Jože Toporišič P O J M O V A N J E T O N E M I C N O S T Г S L O V E N S K E G A J E Z I K A * D o b r o znano je, da ima slovenski j ez ik (n jega del seveda) tonemsko nasp ro t j e , n p r . lipo (Asg) — lîpo (Isg) besede lipa (Nsg). Č e p r a v sta ta d v a nag la sna n a č i n a — p r v e g a bomo imenoval i a k u t i r a n e g a , d r u g e g a c i r k u m f l e k t i r a n e g a — bila ugo tov l jena že p r e d več kot 150 leti1 in n j i b d i s t r i buc i j a n a t a n č n o določena,2 je t r eba venda r l e reči, da v svojem j ed ru vse do d a n e s fone t i čno nis ta zadovol j ivo p o j a s n j e n a . To k l j u b t emu, da ni malo število t is t ih , ki so to t ako ali d r u g a č e po izkuša l i s tori t i . Razloge za ta neuspel i m o r a m o gotovo iskat i v težavnos t i t ake na loge: v bežn ih s lušnih vt is ih je z a d e v n e r e l evan tne k a t e g o r i j e sicer mogoče raz ločevat i , če se — seveda z dobrini pos luhom za t a k e s tvar i 3 — za to p o t r u d i m o , toda ta vt is določit i n a t a n č n o , se zdi na pod lag i p o s l u š a n j a s k o r a j ne- * Monografija o tonemičnosti slovenskega jezika, katere prvi del je priču- joča razprava, je bila zasnovana, ko sem se v šolskem letu 1962/63 kot štipendist Ustanove Alexandra von Humboldta specializiral v Fonetičnem institutu Uni- verze v Hamburgu pri prof. Ottu von Essnu. Akustični posnetki, s katerih so prerisani tonski poteki in intenzitetna razmerja, so bili napravljeni na podlagi magnetofonskih zapisov v Inštitutu za raziskovanje komunikacij v Braun- schweigu. — Vsem tem ustanovam, posebno tudi Fil. fakulteti v Zagrebu, katere član sem bil ob tem času. se, zahvaljujem za velike usluge, brez katerih tega dela ne hi bilo. 1 Prim. V. Vodnik, Pismenost ali Gramatika za Perve Šole, V' Lublani 1811. str. 4. 2 M. Valjavec, Prinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku. Had Jugo- slavenske akademije znanosti i umjetnosti 1878—1893, knjige 43—48. 56—57, 60, 67—68. 71, 73—74, 76—77, 93—94, 102. 103. 110, 118—119, 121; Glavne točke o naglasu književne slovenštine. Rad 132/1897. str. 116—213. — S. Škrabec, O glasu in naglasu knjižnega jezika v izreki in pisavi, Progranjm des k. k. Gym- nasiums zu Rudolfswerth, 1870. 3—42, ponatisnjeno v P. S. Škrabca Jezikovnih spisih I, 1916, str. I1—39; Nekoliko slovnice za poskuSnjo, Cvetje z vertov sv. Frančiška (dalje Cvetje), Gorica. XII/1893—X1II/1894. X1V/1895 1. 3—5 (približno 48 str.): Valjavčev »Prinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku« in prihodnja slovenska slovnica, Cvetje XIV/1895 7—10, 12, XV/1896 1; Napake v izreki in naglaševanju naše knjižne slovenščine. Cvetje X/189Û 1—12, XI/1892 5, 7. — M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana 1894—1895. J Olaf Broch, Slavische Phonetik, Heidelberg 1911. str. 325. mogoče. Z druge strani se raziskovalci slovenske tonemike doslej niso mogli dovolj posluževati modernejših apara tov za registr iranje in analizo tonskih potekov, hkra t i pa so — kolikor so le uporabl ja l i eksperinten- talnofonetične metode — zanemaril i stavčnofonetična dejstva, ki odlo- čilno vpl ivajo na tonsko podobo slovenskih tonemov. Zarad i vsega tega je nas t a l a ta r a z p r a v a , ki hoče p r i k a z a t i po jmo- v a n j a s lovenske tonemičnost i , kot uvod v kompleksno r e š e v a n j e tega zap l e t enega p o j a v a . V dolgem času več kot 150 let se je n a m r e č nab ra lo toliko i z j av o s lovenski tonemik i , da je čezn je n u j n o n a p r a v i t i p reg led , ločiti p leve od z r n j a te r t ud i t ako reši t i poz i t ivne ugotovi tve pre tek los t i sodobni l ingvist ični zavest i . * O naravi slovenskih tonemov je prvi podrobneje spregovoril Luka Svetec.4 Akut i rano naglaševanje mu je mehko, c i rkumflekt i rano — (enako mu je nemškemu naglaševanju) — ostro. Pri akutu se mu je glede na jakost zdela močneje izgovorjena druga, pr i e i rkumfleksu pa prva polovica naglašenega samoglasnika. Mehko naglaševanje istih besed v nekaterih slovenskih narečjih nasproti t rdemu v drugih si pri enozlož- nieah po ja sn ju je s formulo pool — poôt, pri dvozložnicah z glava — glàâva in pri večzložnicah s репса — petl-ïca — (рейса). Ce ne upoštevamo nas tavka репса, ki ga je Svetec izpeljal iz ne čisto jasnega pravila o trohejskem ritmu v naglaševanju, spoznamo v Svetčeveni »ritmičnem pr ig laskut — tako ga namreč imenuje — prav- zaprav dvozložno realizacijo akuta . Zanimivo je tudi ugotoviti, da je Svetcu naglašeni zlog dvomoren, kot bi se izrazili sedaj ; pojmovanje , ki se ga je držal, kot bomo še videli, tudi Škrabec, pozneje pa Jakobson. Danes prav tako zbuja pozornost Svetčevo mnenje, da razlika med obema deloma pri enozložnicah in obema zlogoma pri večzložnicah ni tonska, temveč intenzitetna. Na to razmiš l jan je Luke Svetca se je po treh letih odzval S. Škrabec.5 Tudi on je bil mnenja , da se pri akutu naglašuje druga, p r i e i rkumfleksu pa prva polovica naglašenega samoglasnika. Da je Škrabcu naglas inten- 4 O slovenskem naglasku ali akcentu. Spisal Podgorski. Novice 186î, str. 52 in 98. Določitev narave obeh naglasov spominja na mesto v Babukičevi »Osnovi slovnice slavjanske . Zagreb 1838. 5 O glasu in naglasu, str. 8. 1 S l a v i s t i č n a r e v i j a 65 zitetna zadeva, se posebno jasno vidi iz njegove pr ipombe k temu mestu v Jezikovnih spisili. Tam je namreč jasno rečeno, da si tonemskega na- glaševanja ne preds tav l ja kot spremembo tona: »|N]aglas, ki ima svojo moč ali povdarek spred ali v začetku samoglasnika, [se] imenuje .potis- njen", nasprot i naglas, katerega moč je zad ali na koncu samoglasnika, .potegnjen". Nemci imenuje jo prvega ,fallend', ker je v začetku v najv iš j i moči in potem se znižuje, peša ali pada . Drugega imenujejo ,steigend", ker se mu moč proti koncu vzdiguje in na koncu samoglasnika doseže svojo najviš jo stopnjo. To je sicer vse prav, ali nemška izraza bi se mogla umeti tudi o muzika l jnem vzvišavanju in zn ižavanju glasu samega, naša pa kažeta le na mesto glavnega napora glasu, ne da bi bilo misliti na kako pe t je v izreki.«6 V argumentaci j i Škrabčevega zavračan ja izrazov rastoč in pada joč za f izikalno realizacijo, p r avzap rav pa zaznavni vtis akuta in c i rkum- fleksa, se, tako se zdi, razodeva njegov občutek, da za aku t sploh ni po- trebna rastoča tonska realizacija, za c i rkumfleks p a ne padajoča . Гако pojmovanje je kot odgovor M. Valjavcu. in sicer dvema mestoma v njegovi veliki razpravi o slovenskem naglaševanju v Radu. Na prvem7 p r imer ja Valjavec naglasno realizacijo slovenske besede butara in štokavske narodi; oboje mu zveni »skoraj enako«. Štokavski izgovor pa je Valjavec pr ikaza l tako: naglašen zlog z rastočim inter- valom dveh poltonov, prvi ponaglasni zlog na enaki višini kot tonski iztek naglašenega zloga, drugi nenaglašeni zlog nižji od prvega za dva poltona. O b tem Val javec opozar ja , da je ponaglasni zlog visok tudi tedaj , če je kak zlog izpadel, nava ja p a med pr imeri za potrditev te svoje misli tudi navadno enozložno besedo, namreč žalost. Da si je Valjavec akut predstavl ja l tonično rastoč, se vidi tudi iz njegove druge" pr ipombe. Tam beremo, da je akut i rani samoglasnik na začetku nizek, »potem se pa neprestano dviga, tako da glas seže do naslednjega nenaglašenega zloga«. Valjavec je bil torej prvi , ki je opozoril na visok tonski položaj po- naglasnega zloga pr i akutu . Tudi pr i c i rkumfleksu je Valjavec v na- sprot ju s Skrabcem govoril o tonskem poteku: na začetku je po n jem « II). in Jezikovni spisi str. 7, 9; Cvetje 1/1880 12 b, X1I/1893 8bc , XVI1/189« 1 d; Jezikoslovni spisi str. 307—308. 7 Rad 47/1879, str. 24. » Rad 132/1897, str. 118. c i rkumflek t i ran i samoglasnik višji in nato neprestano pada , tako da interval znese dobro seksto. Škrabec, kot rečeno, ni hotel, da bi njegova izraza »potegnjeni« in »potisnjeni« za naglasno naspro t je akut—cirkumfleks kdo razumel v smislu na raščan ja ali p a d a n j a glasu. Je pač dobro prisluhnil svoji do- lenjski govorici. Ko je isto storil tudi Valjavec, je glede na fizikalno in slušno naravo tonskih potekov akutiranil i in c i rkumflekt i ran ih samo- glasnikov imel več razloga misliti p r a v na dviganje in p a d a n j e glasu.9 Škrabec je razmišl ja l tudi o problematiki t o n e m s k e r e a l i z a c i j e v s t a v k u . Že 1870 je pisal10 o naglasni različnosti dvočlenske sintag- matične enote t ipa bela cerkev in Bela Cerkev. (V prvem pr imeru gre za prosto zvezo dveh besed v sporočilu, z močnejšim naglasom na cerkev, v drugem za stalno, tj. blokirano zvezo, sklop, z močnejšim na- glasom na Bela.) V pojmovnem sklopu t ipa stari oče mu je naglašeni a v stari kra tek, čeprav ima beseda stari v samostojni rabi, t j . jezikovno, dolg naglašen a. O tem je govoril spet 1894:11 stavčni naglas, je pisal, se opaža »že na prv i od obeh besed, ki j ih mi uporabl jamo za en pojem namesto zloženke drugih jezikov«. Za pr imer n a v a j a moja stâra mati (tj. taka, ki ima veliko let) prot i moja stara mati (tj. babica). S stavč- nim naglasom je v teh pr imerih mišljena seveda stavčnofonetična reali- zacija sintaktičnih in pomenskih odnosov. Že v razpravi o glasu in naglasu12 je Škrabec zadel tudi na problem tonemske n e v t r a l i z a c i j e . Zdelo se mu je, da se akut i rane besede pod stavčnim poudarkom — s poudarkom meni tu pač posebno izrazitost, ne sintagmatično intenzitetno hierarhizaci jo kot v pr imerih moja stara mati pa tudi besede z gravisom, t j . k ra tk im naglašenim samoglasnikom, izgovarjajo s posebnim stranskim poudarkom. Га stranski poudarek se po Škrabcu večkrat naha ja na ponaglasnem zlogu, »vender tako. da se ne more reči, da so pervi zlogi le dolgi, sledeči pa naglašeni«. Če pa ta stranski poudarek pr ide na sam naglašeni zlog (po Sveten Škrabec tak pr imer imenuje trohejski ritem), se »razloček mej potegnjenim in potis- njenim zlogom malo čuti, ali popolnoma zgublja«. " Zanimiva je še Škrabčeva pripomba, da je akut verjetno majčkeno daljši« od eirkumfleksa (Cvetje VI/1886 8d). Pripomba se nanaša na mesto v Miklošičevi VC. I, str. 355. 10 O glasu in naglasu, str. 14, Jezikoslovni spisi I, str. 20—21. 11 Str. 14. Cvetje X11I/1894 5 be. 1г V Jezikoslovnih spisih 1, str. 20—21. V zvezi z nevtral izacijo tonemov se je Škrabec večkrat dotaknil tudi naglasa v zvalniku; tako 1880 in 1895,13 d rug ikra t v zvezi z Valjavcem, ki je menil, da se v tem sklonu namesto aku ta uporab l ja c i rkumfleks. Po Škrabčevi misli je vokativ »res pravi imenovalnik tudi po svojem besednem naglasu«. Glede na to se po Škrabcu akut v imenovalniku ohran ja tudi v s intakt ičnem zvalniku. Spremembe, ki jih je mogoče opa- zovati v zvalniku aku t i ran ih besed »pri klicavnem« ali »vprašavnem nagovoru«, Škrabec pr ip i su je s tavčnemu naglasu. Take spremembe na- glasne podobe akut i ran ih besed pa po Škrabcu niso nič karakter is t ičnega ravno za zvalnik, »saj more imeti različen stavčni povdarek tudi vsaki drugi padež«. T a stavčnofonetična t ip ika aku ta je v obeh slovenskih glavnih narečj ih — dolenjskem in gorenjskem — po Škrabcu različna. Posebej glede zvalnika, p r avzap rav torej ogovorilnega imenovalnika, je Škrabec glede dolenjskega narečja pisal že 1880,1,1 da »tudi klicalnik [...], ki se sicer ne razloči od imenovalnika, dobiva [ . . . ] , ako se rabi sam zase ali pa tako, da je p rva beseda v zvezi, dva povdarka (vsaj v Ribnici): fêta! тай ljuba! Jànêz! Začetni zlog more ostati dolg z nekoliko osla- belim naglasom: širina! Jože! Ako pa se ne kliče se silo in nepoterpežl j i - vostjo, izgine pervi povdarek popolnoma in dotični zlog se skrajša.« Glede vpraša lne modulaci je tonema Škrabec pr ipomin ja , da se v takih pr imerih »končni zlog zatezuje in zavija, vendar ne, da bi dobil glasnik, ki je sam na sebi kra tek , glas dolgega«. Škrabčeva razmiš l jan ja o slovenski tonematiki so odličen nastavek za pravi lno pojmitev tega problema. Posebne pozornosti zasluži glede na dolenjščino, t j . to, kar je Škrabec govoril, njegov odpor zoper pojmo- vanje , da bi aku t bil tonsko rastoč, c i rkumfleks pa padajoč . Čeprav moje raziskave tega problema še niso zaključene, bi se le dalo reči, da ima Škrabec za nekatere realizacije prav , ko govori o dvodelnem pojmovanju dolžin. Razl ika med obema polovicama je res tudi intenzitetna, čeprav ne v tem smislu, kot govori Škrabec. Pravi lno je opozar ja l na neenakost dolenjskega in gorenjskega naglašcvanja (to tudi v distr ibucij i obeh tonemov), še posebno p a je Škrabec zaslužen za to, da je pr i p reučevanju tonemov upošteval naravno živl jenjsko pol je besed, namreč mesto v s tavku. 13 Cvetje 1/1880 5 cd; Cvetje XIV/1895 ? c (Valjavčev »Prinos. . .») . 14 O besedah z dvema poudarjenima zlogoma, Cvetje 1/1880 5 cd. Kmalu za Škrabcem, tj. leta 1911, se je s problemom slovenske tone- matike ukvar ja l eminentni fonetik O. Broch; zdi se, ne da bi bil upo- števal to. ker je bil ugotovil Škrabec. V Brochovi Slovanski fonetiki15 so nove ugotovitve o gibanju intenzitete in tona ne le v zlogih in besedah, temveč tudi v stavkih. Glede gibanja intenzitete so Broehove ugotovitve n a j p r e j v skladu z dotlej običajnimi: pritisk mu je pri akutu bolj ali man j rastoč, pri eirkumfleksu padajoč.16 Nova je ugotovitev, da je linija pritiska pr i eirkumfleksu neredko dvovršna17 in da razporeditev izdišnega pritiska vpliva na sluh tako, »da se nam zdi akutirani zlog daljši od cirkum- flektiranega«.18 Broch govori o nedvomni splošni vzporednosti tonskega poteka in zračnega pritiska: pri akutu sta pri razločnem izgovoru obe liniji rastoči, pri eirkumfleksu padajoči. Slovenski tonemi so, pripominja, teže raz- poznavni, ker so zanje značilni manjš i intervali kot za srbohrvaške.19 (dede a l o t o n o s t i slovenskih tonemov Broch pripominja, da je v navadnem ali hitrejšem pogovoru tonski potek naglašenih zlogov bolj izenačen. »K izgubi diferentnega tonskega poteka,« se mu je zdelo, »se posebno nagiba akutirani zlog. ki iz rastočega pogosto preide v skoraj vodoravnega, toda tudi pod cirkunifleksom zlog pogosto izgubi del ton- skega poteka, in sicer zadnji, nizki del. Na ta način,« nadal juje , »nastane novo tonsko nasprotje: četudi se padajoči in rastoči potek izgubita, vendarle ostane bolj ali m a n j razločen za cirkumfleks r e l a t i v n o v i - s o k i t o n s k i p o l o ž a j in za akut r e l a t i v n o n i ž j i t o n s k i p o l o ž a j , kar je oboje bilo prvotno lastno samo začetnemu delu enega in drugega naglasa.«®0 Po Broditi se tonski potek samoglasnika nada l ju je tudi v sledečih mu glasovih m in 11r1 kako je s tem pri drugih zvenečih in soglasnikih sploh, pa ni povedano. 15 V delu Slavische Phonetik. 10 Slavische Phonetik, str. 325—326. 17 Jb., str. 325. 18 Ib., str. 326. Nanaša se na Miklošičevo VC I, str. 335: vrät — vrat. 10 lb„ str. 326. 20 Ib. Na str. 331 omenja »slabo naglašeni položaj«, v katerem se intervali med naglašenim in sledečim mu nenaglašenim zlogom različno intoniranih besed reducirajo na minimum ali se celo zlijejo. Poleg slabo naglašenega položaja pozna še »rahlo poudarjeni« položaj, v katerem so ti intervali izrazitejši. 21 Slavische Phonetik, str. 327. Glede sosednjih zlogov naglašenega zloga Broch ni mogel podat i natančnejšega intervalnega razmerja . Za c i rkumfleks ugotavl ja le, da ima ponaglasni zlog po naravi nizek ton. Po aku tu se naslednj i zlog drži n e k a j časa v višj i tonski legi. Intervali so v teh pr imerih , p rav i Broch, p rav majhn i . Vendar je po akut i ranem zlogu mogoče na j t i tudi pr imere z nizko tonsko lego. Broch opozar ja še na »muzikalno asimilacijo« v obliki zvišanega tona v zlogu neposredno p red c i rkumfleksom: tako je za naloga poleg tonske oblike, k j e r je prednaglasni zlog nižji od začetka naglašenega, našel pogosteje tudi obliko, da je prednaglasni zlog enako visok kot začetek naglašenega.22 rud i Broch si je zastavil vp ra šan je medsebojnega odnosa b e s e d - n e g a in s t a v č n e g a t o n s k e g a p o t e k a , tonemske in intonacijske realizacije. Za srbohrvaški mostarski govor, na katerega se sklicuje kot enakega slovenskemu, ugotavl ja , »da podrejeni tonski poteki, t j . into- naci je zlogov, četudi os ta ja jo precej nespremenjeni , tonskih potekov višje enote, t j . s tavka, ne ovirajo«.23 Dal je p r ipomin ja , da »tonski potek kadence delne poteke lahko zrahl ja in zabriše [ . . . ] . V podobnih pr imerih je pogosto izredno težko določiti, ali je ton kakega zloga pada joč ali rastoč, l aka izguba delne intonaeije je v zvezi s koncentraci jo stavčne intonacije na koncu stavka. Značilna muzikalna oblikovanost stavčnega konca ali posameznih logično izstopajočih delov stavka — posebno psihologičnega p red ika ta —, medtem ko se drugi deli stavka, ki so kot vezni člen, zlijejo v bolj ali m a n j enolično tonsko ravnino [ . . . ) , to je pojav,« pravi Broch, »ki da je jo zan j drugi slovanski jeziki bogato gra- divo.«24 Za pr imer v slovenščini nava ja Broch besedo modrost na koncu vprašalne stavčne intonacije: tonski potek le-te je v povedni stavčni intonaciji pada joč , v vpraša ln i pa »razločno rastoč«, medtem ko se pada - joči znača j c i rkumfleksa ohran ja v pojemajoči moči pri t iska. Tako zmaga za vp ra šan je nu jna intonacija stavčnega konca nad običajno zlogovno intonacijo, končuje Broch." Vprašan ja , ali je »za dolge naglase [ t | edanje ( l jubljanske) sloven- ščine pojmovat i kot bistveno lastnost muzikalni ali ekspiratorični mo- ment«, Broch v te j zvezi ni rešil. 22 lb. 23 Ib.. str. 528. 24 Ib., str. 329. 25 Ib.. str. 330—351. Ko razprav l ja o dvozložnili penult iniah. Broch ugotavlja, da je v besedi Tone pada joč i interval med naglašenim in nenaglašenim zlogom (pač v kadenčnem delu) večji kot pr i besedi tone, da pa se ta intervala v slabo naglašenem položaju reducirata na minimum ali pa se sploh izenačita«. Tako spet pr ide do naspro t ja visoki — nizki ton.26 Clede n e v t r a 1 i z a c i j e t o n s k i h o b l i k dvozložnili tonemsko raz- lično naglašenih besed pri vpraša lni stavčni intonacij i (v formuli nizek — višji) Broch pr ipominja , da se to dogaja samo v hi trem vsakdanjem govoru, ne pa tudi pr i razločnem izgovoru.27 I t ikaj zaslužita biti navedeni še dve Brochovi ugotovitvi: da eno- zložni stavek »v okviru enega zloga ponavl ja tonski potek vprašanja«;2 8 in da jezikovno dolgi naglašeni zlogi v stavčni intonaciji lahko izgube ne le svojo dolžino, temveč tudi svojo naglašenost.29 Kot se vidi, je Broch načel na jvažnejše probleme, ki vs ta jujo pred raziskovalcem slovenske tonemičnosti. Na splošno je mogoče reči, da je Broch za pravi lno pojmitev te problematike zelo zaslužen, žal le, da nje- govih ugotovitev pozneje dolgo niti niso prav nada l je razvijali niti j ih spopolnili ali popravil i . ( J. J. Mikkole Praslovanska slovnica je npr . pri- nesla samo na Valjavca opirajoče se mnenje , da se slovenska akut in c i rkumfleks ločita od hrvaških le »po man j š ih intervalih«.80 Pač pa nas neka j odškoduje R. Ekblom.31 Za akut piše, da je zan j »značilno raz- meroma slabo dviganje« tona.82 Bolj zanimiva je njegova graf ična upo- dobitev obeh slovenskih naglasov: c i rkumfleks je p r ikazan z rahlo kon- veksno proti desni pada jočo črto v srednji tonski legi, akut kot ravno rastoča črta v nizki tonski legi.83 Tonske lege je Ekblom torej dobro opazoval.) Če gledam na Brochove ugotovitve s stališča svojih raziskovanj slovenske tonemike, je mogoče pri t rdi t i njegovi ugotovitvi, da je glede na prit isk c i rkumflekt i ran i samoglasnik pogosto res dvovršen, vendar je 20 lb„ str. 334. 27 Ib.. str. 332. » II). 29 lh.. str. 333. 30 Heidelberg 1913. str. 132. 81 Zur Physiologie der Akzentuation langer Silben im Slavo-Baltischen, Uppsala-Leipzig 1922. 82 L. е., str. 7. 8S Ib., str. 32. enako tudi z akutom. Zdi se vendar, da ne eno ne drugo ni odločevalno, ker imam za l jubljanski govor tako pri akutu kot pri eirkumfleksu za- znamovan tudi enovršni izgovor.34 Glede dolžine naglašenili cirkumflek- tiranih oziroma akutiranih samoglasnikov je treba reči. da ni ne vem kako konstantna, daljšost akutiranega samoglasnika pa je mogoče do- kazati tudi na akustičnih fotografi jah glasov.35 Eksperimentalna fonetika pot r ju je tudi Brochovo trditev o položajni nevtralizaciji tonskega poteka pri akutu in eirkumfleksu, kar ima za posledico, da razliko med enim in drugim ohranja samo še različna lega , obeli potekov.30 Broch si je tipični tonski potek akuta oziroma cirkumfleksa v bistvu le predstavljal kot rastočega oziroma padajočega, l a k potek je sicer j mogoč, ni pa najt ipičnejši . Na splošno se da reči, da je oblika tonskega poteka močno odvisna od stavčne intonacije. Opozoriti je treba tudi na primere, k jer je cirkumfleks realiziran nižje od akuta ali enako visoko, pa distinktivno vlogo prevzame tonska podoba naglašenega zloga.37 Vse je res, kar Broch trdi o odnosu naglašenili in nenaglašenih zlogov. Vendar so stvari še bolj zapletene, zato je rešitev tega vprašanja mogoče podati samo v okviru širše razprave. Tudi višina intervala med naglašenim in nenaglašenim zlogom je odvisna od stavčne intonacije. Na splošno se lahko reče, da se v stavku, ki nima posebej poudarjenega zloga, tak interval od začetnega takta, k jer je največji , proti koncu manjša in iz pozitivne diference (to imamo, ko je nenaglašeni zlog pri akutu višji od naglašenega) na koncu skoraj redoma preide v nega- 34 Prim. slik. pril. t (str. 90—92). Intenziteta se meri od črtkaste črte. Dve črti pri intenziteti zaznamujeta meji nihanj . Številke pred podobami podaja jo enoto iz raziskovalnega gradiva, pri nestavčnih navedkih pa kažejo na sobese- dilo, v katerem se naha ja ; to je natisnjeno po zaporedju številčnih vrednosti za slikovnimi prilogami na koncu tega članka od str. 105 dalje. 35 Prim, slikovno prilogo 2. Daljšost akuta je očitna v nekadenčnem in ne- polkadenčnem položaju (prvi dve podobi v vsaki vrsti). 30 Prim. slik. prilogo 5. Strnjena črta zaznamuje cirkumflektirani , črtkasta akut i rani in pikčasta nenaglašeni samoglasnik. Intonacijski poteki so nespačeni. Za mer jenje višinskih razlik slu/i tudi pri podobah intonacij vodoravna črtkana črta pod ponazoritvami tonskega poteka. Ta podoba kaže primere tonskih po- tekov za akut in cirkumfleks, ki so blizu nevtralizaciji. Da bi bila pr imerjava lažja, je tonski potek akuta (št. 545 in 555) podan še enkrat ob eirkumfleksu (št. 544 in 550). 37 Glej slik. prilogo 4. Za rastoče ali padajoče poteke prim. slik. prilogo 3, za višino realizacije pa 4. tivno.38 Drugače je seveda, če je v intonacijskem segmentu taka poudar- jena beseda, potem ima pač ta lahko največj i , redoma pa povečan interval med naglašenim in nenaglašenim zlogom.39 Glede Brochove ugotovitve o vp l ivan ju stavčne intonacije na tonsko realizacijo tonemov je treba pr ipomnit i , tla so njegove ugotovitve p ra - vilne. Besedni tonski potek stavčnega res ne ovira, ga p a močno preobli- ku je . posebno tudi v tonskem razmer ju naglašenih in nenaglašenih zlogov, kolikor niso na stavčnofonetično relevantnih mestih, t j . v polkadenci in kadenci, k j e r se tonski poteki obeh tonemov močno približujejo.40 Za kadenco je to opazil že Broch, eksperimentalno potrdi tev p a smo dobili tudi v Voduškovi razprav i (II. slikovna priloga) vsa j v črtežih za J. Riglerja , P. Ramovša in J. Modra za polkadenco, in v podobi I I I za kadenco vsa j v črtežu Ramovševega izgovora (vse pa tudi le za oksi- tonične besede). Po mojih izkušnjah pa je težko pr i t rd i t i Broehovi in pozneje še Sovre- tovi misli, da se besede v komunikaci jsko m a n j važnih delili sporočila »zlijejo v bolj ali m a n j enolično tonsko ravnino«. To velja do neke mere dejansko le za tako imenovani prehodni del s tavka (tj. za del med izho- diščem in jedrom), sicer pa je tonemičnost p rav dobro ohranjena . Potrdilo za to mi niso le realizacije v vzorčnih41 stavkih, temveč tudi v takih iz večje s t rnjene pripovedi.42 Mislim da Broch tudi nima prav, ko meni, da pr i c i rkumflekt i ranem zadnjem zlogu besede v ant ikadenci varu je tonemsko nasprot je do aku ta po jemanje zvočnega pr i t i ska , medtem ko bi pr i aku tu le-ta rastel (prim, slik. pril . 9, k je r se vidi, da je pri t isk v obeh pr imerih konkaven, razlika med akutom in c i rkumfleksom p a najos t re jša v tonski legi. 3S Prim. slik. prilogo 5. Celotni takt, tj. naglašeni zlog in sledeči mu ne- naglašeni (do naslednjega naglašenega), je vsakokrat nižji od predhodnega; pâse je kot rahlo poudarjen. Pazi tudi na intervalne razlike. 39 Prim. slik. prilogo 6. Pr imer ja j jo s prilogo 5, tla ugotoviš, kako po- udarjenost povečuje intervale v taktu. Kateri zlog je poudarjen, nakazuje tudi podčrtana črka naglašenega samoglasnika. 40 Prim. slik. priloge 4 (618, 616), 5, 6 in 7. Vse kažejo približanje tonskih potekov v kadenci in polkadenci (to spoznaš tudi v črkovnem zapisu po tem, da je pri kadenci za besedo pika, pri polkadenci pa vejica; besedo v absolutnem zučetku stavka nakazuje velika začetnica). 41 Vzročni so kot Krava se pase..., Starček čaka..., Tak junak... in Zvečer se clan... Za tonske poteke glej priloge 5, 6, 7 in sploh primere, ki po- daja jo tonske poteke celih stavkov. 42 Prim. slik. pril. 8. Znak # pomeni, tla je na tistem mestu slika skrajšana. K Brochovi ugotovitvi o razlikalt med Töne in tone v hi trem govor- jenju , po kateri je c i rkumflekt i rani o nasproti zlogu ne višji kot akut i rani . je pr ipomnit i , da to res drži. Pravi lno je Broch tudi ugotovil izrazitejšo realizacijo tonemskega nasprot ja v energičnejšem izgovoru.43 Popolnoma ustreza resnici tudi Brochova pr ipomba, da pod močnej- šim ekspiraci jskim pri t iskom za njegovo uho ni padajočega dela ton- skega poteka za c i rkumfleks v besedi Tone. To omenjam posebej glede ч na neko mesto v Voduškovi razpravi.44 Posebno pomembno v Brochovih p r ipombah k slovenski tonemiki je njegovo dosledno upoštevanje položaja besede v stavčni govorni verigi in v t ipu stavka, t j . takega z vpraša lno in takega s povedno stavčno intonacijo, kot bi rekli danes. Mimogrede je upošteval tudi emocionalno obarvana tovrstna sporočila. Tako npr . p r ipomin ja , da so v »jezi ji veni razpoloženju intervali in energi ja večji (kot v indiferentnem normal- nem), da pa glavna linija intonacije vendarle ostane ista«.45 Redko kater i nada l jn j i raziskovalec slovenske tonemičnosti je upo- števal raznovrstne stavčne položaje raziskovanih besed s tonemskim izgovorom in se tudi zato sam ogoljufal za pravi lna dognanja . Leta 1931 je tudi slovenske tonemske razmere obravnaval R. Jakob- son,40 p rv ikra t s stališča fonologije, čeprav je seveda že Vodnikovo odkr i t je slovenskih tonemov hkra t i fonološko (prini. Ga prime v.a vrut ~ in ga nese do orât), pozneje pa je na čiste opozicije tonemov opozarjal še Škrabec, z nasprot jem Tone — tone pa operiral tudi Broch. Jakobson uvršča slovenske k ran j ske govore med politonične jezike,47 ki hkra t i šte- jejo more4" (kakor sta pr i nas te stvari v bistvu pojmovala že Svetec in Škrabec). Jakobsonu je nasprot je med akuloni in c i rkumfleksom korc- lacija tonskih potekov49 (torej drugače kot Sveten in Škrabcu). Jakobsonovo pojmovanje slovenskega naglaševanja kot takega, ki šteje more, je s teoretičnega stališča sprejemljivo, vendar v akustičnem pojavu ni ničesar takega, ka r bi to domnevo potrjevalo. Posebno težko < « Prim. slik. pril. 10. 44 Linguistica IV. str. 27, mesto o samo rastočem tonskem poteku eirkum- flektiranih samoglasnikov. 45 Slav. Phon., str. 350. » TL P 4, 1931. 47 L. c., 170—171. 4* L. c., 167. 49 L. е., 173—174. je sprejeti tako pojmovanje, če pomislimo na narečja, ki imajo tonemsko nasprotje iudi na kratkih zlogih. Da bi v teb primerih bil druga mora naslednji nenaglašeni zlog, bi bilo dokazano le s tem, ko bi se obnašal drugače kot posttonični zlog za dolgim naglašenim. Takega potrdila pa ne poznam. Po Jakobsonu naletimo v literaturi na važne izjave o naravi sloven- skih tonemov šele pr i Ramovšu. Leta 1953 je v svoji razpravi o dolenj- skem narečju50 skušal podati svoj slušni vtis o obeh tonemih ne le z besedo, temveč tudi z grafično ponazoritvijo. »Zlogi pod ' imajo,« piše Ramovš, »nizek ton; spočetka ton celo pada in šele po prvem intenzitet- nem višku, ki mu sledi kratka tonična uravnanost, se pričenja rastoče dviganje.« Glede nenaglašenih, posebno predtoničnih zlogov tam beremo, da so »v muzikaličnem pogledu visoki, da, običajno so višji kot akcentu- irani«. Istih nazorov je bil Ramovš tudi v svojih Dialektih;51 dolenjska tonična in intenzitetna dvovršnost mu je nasprotje gorenjski enovršnosti. Kako si je predstavljal dolenjsko tonično zakrivljenost, se vidi iz njegove grafične upodobitve obeh akcentov: akut irane toneme ponazarja s kon- kavnim, cirkumflektirane pa, kot že pr i Brochu, s konveksnim lokom.52 Posebno n a j poudarim Ramovševo opozarjanje na razliko med akutom in cirkumfleksom v tonski legi (akut nizek, cirkumfleks visok), poleg tega, da za akut izrecno pove, da se na začetku tonično »celo« spušča. Ce odštejemo ta »celo« in dejstvo, da si je vse tonske podobe naglašenih zlogov predstavljal na isti tonski višini, in zmeraj z istim naklonskim kotom, je Ramovševo spoznanje zelo dragoceno. Tisto o dvo- vršnosti sicer ne drži zmeraj, vendar pogosto, hkrat i pa ne le na Dolenj- skem, temveč tudi v Ljubljani in na Gorenjskem.53 Tri leta po Ramovšu je v Slavii (XIV, 1936/37) obravnaval slovenske toneme lsačenko: »Za razločevanje obeh intonacij, t. i. rastoče in t. i. padajoče se v slovenskem jeziku poleg časovnega dviganja oz. padan ja melodije uporablja tudi naraščanje oz. upadanje glasovne jakosti v ve- M Kratka karakteristika slovenskega narečja na Dolenjskem, Sbornikb \ъ česti, na prof. L. Miletič, Sofija 1933', str. 1*54. 51 Historična gramatika slovenskega jezika VII. Dialekti, Ljubl jana 1935, str. 107 in 124. 52 Prim. slik. pril. 11. - 53 Prim. slik. pril. 12. liko večji meri kakor v srbohrvaščini.«54 To je pojmovanje , ki skuša nekako združit i Svetec-Škrabčevo pojmovanje o intenzitetnem naspro t ju z Valjavčevim o tonskem. Kar se tiče njegove objektivnosti , je na podlagi eksperimentalnofonet ične dokumentaci je res mogoče ugotoviti ekspira- torno izrazitost intoniranih zlogov nasproti neopaznosti neintoniranih, da bi pa sama intenziteta k a j reševala, je težko mogoče, razen kolikor ne vpliva na jasnejšo percepci jo tako ali drugače intoniranih zlogotvornih glasov. Treba pa je v t e j zvezi še rešiti vp ra šan j e intenzitete poakut i ra - nega zloga, ki jačinsko pogosto dovolj izstopa in, kot je opozoril že Škrabec, л- nekater ih pr imer ih sploh odvzame vsakršno naglasno izrazi- tost prvotno naglašenemu zlogu. Zapelj ivo bi bilo po zgledu na srbo- hrvaščino slovenske akut i rane zloge imeti za postakcentui rane (ponagla- šene); vendar ta razlaga za slovenščino odpade že zaradi naspro t ja t ipa urût — Drat, ni p a zanjo p r a v tako ne eksperimentalne potrdi tve. I Glede kra tk ih naglašenih zlogov Isačenko piše: »Izrazitost zadnjega zloga zaradi d inamične naglašenosti n ima besednorazlikovalne vloge, temveč je besednorazmejitveno«,55 mnenje , ki je odslej splošno sprejeto.56 Čudno je, da ima Isačenko »slovenski jezik (in sicer knj ižni kot tudi celoto njegovih narečij) za jezik, ki ima muzikalne naglase«5 ' — trdi tev, ki bi jo bilo k o m a j mogoče dokazati . Leta 1959 je slovensko tonemičnost obravnaval veliki fonolog A. S.Trubeekoj.58 O d Jakobsona prevzema misel o politoničnosti in o š tet ju mor v slovenskem jeziku. Slovenski jezik uvršča med tiste politonične jezike, »ki pr i dolgih nosilcih zlogov razločujejo dva naglasna načina. Pr i tem je fonetični ustroj,« p rav i Trubeckoj , »teh naglasnib načinov nebistven. Bistveno je le, da sta začetek in konec dolgega zlogotvornega glasu obravnavana različno; pr i tem ima to različno obravnavanje raz- ločevalno vrednost ne glede na to, ali gre p r i tem za muzikalno ali za ekspiratorično p o u d a r j a n j e ali nepouda r j an j e začetka pr i eni, konca pri drugi vrsti naglasa.«59 Kot se iz ci tata vidi. Trubeckoj dopušča tako ekspirator ično kot tonično razlago slovenskih tonemov, ver je tno pod vtisom Isačenkovih ugotovitev. ' 54 L. c., str. 47. 55 L. c., str. 55. 50 Sprejema ga npr. tudi Sovrè v razpravi, navedeni pri št. 92. 57 L. c., str. 47. 5B Grundzüge der Phonologie, Prague 1959. 59 L. е., str. 172. Istega leta kot 1 rubeekoj je slovenske tonemske razmere obravnaval še enkrat A. V. Isačenko.00 Pri enozložnieali Isačenko ponazarja tonski potek — spet pač le na podlagi ušesne fonetike — akuta z aa, cirkum- fleksa z aa.61 To je v glavnem tako, kot si ga je predstavljal, sicer le pri dvo- in večzložnicah, že Valjavec. Interval med skrajnima točkama ton- skega poteka znaša po Isačenku eno tereo, pri eirkumfleksu pa oktavo. Rastoči značaj akuta v izoliranem izgovoru dvozložne besede (ver- jetno je s tem mišh^n izgovor, ki ga dobimo, če komu rečemo: »Povej...«) podaja za del koroških narečij s poševno, od leve proti desni dvigajočo se črto in višjo piko za njo. S tem hoče povedati, da v naglašenim zlogih ton neprenehoma raste, da pa je tonični in intenzitetni višek dosežen šele v naslednjem, namreč nenaglašenem zlogu. Zaradi tega je Isačenku tonemičnost besedna, ne zlogovna. Sedaj pa se je moral vprašati , kateri del tonskega in intenzitetnega poteka je aktiven in kateri pasiven. Z drugimi besedami: kateremu pri- tiče razločevalna vloga. '\ nasprotju z nekim mestom v Ramovševih Dialektih62 (Ramovš se je pri tem opiral na fizikalna dejstva) p r iha ja Isačenko do sklepa, da je »melodični višek na končnem zlogu za (ljudi, ki govore ta rožanska narečja) samo mehaničen in sam po sebi razumljiv pojav, ki spremlja rastoči ton na debelskem zlogu«.63 Isačenko je opazil tudi stavčnofonetično pogojeno alternacijo akuta. Po njegovih opažanjih se na koncu stavka namesto akuta govori cirkum- fleks. To pa da ni tako le v koroških narečjih slovenskega jezika, temveč tudi v drugih njegovih narečjih in tudi v knjižnem jeziku.64 Pri tem se sklicuje na mesto v Ramovševi kritiki, v kateri je Ramovš razpravljal o E. Sieversa razpravi »Staroslovanska verzna besedila Kijevskih lističev in Brižinskih spomenikov«.65 To mesto611 pri Ramovšu je nastalo kot od- govor na Vasmerjevo priporočilo, n a j se posveti pozornost intonacijskim 60 Narečje vasi Sele na Rožu. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani , 16. Filološko-lingvistični odsek, 4. Ljubl jana 1939, str. 16—24. 61 L. е.. str. 17. 62 Dialekti, str. 14. 6:1 Narečje . . . . str. 18. 64 Ib.. str. 20. Torej se namesto rastočega tonskega poteka govori padajoči. Isto je za /.iljsko narečje že pred tem ugotovil Grafenauer (Archiv 27/1905, str. 198). "•"> Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. VII/1928. str. 160 do t (»S: O jeziku v brižinskih spomenikih. - «• O jeziku . . . . str. 167. spremembam žive slovenščine v stavčnili zvezali.07 »Jasno je,« piše Ra- movš,08 »da tudi v slovenskem jeziku vrsta stavka in govorni način vpli- vajo na intonacijo posameznih, pomensko važnih besed v stavku. Tako padajoča intonacija lahko preide v rastočo, rastoča pa navadno v ravno, le redko v počasi padajočo. Poleg tega je pa tudi vse to samo individu- alno.« končuje Ramovš. Ionski potek pri sicer akutirani dvozložni paroksitonični besedi, ki pa je zaradi položaja na koncu stavka postala cirkumflektirana, poda ja Isačenko s poševno navzdol nagnjeno premico in niže ležečo piko. Pri paroksitonični tro- in večzložnici pa s tako poševno rastočo črto in s piko nad njo za ponaglasni zlog, pod njo za prednaglasne(ga).09 — Pri aku- tiranih štirizložnicah z naglasom na predpredzadnjem oziroma prvem zlogu ima po njem ponaglasno zložje različne oblike: prvi ponaglasni zlog je višji, drugi pa na višini tonskega izteka naglašenega zloga; prvi ponaglasni zlog je v višini tonskega izteka naglašenega zloga, drugi pa nad njim; prvi ponaglasni zlog je nižji od tonskega izteka naglašenega, drugi v enaki višini kot iztek tonskega poteka naglašenega zloga, tretji pa je nad njim.70 Na koncu Isačenko pripominja , da se v slovenskem jeziku dolžina vedno občuti iktično. »Če pa manjka dolgi zlog, se v rožanskih govorili (kakor v knjižnem jeziku) naglašuje zadnji zlog; za tak naglas tudi sedaj trdi, da ima samo razmejevalno, in ne razločevalno vlogo.71 Ker je o Isačenkovih pogledih na koroško in slovensko tonematiko še istega leta razpravl jal 1. Grafenauer,72 na j sam komentiram samo tiste stvari, ki jili Grafenauer ni, pa so vendarle potrebne komentarja. Prvo tako dejstvo je Isačenkova trditev, da se na koncu povedi na- mesto akuta govori cirkumfleks. Tej ugotovitvi po mojih izkušnjah ni mogoče pritrdit i , če nam je bistvo nasprot ja med akutom in cirkum- fleksom razlika sploh, ne pa tonski potek navzgor ali navzdol, kakor stvar v bistvu pojmuje Isačenko. V kadenčnem delu stavka je glavna smer tonskega poteka sicer za oba tonema lahko res enakšna, vendar se razlika med njima večinoma ohranja v naklonskem kotu ali v relativni višini obeli * 07 Berichte über die Verh. der sächs. Akad. d. Wiss., pilil.-hist. Kl. "6, 2, str. 58. 08 Na mestu, navedenem pod 65. 0B Na reč j e . . . , str. 20. 70 Ib.. str. 20--21. 71 Ib., str. 21 in 24. 72 Cas. Revija Leonove družbe, 33—1958/1939, str. 281—282. realizacij,73 doka j pogosto, posebno pri poudarjenost i , pa je ohranjen tudi različen tonski potek.74 Hkra t i je v zvezi z navedeno Ramovševo pri- pombo treba povedati , da take al ternaci je osnovnih tonemskih oblik niso toliko posledica individualnih govorcev, temveč ravno stavčnofonetičnih položajev. — Prava škoda je, da Vasmerjevega opozorila na stavčno- fonetično odvisnost tonemskih realizacij skora j nobeden poznejših raz- iskovalcev ni upošteval, ali pa le malo. Glede Isačenkovega po jmovan ja tonskega poteka pr i c i rkumfleksu (ravna, poševno pada joča črta) velja pripomnit i , da je m a n j pr imerno naravi stvari od Brochovega; razumeti ga je mogoče le s stališča lika, ki ga tvori sosledje naglašenega samoglasnika in sledečih mu nenaglašenih. Gra fenaue r je potrdi l Isačenkovo mnenje o tonskem odnosu nagla- šenih in nenaglašenih zlogov pr i akut i ran ih dvo- in večzložnicah, nam- reč, da je ponaglasni zlog višji od tonskega izteka, naglašenega samo- glasnika ali p a enako visok. Tak odnos pa po Gra fenaue r ju ni značilen le za rožansko narečje, temveč tudi za »druga slovenska narečja z dvojno muzikalično intonacijo«. Pri tem izrecno opozarja na gorenjski govor Breznice pr i Žirovnici. Iz Grafenauer jevega graf ičnega pr ikaza tonskega poteka75 enega s tavka se vidi, da se pod stavčnim poudarkom akut i ran i zlogi, ki so že tako nižji kot c i rkumflekt i rani , začenja jo še nižje, in da ponaglasni zlog jezikovno akut i rane besede na koncu stavka v nasprot ju s položajem v njega sredini lahko nižji kot tonemsko pada joče akcentu- irani zlog. Posebno pomembna pa je Gra fenaue r j eva pr ipomba, da v ziljskem brdskem narečju »glas v [.. .| dolgem naglašenem zlogu sploh ne raste, temveč šele v naslednjih zlogih«, kakor je bil sicer že 1905 omenil v Jagi- cevem Archivu. Te tonske poteke je ponazoril, kot kaže skica 16. Na omenjenem mestu v Archivu pa beremo: »Naglaševanje v brdskem na- rečju je v osnovi enako muzikaličnemu naglaševanju slovenskih k ran j - skih narečij , ki so podlaga knj ižnemu jeziku. Glavna razlika je kra tk i akcent ziljskega narečja.«70 Glede na Isačenkova razglabl jan ja o iktusu v ponaglasnem zlogu aku t i rane besede je vredno navesti še drugo mesto iz te Gra fenauer jeve 73 Prim, razlike pri sicer navzdol obrnjenem tonskem poteku akuta in cirkumfleksa na slikovni prilogi 13. 74 Prim. slik. pril. 14. 75 Prim. slik. pril. I1»: poudarjeni besedi sta molze in dobro. - 76 Archiv 27/1905, str. 198. razprave, ki govori o dvojnem naglasu: »Dvojni naglas v ziljskem na- rečju [. ..] v dvozložnili besedah in v besedah, ki naglašuje jo predzadnj i zlog [ . . . ] : prvi zlog je močnejši, drugi, prvotno naglašeni, višje nagla- šen | . . . ] . Tako je danes dvojni naglas edina oblika rastočega akcenta v Ziljski dolini, samo da je ekspiraci ja s t ranskega naglasa p r i k ra tkem naglasu šibkejša kot pri dolgem. Podobno je tudi v večzložnih besedah, pri katerih je glavni naglas na zlogu pred p redzadn j im zlogom: pri teh besedah ima glavni naglas vedno drugi , rastočemu glavnemu naglasu sledeči zlog šibkejši , toda višji, k ra tko pada joč i naglas: žingrada, oévarcû [ . . . ] . Zaradi rednosti tega pojava tega s transkega naglasa ne zapisujem,« končuje Grafenauer,7 7 ko opozori še na to, da je dvojni naglas odkril že p r e j Oblak. Joda vrnimo se h Gra fenauer j ev i recenziji Isačenkove knjige. Glede nenaglašenih zlogov Gra fenaue r ugotavlja, da so v p red- in ponaglasnem položaju pr i akutu višji, pr i c i rkumfleksu pa nižji od naglašenega zloga. — Pr ipomba o položaju nenaglašenih zlogov je deloma odgovor na Bro- chovo negotovost, ki za to ni mogel podati kakega »določnega razmerja«, p r ipomba o položaju nenaglašenih zlogov pr i c i rkumflek t i ran i besedi pa je hkra t i odgovor — pravi len — na sp reda j navedeno Ramovševo mnen je o tej zadevi, ki 11111 je narekovalo vse nenaglašene zloge (razen zadnjega, na koncu stavka) zarisati nad c i rkumflek t i rano naglašenim zlogom. — Gra fenauer j evo mnen je o višinskem razmer ju samoglasnikov cirkuin- f lekt i rane besede se zdi zelo naravno, in tako je konec 90-tih let moral pač misliti tudi Valjavec, ko je pozornost bralca obračal bolj 11a posebni tonski potek ponaglasnih zlogov akut i rane besede.78 S s ta l i šča s e d a n j e naše obveščenost i je g lede tega t r eba p r i p o m n i t i , da ima G r a f e n a u e r nače loma p r a v , ko l ikor ne gre za p o l k a d e n e o (tudi v sk lopu p o v e d n e s t avčne in tonaci je) ali p a za v p r a š a l n o in tonaci jo , p r i ka t e r i so ponag lasn i zlogi p r i a k u t u in c i r k u m f l e k s u tonsko nače loma nad nag l a šen im (bodisi a k u t i r a n i m bodis i c i r k u m f l e k t i r a n i m ) zlogom.7" Poseben p r i m e r so tud i — jaz bi j ih imenova l — č e t r t k a d e n c e . V vseh takili p r i m e r i h p o m a g a r a z p o z n a v a t i a k u t od c i r k u m f l e k s a m a n j š i tonski in te rva l n a g l a š e n e g a zloga in s ledečih mu nenag lašen ih , m e d t e m ko j e tonski potek nag lašen ih zlogov nače loma nev t r a l i z i r an (in sicer v smeri k a k u t s k i obliki) . 77 I,, е., str. 222. 78 Rad 130/1897. str. 118. 7B Prim. slik. pril. 17. Leto 1939 je znamenito tudi po tem, da je takrat slovensko tone- matiko predstavil z eksperimentalnofonetičnega stališča F. Bezlaj.80 Od Valjavea in Brocha do Isačenka in (v glavnem) Ramovša se v nasprotju do Svetca, Škrabea in Grafenauer ja vleče veriga pojmovanja, da je izraze rastoč in padajoč za akut in cirkumfleks treba pojmovati tudi tonično. Tudi Ramovšu je bil akut padajoče-rastoč samo v dolenjskem narečju, medtem ko je na splošno govoril o rastoči in padajoči intonaciji glede na to, ali gre za akut ali pa za cirkumfleks. Prav Ramovševo mnenje je vplivalo tudi na Bezlajevo pojmovanje te problematike in. zdi se, tudi prejudiciralo raziskovalne rezultate, ki so sicer spričo tedanje tehnike v eksperimentalnofonetičnem delu zahtevali toliko truda. Bezlaj je raziskoval tonski potek 205 primerov štirih poizkusnih oseb, kakor nekoč Ekblom »predvsem v kratkih stavkih, ki so se začenjali s »To j e . . . « . Poizkttsne osebe sta z Ramovšem šolala, iz pridobljenega slikovnega gradiva pa skupa j odbrala tiste primere, ki so se jima zdeli pač najtipičnejši.81 Ker je to metodo v prvi fazi82 svojih raziskovanj o slovenski tone- matiki pozneje uporabil še Vodušek, ne bo odveč, če pripomnim, da pride na ta način beseda, ki jo raziskujemo, v neugoden, namreč ka- denčni del stavčne intonacije, kjer se tonska podoba naglašenili in ne- naglašenih zlogov silno močno — kakor je bilo pred tem, kot smo videli, že večkrat opaženo — podaja stavčni intonaciji. Tega dejstva se Bezlaj ni dovolj zavedal, kakor nam spričujejo njegove na Brocha spominjajoče besede, da »se besedna melodija do določene mere podreja vsej stavčni liniji«, kar pa da ni velikega pomena83 (kot je v zvezi s citirano pripombo o Vasmerju menil tudi Ramovš). O tonskih realizacijah obeh tonemov Bezlaj sporoča naslednje: cirkumfleks ima rastoče-padajočo, ravno (z eventualnimi nihanji navzgor in navzdol) in padajočo realizacijo; akut ima rastočo, padajočo, padajoče- rastočo in ravno rastočo tonsko realizacijo. Kot je pripomnil Vodušek,8J je s tem praktično velika podobnost med akutoin in cirkunifleksom. Posebno čudno se poznavalcu zdi dejstvo, tla m Oris slovenskega knjižnega izgovora, Ljubl jana 1939. 81 Avtorjeva ustna izjava piscu te razprave. 82 V tej je pr ipravl jal poročilo za piranski slavistični shod leta 1960 (prim. Linguistica IV, str. 22). 83 Vse v Orisu, str. 97. 84 Linguistica IV, str. 21. b S l a v i s t i č n a r e v i j a HI je Bezlaj za akut našel primere z rastočim tonskim potekom (celo na prvem mestu). Škoda je, da za različne tonske poteke tonemov ni dal podatkov glede na položaj v govornem segmentu (stavčni intonaciji), sa j je nekaj primerov posnel tudi v nekadenčnem položaju. Ali je bil ta hkrat i tudi polkadenčni (naštevalni), prav tako ni jasno, vse to pa bi bilo dvignilo vrednost njegovega poročila. Tu, v stavčnofonetičnem po- ložaju, bi bil p re j našel kr i ter i j za različne tonske realizacije tonemov (prim, njegovo opombo, da je rastoče-padajoča realizacija akuta odvisna od položaja na koncu stavka)85 kot v mnenju, da so omahovanja v ton- skem poteku odvisna »od energije izgovora«,80 čeprav si je s tem faktor- jem včasih res mogoče razložiti kako varianto tonenta. -— Zanimivo in v skladu z Ramovševim pojmovanjem tonskega poteka dolenjskega akuta je Bezlajevo mnenje, da jc padajoče-rastočo realizacijo akuta mogoče razložiti z dolenjskim narečnim vplivom na izgovor Ljubljane.87 — Bezlaj tudi ni delal razlike med oksitoniranimi in baritoniranimi besedami. Na koncu Bezlajcve knjige je grafično reproduciranih 28 tonskih potekov za cirkumfleks in 23 za akut. Ob natančnejšem študiju teh po- nazoritev se za cirkumfleks opazi v glavnem konveksna oblika tonskega poteka, le v dveh primerih gre za ležeče sigmatičnega, kar je prav tako mogoče imeti za konveksnost.88 Konveksno tonsko podobo ima tudi večina akutiranih besed, le da je pogosto desno pridvignjena. Približno enako pogosto je akut realiziran kot poševno navzgor rastoča premica, le v treh primerih pa je oblika padajoča ali padajoče-rastoča.80 fz teh dejstev je mogoče sklepati, da poskusne osebe sploh niso go- vorile akuta (izvzeti je treba le tri zgoraj omenjene besede), temveč nekaj, kar n a j bi bilo rastoče. Naštete rastoče oblike so še posebej dvomljive, če pomislimo, da so po vsej verjetnosti pridobljene iz kadenčnega položaja. Za l jubljanski govor pri normalnem govorjenju jaz nisem dobil nikoli takšnih krivulj , in tudi Vodušek jih nava ja v glavnem le za poskusno osebo iz Horjula;80 vendar je tudi pri tej vprašanje , ali kot slovenist in nekdanj i fonetični prakt ikant pri svojem izgovoru ni bila vplivana po Ramovševi predstavi o tonski rastočosti akuta. Po moji ušesni zaznavi 85 Oris . . . , str. 98—99. 80 Ib., str. 97. 87 Ib.. str. 98. 88 11).. str. 104 (dan), str. 107 (ropota). 80 Ib.. str. I l l in 112 (kosa), str. 114 (kükavica). wl Linguistica IV (v prilogi). izgovora Voduškovega in formator ja iz Hor ju la bi rekel, da se njegova oblika izgovora akuta ne loči od splošne slovenske. Glede na nenavadne Bezlajeve ponazoritve tonskega poteka aku t i ran ih besed je po mojem nemogoče iskati razloge morda v dejstvu, da bi se bila v času od 1938 do 1962/63, iz katerega so moji posnetki, spremenila narava slovenskih tonemov. Vojna in čas po n j i nista k spoznanju slovenske tonemičnosti pr ispe- vala ničesar. Nasprotno: zdi se, da so se v tem času iz splošne zavesti izbrisala skoraj vsa pozit ivna spoznanja o teh zadevah, ostala p a samo tista iz Bezlajevega Orisa. Tako si je mogoče razlagati npr . Voduškovo izjavo, da so do njega o slovenski tonematiki nasploh napačno mislili.91 Spričo tega je toliko pomembnejša razprava M. Sovreta o slovenskih tonemih (iz leta 1956).92 N j e j gre zasluga, da je problem spet spravi la na dnevni red, hkra t i pa dala tudi pr imerno razlago tonemskega naspro t j a kot naspro t j a med visokim in nizkim (seveda relativno) tonom.93 S tem v zvezi je Sovre moral zavrnit i po jmovanje slovenske tonemičnosti v smislu naspro t ja tonskih potekov in si te poteke razložiti drugače. Na- vedi mo dobesedno: » |P]ri intoniranem zlogu se čuti kot relevantna ne nje- gova padajočost ali rastočost, temveč njegova tonska višina o odnosu do tonske višine drugih zlogov kake povedi. In sicer gre samo za tonsko višino ri tmično odločevalne točke zloga. Le-ta je v eksploziji vzglasnega soglasnika zloga (oz. zadnjega soglasnika vzglasnega soglasniškega zlo- govnega sklopa). Kada r gre za samoglasniško vzglasje po premoru — ravno začetek zvenenja.« I rditev o tonski višinski razliki je, če izvzamemo nekatere izjeme, o kater ih p a t u k a j ni mogoče poročati , pravi lna. Misel o relevantni točki intonacijske podobe je pa samo zanimiva domneva, ki jo je težko uskla- diti z dejstvom, da jc ravno na zadevnem mestu tonski potek sam ne- stanoviten zaradi tako imenovanega vključitvenega momenta, posebno za nezvenečimi soglasniki. pa tudi za zvenečimi eksplozivi in spirant i (tudi za p),91 izvzeta sta le nosnika m in n ter polvokala i in u. Razen tega je ta Sovretova relevantna točka tudi p rek ra tka , da bi jo bilo mogoče aper- cipirat i . Pr ipomnit i je še treba, da posebno za zaporniki (več ali m a n j 91 Ib., str. 25. 1,2 Akzent und Vokalismus im Slovenisehen, Filologiska Meddelanden frân Ryska Institutet vid Stockholms Högskola, Nr. 2, 1956. , s L. c., str. 3. 94 Prim. slik. pril. 18. 6* 83 pa tudi za pr iporniki) p r iha j a do mehaničnega spusta tonskega poteka, ki sploh ne more biti intendiran, kar pa za fonološko relevantno točko tonema moramo domnevati . Po mojih ugotovitvah (za sedaj še ne do- končnih), bi bila t aka relevantna točka za akut še naj laže preusmeri t- veni del tonskega poteka."5 To velja torej za akut , ki ima po mojem kot temeljno konkavno tonsko obliko: za c i rkumfleks take relevantne točke niti ni treba predvidevat i . Skora j z ničimer ni mogoče podpre t i tistega, kar Sovre govori o ton- skem poteku obeh tonemov, namreč da je »pri e i rkumfleksu višina tona neposredno po eksploziji visoka [ . . . ]« in da »po tem ri tmičnem središču glas u p a d a še med zvenenjem zlogotvornega samoglasnika do nivoja ne- naglašenih zlogov, ki je dosežen v naslednjem ritmičnem središču, t j . p r i eksploziji naslednjega soglasnika (soglasniškega sklopa)«. Enako še, če Sovre trdi, da je »drseči padajoči gib med r i tmičnima središčema glede na jezikovno zavest nevažen«. In enako za aku t : »To je nizek ton v do- ločenem intervalnem razmer ju do nenaglašenih zlogov (in samo ob sebi umevno, tudi do višine cirkumfleksa) , ki se potem, še preden je intonirani vokal pri k r a ju , spet dvigne do nevtralne izhodiščne višine. Toda to dviganje, čeprav nekako postopno, je samo naraven stranski pojav menjave dveh tonskih stopenj.«90 N a j p r e j sploh ni res, da bi c i rkumfleks vedno (tudi v večini pr i - merov ne) tonično pada l ali da bi akut tonično rastel. Glede c i rkumfleksa se je glede tega lahko prepr iča t i že iz Bezlajeve knjige. Bezlajevi tonski poteki za akut so sicer v glavnem v skladu s Sovretovim prikazom, toda kot rečeno — Tj. 97 Linguistica IV, str. 26. »7« Glej slik. pril. 20. naglašeno zložje pomaga gradit i okostnico stavčne intonacije, ki jo je za povedno stavčno intonacijo brez poudar jen ih besed na kra tko mogoče označiti kot padajočo, za vpraša lno pa spet tako ali drugače tipično modificirano. Da »drseči gib« za Sovretovo relevantno ri tmično točko razločevalno ni čisto brez pomena, se vidi iz naslednjega: p rav smer tona omogoča, da se doseže tonemsko nasprot je v primerih, ko se višinska razlika nevtralizira."8 To je treba upoštevati , ko sicer da jemo Sovretu prav , če trdi v nasprot ju npr . s Trubeckojem, da se »namesto korelacije tonskega poteka« torej p r e j priporoča izraz »nasprotje tonske višine«.9" Navesti je vredno še Sovretovo ugotovitev, da je pr i slovenskem naglasu »fonološko relevantna« samo intonacija, »intenzitetno in kvanti- tetno naspro t je pa sekundarno«, in da ima »izbira zloga, nosilca naglas- nega znamenja potemtakem prav tako razločevalno vrednost kot izbira med obema znamenjema, cirkiinilleksoni in akutoin«.100 To je odziv na Isačenkovo opozorilo o udeleženosti intenzitete v pomensko razločevalni vlogi. Glede na realizacijo tonemov v stavku Sovre piše. da se »ortotonične besede, tako gravirane kot c i rkumflek t i rane in akut i rane, pogosto izgo- va r j a jo docela brez iktusa«. »Naglasne lastnosti — tako iktus kot kvanti- teta in intonacija — se v govoru nikakor ne real izirajo povsod, temveč p r i h a j a j o do izraza v normalnem govoru samo v takih besedah, ki kakor- koli zavzemajo središčno mesto povedi, medtem ko se druge uvrščajo v vrsto zlogov, ki so glede naglasa indiferentni : vsi nj ihovi zlogi so enako nenaglašeni in neintonirani.« Za pr imer nava ja stavek Janez pride šele jutri (samo z dvema naglasoma).101 Ta Sovrctova trditev bi s svojo nedoločnostjo (»kakorkoli | . . .j sre- diščno mesto v povedi«) lahko zapel ja la v zmoto. Po mojih i zkušn jah so primeri toneniske nevtral izacije redki , in še t eda j je na podlagi vokalne kvalitete, kakr šna je značilna samo za naglašene zloge, mogoče trditi , da se naspro t je med ortotoničnimi in klit ičnimi besedami ohranja . Sovretov pride je poleg tega v t ipičnem prehodnem položaju med izhodiščem in jedrom povedi, pa tudi akut na jutri je zelo neverjeten. »" Prim. slik. pril. 19. "» L. е., str. 4. 100 L.c., str.6. .. 101 Ib. Po Sovretu sem fonetično stran tonemov obravnaval tudi sam v knjigi o izgovoru slovenskega knjižnega jezika102 (rokopis zanjo je nastal že 1^58/59). Pri tem sem se v glavnem naslonil na Bezlajevo delo. Od mojih samostojnih misli t u k a j zasluži biti navedeno mnenje, da se vtis tonskega padan ja pri eirkumfleksu opira predvsem na tonski potek v drugi polovici naglašenega samoglasnika in da pri akutu na začetku našega poslušanja intonacij zaradi tonskega poteka prezgodaj sklepamo, da gre za padajočo intonacijo.103 To je pr ipomba s stališča ušesne fone- tike, ki odgovarja tudi Voduškovim eksperimentalnim podatkom, ki pa je takrat ni bilo mogoče uskladiti z ogromno večino Bezlajevih grafičnih ponazoritev akuta. Dejanski naravi slovenskih tonemov je ustrezala tudi moja ugotovitev (ki pa jo najdemo pač tudi pri Valjavcu), da pri akutu v »srbohrvaščini ton narašča enakomerneje« kot v slovenščini in da je intervalna razlika manjša , nosilec zloga pa v srbohrvaščini daljši.104 Opomnil sem še, da je akut v nekaterih narečjih daljši od cirkum- fleksa,105 trditev, ki je v skladu z Broehom in v nasprot ju z Bezlajem. Zavedal sem se odvisnosti tonemske realizacije od stavčne intonacije: »[S]tavčna intonacija vpliva na fonemsko tako, da ji manjša in veča tonski razpon in premika register«,100 tj. »realizacijsko višino«. Pri tem sem posebno opozarjal na realizacijo akuta in cirkumfleksa v kadenčnih delili povedne in vprašalne stavčne intonacije. Prav tako je omenjena možnost fizikalnega prehoda cirkumfleksa v rastoči tonski potek in akuta v padajočega, vendar sem nadaljeval: »Tonemska opozicija se vendarle ohranja ; realizira se v opozicijskih alotonih.«107 Jeseni 1960 je o isti temi predaval B. Vodušek. Njegovo odkrit je je bilo, da sta fonema fizikalno tonsko padajoča, le da je cirkumfleks ton- sko visok, akut pa nizek.loe Glede razlike v tonski višini Vodušek torej eksperimentalno po t r ju je štiri leta starejšo Sovretovo ugotovitev. Samo padajoči tonski potek obeh tonemov je v nasprotju z dotlejšnjim pojmo- vanjem, moramo pa si ga razlagati z dejstvom, da je Vodušek toneme 102 Slovenski jezik. Izgovor i intonacija s recitacijama na ,pločama. Zagreb 1961. 10" Т.. c.. str. 45. 104 L. c., str. 4/). 105 b .c . , str. 45. 100 b .c . , str. 55. 107 1,. c., str. 55—56. I0H Prim, pripombo o moji knjigi, cit. pod 102. pri Vodušku v Linguistici, str. 45. analiziral iz kadenčnega zloga stavkov tipa To je ... V skladu z Valjav- cem, Grafenauerjem, Isačenkom in Sovretom je tedanja Voduškova pred- stava, da je pri paroksitonili ponaglasni zlog pr i akutu višji, pri cirkum- fleksu pa nižji. — Po mojih izkušnjah velja to za akutirane besede v kadenčnem položaju navadno le tedaj, če je taka beseda posebej po- udarjena.108 Na začetku leta 1963 sem v zvezi s svojimi raziskavami slovenske tonemičnosti na podlagi posnetkov z Griitzmacher-Lottermoserjevim za- pisovalcem tonskega poteka slovenskih tonemov (posnetke so mi napra- vili v Inštitutu za komunikacijsko raziskovanje v Braunschweigu) našel, da bi bilo najprimernejše poimenovanje tonskih potekov obeh slovenskih tonemov konkaven za akut, konveksen za cirkumfleks. Ugotovil sem tudi. da je tonski potek akuta m a n j dostopen spremembam glede na raz- lične položaje v govorni verigi kot cirkumfleks.110 Posebno se je to kazalo v kadenčnem položaju. Moje takratno pojmovanje tonemske realizacije se vidi tudi iz Jakschetovega obravnavanja te problematike na sedmi strani njegove knjige o slovenski akcentuaciji,111 namreč da je akut v glavnem konka- ven, cfl. konveksen. — Vendar sem takrat obravnaval le povedno into- nacijo. V časopisu Linguistica IV112 poroča o nadal jnj ih rezultatih svojega proučevanja slovenske tonematike B. Vodušek. •— Od Brocha samo za do- ločene govorne položaje nakazano tonsko nasprotje med visoko in nizko tonsko stopnjo, kar je nato M. Sovre proglasil za edino razločevalno zna- menje tonemskega nasprotja v vseh govornih položajih, Vodušek na pod- lagi svojih meritev le pot r ju je v celoti. Čudno je, da mu tonsko stopenj- sko nasprotje zbuja začudenje.11® Za svoje odkrit je ima Vodušek padajoči značaj tonskega poteka pri naglašenem akutiranem zlogu in rastočega, Prim. slik. pril. 20 in 5 (542) proti 6 (560); za oksitona prim. slik. pril. tO (545 : 578). 110 Cf. moje poročilo z dne 12. februar ja 1963 (str. 3) Humboldtovi ustanovi: »Realisierung des merkmallosen Tonems betrachte ich in Bezug auf den Ton- verlauf als irrelevant, des merkmaltragenden dagegen als verharrend in einer gewissen 1 Iöhenebene. 111 Slavische Akzentuation II, Slovenisch. 1965, Otto Harrasowitz, Wies- baden. " 2 Z letnico 1961. dejansko izšlo 1964: naslov: Grundsätzliche Betrachtungen über den melodischen Verlauf der Wortakzente in den zentralen slovenischen Mundarten. 118 Linguistica IV. str. 25. če je zlog cirkumflektiran. Prepričan je, da njegova odkri t ja tako rekoč »spreminjajo v nasprotno vse, kar smo si doslej predstavljali kot inio- nacijsko nasprotje«.114 S tem se seveda ni mogoče strinjati , če pomislimo na to, kar smo o tonskih potekih slovenskih tonemov povedali doslej. Sicer je pa 1957 že J. Rigler z zapisov istega kimografa, ki ga je uporab- ljal Vodušek, izračunal tonske višinske vrednosti,115 ki so kazale na isto. in je takra t — zares začuden — to svojo ugotovitev širil v slavističnem okolju akademije in l jubljanske filozofske fakultete. Vodušku je važna tudi njegova ugotovitev o fonetičnem dvozložnem odrazu tonskega poteka obeh tonemov v delu slovenskih narečij, sicer znanem že od Valjavca, Grafenauer ja , Sovreta itd. Vprašanja fonološke relevance te dvozložne realizacije pa Vodušek ne rešuje, kakor je to pred njim storil Isačenko za koroška narečja ali Sovre za knjižni jezik, temveč se zadovoljuje z opozorilom na drugačne značilnosti v drugem delu slovenskih narečij. »Največje nasprotje našim |tj. jezikoslovnimi predstavam o naravi intonacijske opozicije v slovenščini« Vodušku pomeni »rastoči tonski iztek cirkumflektiranih oksitonov« narečne skupine, ki jo zaznamuje s številkami 1, 5, 6.lle — To dejstvo pa je po moji vednosti v navedenem primeru treba pripisovati dejstvu, da se nosilci tonemov nahaja jo v pro- gredienčnem, tj. polkadenčnem, položaju. Zanimiva je Voduškova ugotovitev, da je tonski potek neooksiton i ra- nili besed (tj. takih, katerih naglašeni zlog je prišel na konec besede zaradi moderne vokalne redukcije) drugačen kot pri starih oksitonih, različna pa da je tudi kvantiteta naglašenega vokala.117 V čem se oba akuta razločujeta, ni povedano. Vodušek misli, da ta njegova ugotovitev »v nasprotju z dosedanjimi nazori dopušča sklep o vplivu moderne vo- kalne redukcije na sistem intonaeijskih nasprotij.«118 — V zvezi s tem je treba pripomniti , da je bil vpliv reduciranili samoglasnikov na intonacijo znan že davno pred Voduškom (prim. npr. Stangovo118 razlago sloven- skega novega cirkumfleksa, Tine l.ogar pa je za briško narečje prikazal180 nastanek novega akuta kot posledice vokalne redukcije). 114 L. c„ str. 27. 115 Ti izračuni so ohranjeni. 116 L. е.. str. 34. 117 L. е.. str. 55. 118 Ih. 118 Cli.S. Stang: Slavonic Accentuation, 1957. 120 Slavistična revija. Na koncu svoje razprave Vodušek govori o prapodobi slovenskih tonskih potekov obeh tonemov. Ta bi bila pri akutu »po vsej verjetnosti tonsko nizka, sprva padajoča in potem rastoča«, pri cirkumfleksu pa »sprva rastoča in potem padajoča«, »obe v opoziciji na naglašenem samo- glasniku in pozneje na eventualnem ponaglasnem samoglasniku, pri akutu z melodično linijo v visokem položaju, pri cirkumfleksu z melo- dično linijo v nizkem tonskem položaju«.121 Do tega mnenja je Vodušek prišel na podlagi statističnih povprečkov za tonske poteke v polkadenčnem in kadenčnem položaju. S tem v zvezi bi pripomnil, da ta nenavadni Voduškov sklep o obliki tonskih potekov bolj slabo izhaja iz vsega, kar je Vodušek o tonskih potekih povedal pred tem. Prav tako pa Voduškove podobe tonemov, pridobljene iz povprečka, ne ustrezajo dejanski distribucijski resničnosti. (Tipična statistična pre- vara o povprečku.) Svoje celotno gledanje na problematiko slovenske tonemičnosti bom skušal v kratkem razodeti v drugi razpravi. 121 L. c., str. 37—38. 122 Linguistica IV, str. 35. Piškurje v a Dvovrini Г! Eno vršni /"/ D*ovrin. I'I Enovrim ГI 2U V. _ 25 29_ ml à t, s и л, sv i T. d i lam Jab ° ал 29 26 29 oc ê sa vesla â f a V 32 зо kleč t, 32 ЗО gd & i â та t Pogorelèeva Dvovrini Enovrim Г/ Dvovrini /'/ Enovrim /'/ ö^c'eva Dvovrini /"У o kno, zr o ko i* кг и ха 245 1Н Zor i зет vprxn â la: к «i m, à nés. » я С Г\ 2̂ 2 m* ô t б rte, Г 7 ha sprai a la ^ ia» 1 о г» a o brtga s p !, X 6 tu r Й !J4 1ST I« m 6 ti j e ail r a j e dt» «ocvn/ à d' •oo poml a ali, Enovrini Г1 790 zvec è r d a n konč a С â ka ùvovriru l'I 719 ^ 79©^ ' \ Ki a va tr a vi. zcfr a v9 T â к Enovrini l'I p a se / e p/ jun â k vûf a . Dvovrim Г1 A Э62 dey ê t E nov ri ru £s A p\ rs а s • st p ê t P t t, P ê f . p ê 1 p S t Oes « t Dvovrini l'I 363 369 W d 6 brega. r é ci, 0 če Enovrini l ' I A ; И> ' « I 7 Я f tu e n a r d *«, 7 é dli Modiceva Dvovršni 11 157 « в 1 p e t p ê t aas i f . с â kap ê f . Enovrini П <99 I г\ зоо 1 20« ' ê va 1 da E m a Dvovrini 1 '/ Fnovrini / '/ <«3 /во 1&9 / V 7 в àli r é ku: pov â bi. r • ku. «67 »i* 166 h 6 tu г e Zvec ê r d â nkonc â 2. 10 Jazbece va 696 Г ) ч^, _ K r a v a s e p â s e p o l é p i t r a v i 695 kC r a v a s e p d s e p o t r â v i . 6 6 8 69É, S f â г с э /< Я t a r č а k JancŽičeva ' v 5 4 5 T a k j и n â k s e л e v a a • _ _ / 5 6 « 5 6 4 5 7 8 T a k j u j u n a k s e n e v d g. " - 4 S^u Z v e č e r s e d à n k o n с a 5 e o 5 S 3 Z v e č с r s e s e d â n k o n Я o n č â . 11 Dolenjsko nared/e SïiQkanmi киои^ па/ ze gliedat ne zùobc ! e a 9 чо<щ ai a ie a e Go e 12 л / g ' e r (dol ) £15 a Z v e с ï r s e d â n k o n e â i 6 t 5 t > T â h J и n â k s e n e v d a бъе ^ - S t a r с о к с à k ol z d г a v e p o / â d / \ — N « 3 7 " 4 K r â v a s e p â s e n a ( é p i t г â v i Oazbečeva Igor.) 6 Э З S t a r e э к с à к a p о m 1 â d. i , i 0 L a r S O ( a r p a p о с T t n i с v» " • \ __ _ — 691 Kr â v e s с p a s e j o p o ( é p i t r a v / N . •• » . • . /< o n j i p a v d e f e (/ /. Blejčeva (Ljubljana) — ' . . - - 7 9 8 N - ^ kr a v e s e P ö s e j o p o l t p i t r a v i t к 6 n j i p a v d t e 1 J J . 1 7 S l a v i s t i č n a r e v i j a Golobova P ° с i t n / c. p o m l o d , . p o m I â d i. dé t e l j i. t r à v / . p o t г a v i . Jazbece va V р о с i t n 1 C. p а V d é t e I J BlejČeva 7 0 9 7 9 Oa p o m I a d i . k O n č â. 76B ^^ t r a v i . n e y d a . Rigler p o m / â d i. 615 a k o n с S. p i t r ci v i . 6 4 9 » 3 e и d a . a p o m I â Л90 T ~r~~a~ 507 d _ Sio n, у d 4 7 7 476 ч 8 4 4 8 3 S f à г é » к к r â v a d â n n e j и n à k s e Jazbecema 6 8 8 6 8 7 p o m i â d i. p i t r â v i . Janežiče va - - ' \ • 5 8 5 5 8 4 5 4 4 p o m l a d i L t r g v i{ k o n £ â. n e v d à. Bigler ^ v . 6 И ' 624 . 6«4 С О p o m l S d i z p i t г â v il č à k o p 6 s e Ml 651 6M z a i n e , г a i t o n j, obi â k, 15 ßrerm ca 4 / _ 4 4 - T âkrâva dôbro vt oh* Tâkra*a ootronolie 16 В rez men rokâ lâbà bébarcà yâkatn с a prii^atê' 17 Rigler 610 6,16 p o m l a d i , p i t r à v i. Golo bova 497 S t a r č экс â k a z d r â v e p o m l â d i, 481 s o l a r p a p о с ? t n t с1 p o ml б d i Ђ \ ч 496 K r â v e s e p â s e j o v t г a v i, \ ' " ' _ k o tj / / p a v d é t e i j < .г p <• t f v L , Janeiiceva " # ^ ^ 566 St à r с з kc â k azdr a ve p от l 6 d /4 569 К г â v a s e p a s e p о 1 é p i t г a v 549 546 """ " p o m l a à i, p t t r a v i , Blejava < 793 ^ ^ 7Ц p o m l â d 19 p i t r à v i, 602 Z v e с è г s e d â n n e k o n c à\ y ^ _ x / / 805 У T â k j и n a k s e n e v d a L /8 Toporišič / PucktcHtycvci, 427 G r б f u g l ê d a m e d v ë à a i n 91 эко č i z a n j i r n Z é b l o g a j e Mezetova Э01 S e d é l a s t o p o v e с e r j i v к и х i n j i V t n S t а 1 и Š č f i a g r ci x. 19 Bigler 630a бЗОЬ «31 635 s e d â n k o j u n a k s e s t r 6 9 k k r a v a Oazbečeva *91 694 6 97 696 d â n j и n a k d a n j u n a k 20 Janezi ce va 543 * 5Ы p o m l â d i p o m l j5 d i. 5*2 5So p t t г a v / . p i t r a v i Rigler 4 ч 6*4 6«3 p o m l â d i. p i t r 6 v i . 638 637 p o m 1 â_ d i. p i t r д v i. 21 Broch/Lju-klj. n a l o g a i 1 о цс a / gr a o i ti n « n il e p 6 ta m t • г » n а 1 S g a n a t 0 Ç o Pojmovanje tonemičnosti slovenskega jezika NARAVNI KONTEKST OBRAVNAVANIH BESED* 23, 24. Mlad, suh, težk6, svêt. 25, 26. Dêlam. nesiva, očesa, vêrujem. 29. Po jezeru veslata dvâ lab6da. 30, 31, 32. Sama, pripovedovati, kleči, kdô, okno, z r o k o , . . . 54. Prinčsi težaku kriilia in pijače. 157. Pêt in pêt je desêt. 158. Dvakrat pêt je desêt. 163. Ka j ste jédli tako dobrega? Jäz pa sem réku: 167. Saj sem hôtel réci, pa nisem mogel. 180. Če ga vidiš, ga povabi. 181. Hôtel sem zavpiti. 183. Povedal bom. k â j si rekel. 186. Znam kuhati, prati, pospravljati , vsê kar je treba. 187. Éna, dvê, tri, štiri. pêt. 193. Gospod, držite se našega dogovora. 195. Oče te čaka. 199. Eva je. 200. Ida je. 201. Erna je. Örel je. 234. Oče je iz Ljubljane, mati je iz Bovca. 236. Kâ j ste jédli tako dobrega. 237. Na primer rake. torte, ananas. 238. Jédli smo ananas. 239. Vsê spi, vsê hiti, vsê potrpi. 240. Tiha še pride. 241. Saj sem hôtel réci, pa nisem mogel. 242. Zato sem ga vprašala, ka j vendar hočeš. 243. Zato sem ga vprašala, kam, kam. kam hočeš. 245. Kaj. danes, opolnoči?! 358. Šest manj pêt je éna. 359. Rékel sem pit, ne pêt. 360 b. Pêt in pêt je desêt. 561. Dväkrat éna in tri je pêt. 562. Trikrat trî je dévêt, man j sêst je tri. 363. Kâj stc jédli tako dôbrega? Râke. tôrte, ananas? 364. Jédli smo ananas. 369. Saj sem hôtel réci, pa nisem môgel. 594. Öde te čaka. 476. Krâva se pâse po lépi trâvi. 477. Starček čaka zdrave pomladi. 479. Krave se pasejo po lépi trâvi, kônji pa v detelji. * Vokalna kvaliteta pri e in o ni zaznamovana. Poševno tiskane besede so (stavčno) poudarjene. 4SI. Starček čaka pomladi, šolar pa počitnic. 480. Zvecêr se dan konča in gremo spat. 482. Так junak se ne vdâ, ker vé, da bi bilo zastonj. 483. Tak junâk se ne oda. 4S4. Zvečer se dân ne konča. 486. Starček čaka zdrave pomladi. 495. Krâva se pase po lépi trâvi? 497. Starček čaka zdrave pomladi. šolar pa počitnic? 498. Krave se pasejo v trâvi, kônji pa v detelji? 499. Krava se pase po travi. 500. Starček čaka zdrave pomladi. 507. , dân. po lépi, krava, 510. , čaka. se vdâ, konji, 542. Krâva se pâse po lépi trâvi. 543. Starček čaka zdrâve pomladi. 544. Zvečer se dân konča. 545. Tâk junâk se ne vdâ. 546. Krâve se pâsejo po lépi trâvi. kônji pa v dételji. 547. Zvečer se dân konča in grémo spät. 548. Starček êâka pomladi, šolar pa počitnic. 549. Tâk junâk se ne vdâ. ker vé. da bi bil*) zastonj. 550. Zvečer se dân ne konča? 555. Tâk junâk se ne vda? 555. Zvecêr se dân konča, noč pa začne? 557. Tâk junâk se ne vdâ, jaz bi se pa? 560. Zvečer se dân konča. 561. Tâk junâk se ne vdâ. 563. Krâva se pase na lépi trâvi. 564. Tâk junâk se ne vdâ. 565. Zvečer se dan konča. 566. Starček čaka zdâve pomladi? 567. Zvečer se dân konča? 578. Tâk junâk se ne vdâ. 579. Zvecêr se dân ne konča. 580. Krâva se pâse na lépi trâvi. 581. Starček êâka zdrâve pomladi. 584. Krâva se pâse v lépi trâvi? 585. Starček čaka zdrâve pomladi? 613. Krâva se pâse po lépi trâvi. 614. Stâréc.k éâka zdrâve pomlâdi. 615 a. Zvečer se dân konča. 615 b. Tâk junâk se ne vdâ. 616. Krâve se pâsejo po lépi trâvi, kônji pa v dételji. 618. Starček čnka pomlâdi, šolar pa počitnic. 621. Stârcek čaka zdrâve pomlâdi? 622. Krâva se pâse po lépi trâvi? 628. Kràoa se pâse po trâvi. 629. Starček čaka zdrâve pomlâdi. 630 a. Zvecêr se dân konča. 630 b. Tâk junâk se ne vdâ. 634. Tâk junâk se ne vdâ. 635. Krâva se pâse po trâvi? 636. Zvecêr se dân konča. 637. Krâva se pâse na lépi trâvi. 638. Starček čaka zdrâve pomladi. 639 a. Tâk junâk se ne vdâ? 639 b. Zvecêr se dân konča? 649. , v dételji, junâk, spät, 631. , noč, šolar. zastonj, 652. , začne, oblâk, kovač. 687. Krâva se pâse po lépi trâvi. 688. Starček čaka zdrâve pomlâdi. 691. Krâve se pâsejo po lépi trâvi, kônji pa v dételji. 692. Zvecêr se dân konča in grémo spät. 693. Starček eâka pomlâdi, š6Iar pa počitnic. 694. Tâk junâk se ne vdâ. ker vé, da bi bilô zastônj. 696. Starček câka zdrâve pomlâdi. 697. Zvecêr se dân konča. 698. Tâk junâk se ne vdâ. 788. Krâva se pâse po lépi trâvi. 789. Stârèek čaka zdrâve pomlâdi. 790 a. Zvecêr se dân konča. 790 b. Tâk junâk se ne vdâ. 791. Krâve se pâsejo po lépi trâvi. kônji pa v dételji. 793. Starček čaka pomladi, šolar pa počitnic. 800. Starček čaka pomladi, šolar pa počitnic. 901. Sedela sta po vecêrji v kuhinji in sta luščila grûh. Z u s a m m e n f a s s u n g Die Abhandlung »Auffassung der Tonemität der slovenischen Sprache« ist der erste Teil einer Monographie über die akustische und phonologische Seite der slovenischen Tonemität. Diese Monographie wurde entworfen, als ihr Ver- fasser im Schuljahre 1962/63 im Phonetischen Institut der Universität Hamburg als Stipendiat der Alexander von Humboldt-Stiftung unter der Führung vom Professor Otto von Essen arbeiten konnte. Seine Hauptaufgabe war. die Grund- züge der slovenischen Satzintonation experimentell auszuarbeiten. Diese Auf- gabe musste jedoch zunächst zurückgestellt werden, denn es hat sich heraus- gestellt, dass diese Frage so lange unlösbar ist, bis man nicht über exakte Angaben über die Tonemrealisation selbst verfügt. Die Erforschung der Tonemrealisation macht sehr schwierig unter anderem auch die Tatsache, dass man zu wenig Nutzen von den bisherigen grossen Erforschungsbemühungen und -resultaten zieht. So werden zum Beispiel dies- bezügliche Kenntnisse solcher eminenten Erforscher dieses Gebiets, wie etwa ' Stanislaus Škrabec, Olaf Broch. Ivan Grafenauer, Roman Jakobson. A. S. Tru- beckoj. 1. A. Isačenko, vernachlässigt. Andererseits stammen von diesen und ^ noch anderen Forschern (etwa Fran Bezlaj, Franc Ramovš, Mitja Sovre, Božo , Vodušek) zu diesen Problemen manchmal abweichende und überhaupt gegen- sätzliche Äusserungen, die sogar im Kopfe der Forscher eine richtige Wirrnis zur Folge haben können, beim durschnittlich Interessierten fü r diese Frage aber noch viel weniger klares Bild entstehen lassen. — Deswegen musste vorher ein Überblick über die Resultate der bisherigen Erforschung der slovenischen Tonemität gewonnen werden. Die vom Standpunkt der heutigen Kenntnisse dieser Probleme positiven Feststellungen sollten hervorgehoben, die falschen ausgeschieden werden. Beides ist in dieser Abhandlung geschehen auf Grund der Kenntnisse, die sich ihr Verfasser über diese Probleme im Laufe der Jahre (etwa von 1958. besonders aber nach 1963) erworben hat. Alle seine diesbezüglichen Entschei- dungen werden grundsätzlich mit Aufzeichnungen, die dieser Abhandlung bei- gelegt sind, begründet und gerechtfertigt. Slovenische Tonemoppositionen wurden 1811 von Valentin Vodnik entdeckt und nach fünfz ig Jahren von Luka Svetec zum erstenmal eingehender be- sprochen. Die Toneinopposition wird von Svetec als Druckopposition zwischen der ersten und der zweiten Hälf te der betonten Silbe aufgefasst. (Dabei scheint sich Svetec auf Babukič gestützt zu haben.) Auch Škrabec betrachtete den Tonemgegensatz als Intensitätsopposition. In diesem Sinne spricht er von der Stelle der grössten Lautanstrengung beim Akut in der zweiten, beim Zirkum- flex in der ersten Hälf te des Silbenträgers. Die Intensitätsopposition konnte experimentell nicht bekräf t igt werden. Škrabec besprach als erster das Problem der Tonemneutralisation und überhaupt das Problem der verschiedenen Tonem- realisationen unter der Satzbetonung. ' Matija Valjavec betrachtete die slovenische Toneinopposition als Tonver- laufkategorie. Er stützte sich dabei auf Masing und stellte sich den Akut als eine sich hebende Linie, den Zirkumflex als eine sinkende vor. Valjavec war sich auch der Wichtigkeit der Lage der posttonischen Silben für die Natur der beiden Toneme bewusst. (Beim Akut hoch wie der Ausgang des steigenden Tonverlaufs der betonten Silbe, beim Zirkumflex niedriger als der Ausgang des sinkenden Tonverlaufs der betonten Silbe.) Nach Škrabec und Valjavec beschäftigte sich mit slovenischer Tonematik Olaf Broch. Von ihm haben wir folgende wichtige Feststellungen: 1. Der Ton- verlauf setzt beim Akut niedrig, beim Zirkumflex hoch ein. 2. Die posttonischen Silben können beim Akut höher und beim Zirkumflex niedriger von der beton- ten Silbe sein, sie müssen es aber nicht. 5. Die Tonverläufe können neutralisiert werden (z. B. der Zirkumflex mit steigendem Tonverlauf bei fragender Satz- intonation). 4. Wenn die Tonverlaufopposition (z.B. bei rascherer Rede) neutra- lisiert wird, bleibt die Tonemopposition in der relativen Realisationshölle er- halten. In solchen Fällen ist z. B. auch der Intervall zwischen dem betonten und dem unbetonten Selbstlaut beim Zirkumflex grösser als beim Akut. — Weniger sicher sind Brochs Feststellungen über die Parallelität der Ton- und Intensitäts- verläufe. — Vom grössten methodologischen Wert ist Brochs Betrachtung der Toneme im Rahmen der Satzintonation. Alle Forscher, die das später — trotz Vasmers Warnung — vernachlässigt haben, beraubten sich selbst der Objekti- vität und auch nur relativer Vollkommenheit ihrer Forschungsresultate. Roman Jakobson reihte die slovenischen tonemunterscheidenden Mund- arten unter die politonischen und morenzählenden Sprachen. Die Beachtung des morenzählenden Prinzips ist experimentell nicht nachweisbar. Isacenko's Ausführungen über die Natur der slovenischen Toneme in einer kärntnerischen Mundart (Sele) beruhen auf der Auffassung, class der Tonem- gegensatz ein Tonverlaufgegensatz (im Grunde wie bei Valjavec) ist. Wichtig ist seine Feststellung, dass der slovenische kurze Akzent nur eine wortabgren- zende Funktion ausfüllt . Seine Vorstellung, dass die akutierte Silbe demnach einen steigenden Ton- verlauf hat, hat Ivan Grafenauer festzustellen veranlasst, dass im slovenischen Gailtaler Dialekt der Ton in der akutierten Silbe gar nicht steigt, wohl aber die unbetonte posttonisehe Silbe hoch ist. Wichtig ist auch seine Bemerkung, dass die unter Satzhervorhebung akutierten Silben niedriger als sonst realisiert werden. (Dass die zirkumflektierten Silben in solchen Fällen höher als sonst realisiert werden, wurde schon von Isačenko bemerkt.) Fran Ramovš war, wenigstens was den unterkrainer (dolenjski) Akut an- belangt, der Meinung, dass der Ton bei ihm zuerst sinkt und erst danach steigt. Seiner Meinung, dass die Allotonen etwas nur individuelles wären, kann nicht beigepflichtet werden. Auch Fran Bezlaj erforschte in seinem Buch über die Phonetik der slove- nischen Schriftsprache die slovenische Tonemrealisation. Für den Akut und Zirkumflex stellt er sehr verschiedene Tonverläufe l'est (steigend, steigend- fallend, eben, fallend-steigend, fallend), wusste sie aber nicht gut zu klassifi- zieren. etwa auf Grund der Position im Satze. Bezlaj scheint auch vorgefasster Meinung vom steigenden Charakter beim Akut und vom fallenden beim Zir- kumflex erlegen zu haben, was dann seine Auswahl der im Buch graphisch dargestellten Tonverläufe für den Akut und Zirkumflex beeinflusst hatte. — Diese meines Wissens falsche Vorstellungen von der Natur der beiden unseren Akzente wurden als objektive Feststellungen genommen und verdrängten fü r längere Zeit die älteren wertvollen Erkenntnisse. Desto wichtiger ist Mitja Sovre's Feststellung, dass der Gegensatz zwischen dem Akut und dem Zirkumflex als Tonhöhenunterschied aufzufassen ist. Die Auffassung der Tonverläufe ist bei Sovre jedoch noch die alte (steigend für den Akut, fallend fü r den Zirkumflex). Auch der Meinung, dass der relevante Punkt beider Toneme gleich nach dem letzten Mitlaute vor dem Selbstlaut wäre, kann nicht beigepflichtet werden. Es gibt nämlich Fälle, wo diese Punkte neutralisiert oder sogar der Realisationshöhe nach verwechselt werden, die TOnemopposition jedoch erhalten bleibt. Als letzter wichtiger Erforscher wird Božo Vodušek behandelt. Mit etwas verwunderlicher Vehemenz erbringt er den experimentalphonetischen Beweis fü r die Tonhühenopposition. Der Hauptteil seiner Abhandlung verhandelt über die Tonverläufe des Akuts und Zirkumflex in verschiedenen slovenischeu Mundarten. — Es ist zu bemerken, dass Vodusek's Untersuchungen trotz grosser Hervorhebung der mothodologischen Problematik eben von der Seite der Me- thodologie stark gefährdet werden. Vodušek ist sich nämlich der Abhängigkeit der Tonemrealisation von der Satzphonetik nicht genügend bewusst. So unter- sucht er Tonernrealisationen gerade aus jenen satzphonetischen Positionen, die am stärksten der Neutralisation unterliegen (d. i. im Kadenz- und Halbkadenz- teil; V. nennt sie schwache und starke Position). Die angenommenen Urformen der Tonverläufe errechnet er als Durchschnit tswerte beider Positionen (und abgesehen davon, ob es sich um oxytonische oder paroxytonische Beispiele handelt). Auf diese Weise gewonnene Urform entspricht keiner distributioneilen Tatsache. Die manchmal ungemein komplizierte Problematik der Realisation der slovenischen Tönerne unter Berücksichtigung möglichst aller phonetischen und kommunikativen Positionen wird vom Verfasser dieser Abhandlung in nächster Zeit dargestellt werden.