GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Prof. dr. Mirko Pak prejema na sprejemu v mestni hiši v Frankfurtu iz rok predstavnika magistrata gospoda Erwina Schwarza posebno darilo (foto: Simon Kušarj. Frankfurta. Predstavljene so bile uresničene in načrto- vane novogradnje na prostih lokacijah v Frankfurtu. Obiskali smo občino Bad Villber, kjer so predstavni- ki občine predstavili novozgrajeno naselje z vsemi potrebnimi storitvami. Zgradila ga je občina sama. Del stanovanj je namenjen socialno šibkim, del je bil pro- dan na trgu. Celotno območje severno od Frankfurta je zelo zanimivo za bivanje ter lociranje proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Ogled območja južno od Frankfurta (25. oktober) je razkril podobne procese. Številna velika naselja tvo- rijo del zgostitvene regije. Po ogledu Darmstadta je sledila vožnja po starodavni Bergstrasse v Bensheim. Zupan občine, ki to funkcijo opravlja že 30 let, je pred- stavil glavne značilnosti občine in težave, s katerimi se sooča. Občina ima 40 .000 prebivalcev. Večina (65 %) je rojena zunaj občine. Občina je zanimiva za bivanje, saj je od Frankfurta po avtocesti ali z želez- nico oddaljena 50 kilometrov, Frankfurt je dosegljiv v približno pol ure. Občina ima zavidanja vredno gos- podarsko strukturo. V njej je predstavništvo Suzukija za Evropo. Popoldne je bilo namenjeno ogledu zna- menitosti Wormsa in Loscha, najstarejšega v zgodo- vinskih virih izpričanega naselja v Nemčiji. Ob koncu ekskurzije je sledil ogled velike vinske kleti v naselju Westhofen, kjer brez pokušine vina seveda ni šlo. Tudi tokratno srečanje Oddelka za geografijo Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za kul- turno geografijo je bilo zelo odmevno. Kolokvija se je udeležilo veliko število poslušalcev iz akademskih sfer in praktikov. Diskusija je bila zelo živahna, meto- dološko naravnana in kritična. Za slovensko geografi- jo je bilo tokratno srečanje odlična priložnost spoznavanja najnovejših regionalnih in urbanih raz- vojnih procesov. Referati, predstavljeni v Frankfurtu, bodo tam tudi objavljeni. Vsi udeleženci so izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju. 1. Š P O R T N E IGRE GEOGRAFOV (VELENJE, 15. JUN IJ 2 0 0 2 ) Kat ja V in ta r Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani (AGUL) je v sodelovanju z Inštitutom za ekološke raziskave ERICo iz Velenja priredil prve športne igre geografov, ki naj bi postale tradicionalne. Že v vabilu so nam orga- nizatorji obljubljali veselo druženje, lepo vreme in pester športno-izobraževalno-turistični program. Obljubo so držali v vseh pogledih, glede vremena pa so celo mal- ce pretiravali, saj se je iz svežega jutra razvil eden najbolj vročih dni letošnjega leta. Po prihodu smo se udeleženci najprej spustili v pod- zemlje in si ogledali Muzej premogovništva Sloveni- je, kjer smo bili deležni tudi prave knapovske malice. Tako okrepčani smo si ogledali še prostore velenjske- ga ERICa, se razdelili v ekipe in jo mahnili k Velenj- skemu jezeru, kjer so potekala tekmovanja v petih disciplinah: v odbojki na mivki, med dvema ognjema, badmintonu, vlečenju vrvi in na koncu v najbolj dra- matičnem veslanju na jezeru. Ekipe so se pomerile po principu izpadanja, zmagovalci pa med seboj za prva tri mesta v vsaki disciplini. Športni boji so bili napeti in srditi, kar dokazuje tudi končni rezultat, saj sta si prvo mesto po številu točk delili kar dve ekipi. Vendar- le je morala na koncu drugouvrščena ekipa »Mladi levi« priznati zmago »Ekipi okol' kante«, ki je imela eno zma- go več v posameznih disciplinah. Prva tri mesta so tako dosegle ekipe v zasedbah: 1. mesto • Danica Jakopič • Larisa Petrič • Mirko Pak • Andrej Cerne • Dušan Plut • Darko Ogrin 2. mesto • Vanja Šendlinger • Katja Vintar • Blaž Repe • Aljaž Plevnik • Simon Kušar • Igor Mally 2 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika I: Skupinska slika udeležencev I. športnih iger geografov (foto: Metka Spes). Slika 2: Zmagovalna ekipa sredi veslanja na jezeru (foto: Metka Spes]. 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK 3. mesto • Nataša Pavšek • Maja Besednjak • Mojca Dolgan - Petrič • Polona Frajzman • Miha Pavšek Na športnih igrah je bolj ali manj aktivno sode- lovalo približno 50 udeležencev. Medtem ko je naj- mlajši udeleženec večino časa prelenaril v otroškem vozičku, se je z osemdesetimi leti za najbolj borbene- ga izkazal prav najstarejši udeleženec iger. Po koncu uradnega dela tekmovanja je sledilo kosilo s podeli- tvijo pokalov najboljšim ekipam ter priznanj vsem ude- ležencem športnih iger. Prijetno druženje se je nato nadaljevalo ob jezeru, kondicijsko najbolje priprav- ljeni pa so odigrali še atraktivno nogometno tekmo. Slednja je terjala tudi nekaj prask, iz zaupnih virov smo izvedeli, da naslednji dan tudi nekaj razbolelih mišic (strokovno: muskelfiber). Popoldan nam je pope- stril tudi Emil s svojo harmoniko in naključni spreha- jalec, ki je na kopanje v jezeru prinesel svojega dvometrskega pitona in zanj navdušil tako geografski naraščaj kot tudi nekaj odraslih ljubiteljev živali. Po nadvse »pocukrano romantičnem« (kot ga je označil nekdo od prisotnih) sončnem zahodu smo se zahvali- li gostoljubnim gostiteljem in se prijetno utrujeni odpra- vili proti domu. Zdaj pa že nestrpno pričakujemo naslednje športne igre in preizkušnje, saj smo doka- zali, da gredo geografom tudi tovrstna druženja dobro od rok. JESENSKE E K S K U R Z I J E LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA D R U Š T V A LETA 2 0 0 2 S imon Kuša r Združeni narodi so leto 2002 razglasili za med- narodno leto gora. Povečana pozornost goram izha- ja iz glavnega dokumenta, ki je bil sprejet na svetovnem vrhu o okolju v Rio de Janeiru. Trinajsto poglavje Agende 21 z naslovom »Upravljanje občut- ljivih ekosistemov: trajnostni razvoj gora« uvršča gore med ključne teme v svetovni razpravi o okolju in raz- voju. Glavni cilji mednarodnega leta gora so obliko- vanje zavesti in posredovanje znanja o gorskih ekosistemih, njihovi dinamiki in delovanju, spodbuja- nje in ohranjanje kulturne dediščine ter ohranitev in trajnostni razvoj virov za kakovostno življenje ljudi danes in v prihodnje. Geografi preučujemo pokrajino v vsej njeni celost- nosti in posamezne dejavnike, ki vplivajo na njeno preoblikovanje. Prireditvam ob mednarodnem letu gora se je zato pridružilo tudi Ljubljansko geografsko druš- tvo. Rdeča nit jesenskih ekskurzij so bile slovenske gore: njihove fizičnogeografske značilnosti in prilagoditev človeka na življenje v zahtevnejšem bivalnem okolju. T e m a t s k a pot » K o n i c a « , 7 . septem- ber 2 0 0 2 . Irena Mrak, asistentka na Oddelku za geo- grafijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je pripravila ekskurzijo v Tržiško pogorje. Cilja ekskur- zije sta bila seznanitev s projektom tematskih poti v obči- ni Tržič in evalvacija tematske poti »Konšca«z vidika šolskih skupin. Prve vremenske napovedi niso bile najugodnejše. Na dan ekskurzije je bilo zjutraj videti le oblake. S prib- liževanjem Tržiču je postajalo vreme čedalje lepše. Tem- perature se niso močno dvignile, toda sonce nas je spremljalo na celotni poti od Tržiča do Koče pod Stor- žičem. Namen priprave tematske poti, za katerega je del sredstev prispevala Evropska unija v okviru pred- pristopnega sklada Phare, je bil oživiti številne potencia- le, ki jih za razvoj turizma in rekreacije ponuja redko poseljeni vzhodni del občine Tržič. V okviru poti so pred- stavljene posamezne točke, ki prikazujejo prilagoditev ljudi na gorske razmere in način gospodarjenja. Table ob poti so prilagojene odraslim in otrokom. Slednjim v sli- kovni obliki prikazujejo življenje v gorah ter številne domače in divje živali, ki jih na poti lahko srečajo. Prva točka je pri hribovski kmetiji »Pr' Tič«. Kme- tija v hlevu nima veliko živali. Večino dohodka jim pri- naša gozd. V zadnjem času se je kmetija preusmerila na turistično področje. Ponujajo domače specialitete in prenočitvene zmogljivosti. Redni gostje so predvsem Italijani, Nemci in Nizozemci. Pot prečka še aktivno planino, kjer se pasejo kra- ve. Pri pastirici je bilo mogoče kupiti sveže mlečne dobrote. Četica geografov je bila velikokrat nagrajena s pre- čudovitimi razgledi na Košuto, Storžič in Blejski kot. Ob poti se je ponujalo bogastvo hrane. Navdušeni gobarji niso pobrali vseh jurčkov ob poti, a se je celot- na geografska odprava v koči pod Storžičem do site- ga najedla sveže pripravljenih gob. T r i g l a v s k i l e d e n i k , 1 4 . - 1 5 . septem- ber 2 0 0 2 . Cilji dvodnevne ekskurzije, na kateri je bil strokovni vodja dr. Matej Gabrovec, višji znanstve- ni sodelavec na Geografskem inštitutu Antona Meli- ka ZRC SAZU, so bili spoznavanje gibanja Triglavskega ledenika v zadnjih 400 letih, spoznati metode opa- zovanja in merjenja ledenika, opazovati ledeniške relief- ne oblike ter ugotoviti vpliv podnebnih sprememb na krčenje ledenikov v Alpah. Ekskurzija se verjetno uvršča med najbolj razbur- ljive ekskurzije v zgodovini Ljubljanskega geografske- ga društva. V Mojstrani se je udeležencem ekskurzije pridružil gorski vodnik Dušan Polajnar, ki je skrbel za varno in pravo pot. Njegovo pomoč smo uporabili že ob koncu ledeniško preoblikovane doline Kot, saj je avtobus obtičal v gramozu. S skupnimi močmi, lopa- to in lesom se je avtobus po približno eni uri vračal nazaj proti Ljubljani. Na poti proti Domu Valentina Sta- niča je naš gorski vodnik dobil informacijo, da se je na poti zgodila manjša gorska nesreča. Planinka, ki 2 7