonila proti »azzurri« Schie-rano, kije objektivno boljša. Velik napredek sta pokazali sestri Dana in Katarina Milič v kategoriji najmlajših, Elisa Rotella pri deklicah in v četrti kategoriji, presenečenje pa za gotovo predstavlja nadvse zasluženo tretje mesto Tomaža Mi-lič pri dečkih. Vsekakor gre pohvaliti prav vse nastopajoče, tudi starejšo Krasovo garnituro, saj se je na tem turnirju izkazala kot najbolj pripravljeno na različne igre in obloge. Predstavniki zgoniškega namizno-teniškega društva so se borili za vsako točko, pustili v Latisani odlično športno sled, odnesli pa marsikatero vidno in pomembno uvrstitev. REZULTATI: Najmlajše -1. Cimenti (Cus Ud), 2. Bove (Lat.), Katarina Milič, 4. Dana Milič (obe Kras). Deklice - 1. Rotella Elisa (Kras). Dečki - 1. Di Bella (Cus Ud), 2. Ver-solatto (Rangers), Tomaž Milič (Kras). Naraščajnice - 1. Schierano (Rangers), 2. Tjaša Doliak (Kras). Naraščajniki -1. Stefano Rotella (Kras). Mladinci -1. Spadac-cini (Gemona), 2. Poiana (Rengers), 3.Mi-chele Rotella(Kras), 5. Fabiani Tom, med 16. Simone Giorgi (oba Kras). Četrta kategorija ženske -1. Morocutti (Azzurra),2. Rotella Elisa. Četrta kategorija moški: 1.Olivo (Pordenone), 2. Stefano Rotella, med 8. Bole, med 16. Robert Milič, med 32. Lubrano Vittorio, Tom Fabiani, Michele Rotella. Med 64 Simone Giorgi in Divo Vinicio. (M.M.) atletika - Daria Prinčič iz Pevme je nastopila že na 9 maratonih »Stisniti zobe, iti naprej« Vsak dan se po službi povzpne na Sabotin - Tekmovati je začela leta 2003 v Rimu - Razdaljo preteče v štirih urah in pol, še nikoli pa ni odstopila Kdo pravi, da so maraton sposobni teči le mlajši in odlično pripravljeni atleti. Preteči 42 km sicer pomeni bi ti do bro fizič no in psi hič no pri -pravljen, sploh pa niso tako pomembna leta, ki jih ima udeleženec teka. Ni jih tako malo privržencev najdaljše olimpijske panoge, ki imajo na plečih pet, šest ali več križev. To je tudi primer Darie Prinčič iz Pevme pri Gorici, ki ji tek in maraton pomenita način življenja. S sestro dvojčico Loredano se je Daria zapisala športu že v mladih letih, ko je pri Športnem združenju Dom iz Gorice igrala odbojko in namizni tenis. V kasnejših letih, že kot gospa Daria, se je posvetila tenisu, ki ga občasno igra še danes. Od kdaj navdušenje za tek in za maraton? K tej športni panogi sem se približala pred štirimi leti. Iz zdravstvenih razlogov mi je zdravnik svetoval tek. Ta nasvet sem vzela zelo resno in od takrat je tek postal del mojega vsakodnevnega življenja. Kaj to pomeni? To pomeni, da vsak dan pretečem in prehodim od 10 do 15 km. Naj bo sonce ali dež, se vsak dan po službi povzpem na Sabotin, približno dvakrat do trikrat na teden pa moj tekaški pohod podaljšam do Vrhovelj na slovenski stran goriških Brd in nazaj do doma. Med tekom me vedno spremlja moj zvesti pes Tarabas. Od kdaj pa si rekreacijski tek zamenjala s tekmovalnim? Daria Prinčič je že tekmovala v Rimu, Firencah, Lizboni, Budimpešti, Pragi, Lozani, Riccioneju in Berlinu To se je zgodilo kmalu potem, ko sem se posvetila tej športni zvrsti. Najprej sem v Švici pretekla polma-raton, s pravim maratonom pa sem se spopadla v Rimu marca 2003. Kljub temu, da nisem imela pojma, čemu grem naproti, sem se kar dobro odrezala in čas, ki sem ga takrat dosegla, me je še dodatno spodbudil, da sem se še z večjo zagnanostjo vrgla v tekaški šport. Od takrat pa si se udeležila številnih maratonov v Evropi. Res je, do sedaj imam za sabo 9 maratonov, kar je za mojo starostno kategorijo lep dosežek. Po že omen- jenem Rimu, kjer sem tekla še dvakrat, sem maratonsko razdaljo 42.195 m premagala še v Firencah, Lizboni, Budimpešti, Pragi, Lozani, pred kratkim pa še v Riccione-ju in Berlinu. V Berlinu je štartalo kar 35.000 maratoncev, na cilj pa sem pritekla med prvo polovico udeležencev. V Riccioneju je šlo za Master Olimpijado z udeležbo tekačev in tekačic iz vsega sveta. Dosegla sem kar dober rezultat, saj sem v svoji kategoriji pristala na dobrem 22. mestu. Trikrat sem nastopila tudi na tržaški Bavise-li. Še posebno pa se veslim dejstva, da do sedaj nisem niti enkrat odstopila. Čas, ki ga dosegam pri maratonu, se suče okrog štiri ure in pol. Na tako dolgih preizkušnjah nastopi tudi kriza. Najbrž tudi pri tebi. Seveda. Pri meni se kriza navadno pojavi pri 30. kilometru. Takrat se v meni vklopi poseben notranji mehanizem, ki me prepriča, da lahko zmorem še preostalih 12 kilometrov. Poskušam se osredotočiti samo na odštevanje manjkajočih kilometrov in do cilja mi postane lažje. Kaj te čaka v prihodnosti? Najprej se bom udeležila pol-maratona v Ljubljani. To bo že to nedeljo. Za naslednje leto pa načrtujem nastope v Madridu in v Atenah. Moj sen pa je nastopiti na maratonu v New Yorku, kar pa je povezano z zelo visokimi stroški. Nasploh udeležba na teh tekmovanjih ni poceni zadeva, saj moramo vse stroške nositi sami. Zaradi zavarovanja pa moramo biti člani kakega društva. Jaz sem članica društva Marciatori di Gorizia. Na koncu. Kaj ti pomeni maraton? Maraton je kot življenje. Stisniti moraš zobe in iti naprej. (VIP) hokej in line ZKB Kwins za pokal proti prvaku Poletovi hokejisti bodo dre-vi ob 21. uri na Pikelcu igrali proti prvaku Asiagu, tekma pa bo štela za četrtfinale državnega pokala. Asiago je objektivno močnejši, proti njemu pa pole-tovci nikoli ne igrajo slabo, zato kujejo drevi presenečenje. Povratna tekma bo v četrtek, 1. novembra. V primeru enakega števila točk bi tam igrali še podaljšek. Velja povedati, da se je Asiago (tako kot tržaška Edera) letos hkrati že uvrstil v finalno fazo lige prvakov. Konec prihodnjega tedna se bo za openske »konje« začelo tudi prvenstvo, ko se bodo doma pomerili z Milanom. 24 Sobota, 27. oktobra 2007 TRST / nogomet - Jutri v amaterskih prvenstvih Popravni izpit za Juventino Vesna, Primorje in Breg z vodilnimi Od jutri (do 27. januarja 2008) uradni začetek tekem ob 14.30 ELITNA LIGA Vesna (6 točk) - Torviscosa (13) Torviscosa je v tem uvodnem delu prvenstva elitne lige največje presenečenje. Furlanska ekipa, novinec v ligi, doslej še ni izgubila in torej prihaja v Križ izredno motivirana. Motivirani so tudi varovanci trenerja Ruggiera Caloja, ki se zavedajo, da bi ta tekma lahko bila pravi mejnik. »Če zmagamo, se jim lahko približamo, drugače pa tvegamo, da izgubimo stik z vrhom,« je povedal športni vodja Vesne Paolo Vidoni.Pri Vesni bosta odsotna poškodovana Velner in Ervigi. Znova bo na razpolago Martin Cheber. Pri Torviscosi je prav gotovo najboljši nogometaš napadalec Carpin. Sodnik: Gob-bo iz Pordenona. Azzanese (5) - Juventina (6) Po nedeljskem polomu proti Pal-manovi se bo Juventina skušala oddolžiti svojim navijačem, čeprav v Azzanu De-cimu ne bo lahko. »Moramo absolutno iztržiti vsaj točko. V torek smo se lepo pogovorili s fanti in temeljito analizirali nedeljski poraz. Nekaj takega se ne sme po- noviti. Nastop je bil katastrofalen na celotni črti,« je komentiral športni vodja Gi-no Vinti, ki je vsekakor optimist. Trener Dante Portelli bo znova imel na razpolago Kovica in Sonnina. Sodnik: Turale iz Vidma. 1. AMATERSKA LIGA Primorec (5) - Villesse (7) Primorec počasi prihaja v pravo formo. Jutri prihaja v Trebče Villesse, ki je solidna ekipa. Trener Roberto Sorrenti-no ne bo imel na razpolago Cadla, Mu-stacchija in Parisija. Sodnik: Belvedere iz Červinjana. Ponziana (8) - Sovodnje (6) Sovodenjce čaka na tržaškem igrišču Ferrini kar hudo gostovanje. Pon-ziana, pri kateri vratarje trenira naš trener Marjan Babuder) je vsaj na papirju ena boljših ekip v skupini C, pa čeprav je novinec v ligi. Belo-modri ne bodo nastopili v popolni postavi. Še vedno je odsoten branilec Robert Figelj, ki sicer trenira, na razpolago pa bo bržkone šele prihodnjo nedeljo. Tudi Simon Assi ima odbojka - Deželne lige Bodo moške ekipe uspešnejše? Danes bodo na igrišče stopili vsi naši predstavniki v deželnih ligah, po dolgih letih pa nimamo nobene ekipe, ki bi prvenstvo začela s posebno ambicioznimi cilji, tako da bodo verjetno tudi rezultati mogoče na splošno nekoliko slabši kot v prejšnjih letih. Da je res tako, sta potrdila že prva dva kroga v ženskih deželnih prvenstvih, ko so naše ekipe vedno ostale praznik rok. Upajmo, da bo tokrat, ko bodo zaigrale tudi moš ke eki pe, drugače. Ena naša ekipa bo danes gotovo zmagala, saj je v moški C ligi na sporedu derbi med Valom in Sočo. Lani so bili valovci v prvenstvu uspešnejši, derbija pa sta bila vseeno izenačena. Tako bo verjetno tudi letos, saj nastopa Soča z okrepljeno postavo, valovci pa so svojo postavo še dodatno pomladili, a ostajajo solidna ekipa, kar so potrdili tudi v Deželnem pokalu. Zato smo prepričani, da bo danes telovadnica v Štandrežu nabito polna. V isti ligi bo na Opčinah na sporedu mestni derbi med Slogo in Cusom. Mlajši slogaši, ki so lani nastopali v D ligi, bodo imeli tako priložnost, da se s pomočjo starejših soigralcev maščujejo Tržačanom za gladka poraza v finalu play-offa D lige. Božičevi varovanci so na začetek prvenstva gotovo dobro pripravljeni, openska telovadnica in domača publika pa bosta zanje predstavljali še dodatno prednost, tako da od njih pričakujemo, da bodo prvenstvo začeli z us pehom. V ženskem delu tega prvenstva bodo slo gaši ce igra le v go steh pri Tal -massonsu, ki je bil lani na sredini lestvice. Maverjeve varovanke so prejšnji teden na domačih tleh nekoliko zatajile in igrale premalo agresivno. Prepričani pa smo, da bodo spet pokazale svoj pravi obraz in se izkazale s svojo veliko borbenostjo. V moški D ligi bosta tako Sloga kot Olympia debitirala proti nevarnima nasprotnikoma. Slogaši bodo na Opčinah gostili San Quirino, ki bi moral biti med boljšimi v ligi. Mladi varovanci trenerja in igralca Igorja Straina bodo gotovo želeli na čim boljši način začeti letošnje prvenstvo, podvig proti nevarnemu nasprotniku pa bi jim gotovo vlil precej samozavesti. Olympia pa bo prvo tekmo igrala v gosteh pri Fincan-tieriju, proti kateremu je v Deželnem pokalu dva krat izgubi la. Tokrat pa bo končno igrala v popolni postavi, saj bo na raz pola go tudi Danjel Faganel, ki je od svojega matičnega društva Vala do- bil dovoljenje za igranje pri Olympii. Fincantieri je letos res okrepljen, varovanci trenerja Conza pa kljub temu niso brez možnosti. V ženski D ligi bo najtežjo nalogo imel verjetno Govolley, ki bo gostil nevarno Reano, ki bo letos verjetno prav tako kot lani med boljšimi v ligi, to pa Petejanovih varovank ne sme prestrašiti. Igrati morajo samozavestno in čim bolj konstantno, saj so presenečenja možna v vsakem krogu. Kontovel bo gostil mlade odbojkarice Manzana, ki so bile lani v bistvu stalno v zgornjem delu lestivice. Bukavčeva in soigralke morajo igrati agresivno in čim manj grešiti, če hočejo priti do prvih točk. Združe na eki pa Bora in Bre ga pa bo gostila Cervignano, ki je prvenstvo začel z dve ma zma gama, a ne zgle da tako nevaren kot nekatere druge ekipe v ligi. Kalčeve varovanke bodo tudi danes igrale brez podajalke Grudnove, ostale igralke pa bodo vse na razpolago. Pla-ve bodo sku ša le igra ti čim bolj še in tako končno priti di prvih točk. (T.G.) težave s kolenom, tako da ga ne bo niti na klopi. Pri Ponziani se po kazni vrača odličen Marino Monte (lani pri Vesni), ki bi lahko povzročal marsikatero preglavico sovodenjskim branilcem. Sodnik: Go-dino iz Červinjana. Turriaco (11) - Primorje Interland (3) Po prvi nedeljski prvenstveni zmagi so nogometaši Primorja nekoliko bolj motivirani, četudi v Turjaku ne bodo imeli lahke naloge, saj domača enajsterica igra presenetljivo dobro. Trener proseške ekipe bo imel na razpolago vse svoje varovance. Sodnik: Covaceuszach iz Vidma. 2. AMATERSKA LIGA Lucinico (5) - Zarja Gaja (8) Zarja Gaja bo jutri gostovala v Ločniku. Domači Lucinico je doslej precej razočaral. »Ekipa je dejansko podobna lanski. Očitno imajo določene težave, upamo pa, da jih ne bodo rešili prav na tekmi proti nam,« meni predsednik ru-meno-modrih Robert Kalc. Trener Moreno Nonis bo moral tudi jutri nekoliko spremeniti postavo, saj so poškodovani vratar Carmeli, vezni igralec Franco in napadalec Fratnik. Igor Ghezzo pa je diskvalificiran. Sodnik: Dari iz Latisane. Breg (5) - Piedimonte (15) Ekipa iz Podgore je prav gotovo (doslej) največje presenečenje uvoda letošnje sezone. Goričani so v petih krogih dosegli prav toliko zmag. V brego-vem taboru niso zaskrbljeni, čeprav bodo igrali zelo previdno. Spisek poškodovanih je še vedno dolg, saj bodo odsotni Medda, German, Pedara in Gar-giuolo. Erbi pa je bil diskvalificiran (dva kroga). Dobra novica je, da bo najbrž od začetka znova igral Pernorio. Sodnik: Penz iz Červinjana. 3. AMATERSKA LIGA Cgs (4) - Mladost (4) ob 17.30 Doberdobska Mladost bo jutri v Trstu (Ul. Petracco pri Sv. Sergiju) igrala proti moštvu, ki ima na lestvici enako število točk. Trener Fabio Sambo bo imel velike težave s postavo. Odsotni bodo Martin Bagon, Batistuta in Pelegrino (poškodovani) ter Matej Figelj in Jari Jarc (službene obveznosti). Trener Sambo obenem poudarja, da so ta teden trenirali slabo in tudi prisotnost na treningih ni bila najboljša. DANES - Elitna liga: Gonars - Se-vegliano, Fincantieri - Monfalcone; promocijska liga: Pertegada - Lignano, Santamaria - Centro Sedia; 1. AL: Medea - Pieris; 2. AL: Opicina - Chiarbola. promocijska Pro Gorizia -Kras bo tudi sežanski dvoboj ŽARKO Arandželovič kroma Pro Gorizia (8 točk) je pred začetkom prvenstva veljala - skupaj s Krasom Koimpex (11) - za eno od glavnih favoritov za napredovanje v elitno ligo. Goričani doslej niso igrali s polno paro (dve zmagi, dva neodločena izida in en poraz). Prav Pro Gorizia in Kras se bosta jutri spopadli v okviru 6. kroga promocijske lige v Gorici (začetek ob 14.30). »Favorit je Kras, ki ima zelo dobre igralce in še boljšega trenerja,« meni branilec Pro Gorizie Žarko Arandželovič, kije bil v zadnjih sezonah steber kriške Vesne v elitni ligi. »Prav gotovo bomo dali vse od sebe. Igrali bomo v popolni postavi, tako da lahko presenetimo. Naš trener Andrea Albanese (lani pri Fincantieriju) bo prav gotovo našel pravo taktično postavitev.« Žarko, ki kot Krasov napadalec Radenko Kne-ževič stanuje v Sežani, je doslej igral vse tekme in bo tudi jutri vodil goriško obrambno linijo. Obeta se torej sežanski dvoboj, četudi Žarko ne bo imel izrecne naloge, da pazi na Kne-ževiča, ker igra Pro Gorizia s consko postavitvijo. Pri Krasu ta teden ni treniral Mania (bilje na šolskem izletu). Vizintin počasi okreva, dobra novica pa je, da Kneževiča ne boli več hrbet. Jutri bo torej igral v začetni postavi. Dodati moramo še, da se Bernecich, ki je bil pri Krasu na posodo, vrača k Itali San Marco. Tekmo bo sodil De-riu iz Majana. (jng) MAS SAI OD STAVLJEN -Lanski trener Primorja Andrea Massai ni več trener Isonza, ki je po petih krogih v promocijski ligi zbral prav toliko porazov. Zamenjal ga je Massimo Zucco. Domači šport Danes, sobota, 27. oktobra 2008 KOŠARKA MOŠKA C1 LIGA - 20.45 v San Danieleju: San Daniele - Bor Radenska MOŠKA D LIGA - 20.30 v Trstu, Ul. Forlani-ni: San Vito - Breg DEŽELNI UNDER 17 MOŠKI - 18.00 v Trstu, na Greti: Barcolana - Jadran ZKB UNDER 15 MOŠKI - 18.00 v Trstu, Ul. Mor-purgo: Libertas - Jadran ZKB ODBOJKA MOŠKA C LIGA - 20.30 v Štandrežu: Val I msa - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.30 na Opčinah: Sloga Tabor -CUS Trieste ŽENSKA C LIGA - 20.30 v Talmassonsu: Tal-massons - Sloga List MOŠKA D LIGA - 17.30 na Opčinah: Sloga - San Quirino; 18.30 v Tržiču: Fincantieri -Olympia ŽENSKA D LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel - Manzano; 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka - Cervignano; 20.30 v Gorici: Govolley - OBI Reana UNDER 18 ŽENSKE - 20.00 v Trstu, Suvich: Libertas - Kontovel NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2 LIGA - 15.00 v Zgoniku: Kras ZKB - Novara; 18.00 Kras ZKB - San Donatese MOŠKA C1 LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras GS Market - Adria MOŠKA C2 LIGA - 17.00 v Gorici: Azzurra - Kras NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Vesna ZAČETNIKI - 16.00 v Gradežu: Gradese - Ju-ventina HOKEJ IN LINE DRŽAVNI POKAL - 21.00 na Opčinah, Pikelc: Polet Kwins - Asiago Vipers Jutri, I, nedelja, 28. oktobra 2007 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Azzanu Decimu: Az-zanese - Juventina; 14.30 v Križu: Vesna -Torviscosa PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Gorici, na Roj-cah: Pro Gorizia - Kras 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Villesse; 14.30 vTurjaku: Turriaco - Primorje; 14.30 v Trstu: Ponziana - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg - Piedimonte; 14.30 v Ločniku: Lucinico - Zarja Gaja 3. AMATERSKA LIGA - 17.30 v Trstu, Ul. Petracco: CGS - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Manzanu: Man-zanese - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah. Pomlad - Extra NAJMLAJŠI 1994 - 10.30 v Miljah, Zaccaria: Muggia - Pomlad ZAČETNIKI - 11.45 v Miljah: Muggia -Pomlad KOŠARKA MOŠKA C2 LIGA - 18.00 pri Briščikih: Jadran Mark - ACLI Fanin UNDER 17 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Ul. Forla-nini: ACLI Fanin - Jadran ZKB NAMIZNI TENIS MOŠKA D1 LIGA - 10.00 v Fiumicellu: Fiu-micello A - Kras odbojka - Predstavitev Soče Zadružne banke Doberdob Sovodnje Cilj je miren obstanek V ekipi tudi Kanalec Igor Valentinčič - Obširno mladinsko moško in žensko delovanje - Odigrali bodo več kot 100 tekem Igranje v C ligi bo za nas po lanskem nesrečnem porazu popravni izpit, naš letošnji cilj pa je miren obstanek,« je na predstavitvi članske ekipe Soče Zadružne banke Doberdob Sovodnje povedal predsednik sovodenjskega društva Fabio Tomma-si. Na srečanju sta glavnega pokrovitelja predstavljala predsednik upravnega odbora Zadružne banke Doberdob Sovodnje Dario Peric in podravnatelj Flavio Moset-ti, za ZSŠDI pa se je srečanja v prostorih banke v Sovodnjah udeležil Igor Tomaset-tig. Tommasi je predstavil ekipo, kije precej podobna lanski, zadnjo novost, kije od včeraj tudi uradna, pa predstavlja center Igor Valentinčič (letnik 1978), ki bo tretji Kanalec v ekipi po Koširju in Testenu. Tommasi je nato predstavil celotno delovanje, ki bo kot vsako leto zelo obsežno. Na moškem področju bodo nastopili še v 1. diviziji ter mladinskih prvenstvih under 18 in under 14, na ženskem področju pa v 1. diviziji ter prvenstvih under 18 in under 13. Poleg tega bodo gojili tudi mi-nivolley. Ocenjujejo, da bodo odigrali več kot 100 tekem. Sočani si bodo skušali letos v ligi čim prej zagotoviti obstanek bumbaca / RUBRIKE Sobota, 27. oktobra 2007 25 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI 19. oktobra je Trst gostil prvo izključno slovensko umetniško razstavo. V prostorih čitalnice v Narodnem domu je svoja dela razstavljalo devetnajst slikark, slikarjev in kiparjev: Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama, Roza Klein, Matej Sternen, Peter Žmitek, Josip Germ, Fran Globočnik, Anton Gwaiz, Milan Klemen-čič, Ivan Marčelja, R. Marin, Melita Rojc, Henrieta Šantel, Saša Šantel, Hugo Viktor, Ivan Ža-bota in Ivan Zajc. Odprtja se je udeležilo »nemalo elegantnih gospa« in »cvet našega razum-ništva«, pozdravni nagovor pa je imel predsednik čitalnice in višji sodni svetnik Gabrijelčič: »Narod, ki izkazuje take umetniške sadove, je eminentno kulturen, je dosegel vsestransko popolnost, si je osigural svoj kulturen obstoj.« Ogledu razstavljenih del je sledil »prisrčen five o'clock, pri katerem so s prisrčno ljubezni- vostjo podajale čaj gospice Martelančeve«. Slovensko šolstvo buri še vedno duhove, predvsem v uredništvu časopisa Piccolo, ki se je spravilo nad poslanca dr. Rybarja, češ, zakaj zahteva srednje šole tudi za primorske Slovence. »Boji se namreč, da bi kaka slovenska srednja šola prišla tudi v Trst ter otemnila bleščeče italijanstvo Trsta. „Piccolo» se sicer dela kakor da ne bi bil nasproten kulturnim težnjam Slovencev, češ, naj dobijo Slovenci šol, kolikor si jih želijo, samo v „italijanskem« Trstu ne! Naj se le repenči, kolikor hoče in naj zagotavlja njegov prijatelj Brocchi še tako učeno, da je v Trstu Slovencev ravno toliko kot Arabcev: vse zastonj! Mi smo tu, tu smo svojo ekzistenco dokazali na najbolj sijajen način in tu smemo zahtevati slovenske šole z isto pravico kakor Italijani italijanske!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti Mešana italijansko-jugoslovanska komisija, ki skrbi za razlaganje in izvajanje Videmskega sporazuma je med svojim sedmim zasedanjem v Ljubljani sprejela nekaj pomembnih in koristnih sklepov. Propustnica bo odslej veljala eno leto in bo opremljena s fotografijo, odprli bodo deset maloobmejnih prehodov (Čampore, Kaštelir, Socerb, Lipica, Klariči, Miren, Neblo, Golo Brdo, Mišcek in Livek), okrepili oziroma ustanovili številne čez-mejne avtobusne proge, na primer tiste med Trstom in Sežano, Trstom in Koprom, Solkanom in Gorico, Kobaridom in Čedadom. Pomembno pa bi bilo, da bi komisija rešila še vsaj vprašanje prehodov skozi različne bloke: sedaj se mora namreč Tržačan, ki na primer prečka mejo pri Škofijah, vrniti do mov sko zi is ti mej ni pre hod, kar ne dvo mno omejuje premikanje. Prihodnje zasedanje bo spomladi v Vidmu. Na Visokem v Poljanski dolini so v teh dneh odkrili spomenik pisatelju Ivanu Tavčarju, monu-mentalno delo kiparja Jakoba Savinška. V pisateljevem rojstnem kraju se je zbralo veliko ljudi: kot je razvidno na posnetkih Edija Šelhausa je bilo med njimi veliko literatov, na primer petinosem-desetletni Fran Saleški Finžgar, pesnik Alojz Gradnik in tržaški pisatelj Vladimir Bartol. Ein Prosit, ein Prosit, der Gemuetlichkeit! S temi besedami se začenja krajša reportaža iz Muenchna, kjer se je letos vršil 124. Oktoberfest. Podpisal jo je Mario Magajna in v njej opisal razposajeno vzdušje, ki vsako leto vlada v tem nemškem mestu. Številni obiskovalci (letošnjega odprtja se je udeležilo dva tisoč avtobusov!) si namreč želijo predvsem zabave, dobrega piva, zelja in klobas. Nekateri moški in ženske sicer pogledajo pregloboko v kozarec in morajo streznitev dočakati na postojankah Rdečega križa, »pravi smisel tega praznika pa je: živeti in pustiti živeti!« FILMI PO TV Sobota, 27. oktobra, La7, ob 01.55 Uccellacci e uccellini Režija: Pier Paolo Pasolini Igrajo: Toto, Ninetto Davoli, Femi Benus- si, Umberto Bevilacqua in Renato Capo- gna Zgodba enega najuspešnejših Pasolinije-vih filmov se dogaja v rimskem predmestju, ki ga je furlanski režiser zelo dobro opisal tudi v enem svojih najznamenitejših romanov, Ragazzi di vita. Tokrat pa ob opisu kraja in njegovih prebivalcev pripoveduje tudi o Totoju in Ninettu, katerima je poverjena nehvaležna naloga, da odselita nekatere revne družine iz zapuščene predmestne hiše. Sobota, 27. oktobra, Rai 1, ob 01.05 Coffee and cigarettes Režija: Jim Jarmush Igrata: Roberto Benigni, Steve Buscami, Ig-gy Pop, Tom Waits, Cate Blanchett in Bill Murray Številni protagonisti svetovne filmske scene so sodelovali pri Jarmushovem projektu, ki se je s pomočjo enajstih kratkih zgodbic lotil razvade pitja kave in kajenja cigaret. Vsaka epizoda gosti nekaj likov, ki sedijo okrog mize, kadijo, pijejo in se pogovarjajo o različnih temah: o ko-feinskih tabletah, teorijah zarote v zvezi z Elvisovo smrtjo, pravilni pripravi angleškega čaja, izumih Nikole Tesle, izmišljeni rock skupini, Parizu v dvajsetih letih...in uporabi nikotina v smrtne namene... Ponedeljek, 29. oktobra, rete 4, ob 23.20 Quei bravi ragazzi Režija: Martin Scorsese Igrata: Robert De Niro in Ray Liotta Scorsesejev film je posnet po resnični zgodbi profesionalnega zločinca Henry-ja Hilla, ki si je že od malih nog želel postati član mafije. Ko se mu je želja uresničila, se je skupaj z gangsterjema Tom-myjem de Vitom in Jimmyjem Conwayem počasi ujel v svet kriminala, denarja in mamil. Nazadnje je končal kot begunec brez imena pod zaščito ameriške vlade. Svojo zgodbo je zaupal novinarju Nicholasu Pileggiju, ki je o njem napisal knjižno uspešnico. Film je bil nominiran za šest oskarjev: eden je nazadnje pripadel Joeju Pesciju za njegovo izredno interpretacijo. Sreda, 31. oktobra, Rai 3, ob 21.05 Omicidio in diretta Režija: Brian De Palma Igrajo: Nicolas Cage, Gary Sinise, John Heard in Carla Gugino V Atlantic Cityju je vse nared za izredno boksarsko srečanje. Dogodku sledi tudi ameriški obrambni minister, ki pa ga nepričakovano ubijejo. Večtisočglavo množico gledalcev seveda ustavijo, ker inšpektorja Kevin in Rick morata v najkrajšem času izslediti krivca. De Palmov thriller je prava filmska poslastica, v kateri ritem in sekvenčno snemanje klap zagotovijo filmu dodano vrednost. Sreda, 31. oktobra, rete 4, ob 23.20 Desperado Režija: Robert Rodriguez Igrata: Antonio Banderas, Salma Hayek Zgodba o mariachi kitaristu, ima za enega od protagonistov tudi glasbenikov kovček za kitaro, ki je poln najrazličnejšega orožja. Ustvarjalec pride v zaspano mehiško mestece, kjer išče krutega Bucha, zloglasnega preprodajalca droge, ki je odgovoren za smrt njegovega dekleta. Rad bi se samo maščeval, ko pa Bucho izve, da ima za petami mariachija, pošlje svoje ljudi, naj poskrbijo zanj. To pa vodi le k nečemu: neverjetnemu nizu krvavih obračunov. In končnem ugibanju, kdo bo zadnji preživeli? (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV foto kroma oiok pri fid2ijih izdelovalec veukih kosov pohištva judovski duhovniki mesio v nigeriji enota za temperaturo kem. simbol za silicij sestavil lako telovadno orodje irda žlahtna kovina upokojeni univerzitetni profesor nekdanji zavod za reveže barva kože očrt mamin ljubljenec zamenjava stranke poškodba organizma francoski filmski pionir zrnat, zmrzel sneg plosca iz cementa in azbesta italijanski pevec (renato) glavno mesto turčije kačji glas švedska filmska igralka ekberg jazonova ladja produkt iz kakava kovina za uuvanje angleški nog. klub organ voha olga jancifi grški zgodovinar palček beri primorski dnevnik množičen strah, zmeda južni sadež preme-tanka kratka cigareta v ruskem okolju žensko ime gre v deveto vas narodo-slovci hindujsko ime za naočarko orientalsko sukno gunnar nordahl moderna glasba ugandski politik amin hrvaški naftni koncern ivan renko ameriška zvezna država ljudožerke visoka igralna karta etiopski naslov aldo rupel vljudnost, pravilnost poraz v boksu drobni delci kamnin negovalec rok pogorje v karpatih italijanski filmski igralec nazzari človekova vrlina italijanska nikalnica slavilna pesem riževo žganje mesto v notranjosti dalmacije umorjeni italijanski politik (aldo) krvnik, eksekutor nizozemski nogometaš (hans) letopis kilometer evr. veletok kraljevič iz epa ma-habharata nekdanji predsednik zsšdi kalan italijanski pevec (andrea) tropski kuščar torej na začetku italijanski tv voditelj (michele) vdova johna lennona risto savin ace mermolja prodajalec v pivnici, vinski kleti paznik, ki skrbi za urejenost pristaniško mesto v maroku sozvezdje, južno od dvojčkov in bika kemijski simbol za natrij večje kamnite gmote japonsko vrhnje oblačilo suk katran SLOVARČEK - ABA = grobo orientalsko sukno * EDE = mesto v Nigeriji • KAROKO = otok pri Fid2ijih • NAJA=hindujsko ime za naoCarko * NAL = kraljevič iz indijksega epa Mahabharata • VEREL = nizozemski nogometaš 26 Sobota, 27. oktobra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla 1030 A MOSKVA 5/7 O KIJEV 8/10 S!*1** O SOFIJA 7/16 V '„„ATENE " , J3/22 O^.. .. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. T P Proti nam pritekajo od zahoda topli in občasno vlažni tokovi. Nad osrednjim Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska motnja valovi od Danske čez srednjo Evropo in Alpe v južno Sredozemlje. Nad naše kraje doteka s šibkim zahodnikom razmeroma vlažen in topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 18.00. Dolžina dneva 10.23. '"lunine MENE ^ Luna vzide ob 18.21 in zatone „ ob 9.23. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes sprva zmerno obremenilen, v drugi polovici dneva pa se bo obremenitev okrepila, tudi z vremenom povezane težave bodo pogostejše v drugi polovici dneva. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje mirno, temperatura morja 16 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: oob 4.41 najnižje -34 cm, ob 10.54 najvišje 62 cm, ob 17.30 najnižje -63 cm, ob 23.52 najvišje 29 cm. Jutri: ob 5.14 najnižje -23 cm, ob 11.24 najvišje 54 cm, ob 18.08 najnižje -56 cm, ob 0.31 najvišje 23 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............10 2000 m............0 1000 m............7 2500 m...........-1 1500 m............4 2864 m...........-3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona ""o-"FT GRADEC f N^ 6/16 CELOVEC O 6/15 TOLMEČ O 7/15 X* ^ M 0 O PORDENON 8/16 TRBIŽ O 7/11 ČEDAD O 8/16 10/17 O 4/13 KRANJSKA G. O S/15 S. GRADEC TRŽIČ 6/15 _ o KRANJ CELJE 6/17 MARIBOR o 6/17 AA PTUJ O 1— M. SOBOTA OS/16 O N. GORICA 10/16 PORTOROŽ O 12/18 , O LJUBLJANA 7/16 N. MESTO 7/17 _____JNA O 7/13 -A, . ČRNOMELJ ZAGREB 7/17 O ) UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 13/19 SS ^NAPOVED ZA DANESS Povečini bo oblačno s poslednjimi padavinami. Predvsem Zmerno do pretežno oblačno bo, na zahodu bo sprva po- v pordenonski pokrajini bodo lahko močne in bodo vmes tudi nevihte. Ob morju bo pihala zmerna burja. V popoldanskih urah se bo vreme postopno izboljšalo. nekod še rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 8, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 13 do 18 stopinj C. / TOLMEČ O 7/16 Al tfVl. VIDEM O 7/18 O PORDENON 8/17 & TRBIŽ O 6/13 CELOVEC O 7/13 O S/11 KRANJSKA G. ČEDAD O 8/17Ä GORICA O 0 N. GORICA 10/18 w 9/16 O GRADEC 7/12 ^7/11 S. GRADEC O' TRŽIČ 7/13 O KRANJ o LJUBLJANA 9/14 POSTOJNA O 7/14 KOČEVJE CELJE 7/13 O MARIBOR O 8/12 PTUJ O M. SOBOTA O 6/12 T N. MESTO 8/13 O .___ ZAGREB 9/12 O _ o ČRNOMELJ (NAPOVED ZAJUTRI Ob morju in v nižinah bo predvsem zjutraj oblačno zaradi nizkih oblakov, čez dan bo spremenljivo. V gorah bo zmerno oblačno do spremenljivo. Temperature bodo za ta čas visoke. Ponekod ni povsem izključeno kratkotrajno ro-senje. V sosednjih pokrajinah Italije bo občasno še rahlo deževalo. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. POREČ z D a - Pož ari so dosl ej unič i l i okol i 1500 hiš in zahteval i najmanj 15 č l oveš kih ž ivljenj Predsednik Bush skupno z guvernerjem Schwarzeneggerjem obiskal kalifornijska pogorišča LOS ANGELES - Ameriški predsednik George Bush je v četrtek obiskal jug Kalifornije, kjer od nedelje divjajo požari v naravi in si skupaj z guvernerjem te ameriške zvezne države Arnoldom Schwarzeneggerjem ogledal nastalo škodo. Bush se je srečal z gasilci in ljudmi, ki so ostali brez domov, ter jim obljubil zvezno pomoč. Schwarzenegger pa je dejal, da je mo go če po sle di ce ob ču ti ti le, če si jih člo vek ogle da na last ne oči. Bush in Schwarzenegger sta si najprej iz helikopterja ogledala pogorišča ter se nato ustavila v kraju Escondido severno od San Diega, kjer sta dala tudi izjavi za novinarje. Kot je dejal Bush, ni nobenega dvoma, da veliko ljudi trpi in da so izgube grozljive. Do predsednikovega obiska je sicer prišlo na dan, ko je močan in suh puščavski veter Santa Ana prvič od nedelje, ko je izbruhnila večina požarov, malce pojenjal. Zaradi zmanjšanja hitrosti vetra, ki je prej dosegala tudi 150 kilometrov na uro, so se lahko ga sil ci s po ža ri spo pad li z vse mi zračnimi sredstvi, ki so jih imeli na voljo. Del požarov je tako že omejen, vendar pa del divja še naprej in ogroža na ti so če do mov. Požari so doslej uničili okoli 1500 hiš in po zadnjih podatkih zahtevali najmanj petnajst žrtev. Do četrtka zjutraj je bil edina žrtev moški iz kraja Tecate, ki se ni hotel evakuirati, v četrtek pa so šerifovi pomočniki severno od San Diega v kraju Po-way našli dve zgoreli trupli. Nekaj upokojencev je umrlo med evakuacijo, ki je na vrhuncu zajela skoraj milijon ljudi, ranjenih pa je več kot 40 civilistov in gasilcev. Natančne številke bo do zna ne, ko bo do po ža ri ukro če - Gerge Bush in za njim Arnold Schwarzenegger ansa ni. Pri gašenju sodeluje okoli 9000 gasilcev in 2000 pripadnikov različnih zveznih agencij. Večina požarov je izbruhnila nenamerno, nekaj pa naj bi bilo požigov in v okrožje Orange so že prispeli agenti FBI, ki raziskujejo primer enega od požarov. V okrožju San Diego je ogroženih še najmanj 8500 hiš, sicer pa je od Santa Barbare na severu do San Diega na jugu skupaj pogorelo že skoraj 200.000 hektarjev površin. Nekaj beguncev se je medtem že začelo vračati domov, kjer jih čakajo po- gorišča, športni stadion nogometnega moštva NFL Chargers pa je v četrtek gostil le še nekaj 100 beguncev, potem ko jih je še v torek okoli 11.000. Za žrtve požarov se sedaj začenja hudo delo izpolnjevanja obrazcev za pomoč in prerekanje z zavarovalnicami. Bush je sicer sedem kalifornijskih okrožij označil za območje hude naravne nesreče, kar pomeni, da bo tistim, ki jih bodo zavarovalnice pusti le na ce di lu, pla ča li od ško dni ne iz zvez ne ga pro ra ču na. Zaradi požarov je prišlo tudi do izpadov elektrike, saj so ponekod po-go re li dalj no vo di. Si cer pa je žr tev le -tos ve li ko manj kot ob po dob nih po -žarih leta 2003, ko je umrlo 22 ljudi. Od ta krat so pre cej iz bolj ša li sis tem za zgodnje opozarjanje, vendar pa bo škod a kljub vse mu ze lo ve li ka. Razen hiš so pogoreli tudi sadovnjaki, ekonomisti pa predvidevajo, da bi lah ko po sko či le ce ne avo ka da, saj je severno od San Diega uničenih najmanj 10 odstotkov nasadov. Uvodna poročila so sicer govorila o veliko večjem uničenju. (STA) z D a - Slavje Hillary Clinton 60-letnica WASHINGTON - Kandidatka demokratov za Belo hišo Hillary Clinton je v četrtek slavnostno praznovala 60. rojstni dan, ki ga je sicer imela včeraj. Nekdanja prva dama je v dvorani na newyorškem Broadway-ju priredila slovesno večerjo, na kateri se je zbralo veliko njenih privržencev, ki so za večerjo plačali do 2300 dolarjev, skupno pa so na zabavi zbrali milijon dolarjev, so povedali organizatorji. "Hillary bo stara 60 let," je na video posnetku, objavljenem na spletni strani demokratske kandidatke ganjeno povedal njen soprog in nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton. "Želim ji samo, da bi imela kot predsednica možnost delati tisto, kar na tem svetu najraje počne: pomagati vsakemu otroku v tej državi, da uresniči tisto, kar je sposoben narediti. Hillary pošljite čestitko in povejte ji, kaj želite njej in njeni državi," je sklenil Clinton. Povabljenci ter slavljenka in njen soprog so prisluhnili pevcu El-visu Costellu in skupini Wallflowers, večer pa je povezoval znan voditelj in igralec Billy Crystal. Slavljenka je bila oblečena v črn hlačni kostim, rdečo majico in rdečo ogrlico. Ob njej pa sta bila soprog Bill in 27-letna hči Chelsea. Rojstni dan bo Hilary včeraj sicer preživela s svojo družino v kraju Chappaqua na severu države New York. Predsedniška kandidatka, ki ji javnomnenjske ankete zelo dobro kažejo, je pred nedavnim izjavila, da je zelo srečna, da se ni ločila od svojega moža, kljub nekaterim "izzivom", ki sta jih doživeal v zakonu. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 27. oktobra 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Mala Cecilijanka 2006: Mladinska VS Vrh sv. Mihaela 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija Rai Uno 6.10 6.30 9.35 10.05 10.25 10.40 10.45 11.30 12.00 13.30 14.00 14.30 16.15 17.00 17.15 17.45 18.50 20.00 20.30 20.35 21.30 0.05 0.10 0.40 Nad.: Sottocasa Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... Sedem dni v parlamentu Dnevi Evrope Variete: ApriRai Vremenska napoved Nan.: Lady Cop Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Aktualno: Easy Driver (vodita Ilaria Moscato in Marcellino Ma-riucci) Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu - Taranto (vodi Donatella Bianchi) Dreams Road 2007 Dnevnik in vremenska napoved Verska odd.: A Sua immagine Dok.: Passaggio a Nord-Ovest (vodi Alberto Angela) Kviz: L' eredita' Dnevnik Rai Tg šport Kviz: Affari tuoi Variete: Fuoriclasse (vodi Carlo Conti) Dnevnik Aktualno: Aplavzi Nočni dnevnik, vremenska napoved, 0.55 Izžrebanje lota ^ Rai Due 6.15 6.45 10.00 10.30 11.15 11.25 13.00 13.25 14.05 15.45 17.10 18.00 18.10 19.00 20.00 20.25 20.30 21.05 22.40 23.30 0.15 0.25 1.10 1.40 Tg2 Potovanja Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Adriana Volpe in Tiberio Timperi), vmes dnevnik Dnevnik Dok.: Na poti v Damask Variete: ApriRai Variete: Opoldne v družini Dnevnik Rai šport Dribbling Aktualno: Sobotna Italija na 2. TV film: Halloweentown High (fant., ZDA, '04, i. Debbie Reynolds, Kimberly J. Brown) Aktualno: Sereno variabile Dnevnik, vreme Nan.: Nepremagljivi angeli Reality show: Otok slavnih, tedenska obnova, 19.20 V živo Risanke Disney Izžrebanje lota Dnevnik Nan.: Cold Case - Blackout (i. Ka-thryn Morris, Danny Pino, J. Rat-chford) Nan.: The Practice Šport: Sobotni sprint Dnevnik Tg2 Tg2 Dosje - Zgodbe Tg2 Mizar Reality: Otok slavnih Rai Tre 7.00 9.00 10.00 11.00 12.00 12.25 14.00 14.50 15.50 18.10 18.55 19.00 20.00 20.10 Variete za najmlajše Aktualno: TV Talk Aktualno: Art News Tgr naš denar, 11.15 Tgr Vzhod/Zahod, 11.45 Tgr Kmetijstvo Tg3 - Šport - Meteo Tgr Tednik, 12.55 Bellitalia, 13.20 Tgr Sredozemlje Deželne vesti, dnevnik Tgr Okolje Italija Sobotni šport: Jadranje,16.05 IP v vaterpolu, kolesarstvo, 17.25 umetnostno drsanje Šport: 90. minuta Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti, vreme Variete: Blob "Vota Antonio" Variete: Che tempo che fa (vodi Fa-bio Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - Brodolom ladje Andrea Doria (vodi Alberto Angela) 23.30 Dnevnik, deželne vesti 23.50 Aktualno: Dan na sodišču ! Rete 4 Pregled tiska Nan.: Življenje čarovnice, 7.30 Robinson TV film: Luci nel cuore (dram., ZDA, '00, i. Peter Falk) Aktualna odd.: Za boljše življenje (vodita prof. Fabrizio Trecca in Emanuela Talenti) Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Nan.: Poirot - Prvi Poirotov primer - Formula za umor (i. David Suchet, Hugh Fraser) Včeraj in danes na TV Planet morje Dnevnik, vreme Dok.: Srečanje z zgodovino Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Law & Order (i. Christopher Meloni, Estella Warren) Nan.: Criminal Intent - Law & Order (i. Vincent D' Onofrio) Aktualna odd.: Tempi moderni (vodiIlaria Cavo) Pregled tiska 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 17.00 17.50 18.55 19.35 20.20 21.10 23.00 Canale 5 9.10 10.25 10.55 13.00 13.40 14.10 16.00 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 1.00 2.55 Na prvi strani Promet, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Glasbena odd. o liriki: Loggione (vodi Vittorio Testa) Aktualno: Prijateljice knjige (vodi Aldo Busi) Film: Insieme per forza (kom., ZDA, '91, i. Michael J. Fox) Tg com/Meteo5 Dnevnik TG 5/Meteo 5 Nan.: Il mammo - Možje v črnem (i. Natalia Estrada, Enzo Iacchetti) Reality Show: Prijatelji Aktualno kornika v živo: Verissimo (vodi Silvia Toffanin) Tg com/Meteo5 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia Variete: C' e' posta per te (vodi Maria De Filippi) Nočni dnevnik, vreme Film: Fratello, dove sei? (kom., ZDA, '00, r. Joel Cohen, i. George Clooney, John Turturro) O Italia 1 6.00 6.55 10.15 11.15 11.50 12.25 13.00 13.55 15.00 15.45 17.00 17.35 18.30 19.00 20.00 21.00 23.00 23.30 0.30 0.55 Nan.: I-Taliani Variete za najmlajše Nan.: Power Rangers Lost Galaxy, 10.45 Raven (i. Raven-Symone') Nan.: Čarovnica Sabrina Nan.: Tata Odprti studio, vreme Variete: Finche' c'e' Ditta c'e' spe- ranza Film: Mai dire Ninja (kom., ZDA, '97, i. Chris Farley) Tg com/Meteo Film: Il mio grasso grosso amico Albert - Fat Albert (kom., ZDA, '04, i. Kenan Thompson) Tg com/Meteo Nan.: Selvaggi Odprti studio, vreme TV film: Dragon Ball Z: Najmočnejši na svetu (ris., Jap., '90) Tg com/Meteo Film: Una scatenata dozzina (kom., ZDA, '04, i. Steve Martin) Reality show: Rtv Športna odd.: Vodič nogometnega prvenstva Šport studio The box game ^ Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.30 Dobro jutro: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor 8.50 Pisma Don Mazziju 9.30 Družinski talk show 10.35 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 4 13.50 Košarka Snaidero Udine 14.50 Dok. o naravi 16.00 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.55 Športne novice 20.05 Oddaja o kmetijstvu 20.55 Film: Demonio dalla faccia d' angelo (thriller, '77, i. Mia Farrow) 22.55 Aktualna oddaja 23.30 Komedija v narečju: I pettegolezzi delle donne (L' Armonia) La 7 LA 6.00 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 7.00 Aktualno: Omnibus weekend 9.20 Aktualno: Intervju 9.55 Film: Le quattro piume (pust., VB, '39, r. Zoltan Korda) 12.30 Šport 7 13.00 Nan.: Na sodišču z Lynn 14.00 Film: Detektiv Extralarge: Cannon Ball (krim., It.-Nem., '91) 16.00 Film: L' allegro fantasma (kom., It., '41, i. Toto') 17.35 Film: Il faro in capo al mondo (pust., ZDA, '71,r. K. Billington, i. Kirk Douglas, Yul Brynner) 20.30 Aktualno: Reality 21.30 Nan.: Inšpektor Barnaby (i. John Nettles, Daniel Casey) 23.30 Dok.: Marco Ferreri (T Slovenija 1 6.15 7.00 7.30 7.55 8.05 8.50 9.20 10.45 12.00 13.00 13.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.10 16.25 17.00 17.15 17.20 17.35 17.55 18.05 18.40 18.55 19.25 19.40 19.55 21.10 21.50 22.25 23.30 Kultura, 6.20 Odmevi Zgodbe iz školjke Otroška nan.: Telebajski Kratki dok. film: 100-odstotno piramida (BiH) Kviz: Male sive celice Dok.: V dotiku z vodo Kino Kekec - Film: Valo Polnočni klub Tednik Poročila, vreme, šport Nad.: Čiv in papagaj Poljudnoznanstvena serija: Skrivnosti divjine (Jap.) Dok.: Dva svetova Nad.: Pesem ptic trnovk Karaoke O živalih in ljudeh Labirint Poročila, šport, vreme Ozare Kraji in ljudje Na vrtu Popolna družina Z Damijanom Risanka Vreme, dnevnik Šport. Utrip Eutrinki Kviz: Ljubljana prestolnica EU Hum. nad.: Odkar si odšla (VB, '07, r. Tony Dow, i. Nicholas Lyndhurst, Celia Imrie, Dani Harmer) Poročila, šport, vreme Hri-bar Nad.: Deadwood (T Slovenija 2 8.00 13.55 TV prodaja 8.30 Skozi čas 8.40 Primorski mozaik 9.35 SP v smučanju: veleslalom (Ž), 1. tek, 12.35 2. tek (prenos) 10.45 Debatna odd.: Tekma 11.35 Dok.: Zadnji dnevi slavnih 14.25 Z glavo na zabavo 14.50 Veliki spomladanski koncert 15.55 Nogomet: Chelsea - Manchester City (angl. prvenstvo) 17.55 Koncert: Elton John 20.00 Nad.: Foylova vojna 21.35 Alpe-Donava-Jadran 22.05 Dok. serija: City folk - ljudje evropskih mest: Varšava 22.35 Sobotno popoldne 12.15 SP v smučanju: ženski slalom,1. tek, 12.45 2. tek 13.45 Euronews 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Pogovorimo se o... 15.10 Sredozemlje 15.40 Mladinska odd.: Ciak junior 16.10 Vsedanes aktualnost 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus 18.00 Program v slovenskem jeziku: Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Vzhod - Zhaod 20.00 Fiilm: Skupinska terapija (kom., ZDA, i. Joseph Bologna) 21.40 Alter eco 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.25 Folkest v Kopru: Ginger Leigh & Carolyn Wonderland Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Polka in majolka 18.00 Maja in čarobna skrinja 18.40 Videospot meseca 18.45 EPP 18.50 Med Sočo in Nadižo 19.15 Ne prezrite 19.25 Kulturni utrinek 19.30 Settimana Friuli 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Kultura - Ponikve v objemu likovne in arhitekturne umetnosti 21.00 Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj 22.00 Ne prezrite 22.10 Zvoniki na Primorskem 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar i n napovendik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše... iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Trobentača Diego Cal in R. San-tagati, pozavnist Erik Žerjal, tolkalec T. Hmeljak, organist M. Tomadin; 12.00 Ta ro-zajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Igra: Usodni zmenki (V. Moderndorfer, r. Igor Likar); 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja, tedenski pregled dogodkov; 14.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 SMS - glasbena lestvica in oglašanja z nogometnih igrišč; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s Tomažem Cin-dričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Rin-garaja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 ...; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.20 Vreme; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Nove glasbene generacije; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Sopranistka Regine Crespin; 18.00 V pod-večer; 20.00 ...; 0.15 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS '3? Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. H v Sloveniji Najboljša ponudba, najboljše cene i r Junčje pleče brez kosti, postrežno cena za kg različni dobavitelji Wï 6,99 eur Svinjski kare s kostjo, postrežno cena za kg različni dobavitelji 5,29 eur ercator Trgovska znamka Mleko sveže, 3.5% m.m., 1 liter m wWfi 0,5 7 eur 190 8 l 0,84eur Pf.F Kaši ca sadna, več okusov ■i9og Jttm j 5i Hercator Trgovska znamka Med cvetlični, 900 g Slovensko maslo čajno, 250 g Pomurske mlekarne, Murska Sobota rrt-rr .t/r l¡ P L M ' T 1 r Ï 1,49 eur 4,34eur Ponudba velja od 25.10. do 5.11.2007 oz. do razprodaje zalog. Mleko v prahu Aptamil 1 900 g Milupa 13,12eui^< ^mil Mleko v prahu Aptamil 2 900 g Milupa 12,86 eur Mleko v prahu Aptamil 3 900 g Milupa 12,60 eur Otroške pleničke midi 56/1, maxi50/l, junior 42/1 olïlfi í lumul * - - . .. s 9,19eur 1 m n . ï pwiíím Um pïwSa '" t^j Mercator Center Nova Industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica Tel.: +386 5 33 43 300 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 21.00 ure nedelja: od 9.00 do 15.00 ure praznik, 31.10.: od 9.00 do 15.00 ure praznik, 1.11.: ZAPRTO °> SIBEIEI KALIA Restavracija Shift Center ÜLís! UedvešdePuinikJD kil ■SS uxwuí^ VINTERSPORT uRca H it, Dr. Natura Taco's Bar Svûmt 200UCEE TRGOVKA stoleten O _ Sladkarnica Point ^È Zlawna Celje 'ï ITWtflU DU»« WW? ^ Sanolabor ATigoAvto ^^ leíanla baila Î rtu lim d Avtopralnica Taiimar Mercator Center Koper Dolinska cesta 1 a, 6000 Koper Tel.: +386 5 66 36 830 Odpiralni čas: od ponedeljka do petka: od 9.00 do 21.00 ure sobota: od 8.00 do 21.00 ure nedelja: od 9.00 do 15.00 ure praznik, 31.10.: od 9.00 do 15.00 ure praznik, 1.11.: ZAPRTO Hipermarket 'Íta^rív^l-V^vr slq\atcn K Bai Koper TERA Caflfc-bar Galerija Afd^^O«? restavracija Pomaranča ISTRA AVTO avtopralnica SAKTANi Cvcrliúj'nj ^ Vrtu cj V M-ULTRA — ■;irpLe — Tokrat smo se v Mercatorju še bolj potrudili. Prvič v Sloveniji vas v prodajalnah posameznega Mercatorjevega programa čaka čisto posebna, drugačna in skrbno izbrana ponudba odličnih izdelkov izjemne kakovosti, ki jih lahko z zbranimi nalepkami kupite s 25% - 60% popustom. Ponujamo vam naslednje izdelke oz. storitve: market program kozarci, kelihi in karata Magnifico znanega italijanskega proizvajalca Luigi Bormioli Mercator Tehnika, Gradnja, Pohištvo odeja Dormeo Mark Plus v treh barvnih različicah Modiana in Beautique dve vrsti brivnikov, električna zobna ščetka in depilator plagovne znamke BRAUN OD 15.10.2007 DO 11.2.2008 Intersport nahrbtnik in pohodniške palice Me Kinley M holidays celodnevna smučarska karta za smučišče Cerkno, oddih v Portorožu, sedemdnevni izlet v Egipt (Sharm el Sheik) S Mercator K M HR ISftT zßlRAjt tU+U NaLH 0d 15.10. 2007 do 11. 02. 2001 KNJIGARNA ^LOTERIJA SLOVENIJE . ! ï CALZEDONIA Dollar r Zberi in izberi! Izdelki in storitve so na volijo v: S Tehnika H Pohtttvo S Gradnja „ I * BeAvnQvE W l'JU.d:^- :.J s h i..l»\tí