ISSN 0350-5561 za konêc tedna Jutri in v soboto bo prBtežiiO jasno. 53 let stBMilka S četrtek, 12. /anuar/a 8006 Preteklo soboto in nedeljo so ol»ishovafce s tradicionalnima novoletnima koncertoma obdarili veienjski godbeniki. Programf ki ga je izbral dirigent Matjaž Bmeršič, Je bil popolnoma nov, svež in v glasbeni invenciji umirjen ter nostalgičen. Na stiki peviia Eva Hren in Matjaž Emeršič, Posebna rubrika o dohodnini Do 31. marca bo potrebno oddati napoved dohodnine -Od 1. januarja 2005 v veljavi nov dohodninski zakon Tak<î kol vsa leta doslej, bo ireba dn 31. marca t>ddali napoved dohodnine, S to razliko. daje od L januarja 2005 v veljavi nov dohodninski /akon, /aco ho tudi ohra/.ec za napoved za telo 2005 drugačen, kol jc bil lani in Icia pred lem Obrazci ne bodi> naprodaj. Kot pojasuju- jejo v tniiiistrsivu /a finance, bt>mo obra/.ce zavezanci dobili po pošli, na voljo pa bodo tudi na davčnih uradih. O novostih, kijih prinaša nov /akon in jih je dobro po/nati, vas bomo s pomočjo Davčnega urada Velenje seznanjali od na-slednje^:« ćelrtka dalje, v posebni rubriki. V njej bodo obdelane posamc/nc teme, vsakič bo druga. Ce se vam bo ob prebiranju porodilo kako konkretno vprašanje, ga zapišite ill pošljite na naslovov: Naš čas. Kidričeva 2 A, 3320 Velenje, pripišite pa »DOHODNINA«, da sc ho vedelo, kam s pismom. Vsakič bomo v okviru rubrike poskrbeli, da bo zraven tudi odgovor na kakšno vprašanje, ki vas zanima. Seveda najbrž nc bo mogoče odgovorili na vsa. l/brali bomo laka, za kaiera bomo ocenili, da bi odgovori priSli prav čim širšemu krogu bralcev. ■ mkp »Danes smo znova pred novimi izzivi« »Nič ne prodajamo 300 SIT ■ 1,30 EUR IMIH» »Saj po novem letu boliše bo... « Bojana Špegel yen iz pesmi Tomaža Domidja. Kako poboma ste ^a imati v mislih v lanskem leni. spfoft oh izteku leta ? Verjamem, da ne prax poredko. Cosi so namreč čnárú, milo rečeno, tudi predprazničm okrašena mesia, (hi praznični i^ro^rami v njih v marsikaterem domu ni^o dosegli tistemu, kar naj hi prineslo predpraz-nično pričakovanje. Mno^i stopajo v novo leto s siruhom pred prihodnostjo. Pa mah okrnimo še en Ijndski pn^ovor Vsak zato ima svoj zakuj. a ne? Zakaj nas je torej lahko strah priiwdna'iU? 7.aio. ker res nič več ni tako. kol je bilo. Ker je ta država po mojem v.^e manj socialno naravnana, ker se vsak dan halj {hi^rezamo v kapitalizem, ki si ga mnogi nisfno želeli, a .smo fmtall del njega^ Ker je dane.s važen le še denar, ljudje in njihovo ixíčutje in življenje iz dneva v dan pa vse ma/ij, Ker ob tem. da lahko v medijih zasledimo, kako visoke, milijonske provizije bodo izbranci pohráli oh pnydaji oi)eracijskih miz .slovenskim bolnišnicam, domov dobivamo iwloínice s prošnjo za nakazilo za nakup konmarnega _ rentgena, ki i>ravzaprav nestane prav veliko. Človek, ki bo dobil pasel z operacijskimi mizami, bi lahko večini slovenskih bolnišnic kupil po ene^a. pa se hi mn ostala In to fie malo. Ker bi bila recimo jaz osebno vesela se, če hi v velenjskem zdraYst\'enem domu končno poskrbeli, da bi jih človek lahko f>nklical telefonu. Sploh v popoldath skem času. Ce ne veš telefonske št(rtiike ordinacije, ki jo želiš, nimaš druge, kot da jo osebno mahneš k njim. Na centrali telefon zvoni v prazno (lahko bi, recimo, ?ia taj-nico posneli telefonske številke ordinacij, če te nimajo te-lefoni.^ta), na telefonskih informacijah vam bodo lahko postregli le s številko centrale... Spisek še ni končan. V novem letu resni gospodarski analitiki napovedujejo, da bo delavnih mest še manj. da bodo delavci še manj zaščiteni, da bodo njihove pravice še manjše. Oh nedeljah zaprti trgovski centri so prav tako stvar, ki mntygim ni všeč. Vsaj množicam ne. ki so svoj pro.sti čas vse gostje pretivllak v njih. Pa velikim trgovcem tudi ne. saj bodo ob lep kos pogače. Vse do konca sem verjela, da se to ne bo zgodilo. Pa se je. A je vprašanje, kako dofgo bo ob vseh izjemah še veljalo. Pa še en »ker^ obsti^o. Ijiïos jeseni bodo lokalne volitve. (íiede na razvoj dogodkov pričakujem, da sc bodo predvolilne aktivfiosti začele takoj Ali pa so se že. Pričakujem, da bodo ostre, grde. tudi umazane Morda celo najbolj doslej. Ker si bodo mnogi želeli vť-liko. Tako se bo, recimo, že danes zgodilo, da bosta zvečer v mestu dva dogodka. Ob i.steni ča.su^ Dru.iivo ííarm organizira okroglo mizo o niožno.^tih vključevanja .HAŇA regije v sistem varstva in ohranjanja tehnične dediščine v Sloveniji, poslanec Bojan Kontič pa je na fiogovor pomhii zanimivega gosta, varuha človekovih pravic Matjaža Hanžeka. Oboji začnejo ob J8. uri. In že se pojavlja zakaj? Kdo je dogodek objavil png? Kdo konm nagaja? Oba dogodka si zaslužila pozornost t. i. »zainteresirane javnosii*^, zato je res .škoda, da se dogaja, kar se. Glede na to. da v .šaleški dolini tudi na področju kulturnih dogodkovwdno ni pravega koordinatorja in da se .^e vedno dogaja, da jih je na en večer vec, potem pa dolgo nič, to ni nič čudnega. In verjetno celo namerno ni bilo. Novo leto, stare želje. Bodite dobro. Cim lepše. A za to boste morali /Mskrbeti sami. Drugi bodo v.w manj... HSE prerašča olcvire Slovenije 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 12. januarja 2006 Vloge za stanovanja zbrane Iztekel se je rok za oddajo vlog za najem neprofitnih stanovanj -Občina Šoštanj »rešila« skoraj vse prosilce z zadnje liste Mffena HrstiČ • Ptaninc Sostaty. 6. januarja - Andrej Volk. rofcrenl za okolje in prostor v ObChii Šoštanj, jo prejšnji leUoii »zhirak ^e /Hcinje vloge prosilcev /a najem iicproriinih stanovanj. Razpis jc občina objavila 1. decembra 2005. nik za oddajo vlog pa sc je i/lekci v petek. Dva dni pred izlekom roka je na Občino Sosianj prispelo 25 vlog. Na predzadnji razpis, objavljenje bil junija leta 2004, seje odzvalo 35 prosilcev. S prednostne lisle Sla ostali nerešeni le dve vlogi. lem smo imeli morda tudi malo sreče. V objektu, med Šošianj-řani znanem pod imenom Graščina, je imel SLant>vanjski sklad Republike Slovenije na razpolago kar nekaj sianovanj. za katera so nam dali razpolagalno prsvico. Tako smo na osnovi našega razpisa lahko razdelili tudi njihova stanovanja,« pravi Volk. *Ćeprav ta irenulek stanovanj, ki bi biJa na voljo, nimamo, mora bili po zakonu izoblikovana pred-nosina lista prosilcev, ker labko le na tej osnovi ohù'm komu dodeli stanovanje, ki bo dh voljo. Komisija ho pregledala vse prispele vloge. Ce bo potrebno, bo pmsilce pozvala, da kako vlogo še dopolnijo.« Čeprav la hip stanovanj ni na voljo, so vObčiniŠošlanj ocenili, da bise v roku, ko bo la razpis veljal, lahko pojavilo približno 15 stanovanj-»Cene bo kakih pt>sebiiih pritOi^. ocenjuiemo, da bi lahko lestvico izoblikovali v dveh mesecili,« pravijo v Soštaiyu lestvico izoblikovali v dveh itiesecih,* pravijo v Šoštanju. ■ Novke iz občine Solčava Poleg šole še večnamenska dvorana? Na lanski zadnji seji sveta Ob-cijie Solčava so lamkajšoji svel-niki pt>trdili predlog občinskega proračuna za prihodnje Icio. Po predvidevanjih naj bi se v občinskih blagajno sleklo nekaj več koi 151 milijonov SIT, odhodki pa naj bi bili višji za nekaj manj kol 6 milijonov tolarjev, predvsem zaradi nekaterih predvidenih vlaganj v ureditev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, v obnovo in pnsodobiiev občinskih cesl in tudi začetka priprav na izgradnjo nove osnovne sole, kjer pa so se svetniki • na predlog pana Vojteha Ktemenška - zavzeli še za izgradnjo telovadnice oziroma večnamenske dvorane. Meniji) namreč, da bi ta preccj dvig- nila kakovostno raven življenja tukajšnjih občanov. Prijave zbirajo do 20. januarja Občina je pred nedavnim obja-Nlla razpis za sofinanciranje športa v tukajšnjem okolju. Tokratni razpis je irelji po vrsii, prinaša pa nekaj novosti. Med največjimi je predvsem ta, da se lahko nanj prijavijo društva, ki imajo najmanj 80 odstotkov članov iz občine Solčava. Prijave na razpis bodo zbirali do 20. januaija prihodnje leto. Pavličevo sedlo prestopilo več ljudi Po podatkih pulicijske postaje Mozirje je v sedmih mesecih lani (od I. aprila do 2. novembra) prestopilo meddržavni mejni pre- hod Pavličevo sedlo 23 tisoč 221 oseb. od tega dobrih 10 tisoč tujcev ter 13 tisoč 150 slovenskih državljanov,in 4184 osebnih vozil s slovensko ter 5451 vozil s tujo registracijo. V letu 2004 je mejni prehod prešlo nekaj manj kot 19 lisoč 500 oseb. Za klavnico evropska sredstva?_ t_ —t V občini že dalj časa tečejo prizadevanja za usianoviiev klav-nicc. Lani poleti so pridobili eno tno dovoljenje za gradnjo. Pr) ocenah naj bi bila naložba vredna blizu 130 milijonov lolarjev. Po mtienju župana Vojieha Klemen-ška jo bodo lahko zgradili le. če bodo zanjo pridobili evropska sredsiva. ■ tp Izvirnik bo moral hraniti lastnik sam! Dveh stvari ne gre spregledati: originalne dokumente o vozilu bo moral lastnik sam čuvati deset let, nepravočasno podaljšana registracija vozila pa vas utegne stati 120.000 tolarjev - Novih registrskih tablic še ne bo Mihna Hrstič • Ptaninc_ Lani je začel veljati nov pravilnik o vozniških doviiljenjih, nekaj sprememb je na področju zakona o varnosti v cesinem promeru, pa tudi registracije motornih in priklopnih vozil. Cire za podnjčja, ki se tako ali drugače dotikajo vseh. Kaj je novega? Nova so vozniška dovoljenja Pravilnik o vozniških dovoljenjih je v uporabi od L januarja. Natančno opredeljuje postopke za izdajo, podaljšanje veljavnosti, nadomestitev in zamenjavi), dodaja pa še nekaj lehničnih novosti, po vezanih z načinom vodenja evi-dene izdanili vozniških dovoljenj. Predpisan je nov obrazec vozniškega dovoljenja, a bi)do vozni* ška dovoljenja, ki so voznikom že izdana, ostala v veljavi do pt> teka roka veljavnosti, zato menjava nikakor ne bo obvezna. »Tisti, ki bodo prišli vozniška do voljenja zamenjal, če so ta potekla. pa bod»Bisivena novost, ki jo prinaša Pravilnik o regisiraciji motornih in priklopnih vozil, pa je ta, da bodo morali ljudje hraniti doku-menlacijo, s katen> izkazujejo lasinišivo v izvirniku, sami in to deset let. Gre za račun, kupopro-dajîio pogodbtï in homologacijo. Prej je bilo lo spravljeno pri nas. po novem pa bo v evidenci ostala le fotokopija.« Novih registrskih tablic, o katerih je bilo lani veliko govora, pa še ne bo. Odjava vozila v primeru poteka veljavnosti registracije Na Ministrstvu za noiranje zadeve pripravljajo širšo akcijo obveščanja javnosti glede obveznosti, ki nastanejn s potekom veljavnosii promel nega d (wo ljenja oziroma nalepke. »Kol veste, so se do sre-ditic aprila lani izdajale nalepke. Teh zdaj ni več, ampak je znovav veljavi obrazec. Pozorni bomo morali bili na to, da bomklH. ki jih predpisuje zakon, laliko pojavûno v pn)melu.« Podaljšanje lahko lastnik Vi^zila opravi najkasneje v 30 dneh od dneva pcv lekři. »Cc lega ne stori, je dolžan vozilo odjavili in vrniti registrske tablice,« pravi mag. Pečovnikova. »f e pa je vozilo v pirjmetu po iz-leku veljavnosti registracije, lahko policija voznika ka/Jiuje z globo 120.000 tolaijov. oziri>ma 20,000 tnlarjev, če od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni poteklo več kot 30 dni.« ■ KW lokalne novice v Zaradi Caterjevih izjav izredna seja nadzornega odbora Ajja vas - Ob našem obisku v drugi največji slovenski mlekarni -v mlekarni v Arji vasi • konec lanskega leta, je njen direktor Marjan Jakob zatrjeval, da še vedno ne vedo. s kojn se bodo povezovali. Prejšnji leden pa se je v sredstvili javnega obveščanja pojavila informacija, da se ptivezujejti s Pomurskimi mlekarnami. Zaio smo zadevo preverjali- Marjan Jakob nam je vnovič zatrdil, da njegova izjava drži, da pa je očitno član nadzornega odbora mlekarne Srečko Ćater, kije novinarjem gworil o snubljenju Celjske s Pcmiurskimi mlekarnami, d(»ločene zadeve pomešal. »S Pomurskimi mlekarnami poslovno sodelujemo že kar nekaj časa. Za nas proizvajajo nekaiere izdelke pod blagwno znamko Zelene doline. Vodsivo mlekarne je pred nedavnim izrazilo željo, da bi to sodelovanje še okrepili. Nikakor pa se nismo pogovarjali o kakšnem kapitalskem povezovanju ali združevanju.« Kol je še povedal Maijajt Jakob, bodo zaradi lietočne informacije ukrepali. Zanesljivo bodo zaradi lega sklica h izredno sejo nadzornega sveia tnlekanie in se na njej dogovorili, kako in kaj. _■ tp Referenduma o Kosovi komisiji ne bo Velenje, Ljubljana, 1, januarja - Predhodnega zakonodajnega referenduma o ukinitvi takoimenovane Kt)Sove protikorupcijske komsije ne bo, saj Slranki mladih Slovenije (SMS) v štiridesetih dneh, rok se je iztekel v soboto, 7. januarja, ni usi^lo zbrali potrebnih 40.000 podpisov. Zbrali so jih nekaj več kol 20.000. V lokalnem odboru SMS Velenje pa so bili, kot je povedal predsednik Robert Bah. nad odzivom Veler^čanov zadovoljni, /brali so več kot 700 podpisov, njihov cilj na začetku zbiranja podpisi)v pa je bil, da jih zberejo 800. ■ mkp Nedelje so si spet bolj zaslužile svoje ime Trgovine zaprte, kršitev le malo - Složno za vino, ne za še eno vinsko regijo - Evropski denar za regijsko odlagališče - Napenjanje mišic med državama, neenotnost tudi pri nas samih If? smo koncvo doCakah prvo »}ielr%imko* nedeljo! Celo trzni itispek-iorji niso imeli veliko dela in so iMtrdili. daje velika večina ir^ivctrv res s/mio\'ata nov red. Ce izvzamemo nekatere primorske kraje, kjer so te zdaj »spošti)vali'( se ne sprc/ele amandmaje, da naj hi bife v {uri-stičnih centrih ir^vine vendarle odpne. Kute, du je bilo sicer celo več nejevolje med tistmii, ki so vendarle želeli kaj ktipiti, kot med lr%(rvcL ki niso prodajali. V torek naj hI sicer v državnem zhori/ velii državnih sveinik(n- zrmva odločali o tem zakom/. ki je pri nas vzbudil iodko IHizornosd. In pri katerem, kot kaže. tudi po vnovičnem sprelet/u v l)Z stvari še ne f)onio dokotičfio uredili in nas Čakajo ^ fiove spremembe. Nekateri pravijo, da vse do tedaj, dokler ne honio sprejeli toliko različnih dopolnil, da ho spet vse po siurem. Razpleta se še vedno tudi vitt-.Hka z^odha. Ne Tista, ki vino znova vrača v pariametn, saj je to šlo dokaj gladko, teže je z vin.skim zakonom in določanjem vin.'ikih re^ij. Eni pravijo, da gre pri tem v glavnem za cviček in »njegovo« dolenjsko vinorodno regijo. Pri tem za hi^ med velikimi in malimi pridelovalci. Sicer pa smo ne.so^laslj ob doloČJinju re^j pri na že tako vajeni. V teh dneh seje na našetn območju znova pokazalo, da nam je vsa/ kar zadeva ekologijo oziroma vsaj ravnanje z odpadki Evropa kur naklonjena z denarjem Veliko nam ga je namenila za celjsko in šaleško čistilno napravo za odpadle vode. zdaj še za regijski amter za ravnaf//e z odpadki, ki ga bodo za kar 23 občin šir!>e%a celjskega območja ure-dili v Celju. Dobrih 20 mibjono\' evm\'je ustrezna evropska kotnisiju namenila za ta natnem samo za dnigo fazka|dsov n viačartd Po 2akC(iu o ODV le "Ka§ ćas" uvrSćsn med paniod« ínlcmatMiega za kaifitd S8 v štirih javnih stavb • velenjskega» zdravstvenega doma. kulmmcga doma, Ijudîtkc univerze in vile Rožic. Uporabniki suvb s tem niso imeli stroškov, saj je projekt dcino financiralo minisirstvo /a okolje in proslor. Pri velenjskem kulturnem domu so strokovnjaki Šolskeiia centra Velenje, ki so opravili vse štiri preglede in predlagali reiitvc, le pregledali nacrte za popolno obnovo, saj la že poteka. Ugotovili so. da so dobri, zalo naj bi v domu kulture po obnovi privarčevali VCĆ kot 2,5 milijona tolarjev letno samo pri st roški h ogrevanja in elckirike. Pri vseh irch ostalih stavbah pa so predlagali šc šlevilnc posodobitve, ki pa se- veda stanejo. A dejstvo je, da lahko velikiî privarčujemo ze. će se ljudje, ki /ivijo ali delajo v stavbah, obnašajo drugače, Kner-getsko bolj varčno. Dejstvo jc, da bodo kmalu vse javne stavbe v republiki Sloveniji morale imeli tako imenovane energetske izkaznice. Do njih pa bodo strokovnjaki prav iak(^ prišli le / natančno analizo obstoječega stanja, /akaj jc lako, je na predstavitvi povedal Dejan Ferlin, vodja projekta in član Projektne skupine MO Velenje. »Gre za prenos evropske direktive v naš pravni red. I:vropska direktiva naj bi se začela izvajali ^ letos. Na energetskih izkaznicah bo ovrednotena energijska bilanca posamezne s(avbe, obešena pa bo morala bili na javnem meslu. Zaenkrat ^e ni natančno dohv čeno, za katere stavbe bo to nujno že letos. Kolikor mi je znano, naj bi letos izkaznico pridobili v vseh večjih javnih objektih in ustanovah, v roku treh let pa sledijo vse ostale zgradbe, stanovanjske in nestanovanjske, Lansko leto smo v MO Velenje sprejeli siraieski dokument, imenovan Noveladja energetske zasnove v mestni občini Veicnje. Jn energetski pregledi javnih stavb so le del tega projekt a. << Cveto Fendre je v imenu izvajalca. Šolskega centra Velenje, predstavil rezuhaie energetskih pregledov, ki so jih po predpisani metodologiji Ministrstva RS za okolje in pn^stor opravili v lanskem letu. V uvodu je povedal, da je namen energetskih pregledov analizirati obstoječe energetsko stanje izbranih objektov s stališča ogrevanja, rabe tople in hladne vode ter porabe električne energije. V okviru projekta so izvajalci pripravili energetske izkaze objektov, na osnovi katerih se lahko odločamo o poirebnili in izvedljivih ukrepih /a učinkovitejšo rabo energije v kratkoročnem, sred- njeročnem in dolgoročnem obdobju. Med predlaganimi ukrepi so lako organizacijski (npr. vzpostavitev nadzornega sistema z energetskim knjigovodstvom in energetski menedŽmenO kol leh-nično-investicijski ukrepi (npr različni izolacijski posegi, menjava oken. vgradnja termostat-skih ventilov ... Pohvalil je varčevalne ukrepe v /dravstvencm domu Velenje, kjer se že zjiajo energetsko varčno obnašali, a stavba potrebuje se kar nekaj obnovitvenih del. Izvedeli smo še, da bo letos za- živela tudi Energetska agencija za Savinjsko in Koroško, ki bo skrbela za trajnoslni energetski razvoj vključenih lokalnih skupnosti in spodbujala uporabo obnovljivih virov ter učinkovito rabo energije. V letu 2006 bo Mestna občina Velenje nadaljevala tudi projekt Sončni park. ki bo s svojimi inovalivnimi rešitvami med drugim predstavljal evropski primer celostnega reševanja energetske samozadostnosti na osnovi rabe sončne energije. ■ Bojana Špeget POSLANSKA PISARNA DRŽAVNEGA ZBORA RS ludi v letu 2006 bo svoje delo nadaljevala Poslanska pisarna državnega zbora RS v prostorih Mestnega odbora LDS Velenje. Titov trg 2 (stavba ljudske univerze Velenje, vhod B). V njej se bosia izmenjevala poslanca l.iberalne demokracije Slovenije dr. MATEJ LAHOVNIK vsak četrti ponedeljek v mesecu od 12.00 do 14.00, (datumi : 2.Î. 1.. 27. 2., 27. K 24. 4., 22.5., 26. 6.) m mag. MILAN M. CVIKL vsak drugi ponedeljek v mesecu od 16.00 do IK.OO (datumi: 9. L. B.2., 13. 10, 4., X. 5.. 12. 6.), Poslanca bosia vesela vsakega obiska, obenem pa si žellia čimveč koristnih predlogov in dobronamernih pripomb. Morebitne najave obiska v pç>slanski pisarni na telefon 06 ali na Ids.velenje( lažje primerjali. Vila Rožic je skorajda pod spomeniškim varstvom, velika je kot enodružinska hisa. Pri domu kulture smo le revidirali že obstoječe objekte obnove. Na drugi strani je velenjski zdravstveni dom ena največjih stavb v občini in ljudska univerza, kijev lasti MO Velenje, stara pa je že 45 let. Zanimalo nas je, v kak;^ nem stanju je. Zanimivo je, kot smo ugotovili, da so stavbe, grajene pred leiom 1970, veliko bolje izolirane kot stavbe, ki so bile zgrajene v naslednjih letih, vse do leta 19^5.« Za we šliri slavhe ste izdehii ptvdhiue» kako zmanjšati porabo enerjfijc. Kateri so /isti ii^Iai'ni, s katerimi lahko veliko privarčujejo tfi v iiratkem ćasn? »f.očnica za javne objekte je 5 let. Vsi tisti vložJd. ki se povmej<^ v tem času. so dobri in dt>bro-doSli. Konkretno lahko povem primer zdravstvenega doma, kjer predlagamo uvedbo avtom al izira-noga nadzorîiega sistema. Sedaj to počnejo ri)čno in moram zelo pohvaliti njihovo vzdržcvaíjio službo. Začeli so že z zamenjavo razsvetljave, potrebovali pa bi s(v dobno, z uvedbo senzorjev, saj marsikje tuči gorijo po ves dan brez potrebe. Tako bi lahko kmalu prihranili vsaj 15 % energije. kar je med milijon in dva milijona .Srr v denarju. Podobno smo svetovali ludi ljudski univerzi, kjer je razsvetljava stara, potratna in neustrezna.« Koliko se Ijtnije že zan'tlajo, da se sptaca litrCevati pri porabi ener-gije^ pa ae le zaradi mine pohz' nic, ampak ti/di zaradi seimn^a» nja in onesnate\mja ozračja? »Mislim, da premalo. Kar se tiče gospodarstva, tam veliko vlagajo v to. Kar se držawih institucij tiče, jo odnt)S veliko bolj mače- hovski. To velja ludi za dr/^vne Institucije in lu bo treba narediti več. Bistveno boljše je v gospodinjstvih, za kar skrbijo energetske pisarne. Marsikdo z njihovo pomočjo pridobi del suhvencij-skili sredstev za meîijavo oken ali strehe.« V Velenju pofitfsto opazim, da imajo na s'tai'ha/i nova okna, v najhujšem mrazu pa je večiaa od' prtih. To l'eijeîno pomeni, da so prrfstori pregitti. saj to ni praw pn'zraâ'vanje. Zakaj se 1o do-i{aja? »Res je lako. Poglejmo primer. Na občinski stavbi so z.amenjali okna. kar je trajalo dve leti. Obdržali pa so staro toplotno podpo-stajo. Na radialoriih tudi nimaj<^ toplotnih ventilov, ki lahko v prostoru regulirajo toploto. Zato je zrak v pmsiorih pregret in ne gre drugače, kol da (Jpirajo i)kna. Pri obnovi siavb je treba mislili na več stvari. Dober primer je zdravsivcîii dom, kjer sserljo no moreš dali mottiijii mercedesa.* *** Direktorica ljudske univerze Velenje Mirjam Šibane nam je na vprašanje, koliko bodo v bodoče upoštevali rezultate In predloge strokovnega pregleda njihove stavbe, povedala: >Nasa hiša je bUa že pred ten: vključena v po-dohnt> analizo. Že vsaj dve leti se zalo trudinit), da naredimtî več varčno porabo energije. Delamo na samem osveščanju naših udeležencev. ki so tudi porabniki energije. S pomočjo MO Velenje smo na Slavbi že zamenjali iret-jino oken, kar se seveda že piv zna.«: Obnovo bodo nadaljevali takoj, ko bodo imeli sredstva. Dejstvo pa je. da je recimo p^v raba vode na ljudski univerzi nenormalno velika. Strokovnjaki praviji\ da je treba \o podrobneje preučili, saj je stavb« povezana z delavskim klubom, ki jc sedaj v lasti G<ïrenja. In da se voda očitno nekje izgublja. Iz obHiie Šmartno ob Poki Novi plazoví Lansko deževno lelo je v občini sprožilo nekaj ntwih pla/ov, Na> bolj pereča sla v spodnjih Gav-cah. kjer lahko nadaljnje drsenje zemlje ogrozi dve stanovanjskim hiši, ler na tako imenovanem ob-mt>čju Tajne v Skoniem, kjer je pred časom občina že sanirala plaz. Sedaj pa je začela plaziti večja gmota zemlje v njegovi severovzhodni smeri. Po besedah župana Alojza Podgorska so že pričeli izdelavo pn> jekla sanacije omenjenih večjih plazov, z njim pa bo občina kandidirala na razpisih za pridobitev dr/avnih sredstev. Po ocenah bo sanacija najbolj kritičnih ločk stala blizu milijonov tolarjev. Toliko denarja pa v občinski blagajni seveda ni v celoti. Konec meseca o plinovodu Kar veliko vprašanj v zvezi z izgradnjo plinovoda na trasi po občini Šmartno ob Paki naslavljajo na župana občani tukajšnjega okolja. Pi> zadnjih informacijah občinske uprave naj bi dobili nekatere odgovore nanje že na javni obravnavi Državnega lokacijskega načria visokotlačnega plinovoda Sentruperl-Šo^laijj. Ta bo predvidoma ."^1. januarja. Kot smo ^e izvedeli, za projekt plininkacije prisiojni že pridobivajo gradbeno dovoljenje, zalo je pričakovali, da bodo izvedbena dela na terenu začeli že lelos. Po informacijah naj bi eno plinsko podposlajo postavili tudi v sami bližini centra občine. Slednja je menda že v dogovorih za Izdelavo idejne studije o možnostih za izvedbo plinifikacije na njenem območju. Študija naj bi bila pripravljena Ć0 meseca junija letos, v njej pa bodo opredeljeni vsi tisti elementi, ki so p vanje. Novembra leta 200? jih je bilo 74, V glavnem so med njimi iskalci prve zaposlite in težje za-posljive osebe. Na občini upajo, da bodo uspešni s svojimi razvojnimi načni, v katerih so predvideli tudi ureditev obrlno-industrlj-ske conc, kjer bodo nove obratcv valnice in več priložnosti za nova delovna mesta. Vprašanja in pobude svetnikov Na lanski zadnji seji so ^imarški svetniki zastavili županu in občinski upravi kar nekaj vprašanj. Bojana KJadnika je zanimalo, kako potekajo aktivnosti v zvezi s priključitvijo levega dela naselja ob reki Savinji v l.etušu? Prav lakoje menil, da je zimska služba v dosedanjih akcijah pluženja s lab se opravila svoje delo kot prejšnjih sezono. Janka .Avberška so spraševali občani, ta pa je njihovo vprašanje posredoval občinskemu svetu: kdaj je osnovna šola spremenila ime in logotip? Datigan Lo-čilnik je znora opozoril na nujnost obnove ceste proii čistlhti napravi, na ureditev ceste Rečica ob Paki-Podvin ter na razmere pri kamnolomu v Pogori. 'lamkajšnji okčje izvajanja javne snage objavijo nov razpis. Nad tem ne bo bdel več en sam, koi je bilo to dt> slej, ko je za to področje na osnovi piîgtidbe iz leta 1999. ki so jo vsako leto z aneksom podaljševali, skrbelo podjetje PUP Velenje. 'lo bodo opravljali trije. Na trgu je veliko ponudnikov, so ra/mišliali. zato lahko z delitvijo koncesije pridobi,)o tako kakovost kot tudi ceno, Javno snago so razdelili v štiri sklope: ročn<5 čiščenje, vzdrževanje cvetja, vzdrževanje zelenic in vzdrževanje drevja, Odziv na razpis je bil pričakovan. pravijo v Občini Šoštanj. /a šliri skitipe so izbrali tri izvajalce: za ročno čiščenje in zelenice bo skrbel l^sus, Sovine Janko, s. p., Top<í]šica, za vzdrževanje cvetja PUP Velenje, za vzdrževanje drevja pa Vrtnarstvo sadika, Samo Mljač, s. p., Velenje, i.eto 2Û06 pa bo seveda prikazalo. koliko so s tem pridobili. Pogodbe s lemi izvajalci so podpisali le za eno leto. Konec letošnjega leta bodo razpis ponovili oziroma se odločili, kak pre- Gvido Omtađićf predsednik uprave Ere Vete* nje: •^Prepričan sem, da je izzivov in pri/ož-no&ti na trgu dovolj, Z znanjem in hotenjem se bomo odločila za dejavnost/, ki prinašajo večjo dodano vrednost na zaposlenega.'^ teku leta pa njihov status lakšen kot ostalih zaposlenih v Mercatoriu.« Devembra lani je bilo izrečenih veliko kritik na bivšo upravo Mercalorja, ces da naítup Lrine pn)dajne mřete v Sloveniji ni bila pametna naložba. »Prepričan sem, da sta obe upravi ir-govskih sistemov sprejeli taksno odločitev na osnovi tehtnih argumentov in rezuJtatov analiz. Nenazadnje ta mora vedno delovati v dobro družbe, ki jo vodi. Trdno verjamem, da sta obe upravi naredili projekt v dobro obeh družb in zaposlenih, čeprav • predvsem večina slednjih - danes tako se ne razmišlja.* Kupnina je bila - po mnenju nekaterih • kar visoka. Ste jo ý prejeli in zakaj jo boste porabili. Po informacijah predvsem zo plačilo precejšnjih dol' gov? »Prodaja in prevzem Hrinih trgovin na Hrvaškem je končana, za prodajmo mrežo v Sloveniji pa smo prav tako že prejeli del kupnine, preostanek jo bomo prejeli v skladu s pogodbo. Ta denar bomo porabili najprej za plačilo kreditov, precej tudi za poplačila di)ba-viieljem, del pa ga bomo nameniJi za nada\inji razvoj.» Dftslej je bila vaša osnovna dejavnost trf^ovina z živilskimi in neživilskimi iZ' delki. Kaj bo usti'arjalo posiej vas ,qlavniprihodek? Katera dejavnost? »Po načrtih bo letos trgovska dejav-nosi še vedno naSa osnovna dejavnost. V i:ri smo se namreč odločili, da maloprodajne mreže ne bomo razvijali v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer je konkurenca največja, ampak bomo usmerili naše i/kušnje, /nanje in prednosii na področje trgovine v priložnosti, ki jim giobalizacija ne more priti tako blizu kol v maloprodaji. Na področju prehrane bosta hčerinski p tematskih akcijskih parkov,» Načrtujete morda še nadaljnje zmanj-sevanje slevila zaposlenih^ Ce, kateri kadri bodo tehnološki presežki? »Naj najprej poudarim, da bo pri podjetniškem prestrukturiranju na vseh trgih večina zaposlenih v .Skupini r.ra ohranila zaposlitev. (îlavnino s(v delavcev ho prevzel Mercator, nekatera delovna mesta hodo ohranili novi programi v Sloveniji in na drugih trgih. Težave se pojavljajo pri posameznikih, ki se zaradi sprememb ne želijo, ne morejo prilagoditi novim razmeram. Take primere houîo reševali posamezno. Je pa res, da bo /:a tiste, ki bodo ohranili zaposlitev, ptimembna njihova pripravljenost /a nove izzive, nova znanja, predvsem pa pripravljenost delovati ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah, kjer že imamo veliko sodclavcev. kjer so izzivi in mcjžDOSti večji kot v Sloveniji.« Ali spremenjena lira ostaja v Velenju in na lokaciji kot je danes ? »Verjetno mislile pri tem na sedež llrme. Seveda ta ostaja v Velenju, ne vidimo razlt^ga za spremembo. Ob tem pa vendarle moram naglasiti, da vodi Era že danes v nekaterih državah bivše Jugoslavije večje aktivnosti, da so tam njene trgovske in poslovne zmogljivosti večje kot v Velenju.« V teto 2(HX> ste sklede na spremembe v minulem lelu j/oíow vstopili z velikimi pričakovanji. ^Odločitev uprave, managemenia, za- poslenih je bila radikalna in zelo ležka. Temeljila je na osnovi argumentov in pričakovanih trendov. Prepričan sem, da se bo v naslednjih letih pokazala za pravo za zaposlene, tudi pri drugih tr-gí»vcilí kot za l>in nadaljnji razvoj. Kaj nas čaka letos? Novi izzivi v smislu pt)dieiniškcga prestnikiuriranja, začeti moramo z novimi programi, ki prinašajo večjo dodano vrednost na /apc^sie-nega. Pridružili se nam bodo nekateri novi sodelavci z novimi znanji in pričakovanji- V Fri smo vseskozi prisega i i na trdo delo. korekinost do firme, poštenost, znanje in zaupanje, /elim, da bo tako ludi v prihodnje. Ne glede na nekoliko drugačno izbrano pot v prihodnost bi sc rad ob tej priložnosti zahvalil vsem sodelavcem, s katerimi smo skupaj soustvarjali Hro. l^zmere so bile žal. takšne, daje bila taka odločitev nujna. Ker so naši sodelavci usposin bljeni, motivirani, verjamem, da bodo uspešni kjerkoli žc hodo. Prav tako irdno verjamem da bo lira, ki bo 1. aprila letos praznovala 554etmco delo vanja. čez nekaj let zanesljivo na trgu. Cc bomo znali in hoteli bo še močnejša, kot je danes. Glede na zastavljeno dolgoročno partnerstvo z Merca-torjem sem prepriCan, da btmio vsi čez nekaj let ugotavljali, da je bila odločitev prava, da je zastavila dobre temelje zanje in za razvoj fïrme. l'ra gre naprej, novim jubilejem in uspehom naproti,« Nov izziv je tudi akcijski park v Skopju Kaj bo v zaprti Nežki, še ne vedo Era je zaprla trgovino v središču mesta zato, ker se ne ukvarja več z maloprodajo - Namembnost lokacije bodo usklajevali z Mestno občino Velenje Tatjana Podgoršek Prvi delovni dan novega leta je trgovska družba Hra Velenje za-pria trgovino Nežka na Cankarjevi cesti v Velenju, kar je šc podkrepilo govorice o tem. da jo je prodala. Kupil naj bi jo podjetnik Tomaž Ročnik. Ta nam je sredi tninulega tedna v telefonskem pogovoru zatrdil, da je Nežka še vedno Erit^a, se pa s lo trg-dajajo objekte, primarij Jane/, Piv les in nadaljeval, »za obe stavbi imamo nanireć svoje naćrle. V objektu Snircćina načrtujemo rehabilitacijski program /a športnike in preventivne aktivnosti /a mened/menl. v vili Breda pa hi radi uredili nadstandardně apartmaje za gtîsîe, ki bi koristili zdravstvene storitve v zdravilišču ali v bolnišnici. Za zdaj prav nič tudi ne kaže, da bi bili kljub besedičenju pristojnih korak dlje glede lastninjenja boliiilvnic. Naspriv fno. Na prednovoictneni sprejemu na ministrstvu za zdravje sem izvedel, da država preoblikovanja v delniško družbo naj ne bi dovoljevala, bi bilo pa možno (jbjekte odprodali ali dati v najem. Za nas ni sprejemljiva nobena ponujena rešitev. Mislim, da bomo morali začeti nov krog dogovarjanj, da bi vendarle uspeli v objektih oživiti dejavnosti, ki bi bile razvojno zanimive zn turistični kraj Topolšico, za bolnišnico, poslovne partnetje ter potencialne porabnike storitev,« Burno leto 2005 Sicer pa je Janez Poles označil leto 2005 kot bumt^ za bol-nišnico. Pa ne toliko zaradi opravljenega dela (na zdravljenje so sprejeli 3350 bolnikov, realizirali so 2000 neakutnih btílnisničnih dni. v ambulantah so pregledali več kot .12 tisoč 700 pacientov), ampak zaradi dogodkov konec leta 2004. »Cel« leto smo intenzivno iskali nove Primarij Janax Po/es, direktor Bolnišnica Topoišica: "Kadar-koii smo začaii kakšno dona-torsko akcijo, smo v domaČem okotju naMefi skorajda na za-prta vrata," zdravnike na trgu pridruženih članic Evropske skupnosti, bili bitko z državo, da bi omilila pogoje zaposlovanja za zdravnike iz republik bivše Jugoslavije. Ne-uspesno. Odziv je bil povsod slab. Nenazadnje nam je v so delovanju z zdravniško zbornico uspelo pridobili štiri spe-ciaiizante, peti je na obzorju. Čeprav so se zadeve v zvezi / njimi spremenile in si sedaj vsi direktorji slovenskih bolnišnic prizadevamo za nekoliko drugačen program specializacij, bi brez njih v naši ustanovi težko Uredili so tudi sodoben endo^opski center. slrnili leto tako uspešno, kol smo ga. Vsaj sam ga tako ocenjujem,« Burno je bilo tudi zaradi fmanć-nih težav, glavni razlog /anje pa so vlaganja v obnovo ter posodobitev opreme in prostorov. Tako so svojemu namenu predali nov endoskopski center, lekarno, arhiv, dokončali garderobe, na podstrešju osrednjega bolnišničnega objekta Planika so uredili večjo predavalnico, sobe za zdravnike, sem so preselili upravo. Prav tako so kupili vso potrebno opremo za preslikavo prebavnega trakta, dokupili aparature za potrebe diagnostike dihal, temeljito obnovili pralnico, v tem trenutku pos{> dabijajo in obnavljaj^) kuhinjo, »Po mnogih letih smo lani za naložbe namenili veliko denarja. Likvidnostne težave pa imamo v tem trenutku predvsem /ara d i zapleta z zdravstveno zavarovalnici» Vzajemna glede plačila programa oziroma uvajanja novih metod za njihovo vrednotenje. Kadarkoli jih spreminjajo, jih na škodo malih. Na prihodkovni strani za zdaj izkazujemo izgubo v vjStni 240 mOijonov tolaijev. Ce bi ta denar pritekel v bolnišnico, bi lahka še več vlagali v posodobitev opreme, več zaposlovali. Upam, da bomo po dokončnem ra/pletu z Vza-jemmi leto 2005 končali brez izgube,* V letošnje leto z velikimi pričakovanji Med prednostnimi nalogami bt) nakup C[ aparata. Bolnišnica v Topolšici je ena redkih v Sloveniji, ki ga nima. ga pa nujno po trebuje. Med drugim bi radi še dopolnili opremo za diagnostiko dihal, srčnožilnih bolezni, dokončno uredili pritličje Planike, končali /Jičeta obnovitvena dela v kuhinji uredili preddverje bolnišnice in vsaj v enem delu nadslan- Računalniško opismenjevanje odraslih Zanimanje za brezplačni tečaj osnov računalništva, ki ga je župan Meh podaril odraslim, preseglo vsa pričakovanja - V dveh dneh 140 prijav Miiena Krstič • Planine Velenje, 5. decembra - Zupan Mestne občine Velenje Srečko Meh je v sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje, kjer so z javnim razpisom na temo računalniškega opismenjevanja za odrasle uspeli pridobiti nekaj sredstev miiîistr-stva za šolstvo in iporl (projekt pa delno llnancira tudi DU), ni pa ga bilo dovolj /.» kak »resen* tečaj, je občankam in občanom na njihovo pobudo podaril 75 brezplačnih tečajnih mest. »Gre za tečaj osnov računalništva za odrasle, za pet različnih tečajev v terminu od januarja do marca, zanje pa je bilo izjemno veliko zanimanja. Prav/^prav smo nad odzivom presenečeni tudi pri nas na ljudski univerzi,« pravi Jože Miklavc. ki se z organiziranjem računalniških lečajev na univerzi ukvarja že deset let. Na javni razpis, objavljen jc bil v Našem času, se je v dveh dneh prijavilo 140 občanov in občank! Ta podatek kaze tudi na to, kako željni so ljudje računalniškega opismenjevanja, / vključitvijo v program si bodo odrasli pridobili osnovna znanja za rokovanje z računalnikom- »Zdaj smo v preceji^ nji zadregi, kako naj ustrežemo vsem, saj se ljudie še kar prijavljajo,« jc pred tednom dni razlagal Miklavc. »Nekaterim tudi po nudimo, da se sami vključijo v ka- terega od tečajev, ki jih Ljudska univerza izvaja po programu, in to po - naj poudarim • zelo ugodnih cenah.» Novoletno darilo župana in ljudske univerze je bilo namenjeno zaposlenim odraslim, predvsem tistim z osnovnimi in nižjimi poklicnimi kvalifikacijami, starimi od 25 do M let. dardno uredili bolniške sobe. Naložbe naj bi dosegle hli/u 250 milijonov tolarjev. P(fleg sredstev amortizacije, denarja, ki ga prid^v bijo na irgú. se nadejajo tudi pomoči poslovnih parinerjev. O kandidaturi za župana Med kandidati, ki naj bi se na letošnjih lokalnih volitvah potegovali za župana v mestni občini Velenje, naj bi bil • po nekaterih informacijah • tudi Janez Poles. Slednjemu naj bi menda potekel mandat direktorja letos spomladi. «Mandat direktorja mi poteče spomladi leta 2007, V ietu in poL kolikor je se do takrat, želim uresničiti zastavljene cilje: izpeljati nakup CT aparata in kljub težavam najti pot za f)blikovanjc delniške družbe, znotraj katere bi bolnišnica lahko doživela inten-zivneiîii razvoj. Ob tako zastavljeni poti in uresničenili ciljih, sem prepričan, se bodo porajali novi izzivi, zaradi katerih bo vredno ponovno kandidirati. V nasprotnem primeru sc bom posvetil kardiologiji. Na mestu župana sc nikoli nisem videl, Bil sem počaščen, ko so mi pred leti svetniki iz Mestne občine Velenje ponudili kandidaturo, vendar sem zaradi velike ljubezni do medicine in dela z bolniki kandidaturo odklonil. Danes ne bi storil nič drugače. Še naprej ostajam zdravnik, in dokler sc svet zavoda ne odloči drugače, tudi direktor Bolnišnicc Topoišica,<( je še poudaril primarij .la-nez Poles. REKI-I sa Primary Janez Poles o tem, ali iniajo tukajšiýa podjela ra-ziimevai^e za dobrodelne akcije za pogrebe bolnišnice: «Glede tega sem žalosten. V domačem okolju se radi pohvalimo, da imamo dokaj uspesna podjetja, vendar... Kadarkoli smo se pojavili kot predlagatelji kakšne dobrodelne akcije» smo naleteli na skoraj zaprta vrata. Tudi zadnja takšna akcija za ureditev endoskopskega centra je to trditev potrdila. Navrgla nanije 11 milijonov tolarjev, za katere smo seveda zelo hvaležni, prispevali pa so jih v večji meri občani, ki s*) darovali pr> svojih zmožnostih. Velika podjetja so se odločila, da bodo prispevala denar takrat, kadar bomo kupovali kaj večjega. Pričakujem, da se bodo oglasila pri nakupu CT aparata. vrednega bli/u 200 milijonov tolarjev. Prav tako bi mo rali pi5s<5d(fbiti ultra'zvke za njihovo uresničevanje bodo zapisali na plakate, ki bodo viseli na vidnem mestu pri vhvjc prcdsiavil še poenosiavliev odpovedi delovnega ra/meria /ar med novimi in starimi članicami povezave. Med državljani peinajste-rice siarih članic jih je z življenjem na splošno zadovolinih 82 odstotkov, medlem ko je zadíwoljstvo z Savinjsko območje zaostaja 11,1 odstotka za povprečjem kosmatega domačega proizvoda Siovenije. odstotka. Zaskrbljujoče je. da se razlika le še povečuje in da je skladni regionalni razvqi bolj besedovanje kt>t praksa. Prestolnica z okoljem beleži skokovito rast. druga območja pa zaostajajo, ('as bi bil, da politika ugrizne v lo kislo jabolk žični večer, predvečer praznika KristuSi)vega rojstva. Pravoslavna cerkev namreč ni priznala koledarja, ki ga je leta 1582 uvedel papež Cîregt>rXIIL znanega kot gregorijanski koledar, zato prav(v slavni verniki božič, dan Kristusovega rojsiva. za razliki^ od katoli-skiii praznujejo 7. januarja. Sobota, 7. januarja Sir^ vodstvo SDS je na rednem letnem posvelu na Zgornji Pol-skavi na.fveč pozornosti namenilo jesenskim lokalnim volitvam. franco Cukjati Stra nití mladih ni podaljšai zbiranja podpisov življenjem izrazilo 69 odstotkov ankeiiranih državljanov deseiih novih članic EU Nedelja, 8. januarja Sneg nas je letošnjo zimo kar prc-seneiil, saj že kar nekaj let idsmo imeh toliko padavin. Toda nizke temperature in obilno sneženje povzročata preglavice ludi druye po svetu. Zelo hudo je v nekaterih predelih Azije. Na Kitajskem so namerili-43 stopinj Celzija.japonska snežna odeja pa je debela ludi več kol iri metre, liiadnoje v Bangladešu. v indiji pa so se tempera-lurc spustile najnižje v zadnjih 71 letih. Povsod so hude zimske razmere terjale ludi smrtne žnve, V Ek<'gradu so predstavniki Slovenije in Srbije in Cme gore s spo niinsko slovesnostji^ zaznajnovaJi oblctnico smrti slovenskega letalskega pionirja bd^arda Kusjana, ki jetu 9. januarj« predpeundevetde-sclimi leti umri v letalski nesreči. Dtmia pa smo se spomnili bilke v Dražgošah in zadnjega boja p{v horskega bataljona. Na slovesnosti v Dražgošah se je več tisoč ljudi poklonilo spominu na bilko pred 64 leli. Slavnostni govornik je bil Jelko Kacin. Na la dan leta 194.^ pa je na Pohorju, v bližini Osankarice. po kratkem boju z 2 lisoč nemškimi vojaki padlo vseh borcev Pcv horskega bataljona. V spoiuin na legendarni bataljon so kljub skoraj dvometrskim snežmm zameiom pri Treh žebljih pripravili spominsko slovesnosl, spomenik padlim borcem pa je obiskalo več koi HOO pohodnikw. Ponedeljek, 9. januarja Socialni paitncijl iia piveni po-novoletnem srečanju niso pokazat da so kaj približali svoja stališča, saj se niso uspeli dogovorili niti o skupinah za posamezna po-dn čja. Strinjali si'nef^a sveta. Zato najprej tti*kaj vprašanj» povczftnih s to funkcijo. Strateška konferenca Pmno^wnîka je konec leta prinesla kar nekaj pomembnih odftK^tevza naprej. Med drni(im ti' sto o lastninjenju odvisnih dniib. Kako tk-enjujete to namero? »Daje smiselna in nujna! Skupaj z vodstvom Premogovnika Velenje smo se na nadzornem svetu o tem večkrat pogíwarjali. Gre preprosto za to, da je prišel čas, koje treba prestrukturiranje, ki Stí je v sistemu Premogc»vnika pričelo v začetku devetdesetih let. dokončati. V tem časuje bilo ustanovljenih enajst hčerinskih družb. Nekatere od njih so se bolj. druge malo manj uspesno prebijale na trge zunaj Premogovnika Velenje. Sedanje razmere na konkurenčnih energetskih trgih narekujejo nadaljnjo racionalizacijo poslovanja pri prcjizvod-nji premoga. V letu 2007 pričakujem(» na trgu električne energije áe ostrejše razmere, predvsem pri zagotavljanju čezmcjnih trgovalnih kapacitet. Tako smo prišli do točke, ko je v preobrazbi Premogovnika Velenje potrebno izpeljati se zaključno dejanje. Mislim, da je usmeritev v lastninjenje, tako kol je zastavljeno. izvedli) pa naj bi se letos, pravilna. Nujna pa je tudi zato, ker se v Šaleški dolini v kratkem pričenja nov investicijski ciklus, ki bo velika priložnost tudi za te, tržnim razmeram priJagojene družbe.« Kako tk' potekalo lastninjenje t prvih treh mesecih letos bi)do hčo-riitske družbe same pripravile programe privatizacije, za tem jih bo tibravnavalo vodstvo Premogovnika skupaj z nadzornim svetom. Kolikor vem, so v zvezJ s potrebnimi aktivnostmi že pridobili ustrezna pravna mnenja, tako da btxlo postopki tekli skladno z njimi.« Pa satno poslovanje? Kako ua ovenjth jete? Znano je, da so za leto 200$ naer-tovaîi ÍTS^ahi» r višini SOO milgonnv tth larjev, wLansko poslovanje ocenjujem koi do» bro- Načrtovana izguba je hila celo nekaj višja kot 800 milijonov tolarjev, vendar so na koncu z vsemu ukrepi, ki so jih sprejeli, pripomogli k temu, da bo premogovnik končal poslovanje z manj kol .100 milijoni tolarjev izgube. To je lep rezultat. Obenem so izpolnili vse obveze iz dolgoročne pogodbe o preskrbi IliS s premogom.« Razvojna načrta Prenifffíovnika in TE& pa sta usklajena? »To je najbolj bistveno. Namera HSE, da skupaj s TTŠ začne investicijo v blok 6, pomeni več dobrih rešitev za vse. Nov blok bo Sltwenijl predstavljal pomemben energetski vir. Šaleški dolini zagotavljal dolgoročne razvojne možnosti, Premogovniku Velenje pa podaljšal življenjsko dobo do leta 2040. Izhodišča. ki smo jih zastavili sedaj, kažejo, da bo po d<5končanju bloka 6 proizvodnja električne energije zelo konkurenčna. kar je nadvse pomembno. Ne nazadnje pa je ta vizija, ki smo jo uspeli v okviru lISE postaviti na pomembno mesto, sprejemljiva tudi za ljudi v Šaleški dolini. Dolgoročna In jasna perspektiva se namreč že odraža s ponovno povečanim zanimanjem učencev za iz<ïb-ra>:evanje za rudarske poklice, kar je prav tako /elo pomembno.« Nakup deležev TEŠ in TE Brestanica pomemben korak h konsolidaciji Strateška konferenca USE je bila te /ionec septembra. Podrtih no sle posk-dali i» letošnje in tudi prihodnja leta, i' razvojne načrte vseh družb, ki sestavljajo skupino. Ste ze takrat íiowrili o prodaji deležev, denimo TES in TE B}^.-stanka? íUgíHavljalj smo, da je za oblikovanje HSl'. kol uspesnega :n pomembnega ak-teija na energetskem Irgu nujno izvesti kapitalsko konsolidacijo znotraj skupine. V letu 2003 smo naredili prvi kiy rak. ko smo fxlkupili manjšinske deleže družbenikov v Dravskih elektrarnah. Odkup deležev manjšinskih družbenikov v TE ŠoStanj in l'H Brestanica pa različnimi možnostmi povezt>vanja proizvodnih in distribucij s kill podjetij, oziroma kol temu rečemo, vertikalno koncentracijo. Reči moram, da mi je (a ideja zelo blizu. Monim tudi, daje po morebitni združitvi z distribucijami najprej potrebna kapitalska konsolidacija znotraj skupine, nato pa je smiselna privatizacija na ravni krovne družbe v nekem ustreznem razmeiju. Dolgoročno pa bi morala država ostati vsaj 51-od- Dr. Mitan Medved: ' Dvajsetodstotno lastništvo manjšinskih družbeni' kov v odvisnih družbah samo otežuje posiovanje.-< predstavlja nadaljevanje tega procesa In enega pomembnejših korakov h kapitalski kotisolidaciji cele skupine HSE. Za uspešen prodor na tuje trge ter nadaljnjo rasi je nujno najprej prečistili notranje lastništvo, kajti večinski in manjšiiH ski družbenik ima pogosto različne poglede na poslovno poliliko posamezne družbe in njeno vlogo v skupini, V primeru TEB in TES seje to ka/úilo tudi z vlaganjem izpodbojnih tožb na sklepe skupščin, ki so pogosto o leževa le normalno poslovanje.« Kaj pa načrio\'ana privatizacija bol- dinga? «O privatizaciji holdinga kroži kar nekaj idej. vendar bo o tem odločal lastnik. torej vlada RS, ki ima za sedaj USE v stoodstotni lasli. Najbrž pa je že jasna usmeritev, da se bo proces privatizacije v elektrogospodarstvu nadaljeval. Ustanovljena je bila posebna komisya, ki je zadolžena za pripravo projekta privatizacije v elektrogospodarstvu. Kolikor vem, seje med drugim ukvarjala tudi z stotni lastnik, /elo dober primer tovrstnega povezovanja je čcSki Ci,'/., ki se je v nekaj letih uspel preoblikovati v p(y menibno evropsko energetsko družbo, Pri privatizaciji pa bi sam osebno dal prednost dokapiializaciji pred odprodajo deležev. Taksna privatizacija bi omogočila optimalnejše in učinkovitejše voder\je poslovne politike ter izpeljavo nujnih razvojih projektov. Ilkrali pa bi to bil kJjučn: pogoj za doseganje osnovnega strateškega cilja USE - varne in zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo. Po konkurenčnih cenah, seveda.« Dobro poslovanje HSE Pffslovali pa stedohrt)? »Smo. Ktjub slabim liidroloSklra raz-tueram v prvi po I i »vici le la. Čisti dobiček krovne družbe bo znašal nekaj nad 6 milijard lolatjev. čisti dobiček skupine pa 14 milijard- izpolnili smo zastavljene strateske in poslovne cilje, predvsenî pa za 20 odstotkov povečali trgovalne koli- čine. 'ie so lani obsegale skoraj 14.5 TWlî, kar je bilo prvič precej več, kol znaša celotna slovenska poraba. To je bilo tudi prvo leto, ko sta se nasa lastna proizvodnja in trgovanje izravjiala v razmeiju 50 : 50. 'ludi za leto 2006 smo si zadali zelo pogumne cilje. Trgovalno količino bomo povečali na 16 lAVh. Se vedno bomo približno 7 IWh proizvedli sami, več kol 9 TWíi pa ustvarili s tr-g^JVanjenL« Z aktivnostmi na borzah? »V letu 2005 smo preko 20 odstotkov električne energije izvozili v Italijo. Vendar to predstavlja samo del na^ih aktivnosti v tujini. Bili smo tudi 7.elo aktiven trgovec na kar nekaj trgih, na katerih se prej nismo pojavljali. Smo zeio aktivni udeleženci na borzah v Leipzigu, na Dunaju, v Rimu, uspešni smo bili ludi pri trgovanju s icmilnskimi posli. Sklenili smo kar nekaj dobrih poslov, tre* nutno pa se aktivno ukvarianií) z vstopom se Jia nekatera področja.« Nove naložbe v energetiki Eno od naložb, ki se jib lotevate, blok 6 Termoelektrarne Šoštanj, ste ze omenili, Se pa v tem času nekatere nalt^be končujejo, dru^e zač-enjajo. »Vsekakor moram izposta^ti projekt izgradnje verige HE na Spodnji Savi. Prva od njih. HE Božanj, gre h koncu. Prvo vrtenje agregatov je bilo izvedeno u>čQo v rokib. l.ahko se pohvalimo, da je to projekt, ki bo končan tako v r^jku kol ludi vrednosti, ki smo ju predvideli pred petimi leti z investicijskimi dokumenti. Najbrž je nialo tako velikih projektov v Sloveniji, ki bi se odvijali tako kontrolirano. Ilkrali smo začeli i/vajati aktivnosti in pripravljalna dela za gradnjo naslednjih dveh elektrarn. Iir, Blanca in Krško, /elo intenzivno se nadaljuje prenova Zlaloličja v okviru Dravskih elektrarn, v polnem teku so aktivnosti za izgradnjo črpal ne HE Avče v Soških elektrarnah, začenja se prenova HH Moste v Savskih elektrarnah. v Brestanici pa intenziviramo razmišljanja glede gradnje plinskega skladišča. Ta bi po izkušnjah iz zadnjih za-plciov, ki so se zgodili na evropski plinski sceni, ko je prišlo do spora med Rusijo in Ukrajino. Sloveniji prinesel do datniî stabilnost v preskrbi s lem ener-gentoni, V letošnjem letu se bodo pričela dela na plinskem pi^dročju ludi v Šoštanju, kjer pričenjamo prigradltev turbin na bloku 5.« /\'ovi energetski izzivi? »Poleg proizvodnje in trgovanja z električno energijo bo HSE delwa nje razširil še ivň druge tržne segmente, ki so povezani s trgom električne energije in energetiko. Pri tem mislim tudi na področje trgovanja s plinom.« ■ Rifelj odstopil kot direktor Enga V občini Ciornji Grad ne bodo potrebne nadomestne županske volitve. Toni Rifelj. tamkajšnji župan, je namreč pred koncem lanskega leta odstopil kol direktor občinskega podjetja Tíngo in s lem ustregel zahtevi Kosove protikorupcijske komisije. Novi direktor Enga je mag. Ales Bral kovic. Kosova komisija je bila v drugi polovici lanskega oktobra sicer že pred ukinitvijo, vendar je Riflja kljub temu opozorila na nezdruž-Ijivosi Tunkcije župana in direktorja omenjenega podjetja, ki v občini Gornji Grad skrbi za sistem daljinskega ogrevanja z biomaso. Po napovedih Riflja naj bi omenjeno občinsko podjetje ndpro dali. Ko naj bi o pismu o nameri za odkup podjetja razpravljali svetniki na lanski oktobrski seji občinskega sveta, so zadevo preložili. Na sejo namreč ni bilo predstavnikov potencialnega kupca, /ato naj bi tj tem odločali na izredni seji občinskega sveta, vendar doslej te seje še ni bilo. »Vseeno smo z mojim odstopom in imenovanjem novega direktorja ugodili zahtevi K<« plntne posiaje. Ta stane 570 tisoč tolarjev. ■ Tp Toni Rifelj }e vseskozi poudarjal, da ne namerava odstopiti kot župan, saj naj bi bito podjetje Bngo tik pred prodajOf sam pa je imel natogof da spelje vse postopke. Vračila morda že v začetku prihodnjega leta? Upravičenci za vračilo preveč vplačanih sredstev za telefonski priključek čakajo na privatizacijo Telekoma - Združenje upravičencev se zavzema za dopolnitev zakona ter za najvišji odbitek v višini 2000 DEM sodno pol. K lemu naj bi, na predlog zdru/enjH. pripisali se določilo o plačniku sodnih posiop-kcsv. V vscii listili primerih, v katerih }c šlo dejansko /a prcplaćiio /a lelefonski priključek, naj bi bila lo država. ^Združenje med drugim ludi meni, da se mora /.a dokazovanje višine vlaganj pri-/nafi ludl dokumentacija ijradhe-nlh odborov s ptîdpisoin njego vcga predsednika, ne pa /iga la-kraine krajevne skupriosii. Zapisniki ill poročila gradbenih (^dbi)-rov so namreč v večini primerov. kjer so krajani morali sami opravili gradbena dela in prispevali le-lefonske drogove, edini doku-meni, v katerem so podatki o številu opravljenih ur in prispevsniti drogov. Oe se dokument acijc ne bo upoštevalo že pri pripravi predloga pisne poravnave na območnih dr/^vnih pravobranil-stvih. se bo število sodnih pornv-nav nenormalno povečalo,« je povedal Ivan Valcnčak, predsednik komisije za vračanje preplačil za lelefonske priključke v niesini občini Velenje, ■ Tatjana Pođgoriek Po napovedih naj bi bili letos končani posiopki poravnav oziroma naj bi vlagatelji zahtevkov za vračilo preveč vplačanih sredstev /a leler:>nski priključek vedeli. kdo je upravičenec in kakšna bo višina vračila, v začetku prihodnjega leta pa naj bi bila iz piv sebnega skia^ia izplačana že prva vračila. C île de na skromna dogajanja na lem področju v minulem letu mnogi icžko verjamejo, da se bo Î0 res zgodilo, »V letu 2005 res ni bilo volikn o vračanju v delih, v katerih je la nejasen oziroma nedorečen in pomanjkljiv, leios ludi popravila in dopolnila. Predstavniki združenja. ki sodelujejo v ktmUsiji za pripravo sprememb in dopolnitev omenjenega zakona, so poleg tega Matjažu Janši izročili se nekatere pisne predloge sprememb in dopolnitev/J ko na. Po mnenju tvan Valančak, predsednik komisije za vračanje preplačU za ietefonske priMjučke v mestni občini Velenje: "Viada RS se je v koalicijski pogodbi obvezala, da 6o privatizacijo Telekoma začela letos. - združenja bi se slednji moral dopolniti vsaj v slirih točkah. zakonu naj bi stalo ludi določilo, da znaša zgornja najvišja meja odbito iz naslova priključnine in prispevkov samoupravnih interesnih skupnosti največ 2000 DEM. v uradni lestvici vii5ine prispevkov in priključtiin, ki so osnova za določitev viSine preplačila. na posameznih območjih v Sloveniji dose-gai-kumentacijo. ki izkazuje prekomerna vlaganja za pridobitev lelefonskega priključka. Zakon ponuja upravičencem, ki ne bodo soglašali s pisno poravnavo, mm SaleSki študentski klub www.ssk-kiub.si Yugo-silvester l.ep novoletni pozdrav, (.^el časopis premore premalo strani, da bi vam lahko opisal vse dogodivščine. ki so se nam pripetile na naši pruznični poti. Cn še ne vesie. sme se šškjevci odpravili na novoletno ekskurzijo v Bco-grad. da hi podoživeli vse tiste zgodbice in lame, katerih sjno se v teku ki naposluivall od oč^ lov, maler, prijaleljev. Že sama do destinaclje nas je dodobra namučila; vsa lista voda na aviobusu nam je zdelala mehu ne. prihodu v včasih glavno mesto prejšnje republike smo se odpravili po ogledih številnih državniški! ustanov, kijih v Beogradu ne primanjkuje, cerkva in trgov. Ogledali smo si ogromno prav<îslavno cerkev sv, Save, za katerih marmor priskrbljuje slovenska firma iz 1 lo-tavelj, se še nekaj poslikali in nadaljevali pot proti ho le lu. Sledil je večer poiepanja po splavih, kafajiah, skadariiji. diskotekah ... Zmačkaoo jutro. Dve. tri. pci kav in pol pod noge na Kala-megdan. Mogočna trdnjava, danes turistična atrakcija, ki nudi pogled na Novi Beograd, sotočje Save in Donave, siavbo CK-ZK-yu, nam je vzela sapo. Sledil je sprehod po centru mesta, kjer so si mnogi obnovili zaloge piratskih dvd-jev, cedejk in ra/nora/nftga ^inda. Ogled ba- zarja »originalnih« blagovnih znamk ter piívralek v hoiel. Počitek. slavnostna večerja ter odhod na glavni Irg. kjer smo mnogi ob zvoku trubačev, petard in vzJ:li-kov dočakali silvesirski poljub. Sledila jc zabava v eni najboljših diskotek v mestu... v prvem novem jutru i^mo se povzpeli na Avalo, pokazali sp(> štovanje padlim v boju ter se odpravili proii srbskemu Beverly Hillsu - Dedinjam. Na tisoče vil nam je jemalo sapo ter zbujali^ misli in komentarje o nekdanji balkanski velesili. Spusiih smo se do zvczdinega štadiona, hiše šund zvezde (*cce, slavne avtocestne pentlje in centra mesta. Potem pa šok. Srbi praznujejo 1. L še enkrat silveslrovo in to imenujejo »repriza«. Kot dobri go sije smo se prilagodili običajem domačinov in se še enkrat v soju sveč, trubačev. pcvaljke, kola. vagonov mesa poljubljali z znanci m neznanci, ko je ura odbila polnoč. 1'aniasilka. Naslednje jutro smo nekateri odhiteli na grob marsala Tita. se slikali z njegovo avtomobilsko floto in skupaj z ostalimi še zadnjič pogledali proti dvo-inpol milijonskemu mestu 1er se odpravili domov, a smo še prej pozdravili Novi Sad in jegove znamenitosti. Pot naz^j je minila mirno brez zapletov, pobrali smo dve slepi potnici in prispeli v zaspano Velenje. Lep pozdrav. ŠŠK P. s.: ne pozabite na bolšjak v soboto 2X. 1. 2006. v Sloveniji síi lokalne skupnosti vložile več kot 33 tisoč zahtevkov za vračilo preplačil za telefonski priključek, Doslej jiii je bil pa nam je ludi izvedeli, da si v tukajšnjem okolju prizadevajo, da bi poleg gla^ bene ustanovili ludi fakulteto za energetiko. Darko Lihteneker, vodja Urada za negospodarske javne službe Mestne ohčine Velenje, je potrdil, da se v sodelovanju s Premo-g<^vnikom Velenje in Holdingom Slovenske elektrarne pogovarjajo z občino Krško o skupnem sodelovanju pri pmjekiu ustanovitve fakultete za energetiko. »Obe občini sta že danes energetsko pomembni za Slovenijo in ne kaže, da bi bilo dolgomčno kako drugače.« Pogovori so za zdaj še v začetni fazi. Oblikovali naj bi skupino, ki bo pripravila program za univerzitetni in visokošolski študij. Organizirali naj bi ga v okviru Univerze Maribor, o čemer so se prav tako že pogovatjali z njenim rektorjem, prof dr, Ivanom Rozmanom. ■ tp Kje bo najlepši snežak? Skupnost občin bo izbirala najlepšega snežaka - Na fotografiji mora biti tudi župan ali županja Skupnost občin Sltwenije bo od danes do prvega pomladanskega dne izbirala najlepšega in najzanimivejšega snežaka v slovenskih občinah. Skupnost občin bo zbirala folograllje snežakov, v tekmovanje za nagrado pa se bodo uvrstile le tiste folograllje, na katerih bodo ob snežaku tudi ^pan ali županja z ustvarjalci. K sodelovanju so povabili vse županje in Župane, ki lahko sneženega moža postavijo skupaj z zaposlenimi v občinskih upravah, šolah, vrtcih, kulturnih zavojih, zimskih službah ali drugod. Med prejetimi foK^grafijami sne-žakov bo posebna komisija i/brala najlepšega in najzanimivejšega snežaka in ga tudi nagradila. Za pogum pa bo nagradila tudi iri prvo pri spe le fotografije snežakov. Slavnostna podelitev ho 21. marca, veijeino v kra.iu, kjer bo pti Slavij en najlepši snežak. so spo-roali iz skupnosti občin. ■ Oglašujte na Vaš oglas bo lahko videlo 17,000 gospodinjstev. Po» 03/ 898 17 50 NASI KRAJI IN UUDJE Na Starem jašku nastaja tehnološki park Do začetka novega šolskega leta naj bi na območju MIC-a zgradili še drugi in tretji objekt - Inkubator za razvoj, izobraževanje in izvajanje projektov - Priložnost za nove izzive dijakov in študentov - Zgodbe še ni konec Tatjana fiodgoriak .šolski comcr Velenje sodi med največje in najboljše tovrsinc vzgojnoi/obrazcvalne ustaiinvev Sloveniji. Da siedljo pnirebam in izzivom sodobnejjH i as a. dokazujejo z uvajaryem novih pnjgramov, sodobne uène lehnt)lo§ije. zanesljivo pa rned lovrsina prizadevanja sodi ludi Medpodjctniiki izobraževalni center (MJC) na Starem jašku v Velenju. Bil je prvi v Sloveniji in glede na začrtane smernicc nadaljnjega razvoja bo, nb kak<3VosinlIi uciceljih, najbr?. ludi oslal prvi med enakimi. Prvi objeki od ireh predvidenih v pmjektu že služi svojemu namenu, izgradnje preosiallh dveh se bodtj loiili lakoj, ko bodo if> dopuščale ra/mere na terenu. »Po podpisu kupoprodajne pogodbe za dijaî5kl in iitudemski dom v Velenju med Mestno občino Velenje in Mmislrstvom za áoisivíi in šport smo lakoj prislopili k raz-pisj za izbiro najugodnejšega izvajalca del. Se la leden bomo odpirali prispele pi>-nudbe. Prepričan sem. da bosia oba objekta končana do začetka prihi)dnjega šolskega leta.« je povedal Srečko Pod* ržen, po moćnik ravnatelja MIC-a. Na vprašanje, nd kod potreben denar saj kupnine ne bo dovolj za drugi, kaj sele za tretji objekl, pa je Podvržen odgovoril- "Pred peli m i leti zastavljen koncept MIC-a uresničujemo skupaj z ustanoviteljem SCV Premogovnikom Velenje, lokalno skupnostjo, s pomočjo vlade in pristojnega ministrstva, ki sta v letošnjem državnem proračunu zagotovila denar la tretjo stavbo." Naložba v izgradnjo drugega in tretjega objekta bo vredna od 600 do 700 milijonov tolaijev. V drugem objektu bodo uredili iaboraio-rij za obnovljive vire energije, učilnice, specializirane učilnice 1er laborsiorije za izobraževanje dijakov ler študentov elektroteli-nike, računal niš I va, sirojnistva ter višje strokovne 5ole. Tu bodo tudi delavnice /m Srečko Podvržen, pomočnik ravnate-ija AffC-a: "Drugi in tretji objekt na io* kđcijj Stari Jašek bomo začeii graditi takojf ko bodo to dopuščale razmere na terenu, Vseljiva naj bi biia že 1, septembra fetos.*« hidravliko, pnevmatiko, robotiko ... "Pravzaprav objektov ne bomo ločili, ampak Jih bomo povezali v programu mehatronika, ki ga i/vajamo na centru prvič v lem šolskem letu." V ireiji siavbi pa naj bi uredili spremljajoče prostore, kot velika predavalnica, računalniška učilnica, jedilnica, v kateri nai bi se 1. septembra letos prehranjevalo že blizu 1000 dijakov ler študentov, učno podjetje za praktično izobraževanje dijakov programa ekonomsko-turislični tehnik. «Nh približno 6000 kvadratnih metrih na Starem jašku bo lorcj nastal tehnološki park, inkubator za izobraževanje, razvoj in izvajanje projektov - priložnost in možnost za dijake, študente ter odrasle, ki bodo sledili novim izzivom, ki bodo želeli pridobiti čim več uporabnih znanj, oziroma se bodo prilagajali potrebam trga delovne sile. Nenazadnje ludi z^ podjcija.a Na Trgu mladosti v Velenju bodo izvajali le pouk splošnih, stn>kovno teoretičnih predmetov. / i/gradnjo drugega m tretjega t)biekta na MIC-u bodo dolgorf>čno rewli prostorsko stisko, s katero se na šolskem centru srečuicjo že nekaj let. Bodo na področju Starega jaška naposled končali vlaganja v zidove? ^Glede na pred petimi leti zapisano idejo zgodbe še ne bo koncc. Seveda pa bo njeno nadaljevanje po vezano z uvajanjem novih programov, kot je - na primer - inženir turizma, /a ptv trebe tega bo potmbno urediti kakšen učni hoiel. Oeprav v tem trenutku nihče ne »• meče« naših dijakov in študentov iz obstoječega, a prodanega dijaškega in študentskega doma. bo skoraj zanesljivo potrebno na Starem jašku urediti nastanitvene zmogljivosti za dijake in študente. To bo naslednji projekt, o katerem se bomo diîgovaijall skupaj z lokalno skupnostjo in še kom,« je sklenil pogovor Srečko Podvržen, pomočnik ravnatelja Med podjetniškega izobraževalnega centra. ■ MESTNA OBČINA VELENJE Urad 2 jpana In splošnih zadev Mestna občina Velenje vabi k sodelovanju v akciji »VELENJSKA FOTOGRAHJA MESECA« Mestna občina Velecye Želi obogatiti svojo fbtoteko> zato vabi k sodelovaniu vse ljubiteljske in profesionalne foto^^fe. Na elektronskem naslova fotografijameseca®vctenje. si bomo z veseljem pričaJcovali fotografije, ki bodo odražale vaše videnje našega mesta m občine, dogodkov, utripa, dela in življema v Velenju in vseh njegovih sestavnih delih. Lahko se odločate za najrazličnejše motíve - panoramske posnetke, podobe iz narave» portrete, detajle, utrinke s kultui^ib, iportnib In drugih prireditev ... Zaželeno je, da svoje fotografýe opremite z naslovi oziroma komentarji in da pošiljate di^talne fotografije z izvorno ločljivostjo vsaj 1600x 1200točlL Komisija, katere člani so Barbara Pokorný, Goran SemeČnik in Mojca Ževart. bo od februatjadaljevsakmesee vletu 2006 (do 15. v mesecu za prošnji mesec) izmed fotografij« Id bodo na zgoraj navedeni elektronski na^ov prispele do vključno zadnjega dneva v mesecu, izbrala 3 fotografije, ki jih bomo v rubriki Fotografija meseca objavili na spletni strani Mestne občine Velenje (www.Velenje.«). Avtor prvonagr^ene fotografce bo prejel denarno nagrado v višini 30.000, 00 tolaijev bruto, drugo in tretjenagrajeni avtorpa bosta dobila praktični nagradi. S sprejemom nagrade se aagr^eni avtorji stiii^ajo. da MO Velerúe izbrane fotografije uporablja in jih objavlja z navedbo avioijevega imena. Veliko dobrih posnetkov v letu 2006 vam želimo in vas še enkrat vabimo k sodelovanju! Va£e predloge za fotografijo, ki bo najbolje označila »velei\jski< mesec jant^ar že nestrpno pričakujemo! Praznično Pesje Vf leiyř ' V mesecu decembru so pri Društvu prijateljev mladine Pcsje organizirali kar tri srečanja za otroke I/, krajevne skupnosti Pcsje. V sredini meseca so v decembrski dclavnici Izdelovali okraske /a veliko smreko v domu krajanov. Otroci so izdelali zanimive, otroški domišljiji primerno čudm in Velenjem. Večino časa pre/jvl v mesiu ob Dravi, a donita v se se vedno pogosto vrača. V Maribor ga je poleg ljubezni odpeljal tudi študij gradbeništva, ki ga je v zadnjem letu prav zaradi glasbe malce upočasnil. Ib. daje bil uvrščen na Icstvico tistih. za katere sle bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje menili, da bi si zaslužil naziv naj osebnost leta 2005. ga je razveselilo, »/.delo se mi je prav fajn. Sploh, ker sem bil edini glasbenik na lestvici in ker sem bil med kandidati med lîajmlajšimi. Čeprav sem večino časa v Mariboru, ml je mama ves čas p<^ročala, kako kaze. Nisem pa orgatiizJral niîbene akcije, pustil se ni. da ljudje s po mano glasujejo zame. Oe bi hotel Se višje, bi moral malo organiziral rezanje kupončkov in glasovanje na radiu.« mi p(wc. IjQXo 2005 je bilo zanj lepo leto. »Kar se glasbe tiče, ga je najbolj zaznamoval duel z Jant>m Plestenjakom. Jo l.olita je bil pravi hit. verjetni) največji, kar sem jih ustvaril dt^slej. Tudi zasebno sem bil srečen. Lepo leto, ni kaj!« Seveda smo ga vprašali tudi po načrtih, ^'/.c kmalu grem spel v studio, čas je. da s Sasom Lušičem ustvariva novo ploSco. Besedila sem že pripravil, glasbo pa tako ustvarjava skupaj. Snemala bova v Ljubljani, kjer sedaj /.Ivi Saš(n Ima pa tudi svoj studio.« Ob tem ga vprašam. aH se bodo besedila kaj razlikovala, « čem bo tokrat pripovedoval v svojiii skladbah, saj je znan po tem, da ima rad zgodbe I/ vsakdanjega življenja. »Tako bo tudi lokra:. Som sicer malo starejši iti na stvari gledam drugače, kot sem pred leti. Ko danes poslušam moje siarc komade, se ml včasih zdijo prav 'češki*, po svoje hecni. A tako sem čutil, ko sem jih ustvaril. Ostali so kol dokument nekega časa, danes na marsikaj gledam povsem drugače.« Boštjan, kolje k" Dolg sole je potrebno začeti zmanjševati. Tega se bomo lotili že med mojim vedejev-sfvoin.« vleče že nekaj lel, bo i/bira slednjega predniisina naloga v času mojega vedejevstva.« Torej ne nairttijele hisíveni/í spn^me/ui), kakšni/i kadrovskih menjavi »Ne. Vemo, da nas zapušča dosedanja pomočnica ravnatelja Majda Završnik Puc, ki je postala nova ravnateljica Osnovne šole Šoštanj. Tu bomo morali naredili uekaj korakov pri izbiri novega pomočnika. V tem iremiiku bi bilo še preuranjeno reči, kdo to bo, s kom se bomo dogovarjali. Kakšnih drugih kadrovskih sprememb pa do imenovanja novega ravnatelja ne načrtujem.« Kdaj pa naj bi dohih šoia no-veMQ ravnatelja? «()dJoćbje zanjo: poleg večjih dvoran ludi učilnice, opremo, zelo dobre delovne piv goje. To so naše prednosti pred ostalimi.« Figura v evropskem prostoru Danes otvoritev prve razstave v galeriji Velenje Velerýe - V Galeriji Velenje luralnosi razstavi daje pricakfh vani vtis heterogene multikulturncîsii. Razstavo spremlja katalog z zapisom vodje projekta Ana-marye Stibilj V glasbenem programu ob otvoritvi bo nastopil klavirski irio dijakinj umetniške gimna- Viktor Sest /ije Velenje. Razstava bo na ogled do 28. februarja. Tudi starejši se radi učimo! Da se starejši radi učuno in ustvarjamo, nam mnogi ne verjamejo. Univerza za ni. življenjsko obdobje Velenje (na kralko Uni 11 i) pa ima za to irdne dokaze. Te vam bomo prikazali v tem in nekaj naslednjih prispevkih z namenom, da nas spoznate in se nam pridružile bodisi kol študenlje. učitelji, porabniki našega zjianja in dela, sponzorji, svett^valci itd. Nai danes predstavimo le tri pomembne di>-kaze: Vsakoletna rast števila naših študentov, mentoijev in krožkov ter aktualna vsebina in raznovrstno SI programov. Letos imamo 57 krožkov, ki jih obiskuje preko 600 ljudi. Vodi jih 35 meniorjev, krožki potekajo na 22 lokacijah. Okrog 60 naših študentov pa opravlja pn)sfovoljno in zastonj organizacijska, administrativna in druga potrebna opravila, da dejavnost nemoteno poteka. Izjemna porast kvalitete dela in ustvarjalnosti naših š.udentov, ki so kaže na najrazlič-niuših področjih. Izdali smo že 6 ki;lig. ki so rezultat raziskovalnega ali umetniškega ustvar- janja s področja Šaleške doline, Vsako leto priredimo nekaj i'.ahtevnih prireditev in raziskav za občane Šaleške doline (parki Šaleške doline, zdravstvo za starejše, aranžiranje oh praznikih, negovanje drevja itd.) Vse pogosteje pa sodelujemo in se povezujemo z drugimi organizacuami v Šaleški di> lini (Pikin fcsiival, TlC-ove prireditve, krajevne skupnosti, turistična društva. Dom za varsivt) odraslih itd). Naša Uni III je ena najstarejših v Sloveniji. Letos bomo praznovali 20. obletnico neprekinjenega dela. Kerse tudi v Šaleški dolini ljudje staramo in želimo dolgo aktivno živeli, je pred našo Uni III velik izj^iv. Kakci naj dogradimo in posodobimo naš program, da bo zanimiv za vse strukture starejših ljudi? Naš cilj je. da bomo siarejši ustvarjali, se družili in učili za naše užitke in za dobro širše lokalne skupnosti. Pridružite sc nam. poiščite dodatne informacije na Uai 111 in Srečno v letu 2006. ■ Erika Veréec Šoštaniski industriald Ana Kiadnik JI maja so v tedaidih razsJavnih prostorih kiillurncga cert-Ira Ivan NapcMik v Velenju odprli dokumentarm razstavo o ilv^e-nju in defu ^iovenake^a ixditika in Kteraiu 1er tian)dnega prebudi-îeHa. ^oUunjúegu rojaka, dr josi{)a Vodnjaku ob ISO-kinici njíígo-vega rojstva, Ob re/ priloinosUJe l^il tudi izdan katalog razstave z «a.v/ovw/; J)k Jo:ii/> Húti/ak ( 1934-191} I siopeldeseileinica rojntxa. Isti dufj so v v/// .široko v fki^tufi/ii pričeli simpozij o tivljeiilu in delu velikega rojaka, ki sije v svojem plodnem ti\'ljet\ju pridobil mnoge zasluge za kulturni, polHičui in gospodarski razvoj Slovencev v stoletju. Tako v zborniku Frisfwvki k zgodovini ^aJeske doline, .šaleški razgledi 2. Titovo Velenje. bereiiui članek Jožeta I/udalesa: Vo^^njaki in Šaleška dolina, pixž črto pa tudi nasledftfo of>omho: nOrutina Vošnjak Je bila iijemm pomembna za í\ale^ko dolino in je zato raziskava, ki bi vlogo obeh vej Va^njakov (slovenske In tiste, ki se Je txmmala) za .'walesko dolino ie dodatno razsvedila. ena najbolj nujnih nalog šaleškega zgodovInopisJa^*^ .šaleški zgodo\'ina/;li so prisj>evke v zvezi z Vodnjaki objavljďt i' te omet\jenlh šaleških razgledih, v lokalnem časopisju ali na prilož-nosinik razstavah. Seveda pa preučevanje in zanimanje za soslanjsko rodbino presega lokalne okvire. V nizu kevUnih člankov zgodovinarjev in literarnih zgodovinarjev, ki ob kiiliurnib. političnih in gospwlar-skili razmerjih v 19. in 20. stoletju osvetljujejo ludi delež Vošnja-kov >' njib, Je Slovenska malica leta I9S2 izdala s spremno besedo Vasilija Melika obogatene Spomine Josipa Vošnjaka, Vladimir Kološa je za objavo pripravil Dnevnik iz prve svetovne vojne Bogumila Vošnjaka, kar je leta izdal Arhiv Repulh like Slovenije, izpod f te resa Maline Schmidt - Snoj pa Je l^ova revija v zbirki /namenili Slovenci izdala mofiografijo o Josipu Vošnjaku. Tudi siudeniotn so se nekega Kunigundfnega />ohtJa zdeli tako za/:inn'vi. da so o njih pripravili razstavo in seminarje. 7.a Šaleško dolino so tx>membni predvsem ktinanjski Vodnjaki oz. tedi^ te ^o.schnaggi: ko Josipov bral Franz odkupi nečakov usnjarski obrat In ust\'ari veliko tovarno Franz ÍVocshnaggécSohne, ki Jo tijegova dediča razvljeta v n(ij\'eć/e in najbolj solidno podjetje usrtjarske sirttke v vsej tedanji driavi Eno najbolj mijnih nalog iale^kega zgodovinopisja, ton^ kompleh sno raziskavo Vošnjakov. ki so pomembno zaznamovali tako .ui-leški. slovenski kol nenazadtiie tudi evropski prostor, smo s priča-kovari/em dočakali konec lanskega leta. Zgodovifmr Miran Aplitic nam v knjigi l^.Ui/aki - indu.urialci iz ^o^lanja (zbirka Impis bellus, 1. knjiga; Zavod za kulturo .iiš-tanj) izčrpno, strokovno In slikovno {xnlkrepljeno pi^e zgodbo o Vodnjakih / WAplinče^ kfijiga ni le knjiga o rodbini Wo.^chnagg, ampakje hkrati tudi delo. ki v marsičem t/o/w/rtyfí/ť naie vede/t/e o političnih in družimih raztnerah v Šaleški dolini od konœ stoletja do konca druge svetovne vojne. Vvečjem delu obravnavanega obdobia je bil namnřč raziX)/ .koštanja in Šaleške doHne najtesneje ptmzan z raz\^Jem Wosdumggove tovarne usnja. Tovarna, kije v lelih pred prvo svetovno vojno zaposlovala več kot 200 in v tridesetih letih več kot SOO delaivev, je lako aH drugače nudila več kol solidno eksistenco večini &)šlanJčanov. TudJ urbani razvoj in splo.ina modernizacifa šoilianjskega irga. ki so ga po zaslugi I Janša iVoschnagga leta 1911 povzdignili v meslo, sta bila direktna posleécu obratovanja šoštanjske nstijarne - še bolj pa občutka lastnikov za potrebe lokalne skup7iOili.*( Avtor te izvrstne knjige v uvodu izpostavi 17. člen Splofute deklara-ciie O/J^ o človekovih pravicah, ki pravi: /. vsakdo, bodisi sam ali v .'ikupnosii ima pravico do premoženja in 2. premažely'e ne sme biti fiikomur samovoljno odvzelo. iVoscluiaggi so bili 'omiljena ' larča mlečim sodikčemt in povojnemu zaplenjevanju. A katasirojalne posledice niso doletele le f0io\e druti/ie in lo-varne, na podobno zgodbo naletimo npr. ludi pri u.'iodi fH>sest\'a Turn, ki danea ni več niti bleda senca nekdanjega razkošja. Nadaljevali pa hi loj}ko s posestvi, ki so bila odvzela za gradnjo svetle bodočnosti in novega mesta. 107,8 MHz R/I\DÚSQKD IDO C/ï\S®p[]SDOl Glasbene novičke Statistika Prva Uva meseca intKJgi označujejo ko! slali-•;tičaa, saj je poirebno oddati najrazličnejše pt> daike najra/Jičnej^ini usianovan^ izdelali analize in podobno. Med najbolj aklualnimi »slalisti-kami« jc doiiodninska napoved. Vsako loto v naši liiši poskrbimo, da bi bili nasi bralci in scv^2da po^lu^ald Radia Velenje kar najbolje se/Jianjeiii, kako naj izpolmj(ï obrazec za izračun dohodnine, kakšne olajšave, kalero pol naj izberejo, da bo zanje kar najbolj ugodna. Tudi ielos bomo. Nt> \inarka Milena Krstić Platiinc je že v do govorih z vodjo DavCncga urada Velenje I-ranccni Pcpcrkoni. ki bo (jdgovaijal na njena in tudi na vprašanja na^ih bralccv. Cq se «alisiicno o/rema na Nas cas minulega lela. poiem naj zapišemo, da je tednik med vami ze 52 Ici, da smo o /jv-Ijenju in delu občanov Šaleške in /gornje Savinjske dolino poročali v 52 šievilkah, v povprečnem obsegu 24 sirani. Nasvete in druge zanimive informacije pa smo skupaj z nekaterimi našimi občasnimi sodelavci delili ludi v prih^gah: Poletje v Šaleški dolini, Kako si uredili domovanje. Cîradbena priloga. Dnevi mladih in kulture. Svet oktanov, /elena priloga. Čeprav časi niso najboljši, si želimo, da vas bo vsak četrtek z nami ob prebiranju tednika vsaj toliko kot doslej, oziroma da bi se vrsle naših zvěstili bralcev še povečale. Kaj U strani Našega časa bodo poleg novinarjev bogaiili številni sodelavci. Ve- seli smo, da jih je vse več. Med drugim so lo primary Janez Poles. Damjan Justinek. Damgan Kljajič. ?!abaiji (JureTrampuš, Živa Vrbič, Vojko Straliovnik, Matjaž Dragar, Kalja Ošljak in Ana Kladnik). ustvaijalci rubrike Peta kolona (Urška $ramd • Vučina, Urban Novak. Matjaž Šalej. Ana Kladnik in Nataša Tajnik), planinka Marija Lesjak, j^alleu Viki Poznic ter še mnogi drugi in seveda občani, ki sodelujejo s svojimi prispevki v pismil) bralccv. Vabljeni vsi! ■ tp Naša Milana bo v prihodnjih tednih skrMa, da boste z novostmi na področju dohodninsl»Pogle), Drago, tudi v bolnišnicah je treba delati ob nedeljah. Delajo zdravniki, medicinske sestre« strežniki ... Pa se zato še zmeni ne nihče! Ali pa v cerkvi. Tući maše so ob nedeljah, pa nedeljsko delo duhovnikov nikogar ne zanima ...? Samo trgovce jemljete v bran. A je to pošteno?« ^ Brata Korun, stomatologa Boruta in pravnika Vladimirja, smo sre* ćali na novoletnem koncertu pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Prvi je s seboj pripeljal tudi naraščaj, hčer in sina. Osrednja glasbena kulturna ustanova v Šaleški dolini, v kateri se je koncert odvijal, nosi ime po njunem dedu, Franu Korunu • Koželjskem. Janez Pukl - Zan se, odkar je upokojenec in ima več časa za vse, ukvarja tudi s fotografijo. Z njo lahko kandidatu za vozniški izpit, to honorarno delo pa ga že nekaj časa veseli, nazorno prikaže, kje ga je polomil. To, da bodo njegovi kandidati na izpitih lahko zdaj še uspešnejši, ne gre dvomiti. Poklon Edvardu Rusjanu v Beogradu so se v nedcijo spomnili obleinice mn\ slovenskega lelalca Rusjana, kije umrl v Icialski nesreči. Hdvaal Rusjan sc je rodil v Trsiu 6. julija 1886, veselje /JI letalslvoiu pa ga je prevzelo leia l'iOS, nekaj lel potem, ko seje njegov oCe z družino vrnil v rodno (lorico. 7.C leia 1908 je skupaj /. dve Icii siarcjšini braiom Jo/eiom izdelal letalo iz bambusovih palic in lepenke. L.clo dni pozneje sla brala i/delala svoje prvo molomo letalo (liDA 11. 12 metrov dolg Uvokfiiec / ř>sem!Delrskiní razpiv nom kril. 25. november 1909 sc Nteje /H dan, ko je lakral 23-letni Rusjan prviř pole lel. njegova EDA ! pa je pozneje uspešno prestala nekaj poletov. Rusjanu se je prvj polei z moiomlm leialom posrečil šesi lei po podohneni pch skusu znamenitih bratov Wright iz /DA, ki sta pozneje sprožila mrz-]ičn<5 tekmo za dosego višinskega in časovnega rekorda v letenju. Po letalu EDA ! je sledilo še več bolj ali manj posrečenih ra/Jičic, Prvo Malo, zgrajeno v Zagrebu (1910). VzMelo /e lahko že po 28 metrih zaleta, kar Je bil svetovni rekord; doseglo Je višino 400 metrov ter pristalo že po $0-70 metrih. Podobno Je strmoglavilo v Beogradu. med vsemi pa sta bili najuspes« nejši EDA V in EDA VIL Rusjan je pred publiko prvič nastopil na velikonočni ponedeljek. 28. marca 1910, ko so v Mirnu poskrbeli za prvo letalsko prireditev. Izdelovanje letal v domači delavnici ni bilo dobičkonosno in brata Rusjan sta kmalu porabila vse družinske prihranke. Med iskanjem spoiiz-orja sta lela 1910 spo* /nala zagrebškega poslovneža Mihajla Merčepa. Preselila sla se v hrvaško prestolnico z željo, da bi odprla tovarno za serijsko izdelavo in prodajo letaL v ta namen pa sla z Merčepom pozneje krenila na letalsko lurncjo po Balkanu. Po uspelem nastopu v Zagrebu so sc odpravili v Beograd. kjer pa je Rusjan tragično končal svojo kratko, a uspeSno kariero letalskega konstruktotja in letalca. Vremenske razmere za letenje na dan nastopa, 9. januarja 1911. niso bile ustrezno, saj je pihal močan veter, toda Rusjan ni hotel razočarati pubiike in je vseeno poletel. Veter je zlomil krilo njegovega letala, ki je strmoglavilo pod znamenito Kalemcgdansko trdnjavo, hudo ranjeni Rusjan pa je umrl na poti do bolnišnice. Rusjana so pokopali v Beogradu. Za pogreb so poskrbele lokalne oblasti, beograjski trgwci pa so zbrali denar za nagn^bni spomenik. Pogreba se je udeležilo za liste čase ogromno ljudi. Beograd je takrat štel približno 70.000 ljudi, v sedem kilometrov dolgi povorki pa je krsto pospremilo na pokopališče kar 14.000 Beograjčanov. Med pioniiji svetovnili letalskih ki>nslrukioijev m letalcev iz obdfv bja 190.^ do 1914 jc le 31 imen, Rusjan pa je po kronološkem vrstnem redu uspe^nili poskusov uvrščen na 12. mesto, pred znamenitim Nizozemcem Anthonyjcm VokkcriQTi) (miwm So Kubanci ubili Kennedyja? Na podlagi m>vcga dokumentarnega nima, ki so ga posneli Nemci, naj bi biii za umor priljubljenega ameriškega predsednika Johna !•. Kenncdyja krivi Kubanci. ki naj bi za umor tudi najeh llarveya Oswalda. Wilfried Huismann je svojemu nimu namenil tri leta raziskav. Mim, imeiîovan Zmenek s smrtjo, temelji na intervjujih bivših kubanskih tajnih agentov, atneriških uradnikov Kennedyjevega predsedniškega kabineta, ruskih obveščevalnih virov in skrivnih mehi- ških arhivov. Film prikazuje, kako je Os'wald septembra leta 196.^, sedem led-nov pred Kennedyjevo smrtjo, z avi(3busom potoval v Mexici> C.'ity in se tam srečal z agenti kubanske ambasade, ki naj bi mu med obiskom izročili 6.500 ameriških di> larjev. Oscar Marino, bivši kubanski tajni agent ter ključni člen dokumentarca, je Huismannu pojasnil, da seje Oswald sam ponudil, da izvrši atenlat na ameriškega predsednika. ^Oswaídje bD odpadnik. Sovra/il je svojo deželo. Sam seje ponudil, da ubije Ken nedyia. Bilje poln sovraživa in imel je idejo. Izkoristili smo ga, bil je samo sredstvo.* je povedal Marino. Marino je pojasnil tudi. da zagotovo ve, da je bil atentat pod okriljem kubanske lajne službe (t-2, vendar pa ni želel povedali, ali je pri operaciji sodeloval tudi kubanski predsednik. Razprodaje Nastopil je čas razprodaj. Ib je čas, ko kupujemo tudi tistO; česar ne potrebujemo. In nacEL zmaajka denarja za tisto, kar potrebujemo. Lažje in težje Podatki kažejO; da se ozračje nad Slovenijo zboljšuje oziroma da je vsaj ziak bolj čisti. Sicer zaradi drugačnega ozračja pri nas mnogi vse težje dihajo. Gospodov dan Pravijo, da je zdaj, ko so trgovine ob nedeljah bolj ali manj zaprte, to spet bolj gospodov dan. Toda, vprašam vas, kdaj $0 pa gospodje ob nedeljah sploh delali?! Polena Ob zadnjih energetskih ukrepih se vsaj na podeželju spet vse več ljudi vrača k tako imenovani lesni bio masi; oziroma uporabi drv. Predvsem v centrih, kjer sta bolj v uporabi plin in olje, polena $e vedno najbolj uporabljajo zato, da jih mečejo dru^m pod noge. Spet delitev Obetajo se močne spremembe v združevanju gospodarstva. Nekatere najbolj skrbi, ker članstvo v Gospodarsld zbornici ne bo več obvezno. Druge še bolj, ker bo pnšlo do delitve njenega premoženja. Neupoštevanja mladih Mlade očitno pri nas posluša le malo ljudi. Vsaj stranko mladih, saj ji ni uspelo zbrati niti polovice podpisov proti ukinitvi Kosove komisije. A menda ni problem v mladih, ampak v komisiji. Kosovi. Pretopio je v soboto smo dobili trden dokaz, da je tem^ peratura pri nas zadnji čas res porasla. In je tako tudi mariborska lisica na pol stekla. Poistovetenje Podatki iz nekaterih naših knjižnic kažejo, da se ljudje pogosto res poistovetijo z dogajanjem okoli sebe. Tako odrasli že nekaj časa najraje segajo po knjigi z naslovom Nebo se podira, mladi pa po knji^ Težka uganka. Draga izicusnja Zadnji čas smo veliko govorili o plinu. Kaj hitro bi se lahko potrdilo, da je najdražji tisti plin, ki ga ni. KONCERTI Raznovrstno, zanimivo in odlično zaigrano Ivan Marin Foto: Stane Vovk V>lei\ie • Pretekla soboto ( 19.30) in nedeljo (17.00) so nas s tradicionalnima novoletnim« koncertoma obdarili pihalni orkester PrcniogíwnikH Velenje, so listi David Spec Jezemik (trobenta, krilni rog\ l-lva Hren (vokal) in ípeia /aniniik (panova pišcal) in dirigenl Matjaž Emersič. Orkeslrom že skoraj stalna publika je v pričakovanju novih skladb in novih solistov 1er pristnega glasbenega doživetja obakrat napolnila veliko dvorano glasbene šole. In ta ;:vesta domaća publika res ni nit^gla bili ra/oćarana. Prí)gram, ki ga Je i/bral dirigent Matjaž Ifmeršic. je bil popolnoma nov, svež in v glasbeni invenciji umirjen, morda malce nosiaigicno iščoč ravniv vesje nted slovensk popotnike iii iskalcc n<»vih doýjvtíiij. Kraji, ki so bili do nedavna še skoraj nedosegljivi, so z ra/vojcm prometa postali Tiaenkral blizu. Ta blizu pa jc v resnici piv gosto povezan s številnimi urami sedenja v avtomobilu, avtobusih, avinnih, vlakih ali čakalnicah. Vsaka stvar ima svojo ccno, tudi poiovajija. Pa ne le v denarju, pogosto lahko plačamo ludi z /dravjcin. Ne mislim na banalne driske aH eksotična obolenja, ne na SARS ali tifus: plaćamo lahko z razvtijem vcjiskc tromboze in vsemi njenimi posledicami, luili s smrtjo. Venska trombt>za je v osnovi nastanek krvnega strdka, ki lahko pov/roči delno ali popolno zaporo globoke vene. Zaradi pokoncnc dr^c in anaiomsklh razmer In llzikalnih zakonilosti so najpoiiostejc prizadete vone nt^g. leta jc nemSki patolog Virchow opisal strjevanje krvi In vzroke, ki pripeljejo do bolezni. Krivjc upočasnjen ali {wiran pretok krvi v poškodba njene stene in spremembe v sestavinah krvi. Prav zastoj krvi je ijajpomenibnejši dejavnik /n nastanek venske tromboze. Upočasnjen pretcik v venah pospeši sirjcvanje krvi. Po-časi nastane strdek, ki zamasi svetlino vene. Za normalno praznjenje ven na nogah potrebujemo aklivno gibanje mišic, skozi katere vene tečejo. Oh mirovanju ni pritiska na /ilno steno, Icno-men izsijskanja jc odsoten in odtok venske krvi je upočasnjen. Oh daljšem sedenju ali stanju na mestu se hitrost preioka krvi v venah nog zmanjša kar za dve tretjini. Anatomski venski sistem noji sestavljajo povrhnje, globoke 1er perforantne vene, ki povezujejo pt^vriinski in globinski venski sistem. Venski sistem je pomemben regulator dotoka krvi v srce. Zanj jc značilen nizek pritisk ter velika zmogljivost. Hkrati jc največji rezervoar krvi. Vene zunaj prsnega koša vsebujejo kar 60 % vse krvi. medlem ko je je v arterijah le slahib 22 %. Cirkulacija v venskem sistemu je odvisna od strukture venske stene, slanja zaklopk in zunanjih dejavnikov, Pretok in odlok krvi sta odvisna zlasti od delovanja mišične črpalke. Najpo-membnej^t) vlogo igraje? golenskc mišice, ki s krčenjem In popuščanjem aklivno širijo in sliskajo vene, ki potekajo med njimi in skozi nje. Steno večjih ven seslavlja posebna prožna mreža iz mišičnih in vezivnih vlaken. Pomembno funkcijo igrajo zaklopke, ki delujejo kol ventili in omogočajo pretakanje venske krvi iz spodnjih okončin k srcu. Znaki venske trojiiboze so zelo različni. Odvisni so od stopnje razvoja bolezni in mesta obcilenja. Samo delna zapora žile je lahko dolgem časa nema in bolnik nima prav nič tc;?av, Ko strdek v celoti zamasi večjo veno, se pojavi otc-klijia obolelega utla. Kc^za postane toplejša, včasih nekfiliko temnejša, iz podk(^žja pa lahko pre-sevaje podkožne vene. Javi se neprijeten občutek napetosti, teže in tope bolečine, ki se poveća, kadar bojnik hodi. Sama tromboza ven po sebi ni življenjsko nevarna, še posebno, čc jo zgodaj zaznamo in ustrezno zdravimo. Zelo nevarni pa so njeni zapleti, ki lahko ogrozijo bolnikovo življenje. V veni nastali sirUek se lahko odirga in prične potovati. Po venah tišči navzgor proti desni strani srca, od lam pa v pljuča, kjer laiiko zamaši večjo alí manjšo vejo pljučne anerije. Razvije se slika pljučne embolije. Doživi jo vsak četrti bolnik z vensko trombozo. Teža obolenja je odvisna od velikosti strdka. Kadar strdek zamaši veliko vejo pliučne arterije, lahko bolnik umre kljub zxlravljenjii. Večina pljučnih embolij je na srečo manjših in jih lahko z uslreznim pravočasnim zdravljenjem dobro obvladamo. Pljtična embolija praviloma na si opi nenadoma. Bolniku nenadoma primanjkuje /raka. Ob težki sapi se včasih pojavi luOi bolečina v prsih. srce pa mu uu'ipa močno in hitro. Pri najhujših oblikah, ko se zamaši večja pljiična arterija, je bolnik ntočno prizadet, pogosto se razvije tudi šok. Prvič se je tromboza razvila med potovanji v letu iyf5. Drugič je zbolel v letu 1974 med dolgotrajnim potovanjem po l-vropi. Bližnjem vzhodu in Sovjetski /vezi. Bolezen se je celo zapleila s pljučno embolijo. Zaradi daljšega bolnišničnega zdravljenja ni mogel pričali v znameni li aleri Watergate. Naj nam naših namer in želje po osvajanju neznanih delov sveta ne zmoti venska tromboza. Kljub nevarnosti, ki nam ob daljših potovanjili grozi, ne bomo opustili želja, spreminjali ciljcv in odslej osiajali le doma. Poznali moramo ne-vamosii, poznali bolezen, vzroke, ki do nje pripeljejo, predvsem pa moramo storiti vse, da bo- Sicerpa je venska iromboza razmeroma redka bolezen. Med 1000 prebivalci lelno prizadene enega do dva. Starejši ljudje so bisivcno bolj ogroženi. Pri 20-lemikih je tveganje za nastanek venske iromboze manjSe kot I : lO.OOU, pri 75-Ictnikih se je ivcganjc povečalo na 1: 1000. Največje tveganje za nastanek venske tromboze inwjo ljudje z zvečano nagnjenostjo k nastanku iromboze. V to skupino sodijo osebe, ki so že prebolele vensko trombozo, osebe, pri ka-icrih se venska iromboza pojavlja v družini, bolniki z rakavimi obolenji, osebe, ki so uirpcle poškodbe in osebe, ki so bile pred kraïkinî operirane. Tveganje za nastanek venske tromboze je povečano tudi pri ženskah, ki uporabljajo hormonsko konlracepcijo ali hormonsko nadomesino zdravljenje, Bolj so ogrožene ludi noscènice in ženske, kî so pred kratkim rodile. V skupino bolj opgroženih sodijo še debeli ljude in osebe s kfčtiimi Žilami. Pomemben in močan dejavnik tveganja 2a nas-lanek venske lrati zdravo, brez shujševalnih pripravkov in imate indeks telesne teže večji od 30 (iz.računate ga tako, da svojo težo v kilogramih delite s kvadratom telesne višiue v metrih). Kontaktni osebi sta Karmen Petek, dipl. ms. In Urška Bandalo. dipl. ms, na telefonski številki 031 8^95647 vsak ponedeljek in torek od 13 .00 do 15.00 ter sredo, četrtek in pelek od 7.00 do S.OOin od 12.00 do 13,00. ■ Karmen Petek Zakoéek Kje lastniki gozdov izgubljajo denar? Cio/darji pri opravljanju javne gozdarske slu/hc pogosto naletimo na primere nespametnega ravnanja gt>zdom in lesom. Številni lastniki s premalo premišljenimi p kvalitetnejši javor. O konkretno doseženih odkupnih cenah imam malo podatkp sla tudi rokomeiaša Ciore^ nja Marko Oštir in vratar Dusari Podpe-cdn. član repre/>iniance pa je ludi seveda Vid Kavličnik, ki se je lani pt>leli iz Ck> rcnja preselil v nemški Kiel. I/brana vrsla ho pod vt)dslvoQi novega selektorja Slavka Iveziča na tem prvenstvu branila srebrno medaljo, osvojeno pred dvema letoma v ljuhljani, kjer je v finalu i/gu-bila / Nemci. v senci lega prvenstva pa se moštva pripravljajo na domače nadaljevanje sezone. Rokometaši Cîorenja. za katerimi je zanimiv jesenski del. so se po novt)lel-nem odmora spet /brali na prvem treningu v petek. Po besedah Boruia Plas-kana. pomočnika glavnega irenerja Waí-Iherja Larsa. so komaj čakali da se spel srečajo /. iř.ogo. Na prvem zboru so manjkal reprezentanti. Med manjkajočimi je bil tudi Liika Dobelšek. ki je imel v ponedeljek lažji operativni poseg na poškodovanem komolcu. Ta poškodba mu je preprečila, da ga spet ni med izbranci selektorja Ivezica. Rokometaši Gorenja so imeli v prvem delu vzpone in padce. Najbolj so razočarali z domačima p<»ra/oma proti Termu in Triniu v Rdeči dvorani, pa tudi na nekaterih evropskih tekjnah so igrali slaNe. kol so pričakovali in želeli. Vseeno pa s svojim drugim nastopom v ligi prvakov niso razočarali, saj soz uvrstijo v osmino finala dosegli svoj največji uspeh doslej. / malo sreče proii francoskemu Montpelliciju. predvsem pa ob bolj poštenem sojenju, bi lahko ta uspeh še povečali z uvrstitvijo v četrtilnale. »Podobno kot v prejšnji sezoni smo imeli tudi na začetku te kar precej nihanj. Pn)ll koncu prvega dela prvenstva, pa smo pokazali pravo igro. Predvsem smo /^čcll igrati bolje v obrambi in potem ni bilo več težav. Po prvem delu smo si priigrali drugo mesto, tako da je izhodišče za pomlad zelo dobro. Škoda je. da nam proti Francozom ni uspelo, čeprav stîio bili /.elo blizu skupne zmage. Imeli smo veliko priložnost, nismo je zagrabili. Bilo je ludi nekoliko smole in še druge Stvari so vplivale na to. Ne vemo. kdaj se nam bo spel povrnila takšna priložnost.« je opisal jesenski del Borui Plaskan. Iščejo zamenjavi za Ilica iit Zmica Do ponedeljka bodo vadili doma. v itv rek bodo v Celju odigrali prijateljsko tekmo s Pivovarna T^iško, v čelrtek ( 19. januarja) pa bodo odšli za nekaj dni na priprave v Lucijo. »V tamkajšnji športni dvorani smo že lani trenirali sliri dni. Možnosti za delo so bile zelo dobre in prepričan sem, da bo tako tudi tokrat,« je povedal Borut Plaskan. 'Mimogrede' bodo vmes sodelovali na turnirju v Poreču. kjer naj bi poleg gosiiteljev nastopili še dve hrvaški mošivi. V prvi pravi lekmi pa jih bodo ljubitelji rtîkometa v Velenju lahko pozdravili v torek. 24. januarja, ko bodo v povratni pokalni lekmi Tudi Jure in Luka Za Alešem Sirkom sta ludi brata Dobelšek podaljšala pogodbo z Go renjem. čeprav jima sedanja še ni potekla. Starejši l.uka je zvestobo klubu podaljšal do leta 2008. mlajši Jure pa do leta 2009. gostili Veliko Nedeljo. V prvi tekmi so Velcnjčani zmagali z : 24. Križem rok pa medtem ne drži ludi vodstvo kluba. Med drugim išče dva igralca, ki naj bi po končani letošnji sezoni, ko bodo ostali brez Vedrana Zmica in Momirja IDča, zapolnila njunti mesto. Do tedaj so želeli posodili mladega Hrvata Alena Blaževića Ormožu, saj ob Branku Bedekovičii in lliču v prvem delu ni dobil veliko priložnosti za igro. Pa se menda ni strinjal predsednik regislracii-ske komisije, ki je iz Velike Nedelje. Ta pa bi se želi vrniti v prvo ligo. Rudar po starem Neuspešni pri iskanju novih ljudi in pokroviteljev - Prvi dan vadilo le dvanajst nogometašev StdJie Vovk v ponedeljek je bilo za nogty melase Rudarja konec zimskega odmora. Velenjčani sov 17. krogih osvojili le šesi točk in za predzadnjo Belo krajino, ki ima sicer tekmo več, zaostajajo kar za 12 točk. Skromno število točk najbolje kaže. da so se v Rudarju prehitro odločili za amalerizem. Ob tej odločitvi so tudi upali, da jim bo še kdo sledil in da bo liga imela 12 članov, vendar se nc eno ne drugo ni zgodilo, še zlasti, ker jim ni nihče sledil. Vodstvo kluba je zalo spozJiaJo, da je treba znova uvesti profesionalizam. S tem Rudarjevim igralcem ne bi bilo treba več hodili na delo in bi se lahko enakovredneje kosali ter kljubovali drugim - profesionalnim moštvom. Zato je takoj po končanem prvem delu uprava odstopila. da bi omogočila (kot je dejal predsednik Janko Lukner) novi ekipi, da 74gotovi potrebna sredstva za profesionalno delo. Odstop bi morala sprejeti skupščina kluba, ki pa je ni bilo. saj glavni pokrovitelj Premogovnik Velenje (za sedaj) ni našel novih ljudi itî pokroviteliev, ki bi zagotovili dodatni denar za vrnitev na profesionalno organiziranost. Neuradno smo zvedeli, da bi bil pripravljen vodstvo Rudarja prevzeli Janez Vedenik, direktor Ve- plasa. ki pa je menda imel konkretne zahtevo; ta pa ni bila za glavnega poknmtelja sprejemljiva. Slišali smo tudi. da je bilo v zadnjem času kar nekaj sestankov na razhčmh ravneh o tem, kako vendarle finančno spraviti Rudar na zeleno vejo. Ljubitelji nogometa upajo, da bodo ti sestanki vendarle rodili sad in da se ne ho zgtidilo kol pred leti. ko so (poli-lično) neuspešno združevali NK Rudar in NK Šmartno. Zatorej bodo prvenstvo nadaljevali na enak način kot prvi del. čeprav menda še naprej iščejo novega predsednika, saj se žeh Lukner (pa menda tudi drugi člani) po dolgem času umakniti s lega položaja in Rudar bo še naprej edino moštvo v ligi Si.mobil Vodafone, ki bo igral z amaterskim oziroma polprofesi-onalnim moštvom. Lukner ludi pravi, da se niso sprijazjiili z izpadom: »Prepričan sem, da bodo igralci poskušali vse. da obdržimo prvoligaški status." Na vprašanje, ah bodo nadaljevali prizadevanja za uvedbo pnv fcsionalne organiziranosti, pa Lukner odgovarja kraiko: »V skladu s klubskimi akti je to v pristojnosti glavnega pokrovitelja.« Optimisi je tudi Roman Franges, ki na enako vprašanje odg<> varja: »Nismt> še vrgli puške v koruzo. Dokler igramo, je upanje.« Najbrž pa v to, da ho Rudar tudi v naslednji sezoni v dnišlvu najboljših slovenskih mošlev, red-kokdo verjame. Zaostanek za predzadnjo belo krajino je zelo velik, dvanajst točk. Res pa je. da imajo Onomaljci tekuii) več, predpredz^dnji Koper (prav tako s tekmo več) pa ima kar petnajst točk več od Velenjčanov. Odšel Mimes Ibrahimovjč Na ponedeljkov uvodni trening je prišlo 19 igralcev. NI bilo Mir-nesa Ibraliimoviča, ki je že d<^bi] izpisnico in bo nogometno pot nadaljeval druge. Manjkali pa so tudi Edin Boršlnar (bil je oa delu), vratar Janko Hribar. Aniel Mujakovič. Dejan Grbič. Peter Mernik, Danijati Jeseničnik, Goran Dragic, Joviša Kraljevič pa so prišli naravnost iz Premogovnika. kjer so zaposleni. Igralci so bili mrkih obra/ov in brezvoljni, ko so zvedeli da se ne bo nič spremenilo. Zalo niti ne preseneča, da jih je na krajši trening (tekli so nekaj krogov po zasneženi atletski stezi) odšlo le dvanajst. Vendarie trener upa, da bodo vsi vzdržali z Rudarjem dd nas lahko le čudež reši izpada,« Zoran Pavlovic: »Prejšnja polsezona je pokazala, da je ležko konkurirali drugim pravim pro fes iona hi iiii prvoligaškim moštvom, če je večina igralcev zaposlenih oziroma ima šolske obveznosti. Trenutni zaostanek na prvenstveni Icslvici za predzadnjo Belo krajino je res zelo vehk. Najprej moramo odigrali zjios-talo tekmo z Dravo, nalo sc bomo sestali še z njimi. Ce bi na teh dveh tekmah zmagali, bi sejim približaU na šest točk, kar pa ni tako velik zaostanek. Vse pa bo odvisno od tega, kako bodo tekle priprave In katere igralce bo imel trener na voljo. Fantom, ki so zaposleni, bi morali omogočhi vadbo dvakrat na dan. okrepiti pa bi se morali najmanj s štirimi petimi igralci... Potem bi lahko še upali.« Prvi dan je trener Roman Franges preveril, če so spoštovali njegova navodila in teliali tudi med zimskim odmorom Srebotnikova predala pred začetkom Avstralska turneja se za najboljšo slovensko igralko ni začela po njenih željah Prva nosilka teniškega turnirja v I hibartu Katarina Srebotnik je morala zaradi bolezni predati dvoboj prvega kroga, 'Katarina je na žalost zbolela. Ima trebušne težave, tako da telo zavrne vsakršni vnos hrane. pjkarjev SoSianja Toptilsice Dťjan ¥ais, ki je bil po dolgem času s prikazanim zadovoljen: »Mislim, da smo božicno-novolclni t)dnior dobro i/korisiili za priprave na drugi del sezone, lo snio na lem močnem lumirju ludi polrdili. Slovenski javnosti smo pokazali. da lahko še vedno računa na nas.« Fujs z optimizmom zre v naslednje lekme. Poleg So stanj can o v so na turnirju sodelovale še tri ekipe prve slovenske odbojkarske lige, in sicer Salonit Anhovo, Calcil Kamnik in Fuzinar Meial Ravne. Sprva jc bilo predvideno, da bi v Šoštanj prišla tudi zagrebška Mladost, ki pa je morala sodelwanje zaradi številnih poškodb v ekipi odpjwedali- Šoštanjski lawr si je pred turnirjem želel tiied drugim tudi videti, kdm sodi Šoštanj To-polšica na domači odbojkarski sceni, saj so v državnem prvenstvu do sedaj v letošnji sezoni odigrali le tri tekme. Oetrlo so odigrali sinoči 7 Novem mestu. Sis- Dejan FuJs tem tekmwanja je pač lak, da Šoštanj Topolšica in A u to commerce Bled. ki nastopata v Inter-ligi, v prvem delu domačega prvenstva igrala zgolj tekme v go-steh. V nadaljevanju se bosta pridružila prvim šestim ekipam 1. državne lige in se pomerila 2 eno od njih v četrlfinalu. nalt) v polfi-nalu in finalu. Ce se bosta tja seveda uvretila. Na njjvoletnem turmrjii v Šoštanju so odbojkaiji Šošianja Topol-šiee dokazali, da še vedno znj^o igrati odbojko in da bodo, kadar igrajo dobro, tudi v Ictoinjl sezoni v domačcDi prvensivu zelo nevarni. S Kamnikom in l'Užinar-jem Šošianjčani niso imeli veliko težav, prve so ugnali s : 1. druge s : 0. Calcit je v prvi tekmi tur- nirja nekoliko presenetljivo premagal Salonit, za katerega igra v letošnji sezoni lanski 'Soštanjčan' Andrd Tot. /adnja (ekma turnirja med Šoštanjem Ibpolšieo in Salonitom Anhovo pa je odločala o zmago vslcu turnirja. Odbtukatji Šoštanja Topolsice je niso začeli dobro, iz.gubili so prvi niz. v pravem maratonskem boju naio še drugega s 34 : 36. V nadaljevanju pa so zaigrali bolje in dobili naslednje iri nize in tako brez poraza zasluženo osvojili turnir. Kljub slabšemu začetku je bil Tujs ludi s to tekmo zadovoljen: »Nekateri igralci .Salonita so na dopoldanski tekmi počivali. nasamične zmage (ob enem pora/u) na prvenstvu dosegli Miha Kjj^îè. Jaka Golavšek in Patrik Rose. enak rc/ullat pa je dosegla tudi dvojica Ktjs^ič-/Golavšek. Tudi tlrugo meslo in s leni osvojena srebrna medalja pa je velik uspeh mlade veleaiske ekipe, ki je s tem rezultatom ize- načila doslej najboljši doscM velenjskih mladincev in je le za kf>-rak zaosiala za dosežkom mla» dink Tempa, ki so lani osvojile državni naslov. Za la uspeh Veienj-čanov itna nedvomno velike zasluge ludi njihova trenerka Andreja Ojsteršek Urh. ki že ireljc leto uspešno vodi velen ske igralce in igralke namiznega tenisa. ■ DK Smučišče Šalek bi odprl denar Še ena sezona brez smučanja v Šaleku -Menda nakupa zemljišča klub odločitvi ni mogoče izvesti Mf/ena Krstić - Planine_ Šlcvilni Ijubiielji smučanja z žalostjo zrejo m smučišče Šalek, VelcnjCanoiD nn dciscgu roke. pa vseeno lako daleč. Kljub oblici ^ne^a. ki ^a je nalrosi] Jeccmbc, in nizkim icmperaiuram, ki jih je prinesel s seboj, ostaja zaprlo. Ocprav naj hi na njem nekaj vzdrževalnih del opravili v SmuOar-skeni kiuhu Velenje, mu /a zaCe- lek obratovanja manjka dobra pika na i, ki seji reče denar. »V smučarskem klubu smo se oktobra s pismom obrnili na Mesîno občino Velenje in Športno zvezo Velenje in pojasnili, da smučisča brc/ finančne podpore ne bo mogoče odpreti. Žal se ni zgodijo nič. Smučišče v Salcku bi tudi klubu prišlo še kako prav, saj bi lahko na njem vzgajali nove smučarske rodove, lekrnovalce in rckreativcc.^' pravi Franci Lenari, predsednik kluba. Jože Kavticnik, predsednik Športne zveze Velenje, dodaja, da si tudi v športni zvezi želijo, da bi inieli v bli/ini mesta čim več urejenih športnih obje ki t )v, med njimi tudi smučišče, a žal kaže, da ta težava ne bo rešena tako kmalu. Ob tem je pohvalil trud, da je VeJenje dobilo drsališče z umetnim lcd obratovalo.« je bila kratka Mojca Že^art, tiskovna predstavnica župana, ko smo jo zaprosili, da preveri, kako daleč je zadeva. Čeprav je v neposredni bliiini Velenja smučarsko-rekreacijski center Ciolte, na kar se »izgovar- Taborniški l(otí-gim malo bolj od rok, kot si mislijo. Zaradi denarja in zaradi časa. Ne eno in nc drugo pa za družine in otroke ni zanemarljivo. Začetni tečaj bridža Veleiye - Šaleški bridge klub Velenje bo 17. januaija začel tečaj bridža za ziíčet-nike. Polekal bo osemkrat pert Ilrgota.je resnično saiiisko pričel sez/)no, saj je na prvih tekmah celinskega pokala v Planici potrdil dobro Ibrmo. Na sobotni tekmi je zasedel sedmo mesto. V nedeljo je po prvi seriji zjîsedal 17. mesto, z izjemnim finalnim skokom pa je pristal na 4. mestu. S lent je tudi potrdil nomn> za nastop na bližajočem se svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah, ki se prične konec meseca v Kranju. Kranjčan drugi Zelo dobro so nastopili tudi mlajši člani SSK Velenje. V kategoriji do 10 in H let so tekmovali v Kisovcu, Pri niumlajših sta se Matevž Samec in Vid Vrhovnik uvrstila vzlato sredino, pri dečkili do 11 let pa je Urh Krajnčan zasedel 2. mesto. Tudi Omladič V Tržiču pa so tekmovali dečki do 15 let, tako v solo skokih kot v nordijski kombitiaciji. Zelo sejo izkazal Klemen Omladič, ki je zasedel drugo mesto - tako solo kot NK. 7. mesto je zasedel Miha Gaber, Marjan Jelenko 14. in 3. v NK, Tomaž ^ižek 20. in 15. v NK. 21. Žiga Omladič in 1.^. v NK. Niko Hižar pa 28. mesto. Včlanite se v klub SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v klub. Treningi potekajo v popoldanskem času na skakahîicah ob Velenjskem gradu. ■ Jože Ograjenšek SM ^^^^^^ Radio Velenje Praznujmo Oplovo skupaj! A OpclNiMeld^.bo^mlomoUL Januar 2006 ■_T ' * r>cClerio 15 OPLOVO 24-umi prihranku Nas0 poti so se spet srečafe - nekdanje sodelavke Vrtcev Šoštanj in Velenje, Praznujmo praznik prihrankov skupaj! Bodite hitri, sklenite pogodbo o nakupu vozila in ne zamudite fantastične ponudbe: ■ somo 24 ur - od petko, 13. jonuorjo od 12.00 do sobote, 14. januarja do 12.00 ■ samo zato, ker je Opel ena Izmed nojbolj prodajanih avtomobilskih znamk v letu 2005 v Sloveniji ■ prihranki, ki jih bosTe Še dolgo pomnili • do 1,400.000 SIT ■ plus obvezno in kosko zavarovonje ter registracijo za prvo leto AVTO CENTÎR C£L£IA do,o., Mariborska 107,3000 Celje, tel.: 03/425 46 00, fox: 03/ 425 46 20 AVTOCENTïftC€L€JA, PEJAKOPEC, Kosovelova 16, 3320 Velenje, tel.: 03/897 14 60, fax: 03/5871160 V NQjvr^^ftrNtn^T^ ro VM*r« P efK-bm t pet rr vr«r, Poi-^dba pod pAv^tv-'n* i pog«, ^dev«»err«)«<-ekoie'm war,! p^ hro^ífir^ prrka podž^a ttjrtv * v tddcevof.u r ZcMrove><0Mrrbv, irwrrkArrA'r re j flcfcer» . icM^ecia'r« KrsJfc part^lbu viojud^eMlhi^etrvrErd.K ^ed/ro Ml mei^'Q 2e isedrebr«.!« rtemieeie WWW.Opd.S) iT otir te nn poobotfff*rga li^or tJ i voi^h Opr' Povproino pofrji>o QOtiVP 7ťi vw mod«ir od 4,4 d» I0,7V100 ktr EiT^'c'^p CDt n v^e od 1do 250 tV^rr 12. januarja 2006 IMODROEELA KRONIKA 19 Kradejo airbage Zračne blazine, sanje spretnih tatov in goljufov - Na Policijski upravi Celje 41 prijav Na celjskenî lalnvi i/ vozil kradejo /račnc h fazi ne, kupci pa go ljufajo zavarovalnice. Kol so sporočili Í7 Policijskc uprave Celje, kjer i/vajajo obse/no preiskavo, so doslej ugoloviii, da gre v većini primerov dejansko za latviiie zračnih bla/in iz vozil, v nekaj primerih pa za kazniva dejanja krive ovadbe in goljufije. Veckral namreč osumljenci i/ vozil sami odsiranijo zračne blazine in jih po prijavi v vozilo spel naniesiijo ali pa lo naredijo Iako, da prijavijo lažno prometno nesrećo, pred kaleni v vozila names-lijo ze okvarjene zračne blazine, po prometni nesreći pa originalne zraćne blazine zopet namestijo v vozila, v obeh primerih gre /a kasncjse uveljavljanje zahtevkov Zii povrnitev škode pri zavaroval- nicah, kar je seveda goijullja. Policija pri preiskavi sodeluje tudi z zavarovalnicami in ob pregledu večjega Slevila ví)zil so ug^v tovili, da so bile v vo/iJili nameščene /raCne blazine, ki so bile ukradene iz vozil na območju celjske in drugih policijskih uprav. Sicer pa so samo na območju PU Celje v lanskem In začel ku Iclosnjega leta prejeli skupaj 41 prijav o tatvinah zračnih blazin, /alo so sprožili i)bsežno preiskavo, o podn^bnostih pa za zadaj še uc /clijo goviiriti. ievanje iKza Izsîlp vzro nesrečo Volei^, 3. in 4. januarja - V torek popoldan so policisti obravnavali prometno nesrečo na Partizanski cesiL Voznica osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti trčila v drugo vo/ilo. Pri trčenju se je sopotnica v vo zilu povzročiteljice lažje telesno poškodovala. v sredo dopoldan pa so obravnavali pnmielno nesrečo v križišču Kidričeve in Šaleške ceste, kjer je vo/nik osebnega avtoiui.ibila izsilil prednost pcšcu. ki je prečkal cesto na prehodu. Pri tem se je pešec la/je telesno poškodoval. Zbil pešca Brez kresničke in po nepravi strani je lahko nevarno Paka pri Velenju, 8. januarja - Velenjske policiste so v nedeljo zvečer obvestili, da v kraju Paka. neznan moski hodi po sredini vozišča. Voznica osebnega avtomobila se mu je komaj i/.ognila, da ni prišlo do nesreče. Takoj za tem pa so jih poklicali, da je v Pakl prišlo do prometne nesreče, ko je voznik osebnega avtomobila zbil peSca, starejšega moškega, kije hodil po nepravi strani in ni uporabljal kresničke. Pešca so z reševalnim vozilom odpeljali v Bolnišnico C^eljc. kjer pa so ugotovili, da ni telesno poškodovan. Zoper pešca bodo napisali ob-doUilni predlog. So pa še tudi pošteni! Da so med nami se poštenjaki, je v sredo, 4. januarja, dokazal občan. ki je na Gorici našel mobilni telefon in ga prinesel na tukajšnjo policijsko postajo. Aparat je že vrnjen lastniku, za katerega so policisti izvedeli preko operaterja mobilne telefonije. Iz liiše odnesel gotovino Velenje, 6. jantiarja - V petek med 11.10 in 15..^0. uro je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Ulici Janka Vrabiča v Pcsju. Vlomilec je izkoristil čas, ko lastnikov ni bilo doma. Pregledal je proslorc in našel 2K(},000 tolarjev grno. Na kraju seje lovcu in nam nudil žalosten prizor. Će odmislimo, da ima narava svoje zakone, včasih krute in nerazumljive, ne moremo mimo dcjsiva^dasu smo v noči i/ četrtka na petek napadli domači psi. Tako jc. naši kuzki, ki varujejo domove, znajo hiti prave /veri. Seveda to ni prvi in nc zadnji pnmer. Kruta smrt, ki je doletela srno, ki seje v mrzli noči preveč približala naselju, pomeni izgubo tudi za lovsko dru/ino, katere skrb je ustvarjanje naravnega rav- novesja. V I.D Smrekovec pcîzl-vajo lastnike psov, da jih ponoči ne spuščajo na prostost, /a do bro vseh. Psov, ki sodijo v boks ali na verigi), divjadi, ki jo Že tako pesti huda /ima. in tudi lastnikov naših domačih ljubljencev. Ni nam bilo laliko pritisniti na sprožilec. A če se bo kdo zamislil nad prizorom, je pol uamena doseženega. ■ MUofka Kom prej Počila cev primarnega vodovoda iii iiîi'ÏJ'ftt^ Velenje, 8. januaija - V nedeljo okoli 8. ure je prišlo do okvare (počila jc cev) na primarnem cevovodu na travniku nad cesto, ki vodi proti pokopališču Podkraj. Voda je dria najprej po travniku, potem pa po cesti, a S(î jo dtv kaj liitro ukrotili. Zaradi počene cevi je bila motena oskrba / vodo v štirih gospodinjstvih v neposredni bli/ini. Prebivalci Vcleiîja - ta cevovod napaja mesto - okvare /aradi hitrega posredovanja zapt^slenih v poslovni enoti Vodovod - kanalizacija Komunalnega podjetja Velenje, pa (e- Prebivatci Veienja težav prt oskrbi z vodo niso niti ČutUi, (foto S. Vovk) /av pri oskrbi / viîdo niso imeli. Oh l.'^. uri je bila okvara odpravljena, nadaljnja sanacija, ki ne bo poceni, pa šc sledi. Kot je povedal vodja cnole Primož Rošor. je vzrokov, zakaj je do tega prišlo, lahko več. Najverjetnejša pa je utrujenost materiala. Mmkp Zaklepajte stanovanja în hiše! v zadnjem času vse pogostejše tatvine iz odklenjenih stanovanj in stanovanjskih hiš - Ne išče psa, ampak krade! Velenje - Policisti ugotavljajo, da so v zadnjem obdobju prccej pogianilailrjsii 18.?n Duhovfíi uin|) 1G.4G Bine.nssnka IS.flÛ Dnovnik, vrsnih!. §pori 20.DD Icdnik 21.Í)G Prviiniiriigi ?UQ Osmi dan 2?.00 Udili wi. špori VfEÏIIB 2?,bû Kiijigí^niRnď briga 23.10 Olssbvni VBí^ár no,^ Sitenilaiiiïfd 01.36 Dnavnik, vreme §p(ifí 02.% IIIIQM SLOVENIJA 2 06,30 liilobnai 09.Q0 Mavm iníokarial 1130 UtíQ§ki iriíokanal 12.30 Zabavili míDk^nal 13.20 Sliiíferiiska 13.60 PwnagHifiiosi M.20 Sinriontska M.6n Nwrinaliniji. lQ/2fl 1b,in Mn)i 1Mb NB?ii3na;5ii(kwinaRiiïia, 7/Z 16-36 Mosiw 17.10 SPvbiaijonuJiaftíialM). prniûs 19.00 Podrièo.6/12 20 on Sniu^rski i]iayd;io 20,36 FvrdipvkolarkiiM), I(iij Cřvaniica iJnion Qliirpiia. prufios 22,30 VeénimořJranadrafds 23.50 Slwu vi^QrajânjRga dmt, nsmlki ^ lil m 01.1b Ormvnik ^aniBjsks IV 01.40 liilokanal 06.60 24 lir. pnnoviu^v 08.0b Míjřno/draví ío» nsn. 08.66 Materina pnL nad. 09.6Q Preuvsiíunad. lO.'lOTvpifldaja 11.10 Vila Mania, nad. 12.0b Píerti&iia naii 13.00 Na kfaiu Mna. nan. 13.66 Tvprndaja 14.26 UryufNia, nan. 15.16 Prcrajant) l|ul)B?en. naii. 16.10 Vila Mani«, nad. 1/.06 Píoli veiíiijiarí. 18.00 24 uř 18J]b Malen na pul, Ríd. 19.00 24 lir 20.00 Irenia 21.46 Na kraiu vloňna. im 22,40 /nhodnukrijatiaii. 23.36 Najhuje viliarji !>vota. dokům. riddai^ 00.30 Prijau^lji, nan. 01.06 24 ijf. ponuviiÉV 020b Noi^na panorama © 09.00 Oobmjmraiilomièiivnû ra?v(;drdna oddala 10.00 VabímuknylRdu 10.06 Udpfia l»rii3, ponoviiev 11.06 Najspoidtmva 11.10 Pc^ cnrn. ghsbsna oddaja, fxjncMinv H.ílO VídifosIrani, obvosiila 1/.60 Vabinmkntilřdu 1/.56 Dísía řftklAdov, kviz 10J]O Bre/paniks. mladinska orirfaia, S.Wnifořa 16.40 pE^ionalnn nfivií;fi 18.45 De?BÍ»/íkísriov, kvi/ 10.50 Asova gibanica, iníorrnativna oddaia 19.20 Na|!»poidni!va 19^5 Vidi^QSirdni. obvt^siila 19.M VabímokorilBdu labb Dp>olB/3kladov,kvi/ 20.00 Kispet na kvadrai. pogovor, \\f\m Biagne 20.50 Rf^ionalne novii.í 20.66 Of??tílaM[adov,kvi/ 21.00 V harmnniji; naravo, kmetijska oddaja 21ÚÍ0 Naj vi^a, oddaja ; Mdrodno 22,45 l?Qdda)eOí3bro|iiira III lomi all vnu (3?vr!dri1na oddaja 23.35 Vabimo k riylRdu 23.40 Naj spoulrifíva 23.4S Vidp.QSir?nL obvtísiila SLOVENUAl 0G.30 Udmevi 0/.D0 Pofoùla 07.06 Duhrojnini 08.00 Pofoi^ilH 08.06 ÍJobrojUím (19.00 Poroùla 09i)6 Minivni labor Soniin dnuviDk. dokinu, film 09.70 lracsyM(toi.l/26 0930 fnaistatola 10.00 Modrn 10.36 /vanii ll.3b izgledna...iiobbnvvodoisk, dokuin. oildajii 11.4b Piofmti./oansiveoikimprvi obrtniki drjluta 1871. l/7 12.76 Osinidan 13.00 PorDLMô,§pnf[.vrsfni^ 13Jb Ub/oqaduha 13.46 [luhnvnnitnp H.OO Španija, msdnamdnaob/uria lb,00 Poroňla. pfwimi lb.06 Molloví 15.40 Pali'ik David. 14/26 16.06 Izpopotnctorlie 16.76 živalski vru/Skafe 7/26 1700 Novice.vrbttni^. èpjrt 17.30 Sincvi piřtoe, 3/3 18.76 kebanju dRleljice 18.36 MMakLibec,n$anka 18.46 /akaj?, nsanka 19.00 Dnevnik, wunin. Spori 20.00 Slovunskj avlo 70116 71.70 lurisuka 72.00 UdinBvi.^potL.vr(;nie 72.60 Painoùiiklii) 00.05 Sinovi puščave. 3/3 00.55 Dnevnik, Vf erne, šport 01.bO tanskjavlti701)6 03.10 Ininkanal SLOVENIJA 2 00.30 0936 10.26 13.06 13.^0 15.10 16.25 17.10 19.06 20.00 20.60 71,20 71.46 23.10 01.15 Ininkanal Štaieta riiladr^d SPvalp.s'iKji^.. kombinacijski snuik (M|, pmnos SPvalp.sfiiUi.^ siiiiikl2l, prmos /daj!, odd^ia ^arazyibano ^jví|snju SPvsniiJÍaiskihpnIeuh. Rbpnu. prpMos SPvalp.smu^.. konibinnqski slaforn |M|, posniilsk SPvbiailonii.spnm{)], posn. iVijait^lska mkoiniiina i^iiia (• Ml.Sluveniid NemCija. prsius Ceivan^s. b/9 Vpůna uyanka, 1/3 AfpG. Doim. Jadran Slan novj obrsii fvropn: Cc^a Dmn/hoda. nmnškililm Dogma, amer. I dm Dnevnik/^niRjSkťlv Ininkanal 0706 08.06 08.66 09.60 10.70 11.16 12.10 13.66 14.2b 16.15 16.10 l/,Ob 10.00 18.06 19.00 70.00 2U6 7730 00.16 01.15 09.00 10.06 11,20 11.2b 14.00 17M 1755 i8.no 18.40 18.46 18-60 18.66 19.76 19.60 19-66 20.00 20.16 20.60 20.66 71.00 71.26 7130 27.00 22.30 23.00 23.60 73.66 Lw.TVa 24 lu. prjnnviiev Maienrtd poL iiad. f^ou VBini. nadiv piodaja Vila Marijff, nad. Pfprnjfina Ijiihe/en. nad. Ir^nia Tv prodaja UrgRocfl PrBinjena Ijiibe^n, nati. Vild Marija, nad. PïïiW veini. nad-24 Uf vruniD Maieniia pot. nad. 24 Uf Etilni m un lp. ami^r. Iilm MsaSkintrj^paum nan. Kfa^e /(jmlbs. Iilm 24 ur. prjnoviiev Noi^iiA psiuirania © DobfujLiUT}. inlnrniativnn r'JTvednlns nridaja Vabimo k ogleikj Naj vi^a. oddaia / narudnu/abavnu ylasbti Naj spol dneva Klepal na kvadrat: ledena Bfagne, pogovnr. ponnvilev Videvirani, obvesiila Vabininkoglerki De^ëla/dkladtiv, kviz Miš ml. oiro^ka oddaja Regionalno novine Debela ^akíaduv. kvi/ Naj spol dnsva Tu sina doma, inftjrmaiivna odd ai». poniMiDv Vidsosirani, obvesiila Vabimo k ogledu Debela/akladijvkvi/ }mn ^vljenja. oddaja/a UBlje ^vlfnnjsko obdobje Deyionalne novice De^ëla /akfadnv. kvi/ Vabiniokogledu Ra?gler)ovanje. dokuni. oddaja Debela /akiaduv. kvi/ Poslcd8hkijliure,minr. oddaja Di^nvinsiproslciraindoveka Napnved t^kem an^IHke Prniinsi Iiijg h oddajo Dobm luiro Va lil m n k nglsdu Naj sprji diiFtva Videtstrani, obveslila SOBOTA, 14. januarja SLOVENUA 1 06.30 Udmuvi 0700 Zpodbeizpra/niCiie^koljke 0730 fkanta 0735 PoilkloiiLikoni 08.20 Dan ^ave. Igrani lilm 08.4b Gusarski oioki.//26 09.1b JankomMa.anier. (ilm 10.45 PulnoCniklub 12,00 iednik 13.00 Porodila, Špnri vrein^ 13^0 Prviindruyi 13.40 SiovpRcivllalîH 14.10 DoklorMarijn.l/a 16.00 MofSlni;, Iranc. Idin 1/00 Poroíik ^orL vrantD 1715 0/afB 1/J^Q Sníiija lvMafibfír 16.10 Pnhaja Nodi, nsanka 19.00 Dnevi^k.vryrniíjpori 19.26 Uinp 20.00 íloieípoldniga/ve/ilicfl. 7. upi/ofia 20.40 Hnbar 27.00 Pcjrn^la. špoTL vreme 27.30 [zbrant?:. 11/12 23.30 KaljiMiiu iiDíneya iinru, Iram;. Iilm 01Í30 Dnevnik, vreme. Sport 01.40 finbaf 02.60 tníokanal SLOVENUA 2 06.30 íníokanal 09.16 Sko/i^s 00,25 Sian novi nbra;;i řvmpe: CťSka 09.55 SPvsmučarskihiiikil). 16krnici, priďKK 10.55 SPvalp.sfimô..sniiJk(?|. promis llbb /daj.oddaja2ara/gjbanti ^ivIjCT^e 12.2b SPvalp.sfniiř..sniuk(Mi, prciiis 13.40 ^vsmiićarskihpolsuli, pronos 16.46 SPvbiadomi.iíirimjML poj^n^lck 16.40 NBAaclionkoiarka 1/.10 Ligap/vakinivfokniiipuj, Knm MtïLaior ( Ida Pfflsiigio, prorv)^ 19.00 SPvsmN^;arskihickih,30km |M}, posna isk 70.00 Podganji (rop, anier. íilrn 22.00 [;ervant9s. 7/9 22.bb Sobotna nuC 00.20 Pnevnik earreiske IV 00.4 b íníokanal NEDEUA, 15. januarja PONEDEUEK, 16. januarja TOREK, 17. januarja SREDA, 18. januarja 0730 Tvprodaia 08.00 NalmalisveLis.ssrijo 08.0b Dfobf^ki,ris.s£nja 08.16 Kn/a Jan m inju Ueiirfi. ris. Iilni 09.Sb Poko.m.Sk^rija 10,20 AjiAtia^A.i^ob.scnja 10.45 čarobna an^li^čma. rjir. i/obr. trenja lO.bb Slončekl^er^amin.ns.serija 11-20 Šolska ki]&?rkafskR liga 17.20 Miism/avedno.nan. 13.1b Nadalslijižlepo.nai). 14.10 Providfiniaj. naii. 16.06 finsku ra7[|ÍBdrvi;e. dokům, ssrtja 15^6 Anmmlia. dokům, s^nia 16.0bCuvaji raj^. dnkum.i^íiTiia 1705 21ur,vfeme 1710 Rov do Kiiajske. amprjilm 19.00 71 ur 20.00 Vrni se, amer. íilni 22,05 Alias, nan- 23.00 Iriimanov show. amer. Iiliii OO.bO Poslvduiiiiniora.aiiier.Iihk 07.b0 Nočna panoi»ma © 09,00 Mi^ma^. otroška odriaja. ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.4b Napoviidlí>k»HianglKšk^ Pr^miarliga 10.16 Naj spot dneva 13.00 Virtens&uani 13.40 Vabimo k (^Iralu 13.45 Angleška nognmfliria Premier iiiia. neposredni pranns Mani.ittisii?r City : Maniihmier Unilerl 16.16 Vidstfitrani. obvesliía l/.bf1 Vabimnkogipdu 1756 Dělala y skladov, dnDvni kvi/ 18.00 V harmoniji / narava, kmeiijska uddaia 18.30 Naispouinuva 18.3b Da^ëla zakladov 16.10 Cas/anas.mladinskaaddaja 19.20 Viríaostrani. oljvusiila 19.60 Vabimo k ogledu 19.66 Da^la iakladov. kvi? 20.00 1177 vrv ntaga/in.regianalni inírvmaiivni program 20.2b Kuliura. inionnativna udd^ia 70.30 /ddj. uddaja/a razgiban n 20.55 Deiela raUaduv. kvi/ 21.00 Nuvnietni Videur>eli, posni^iek 3. dola nabavno gla^^beno (iddaia 22.00 Udprlaicma. pohoviLGV 23.00 Vahimo k ogledu 23.05 Nttjspoidneva 23.10 Viiteisuanr nbvesuta SLOVENUA 1 07.30 ÍNhM ílfl.5b lim[Na/yodba,2/B 10.26 PrvakiflrviinB.il/13 10.60 Pnskihmmo liSim 11.70 U/ars 11.26 Ob/ofiaduha 12.00 Ijudjein/emlja 13.00 f^roiila. Spon, vrerne 13.10 .Slovenski aviD 2006 14.30 rislegaieptiij^pupoidnevB 14.36 Psliiiimiislav« 14.40 Cloviákf faktor 14.16 [luSan Vavpoiř Duic 14.60 Nfideljskooko 16.00 ĚlovekÉpol 15.05 Panika, igrana reportaža 15.10 Ui^ni dvoboj 15^5 ^iveittgende 15.40 Adja v kuhinji 15.45 Avrlirjja 7006 15.55 Nnru«; na liniji IBilb Spori 16.10 Sporim Cas 16.16 Anglb^kanogoinDUialiqa 18.20 Odprlo I6.2b Osmipuinik 16.40 l.ofelf3 17JJ0 Pomirila. Spori vrsne 1770 Tisi^gaLep^gs popoldneva 1850 Âebanieioia lB.4fl Kravica Katka, nsanka 13.00 Dnevmk. vramo. §ptfl 20.00 PapBCarv3lho.2/4 21.30 S ^porina nddaja 21.66 VBřRrnigosidr.Pei^rKraljií 22,bO Pûrfjèija. šport, vrtane 23.15 /«ebni3ÍňlJjiiniPiiniyininf?.4/12 Í1QD5 Onaviík. vreriifi.Spwi 00.50 Itilokanal SLOVENIJA 2 0630 Inlokanal 07.60 Sko/ii^as 08:^0 Hniar 09.40 SPvaip.smui..Sl (M),!, vohlja 10.26 SPvsTnuearskjbt0kih,4x6 km (Z), prenos 10.66 SPvalp.8muč..SVSl (2). prnius 1225 SPvaîp.smuC..SL(M|.2. vožnja 13.40 SPvsmii^aiskilipultitib. fikipno. prenns 1GI!0 KošaikaNOAiHoldensiald- la lakt)Ts. posiTetsk 16.bD SPvbiailnnu./asleriovalnn^). posiielek 1?.20 SPvsfniičaisluli[ekih.34xlO km (M), pns(R3isk 1765 Pnjatóteka roknmstna lekma (• f^j.Hrvatka Slovenija, prenos 2i]ilO De^dcsvata. 13/13 20.rtf] Pukvariena dakleia. 13/16 2).10 Umeinosiglasheinplesa 23,20 Pred odprtim prvenstvom Avslfalijevii^iiKii 00.16 Olimpijski m a ga/m 00.4b Onovnik^aiiicfsketv 01.15 Iniokanal Í1/.30 Ivpnidaja i]8i)11 íJyiievJí diuSiica. ns.sffija 08.10 V8ÛdfœhokolisvPia.ns.[ilm ÛdJjO Viidovnikova vesma. ns. sen|a 09.55 Pcliunakinj.ns.SLfrija 10.70 Art Aliack. i7id)r. sanja 10.46 Čarobna anglo&^ina.i/ob.ssr. 10.66 DogodivSi^incJaiAiejaChana. ns, serja 11.70 PiAverflangers, mlad. nan. 11.46 Soh ka košarkarska li ga 12.16 Mesiery za vedno. nan. 13.10 Na debeli le lepo. nan. 14.36 I imiki! ra/i]lo(&iM;e. rirjkiim. ser. lb.05 Pnpravniiâ, amef.iiim 16.45 Vim&nuljudsiva.amar.fdm 1816 24uí,vrpíiiK 18.20 Italijanske dnbrDi«.kiih,SPr. ]m 24 ur 2OD0 KrokodilMeBvio!) AiigcIrRu. i^mer.film 21.16 Športna srp na 221^0 /a Ijube/eii do igra, amnr. Iilrii 00,56 24 uf. punovřuv 01.66 Nii^na panorama © PON. ODDAJ TLDLNSKlOASPOFltDA 09.00 Mi^ mai ntrnSka odfiaia 09.40 147B.V]Vmaga/m 10.06 KulUira.inlormaiivna oddaja lO.lil Sporinitiii8k,§porinainUdd. 10.30 ŠporinigusL pogovor 11.06 PosIfliKka pisarna, uost: Bdurian B^mt posiansi; SNS 12.05 Naiviia 13.16 Vi dsosii am. obvestila 14.26 Vabimo k ogledu 14JD AiigliiSka nogometna PfdiHia liya, neposredni prt^nos Wiyan .'West Brom 16.30 \^deQ5Uani, obvesiila 1/.60 Vabimo k ogledu 1756 OeMa/akladiv. kvi/ 18.00 1427 V [V magazin 18.25 Kullura. miomiauvna oddaja 18.30 Oehila zakladov, kvi; lB.3b Papuorn.Cjlasbanaiidiiaja 10.2b NavoleiniVidPOineKS.dil 20.2b Debela zakladov 20.30 ,leson ^vl|enia. oddaia /a trettt^ ^ivl|en|^unbiir)bte 71.70 VidensianL nbviisula SLOVENUA 1 11B.26 Uinp 0B.40 /rcalotorina 0700 Poroi^ffa 0/.Qb Uobrojuiro OB.ÛÛ Poročila 08.06 Dobiujiilro 09,00 IMIa 09.06 l/pf^iotnaiorbe D8.26 (link ?ivali: nosrinig na drsalkah, nan. 09.60 Risanko 08.66 j^ivakkivrtizškdilii;e.2/28 10.26 lisiegalepegapopoldneva 13.00 Porod la. §por L vreme )3,lô Tistega lepega popnldneva lunslika tb.OD Parueila 15.06 Dober dan, KnroSka 15.10 Krisk:li1mska/ve/ds.2/fi ÎB.06 Mmún íaíek 1B30 MafUnampii^jesiraido 1B.40 Disargoraičesi^alDSlan, nan. 1700 N uvire, špofi. vremo I/.35 Pogled na... kipi Jii^cfd Sirauba 17.bO IntoijralijanasliA/snsktim. 7/7 18.26 ?r«banje3x3plus6 iB.36 Kokomoiiviieklnmfliin priiauHji. nsanka {0.40 Pingu, nsanka 19.00 Dngviifk.vrems.^part 20.00 \m 20JS0 IJpus 21.00 Doktor Martin, 2/8 22.00 Odmevi, ^ort. vreme 72.60 Njanoiivlier^e. [rano. film 0030 I^Dgledna...kjpiJii^efa Strauba 00.40 lotngr^iliiani^slovertskam, 2/7 01.16 Dimvink, vrt'riiu,^i 02.15 Infokanal SLOVENIJA 2 00.30 Infokanal 09.00 /abavm intukanal 11.30 DunSki iniokanal 13.06 S-^purina oddaja Î3.30 Slnvarhi v Italiji 14.00 DperiiBanjo 11.00 Umetncfit gli^b« m plesa 1B.6Û Oe^filesvťia, 13/13 Î7.4D MásvainaSihoĚalov. 1/2 13.26 N35csknvnoftvl|cn|fiJ7/?7 20.1b Praksa. 7/22 71ÍI0 Studio ciiy 27.00 Antn]i]a,gl>».oddaja 22.26 Norp na liniii. 11/20 22.60 llraneRoniirfi/^aniira 00.15 Dnevnik/amajskaiv 00.16 Inbianal 0706 24 ur. ponovitev 08.06 Moi^no/dravdo. nsn. 0B.66 Maisnna pol. nad. 09.60 Proii vtiru. nad. 10.10 1v prodaja 11.10 Viia Marija, nad. 12.06 Prfffoiena Ijube/sn, nad. 13.00 Športna Si:ena 13.66 ÍV prodaja 11.26 Urg^nca. nan. Ib.lb Prwoiena Ijuho/crr. narl. tB.lO Vilâ Marija, nad. 170b Prou vGinj. nad. 10.00 ?4iif vrciHH 18.06 Mfjis^nnii poL nad. 19.00 24 ur 20.110 lla/oi^arann gospnilirijc, nan. 70.66 Kssin Hill. nan. 21i0 l^knvTinsimotak, i>an. 22.46 NiiwyofSkapntiQja. nan. 23.30 Vnť«mGSto.řiso. 00.26 PnMwiji. nan. 00.66 24 ur 01.55 Nnína pan urama © 09.00 Dobmjoinx infurniauvno ra/Tvednlna mldaja 10,00 Vabimo k ogledi 10.06 N ovol e ini Vi deomch. ponoviiov 3. (Ie1a.;abavnuglasbenii oddafe 11.05 NajSpntririBV« 14.00 Videostrani, nbvesula 17.50 Vabimo k ugledu 1755 ÍWela zakladov, kvu 1B.00 liegionalne novice 18.06 AniflitSka nugoiiisuia Premier liga. posnet» tiskiiieWigan: Wesi Brom 19.60 Vabiírn k ogledu 19.66 Dc/flia zakladov, kvi^ 20.00 ^panzvami,pognvorvsU)diu 21.00 Itegionalne novice 21.05 Naiatraktivn^jSi doguiki angleške nogomeins lige. rnpnria?a 22.00 I/oddaje Dnbfoiutro. inliBtiiauvno ramdnlna nildaia 22.60 Vabímukoglodu 22.66 Naispotrinm 23.00 Videosuani, obvesiila SLOVENUA 1 07.00 Poojtila O/.Ob Oobrcijinro 00.00 Poroi^la 08.05 Dobro jul/o 09.00 Porobila 09.0b Martina inpifř4ostf3iilo:vfv 09.16 liiseryora.^si^alnsuin.nan. 09.30 íimova/godba, 2/8 09.66 /godbi I/Školjke 10,2b Sořiija.tvManbor 11.40 Slovenski avto 2006 13.00 PofoCila. §pntL vreme 13.16 Unbar 14,20 Hotel pddniga zvezdica, 2. epi/ofla Ibitfl Poíoíila, pranun 15.06 Mnsinvi 15.10 SvsiPoird/ajiiampniateliev. 3/8 16J)6 Mtjnkiji. nsanka 16.10 Mudra očala, igram I dm 16.16 Slava, ignimlilm 1630 Knjiga m »ID briga 17.00 Nuvine. Sport, vreme 1/a36 IjubljanskobafjB.iiokuni. ix(da|a 18.06 l^snična f0sni£mi$t 1836 Simonvde^Glirisbskfedo. rksanka 18.40 CarInnMmio.asanka 19,00 Onevnik, vreme, Sport 20.00 Poilřaronteioni 21.00 Veliki krvavi puiiLiifjknm. meseca 27.00 Odmevi, iporl. vromo 22.50 Vo|nidHiBkiivi,3/4 23.40 I |ubl|ansko bane. rlokum. oddaja 00.16 Resnična resmćrnst 00.60 Dnevnik, vn!me,^orl 01.bO Inlakanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Zabavni miokanai 1130 Otro^knnfc^anal 12.30 Zabavni inífikanal 15.16 Sagaoíorsvtih,2/10 16.76 Antmi[a, glas. oddaja 16.60 Sludinaty 1760 AIjtó, Donava. Jadran 18^5 Mosiiivi 18.56 Hal9atu.7/3 20.00 Frasipr. 19/74 20.20 Lngun. tv priredtia 7?.2Q naimosedoUiem^kililni 23.60 Dnevnik ?amD|skE IV 0Û.I5 Ininkanal 0/.05 24 ur. ponovitev 08.06 Močno/dravilii. nad. 08.55 Materina pot. nad. 09.50 Prou vetru. narl. 10.40 Svpriidaja 11.10 Vila Manja, nad 12.06 Preraiena l|ubB?«n. nad. 13.00 Prnvideni;e, nan. 13.56 1v prodaja 14.75 Urgence, naa 15,16 PrerDjemijube/en.nad. 16.10 Vila Maoja. ned. 1/.06 Pro a vetru. nad. 18,00 24 ur vreme 18.06 Matennapoinad. 19.00 24 ur 20.011 Preveijcnij 21.00 PotvAvstralijO.amef.fil 22.40 NcvifVorSkapukiia.iian. 2330 Vroi^emHSto. nan. 00.20 Pniaielji, nan. 00.50 24 ur. ponovitifv 01.50 Nočna panorama i SLOVENUA 1 i 06.30 Odmevi j 0700 Pornřjla j 0/.06 Dobrojuiro I 08.00 Poroi^jla i 08.05 Dobfojuiro j 09.00 PofoCila i 09.05 Mrjdn^nčala. igram iilm j 09.10 Slava, igram tlim j 09.75 Cednt 49/62 \ 09.35 Pepivseveiopnroki i 10.00 Kii|igâ mene bnga I 10.75 Sinovi piiS5flve. 3/3 j 11.20 PcpECaivallio.2/4 i 13.00 Pninňla, šport vrflme i 13.15 Nekaj minut za doma^ glasbo : 13.35 Ifudiein/emlja j 14.75 Prvaki diVjine, 11/13 i 15.00 Pnfo^jla, promet i 15,05 Mosiovi j 15.40 fraetiriol,15/23 1 18.05 Male siva i;bIii£. kvi/ : l/.DD Novice. Spon, vromfi i 1730 /vami j 10.30 ^rsbanjeAsirainioia j 18.40 PikijevR glasbene i dngudiv^-^ne. nsanka i 19.00 Dnuvink, vn3me. šport i 20.00 Pte oblaki, španski iilni I 2136 Kratki film i 22.00 Odmevi, kultura. ŠporL vreme j 22.55 OmizjB i 00.10 /vami j 01.00 Oiilivriik, vnime. §pnrt j 02.00 Iniokanal i SL0VENUA2 j 06.30 Iniokanal i 09.00 /abevm ininkanal i 1130 OurékiiManai j 12.30 /abavni tníokanal i 14.b0 Sagaoroisyuh,3/10 i 16.00 SobouianoÊ i 17Í6 Irasier. 19/24 j 17,60 Doberdan.Komška j 18.20 Mosiovi i 18.bb NpwrYork londoiW/7 j 20.00 (Pvumamosinemdrsartju. : prenos j 22.00 SlnviJiiska is/zscena j 22.40 Bomo videli. franr,lilm 1 01.06 Dnevnik zan I Bjsku rv i 0130 Iniokanal Dobro jiiiru, mliirinauvno razvedrilna oddaja 10.UO Vabmiokogli^dn 10.05 2iipan7 vanu. pogovni vsiudiu 111)5 Najspoldneva 14.00 Vidunsuam. obvestila 17.bD Vabmio k ngl'jdii 1755 Dažp.la zakladi», kviz 16.00 IVin§truka[»:Matemaiika. ktintaktna svetovalna oddaia. 3. IVmreJa 18.10 DtiTela zakladov 18.45 NajSpDidnava 18.60 Ro|stvu prostolniiï;: od liiviganediil|iibljarie. dokumentarna o(Úaja 19.20 Obvestila, videostfan 19.50 Vabimukogledi 19.56 Deíela zakladov, kvf/ 20.00 1428. vrv magaziiuegiimalni • ininnnativni program 20,26 Kultufa, infannativna uddaja 20.30 Spoiini torek. ^pciUia mfnrmauvrta u< daia 20.60 SporUiigosi. konlaluna iiddsja 21.25 Dpiťla/akladrw.kvf/ 21.30 Fairplay.infomiatjvnaoddaja. 3. IV mreřa • Grngnr Urhas. umetnce>uii drsalec 22.00 A:iova gibanica, iníoimativna nddaja, 3.1V mfB^a 22.30 l/oddajeOobrotuln). inlormaiivno razvalrilna odtldja 23.20 Vsbimnkngliidi 73.25 NajSpoidn;!va 23,30 VidGOSirani. 0 bues Ida 0?.05 24 ur. pomviluv 08.05 Mnî^no zdravilo, nan. 118,65 Maten na pot. nad. 09.50 Prcii vatri;, nad. 10.40 Ivprodaia 11.10 Vila Manja, nad. 12.06 Pffirojana Ijube^n. nad. 13.00 Preverjeno 13.55 Ivprodaja 11,26 Urgenca. nan. 15.16 Prcrnjenal|ube/ijn.nad. 16.10 Vila Mania, nad. 17.06 PfnliVBUu,nad 18.00 24 ur. vršme 18.06 Maten na pul rmii. 19.0 0 24 ur 20.00 l/ginilajubre;sledu,amcr. [|lm 21.40 Nakrajuztočina.nan. 22.35 NeMvnrikapchcija.nan. 23.25 Vroče niBSlo. nan. 00.16 IViiaielii. rwn. 00.45 74 ur. ponovi leva 01.46 Noćna panorama © 09.00 10.00 10.05 10.25 11.00 14.00 1/.60 1/.66 18.00 18.40 18.45 18.50 19.20 19.50 19.56 20,00 20.50 20.55 21.00 22. 22.50 22.55 23.00 Dobmjulro. inlnnnativno-ra/vednlria oddaia Vabimo k oçjlndu SptfUii trnek, m [orma uvita oddaja, ponoviurv Sporini g IS I pogirvor Naj spol dneva Vi ilsos Irani, obwstila Vabimokogledii Deleli^ zakladrrv, kviz Mala potep a ni a. mladinska ivJdaja, 3. ÎV mreža Regionalne novice Deifila zakladov V bannoniji i naravo, kmetiiska oddaja Videos Irani, obvestila Vabimn k ogledu Delela zakladov, kvi/ Pi^ corn, glasbena koniakina oddaja Regionalne novirj Oeiela zakladov, kvi/ Odprla l3ma. kontaktna oddaja. 3. IVmnr^a Kako naiu pol IZ alkoholne omameV Iz oddaje Dobro ]uinx inlormaiivnn ra/vi'dnina oddaja Vabinm k ugledu Naj spol dneva Videoslraiii. obvestila PRIREDITVE (T.Moroskon Oven od ^^^^^ Me bo s$ vôm lahko odloèin, s veadaile se Cas ineka. Tudi, te txisœv^cfôlLdaleodtDčrievprava.vasbosialavelikoživcevintudi ^ denaija. Za vsakim deiiem pa posije sonce in ludi vam te ie kmalu V posijalo sonce sreče. Odrekli s(e sepreieklosii, da bi m\\ lep^o ptn ^^^ hodnost Pri rem ste stavili na marsikaj negoiovega. Ža vteh dnah pa se bo (zkazato« da ste ravnali prav. Še kako bosta srečni, ko bosta to ugotovili. Osretii pa boste tudi partnaria, ki je ?e skorai obupal nad vami._ Bik od 22.A. do 20.5« ■ I ^ Nekdo, ki vadno vse naibolje ve m ki vse pozna, vam bo natrosil no-ti VID, ki vas ne bodo spravile vúobro v0l|0. Razmišifali boste, kaj de-^^jT late narobe, da vam skoraj nit ne gre lako kot bi ieleii. Morda pa ^jjp bo imel znanecvsvojih ugotovitvah prav. Prevetnamrečposlušate partnerja, ta pa :na marsikdaj stvari videti tm črne m jih tudi postavni na pesimistitne osnov«. Več optimizma ne vam in ne vašemu partnerju ^ bi škodilo. Sploh, ker si želite že kmalu zaživeti na drugačnih osnovab. Dvoilko od 21.5» do 21.6. ^^^^ Januar vam leios ni nič kaj vSeč. Ugotovili boste, kako zelo ste se ^f^ ^fc odtujiliođparinerjaindružina. Čese ne boste vzeli v roke, bohu-TMP dič. saj parmeijuie krepko prekipeva. Saj ne, da bi bil zahteven, od vas pravzaprav pričakuje zelo mala Težava le was. Več časa size- ■ y lite zase in za svoje hobije, ob tem pa pozabljate, da je vaš partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Odkjit pogovor ne bo re^il težav, treba bo začeti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre vol^, da se spremenite. Genarnica bo tanka, zato pazite. kolikokrat jo bosie odprli._ Rak od 22.6. do 22.7. Naleteli boste na manjšo teiavo, ki bo povezana z nekom iz bližnje družine. Sicer bo težava večja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostau ravnodušni. S partnerjem bosta združila moči m pomagala po SVOJI vesn in zmožnostih. To ^ma bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že doigo ne. Na finančnem pc^ročju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjša. Pa ne po vaši krivdi - vi boste le re^vali, kar se bt) rešiti dalo, Sicer pa se lahko že veselite konca tega tedna. Obeta se vam nekaj l^ega. Lev od 23.7. do 23.8. Prve dni naslednjega tedna se bo na vas zgmila kopica dogodkov, ki |im sami ne ^ boste kos. Sploh, ker si bosie želeli več pomoči tistih, ki bodo po jtÊ^ svojekriviza dogodke Nikar pa nejemljite zadeve prevečnerasno. VtV ^^^ ^^ ^^^ ^^ ^^^^ previdni, sesuti §e ena življenj ska žeija. Bosie pa že vnekaj dneh prejeli zelo dobro noviœ. PriSla bo po pošti, od srca pa se vam bo odvalil vefik kamen. V ljubezni se boste še naprej iskali. Devica od 24.8. do 23.0* Denar ne gre lahko od vas. pa vendarle veste, da ga imate dovolj, Çda si privoščite, kar vam srce poželi, Zakaj ste potem tako sko-puški do sebe? Privoščite si več srvarr, ki vam bcKlo dale novo enefgijo za delo in pominie tudi vaše načete živce. Zadnji tedni pred novim letom so bili zelo naporni, zato je U res skrajni čas, da se spočijete. Ravno v tem času boste spoznali marsikaj odločilnega. Vse kaže, da va§e srcs pravi, da nistes pravim partnerjem. Vleče vas drugam, in vi že točno veste kam. Boste imeli dovolj poguma? Tehfnica od 24.9. do 23.10. Razpeti boste med domom m delom. Po eni strani boste srečni, ker vam dela v teb dneb res ne bo zmanjkalo, po diugi pa si boste želeli, da bilahko večlenar^i. Letošnja zima tX) za vačino boij delavna kot ste načrtovali, pœtivsem zato, ker ste sami tako hoteíi. Ob tem SI boste znali vzeti čas tudizase in za svoje najbližja, pa čepravne v takih količinah, kot si želijO drugi. Vam bo naravnost godilo, da boste čisto zase* deni, tako vas ne boste mislili na neko stvar, ki vas že nekaj tednov krepko muči. Pa se bo tudi ta razrešila kar sama od sebe. tkorpIlM od 24.10. do 22.11. S Končno bo prišel čas, ko boste svoje linančne luknje spravili na f^ pravo mesto. Oenar seveda ne bo padel z neba, nekdo vam bo po» ravnal dolgove, vi pa boste lahko svoje. Priznajte, da boste po^ej /^mÇ lažjedibaii. Znano je, da ste iznajdljivi, a tako zelo, da bi opazili eno ^ J od redkih odličnih priložnosti, ki se vam ponuja, spet ne. K sreči vas bo nanjo c^ozohl dober prijatelj, kibo tudi sam imel mteres, da razrešite situacijo. Nekaj dni še ne boste najbolj delavni, sicer pa vam tudi treba ne bo. Strelec od 23.11. do 21.12. \ S partnerjem boste s^liko časa preživela skupaj. Odkrili boste nekda-fÊ^s. 1^10 strast, ki ja ža skoraj umrla. Kot dva mlada, svaža zaljubljenca bosta, kar bo ugajalo obema. Kljub temu vam bodo oči in misli mar* ^^ sikdaj pobegnile drugam, saj si pri sm sploh ne znate pomagati, A ^^^ dokaj večne bo prišlo,preveč ceniteto,kar imatetranumodoma. Poslovno se vam obeta mrtev ^úen. Pogrešali boste pnjateije. pa tudi pravega delovnega elana ne bosg imeli. Boste pa pometli s preteklostjo na kar nekaj pockoi^ih._ Koiorog od 22.12. do 20.1. s Skovali boste lep načrt o bogatem koncu tedna, ki naj bi ga preži-^^ veli točno tako, kot si že doigo želite. Žal vam ne bo uspelo. Knvi TJ bodo prijatelji, na katere se boste tokrat čisto preveč zanašali Se-V daj boste končno spoznali, da je bolje organizacijo vzeti v svoje ^ roke. sicer se stvari nikamor ne premaknejo. Boste pa zaio našii več časa zase m za svoje telo. Razvajali ga boste kot že dolgo ne, kar vam bo goďilo. in vam vlilo novo samozavest, ki pa ste jO tudi potrebovali._ Vodnar od 21.1. do 10.2. Caka vas nekaj razburljivih dni. Po tem, ko se nikakor niste mogli IJft odločiti, kako preživeti prve dni v leiošnjem letu, najraje pa bi jih Srni prelenariKsebodostvanodvijalezneverjetnonaglico. Ponudila se vam bo odlična prtložnosi, da veliko prostega časa preživite z ^ ^ znanci, ki bodo kmalu postali vaši prijatelji. Nekdo od njih pa morda še več kot le to. To ste tudi potrebovali, sajže nekaj časa zelo trpite, ker se nič v vašem življenju ne odvija tako kot ste želeli. Slabo obdobje je za vami, pred vami pa povsem novo, polno razburljivih doživetij. Ja, tudi ljubiti je treba aiau._ Ribi od 20.2. do 20.3. Težko se boste zadrževali, da na boste prestrogi z nekom, ki vas je razočaral m izgubil vtiše zaupanje Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle pt> vsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker sre se vzeli vioke insami naredili več za dobro počutje. Oa se to splača, pa boste spoznali že v nasiednjiti dneh, ko boste potrebovali precej energije za delo, ki ga bo več. kot ste si mislili. Velen|e Četrtek^ 12« fanuaija la.QQ Območna organizacija so Velenje Poslanski večer Bojana Kontića Gost Matjaž Hanžek 19.Q0 GdleiijaVslBnje OdprljeliNovne razstavo Figura v ovropskom prostoru 1919 Knjižnica ValenjB. študijska ćitalnica Potopisni vflćor: Tsunami I, lnlorniacije;Û3/587 11 34 Po he d - gornje Patovča Petek; 13. januarja 19.19 Knjižnica Velenje, studijska čitalnica Diskusijski večer: Islam in kultura 20.Q0 Mladinski center Veler^je Klubski večer Sobota, 14. januaija a.QQ-12.00 CankařjBva ulica. Velflnje 8ollji sejam 20.00 Mladinski center Vejenje Klubski večer t Informacije: 03/58711 34 Pohod Zdravju nasproti - Gora Oljka Nedelja, 15. januarja 10.00 Velenjski grad Nedeljska muzejska ustvarjal niča za otroke: Pulčične osli Kdaj - kje - kaj Ponedeljek, 16« januarja ^ 1700 Mladinski CBnter Velenje Delavnica samo po doba 19.afl Hotel Paka, veitkactvorana Beli abonma in izven Saša Pavček: Al en al dva, komedija Torek; 17. januarja Igjjg Mladinski center Velenje jVlagično gledališča • film Sreda, 18» januarja 9.00-?? nn Rdeča dvoisna Velenje 2006 Liebberr Slo verna n Open -7. mednarodno odprlo prvenstvo Slovenije v nam ime m tenisu 17D[] Knjižnica Velenja, otroški oddelek Špeline pravljične ure Ogrlica resnice (J. Mace}. Tok • lok, kdo j« v tem jajcu {S, Moekaars) 11DQ Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice Inforniscije: 03/58711 34 Pohod -Pohorje SostanI Četrtek, 12. januarja J7J() Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ura Sobota, 14. januarja 17:00 in ob 20:00 Kulturni dom Šošianj Tradicionalni novoletni koncert MePZ Svoboda, MePZ Mavrica rn KO Vrhnika 18.00 Kavarna m slaščičarna Štorman Sladkanje s palačinkami Nedelja, 15. januarja 18.00 Kavama in slaščičarna Štorman Sladkan je s palačinkami Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turist len oh ntor-macljski in promocij^i center Mestne občine Velenje (03/896 18 60]. KonF*Shion f vi/ D f\0/ /\ I I evropska HJSA mode j\j/0 Prešernova cesta 1A, o o/ Popust ćoA0% Velenje (nasproti sodišča). Obiščite nas: vsak dan od 8.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 13.00 ure. 40% ^OAnaQvsa oblačila NUMERO UNO Rovina z motornim) vozili Robert Kukovec 8. p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtomobflald In golovfnsU KREDITI do 7 l«t, za VM zaposlena In u pokale nc8 tUdI 09. do 50 % obramannvd, star Icredft nI oviral Ča niste kreditno sposobni nudimo kredHe na osnovi va&ega vozila, ter iaaslnge za vozila etara do 10 laL Prfdafflo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 2e 041 750 580» 041 331 991 Fax: 02/ 252 48 23 wwwi numerouno'sp.sl Nagroiend nagradne {(rížtiiike AdrioHt zovarovolna družba d. d., Agemljo Agenzo d. o. o. Velenje, objavljene v tedniku Naš (as, 29. decembra: 1. nagrada: praktična nagrada zavarovalne dra^he Adriatic prejme: Oi-JAN NABEI^NIK Šaiekgi,3320 Velenje; 2. nagrsda: praktična nagrada zavarovalne družbe Adriatic prejme* MATIJA BUBIK, Šmartno ob Paki 56.3327 Šmartno ob Paki; 3. nagrada; piaktična nagrada zavarovalne drujbe Adriatic prejme: ANGELA ZAVER Š NI K. Partizanka 4. 3325 Šoltanj. Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v pisarni Agendie Agenza v Velenju na Rudarski 1, vprostonh hotela Paka. 898 17 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamoi Nagradna križanka Garant G^R^Nr Pohištvena industrija d.d. Potzela Tel.: 03 703 7130.70371 31 www.garânt.si Vabimo vas v našo industrijski! prodajalno. ki je odprta od ponedeljka do petí<á od 8. do 18. ure. v soboto od 8. do 12. ure, VEDNO UCODNA PONUDBA PONkŠIVA Izbirate lahko pohištvo za opremo spalnic. dnevnih sob, otroških in mladinskih sob. predsob, kuhinj, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, računalniške in pisalne mize in vzmetnice. Novost v našem programu - pohištvo ROSA. UGODNO: Hitri kredit do vredr^osti 300.000 srt. ki Qd uredrte v kratkem času pri našem prodajalcu! IZJEMNA PONUDBA SPALNIC ADRIA -25%!!! Pohlovo Garant • pohištvo za vasdomi Rešitev križanke, opremljene zvašim na s to von). pošljite naNaši^s. d.o.o.: Kidričeva 2a. Velenje, s pripisom "Garant" najkâsr>eje do 23.januarja. Izžrebali bomo tri nagrade: 3 x nakup v vrednosti 5.000 sit ČETRTEK, 12. \omt: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; B.OO Policijski nasveti; 3.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika: 3.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav. 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj, 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 13.30 Poročila; 18.00 Kvazi kvi2;19.00 Na svidenje. PEHK, Î3. januar: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto z>^ze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utríp; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novost}; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje. SOBOTA jonvar: 6.00 Dobn? jutro in veseki v niTv dan; 6.30 Poročila. 6.45 Na dai^ašnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije • poročalo Av^ moto zvaze Slovenije; 7.30 Porol^ild; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skrki mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 1S.00 Aktualno; 15.30 Pomčria; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA,15. januar: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije;; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PDNEĐEUEKJ6. jonuar: 6.00 Dobro jutro in veselo v novoletni dan; 6.30 Poročila; 6 45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Stovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kuhurni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika: 3.00 107,3 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 17.i8nuar: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 3.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 8.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročita; 15.00 Aktualno; 15.30 Poničila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Nasi kraji in ljudje; 13.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SfiEDAJ8. jonuar: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip: 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 3.30 PoročHa; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 ^ort; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Vi in mi; 13.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednu od 2. januarja 2008 do 8. januarja 2006 niso povprečne dnevne koncentracije SD2. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Pakt nikjer presegale mejne 24Hirne koncentracije 125 mikrobi S02/m3 zraka. MESTNA OBČÍNA VELENJE URAD ZA OHOUE iN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE $02 od 2. januarja 2006 do 8. januarja 2006 (v mlkro*9 S02/m3 irako) mejno vrednosl: 350mikro-gS02/m3xrokD Nos cos, 12» K 2006, barve: CM K, stron 23 OBVESCEVALEC mali OGLASI STIKI*POZNAN$TVA HKUPIM ŽENITNA pcsfedovalnica ZAUPANJE za vse starosti, bre^lačno za mlade ženske. Gsm: D31/50&495. GSM: 031/836-378. tel. in faks: 5726-313. OBVISTIIO 4. JANUAR JA med 10. in 11. uro sem \m\ avtomobilsko nesrečo na prehodu za pešce na Šaleški cesti v Velenju {križišče pri bazenu! Očividca nesreče prosim, da me pokliče na telefon; 5871-519. V poújetiu INS.KLANd.û.û, Pusnikovs uî. 1B. 2000 Maribor i;delujeím> pro-iekle pridobilev gradbenega liovo lienja. urbanistični itef projektne doku* meniacije. Iiublje požarne varnosii. élabora le sanacij zgradb. Na tazpo-Idfia smovani O? 4290220. Û31 765 801 ali po e-nailu: pgk(^ingklsn.si NEPRtMICNINI 3-SÛBN0 kcmfortno stanovanje. )05 m2. v centru Velenja, vseljivo MAJ/2006 prodam. Gsm: 041/323-737. 4S06N0 stanovanje. 91 m2. na Tomšičevi v Velenju prodam. Gsm: 041/299-919 OVODRUŽINSKOhišo. 250 m2, s 600 m2 zemlfisča. na lepi lokaciji, v Gaberkah - Velunja, prodam. Gsm: 040/876-633 HIŠO, 140 ml, s 530 m2 zemljišča, za Veleniskin gradom, prodam za 19.500.000.00 sit. Gsm: 041/299-919. ENO Ali DVOSOBNO stanovanje v Šoštanju kupim. Gsm: 031/316-848. PfíEVMALNO mízo. belo. s predali, brez banjice, kupim. Gsm: 041/404.733. PRAŠIČA za zakol, hranjenega z domačo hrano, kupim. Gsm: 031/848-991. v PRIVAT hiši oddam sobo s kuhinjo in sanitarijami. Telefon: 5885-935. NA GORIŠKI cestivVeienju oddam opremlieno takoj vseljKo dvosobno stanovanje. 68 m2. Gsm: 041/637-882. VVELENJU oddam garsonjero samski osebi ati zakoncema brez otrok. Kličite zvečer na telefon: 5461-058. RAZNO PORAVNALNI skobelni stroj s cir1(uiar|em prodam. Gsm: 051/351-934. MANJŠO maîo rabljeno formatno žago prodam. Gsm: 041/814-120. PO SIMB01IÔNI ceni prodam majhen raztegljiv gumi voz. Gsm: 041/814-120. ZtVALi BIKCA, črnobelega. starega 14 dni, prodam. Gsm: 041/738-167, zvečer. OVA prašiča. teB(a 120 kg. hranjena z domačo hrano in dvoredno sejalnico za koruzo OLT prodan. Gsm: 041/261-676. DOMAČE žganje, jabolčnik in medene izdelke prodamo. Gsm: 041/344-883. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, lei.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI ^ • PREVOZI i • UREDITEV DOKUMENTACUE J • NABAVA CVETJA | MOàOST PUČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO 7 HIDRAVLIČNI CEPILNIKI \ od 6 do 201 " Pogon preko eleidromotorjo ali tioktorfa -^S MOŽENTUDINAJEMCEPILNIKOV niOMM-anNIIIS «400 eOZDAKSKIVITU MelipnsliodlMsro* bMfevtI&w BprBv1|ai{» Dofariioveili rfnoWE, Teb 03/7131410 StóJrgssSÉ dolino DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da ie tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Infor-macije v zvezi z reševalno sluibo kličite na telefonsko Številko 8996478, dežurno službo pa na 8995446. Lakama v Velenju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880. Zcboidrovnlki: H. januarja in 15. januarja -Primož JevŠek. dr. stom.. v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1. Zdravstveni dom Velenje, od 8. do 12. ure- Veleri Mrske poslefo {oitenf: Od 13. do 15. januarja - Urban Hrušovar, dr. vet. med., gsm 041/667-040. Od 16. do 19. januarja-Franc Blatnik, dr. vet. med., gsm 041/618-117. Delovni čas: ponedeljek • petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in Četrte od 13. do 17. ure; Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval 'Od ponedeljka do petka med 1 in ID. urotermed 13. in 14. uro. GIBANJE PREBIVALSTVA UproviM enoto Velenje Poroke: Marjana Zvonar, Velenje. Jenkova cesta 39 in Zoran Hlišć, Hrvaška. Kotoriba. Nova 5. Smrti: Antonija Bantan, roj. 1920, Laško. Kidričeva cesta 35; Barbara Lorber. roj. 1932. Maribor Wa I lise he va 21 a; Ema Kelenber- Kâko iii xM h somih, kjer Wá^o tvoje spi sn'e. ki iiam brezmejno vdano bilo ves àis do z^dnjesà je <}ne? (HUuon GresoičiC) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ocoia. dedija. lasia. brala in svaka JOŽETA KOLENCA iz Kave pri Velenju 27. 9. 1939 - /. /. 2006 se iskreno /ahvaljujcinu vsem sorodnikom, soscdorti. prijateljem in znancem, ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino, nam kakor koli pomagali ler nam i/va/iii pisna in usina so/alia. Prisrčna hvala /-a darovano cvetjc, svečo in sv. maše. Zahvaljujemo sc gospodu župniku za opravljen obred in govornikoma za lepe poslovilne besede. Iskrena hvala g. Slaviču. dr. med., in paironažni službi ZD Velenje. Ža/ujoch zefía Hedvika, sinova ViU in Joti z družinama ter ostaii sorodniki ger, roj. 1921. Dobrava 7; Bogdan Hrovat roj. 1925. Grajski log 3; Neja Hleb. roj. 1314. Velenje. Jurčičeva cesta 6; Janez Pogorevc. roj. )924, Vitanje. Na vasi 24; Marija Kodrič, roj. 1943, Velenje. Stante-tova ulica 9. kamnoseSivopodpeííaai Š«!t 20,M: 03 / 897 03 00,041/652-108 Izdelana nsgrolniliovlii klessiie napisov Financiranje vozil, opreme in nepremičnin. Informacije: 03 899 53 13,899 53 12 NLB ^ Leasing Velenje d.o.o., Velenje Oglašujte na Vaš ogias bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev. PokliSiteOS/ 898 17 50 Pravi nasloir za uspeSno reUamo! Vie Hvljepje trdo vse za (lom. družino sj ddjal. Sledi za iabo ostale so prmoú od dela Ivojih piidnih lok. v SPOMIN n. januarfa je minilo 15 lei. odkar je umrl nas dragi mo/, oče, dedi, brai FRANC KRT Hvala vsem, ki posiojlie ob njegovem grobu in pri/Jgaie sveče. ysi njegovi Solza kisnt mi zo^^. pred menoj je Tvoj oljraz. odšla si hiliv. brez slovesa, mirno spii in ćđka.^ ras. Imela ležko si nikoli več ne raka Te trpljenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi po dolgotrajni bolezni drage zene, mame. lasče, sestre in babice MARIJE KODRIČ S Stantetove ulice 9, Velenje ;/. 7. 1943 - 3. le 2006 se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in /jiancem, ki ste ji ob slovei^u izra/ili spoštovanje s cveijem in svečami, nam pa izrazili sožaije in nudili pomoč. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Topol^ica. osebju Doma /a varstvo odraslih Velenje, Pogrebni pokopališki dejavnosti Komunalnega podjetja Velenje in govorniku za izrečene besede ter gospodu kaplanu za opravljen obred m ma^o. Žalujoči: mfK Albert in hčerka Romanca z družino ZAHVALA Ob izgubi drage mame NEŽKE HLEB 18. 12. 1914 - 3e L 2006 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožaije, darovali sveče in cvetje ler jo p<^sprcmiii na zadnji poli. Hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje za nego in skrb v zadnjih mesecih življenja, govorniku g. Semeiu za (ople besede slovesa in g. kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvaJa. Žalujoči: sinova Ivo in Franc ter hči Jožica z družinami Posezonske zimske razprodaje Kako polne ali kako prazne so ostale denarnice po decembrskih praznikih in obleganju trgovin, se bo videlo v teh dneh - Trgovci prvi dan zadovoljni M/fena Hrsiic • Planine Veleiýe. 6. januarja • V peick so se povst>d po Sloveniji, m ludi v Velenju, pričele /imskc posc/on-skc razprodaje. Tisti, ki so resno mislili /. nakupi, so si ponudbo ogledali in ludi kaj pomerili že prej, v pelek pa Sf) opravili samo še Tomi a I nosi. SaiD polek posezonskili razpnv daj. kol je že v navadi, spremljajo in nadzorujejo ir/ni inšpektorji, ki preverjajo, ali trgovci spoSiu-jejo praviia. Kot je povedal glavni ir/ni in&pekior Roman Kladošek. so lani inšpektorji po vsej Sloveniji v času zinuke posezonske razprodaje obiskali 547 ir^fovin in odkrili 77 kršitev. NajveC* kršitev je Mlo /aradi nepravilne objave razprodaje. Će trgovci objavijo, denimo, da je znižanje 50-od-stoino, mora hiti za loliko znižanega vsaj četrtina hlaga v irgi> vini. Kazni za prekrške pa niso nizke, zalo trgovci ra/.prodaje jemljejo zelo resno, Za prvi dan razprodaj je običajno med potrošniki največje zanimanje, Tako je bilo ludi v Vele- Angela iz Šmartnega ob Paki je prišla po jakno. nju. kjer so si trgovci mell mke. »l\idi sneg In slabo vreme nista ovira. Kar nas seveda veseli,« so povedali v eni od irgovln. Tam smo srečali Angelo Lukner iz Šniartnega ob Paki, kije prišla na la dan v Velenje posebej zaradi razprodaje. V načrtu je imela nakup jakne, našla jo je, s popustom pa je bila ludi zadovoljna, lako ki it je rekla ona. so pripovedovali tudi drugi. ïSplača se. Sploh če načrtuješ kak večji ali dražji nakup.« Sicer pa je bil občulek, da je bila v petek največja gneča v trgovinah z abuivijo. »Plundrâf in sneg sta po nakupih spravila tudi koga. ki morda brez obojega o zimski ohuivi ne bi več razmišljal. Trojčki dobijo najprej nove čevlje Občinski odbor LDS Šoštanj trojčkom iz Zavodenj podaril 100.000 tolarjev Šoštanj, 9. januarja - Predstavniki Občinskega odbora LDS Šoštanj Milan Kopiiiar« Štefan Szabo in Mafjaž Ce^ar so v ponedeljek trojčkom iz Zavodenj, Lauri. Sari in Žsnu Herman. ki bodo v začetku febru-aija napolinli sedem let, piida-rili 100.000 lolarjev. Kot je povedal Kopuiar. v ob- činskem odboru žc nekaj let ob novenj letu oe pišejo voščilnic, ampak denar, ki bi ga namenili za 10, podarijo tistemu, ki mu pride prav. Lani so ga podarili Ježku za nakup računalnika, letos trojčkom iz Zavodenj. »Zavedamo se, da Hermanovi s sto tisočaki ne bodo mogli napraviti čudežev, vseeno pa smo prepri- čani. da jim bo denar prišel prav in da ga bo mama Olga znala skrbno obniiii.* »»Najprej bomo šli po nove čevlje. lake. ki bodo otrokom prav še 7Ji naslednjo zimo,« je povedala. Veliko je družin s tremi otroki, ampak nekaj čisto drugega je. če so enako stari, lako kot so Hermanovi, ali pa so prišli na svet eden za drugim. Pri trojčkih so nujni trije pari čevljev istočasno, tri budne, tri torbe ... Otroci obiskujejo prvi razred Osnovne šoie Šoštanj, podružnico v TopoiSici. Ki) sni brez prekinitve. Marsikje pa so običaj obudili šele po tem. koje Slovenija stopila na samostojno pot. ■ Foto: vos Šaljivi snežak Ko se jesen prevesi v zimo in zapadejo prve snežinke, si ludl veliki otroci zaželijo zimskih radosti. Tako sta prejšnji teden dva Robija naredila snežaka. ki je bil visok nekaj centimetrov več kot cele štiri metre. Čeprav Riibija že hodila v službo, sta se ob tem tako zabavala, da sta se malo »pozabavala« s snežakovim videzom. Najmlajši trije so se močno nasmejali. Nas-rach so s sabo (ïduesli ludi v tople posteljice. ■ Majda Ježovnik .M J Dobre stiri metre visok snežak je "dal < veliko veselja velikim In maiim otrokom.