♦ MANJ ZA URADNIKE, VOJAKE IN POLICISTE, VEČ ZA UČITELJE, ZDRAVNIKE, KULTURNIKE IN SOCIALO Jože Mencinger ♦ IZVOZ OSTAJA DALEČ NAJMOČNEJŠI MOTOR POVPRAŠEVANJA Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ STATISTIČNA PRILOGA < 1 Z < m CD ŠT. 428 SEPTEMBER 2010 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 428 Ljubljana, september 2010 UREDNIŠKI ODBOR: Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Università di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2010 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 600 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk, Rogač RMV, d.o.o. KAZALO MANJ ZA URADNIKE, VOJAKE IN POLICISTE, VEC ZA UČITELJE, ZDRAVNIKE, KULTURNIKE IN SOCIALO Jože Mencinger IZVOZ OSTAJA DALEČ NAJMOČNEJŠI MOTOR POVPRAŠEVANJA 16 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Stiblar, Robert Volčjak 1. Izvozno povpraševanje še naprej daleč najmočnejši motor povpraševanja 19 2. Julijsko nadaljevanje ekspanzije izvoza 20 3. Gospodarska klima večinoma ustaljena 22 4. Industrijska produkcija v juliju nekoliko nižja 23 5. Gradbeništvo se potaplja, turizem šibek, izrazito večji le zračni promet 24 6. Rast brezposelnosti znova nekoliko večja 24 7. Narava okrevanja še naprej bolj stiska cene storitev kot cene blaga 26 8. Nadaljuje se počasno nevtraliziranje velikega skoka stroškov dela v 2008 28 9. Bolj dolgoročna dinamika javnofinančnih prihodkov se obrača? 30 10. Hitra rast stanovanjskih kreditov 30 11. Plačilnobilančni primanjkljaj se je v juliju še zmanjšal 32 STATISTIČNA PRILOGA 34 6 5 MANJ ZA URADNIKE, VOJAKE IN POLICISTE, VEČ ZA UČITELJE, ZDRAVNIKE, KULTURNIKE IN SOCIALO Jože Mencinger Zgražanje zaradi »zapravljanja davkoplačevalskega denarja« je privlačno. Prav pride, ko govorimo o proračunskem primanjkljaju, javnem dolgu, preveč zaposlenih ali previsokih plačah v javnem sektorju, gradnji avtocest, »nujni« dokapitalizaciji NLB ali stavki v javnem sektorju. O tem, da zaposleni v javnem sektorju »zapravljamo« denar, ki so ga z muko ustvarili v »realnem«1 sektorju, so trdno prepričani predvsem »delodajalci«, pa celo mnogi, ki so sami zaposleni v javnem sektorju, v katerem redno dobivajo »prenizke« plače in uživajo druge dobrobiti takšne zaposlitve. Na srečo, pa ne le tistih, ki dobivamo plače iz davkoplačevalskega denarja in ki smo v javnem sektorju še kar varno zaposleni, se ne spremeni prav veliko. To je razumljivo, saj ni težko ugotoviti, da je delež javnega sektorja v BDP Slovenije povsem normalen, če je normalno to, kar je evropsko povprečje. Tudi krizna javnofinančna gibanja v Sloveniji niso nikakršna posebnost. Tako kot slovenski »normalni« proračunski primanjkljaj ni bil zelo drugačen od »evropskega«, je tudi slovenski »krizni« primanjkljaj povsem »evropski«, saj se je z »normalnega« 1.7 odstotnega v razdobju 2000-2007 povečal na 5.5 odstotnega v letu 2009; v EU27 se je istočasno z 2.2 odstotnega povečal na 6.8 odstotnega. Javni dolg se je v 2009 v Sloveniji povečal z 22.6 na 35.9 odstotkov BDP, v EU27 pa z 61.6 na 73.6 odstotkov. Bolj kot Slovenija so javni dolg lani povečale predvsem bolj »liberalne« države EU: Irska, Velika Britanija, Grčija, Latvija, Španija in Litva, to je države z majhnim deležem javne porabe v BDP, manj pa bolj »socialdemokratske«, to je države z velikim deležem2. Ugotovitev, da je delež javnega sektorja pravšen in da sta zdajšnji primanjkljaj in javni dolg v Sloveniji povsem »evropska«, še ne pomeni, da to drži tudi za posamezne dele javnega sektorja oziroma za posamezne storitve širše države. Storitev javnega sektorja ali širše države je veliko. Javni sektor je pravzaprav največje podjetje v državi in to v vsaki; rodimo se v javnih bolnišnicah; hodimo v vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo in na univerzo, ki so praviloma javne; če smo brezposelni, bolni ali stari, 1 Razlikovanje med »realnim« in javnim sektorjem je nesmiselno, saj tudi v zasebnem sektorju delež storitev v BDP močno presega delež produktov. Mešetarjenje borznika ni nič bolj »realno« od pisanja odločb uradnika. BDP je po definiciji vsota dohodkov ustvarjenih v zasebnem in javnem sektorju države. Povečuje ga vsak, ki dobiva plačo. 2 Glej: »Primanjkljaj in dolg v krizi«, Gospodarska gibanja, 427, avgust 2010, 4-8; 6 nam država zagotavlja preživetje; kupujemo dobrine ter storitve, ki jih ponujajo državna podjetja. Država nam zagotavlja varnost. Vsaj teoretično bi mnogo stvari mogli urediti drugače; lahko bi hodili v privatne šole in bolnice, iz privatnih pokojninskih skladov bi dobivali pokojnine, privatni varnostniki bi nam varovali premoženje. Ali bi bilo to boljše in cenejše, ne vemo; za zdravstvo v ZDA porabijo približno 16 odstotkov BDP, v Evropi pol manj. Malo težje bi šlo z zagotavljanjem pravne in zunanje varnosti, a v ZDA privatizirajo tudi zapore in se vojskujejo s pomočjo privatnih družb in najemnikov. Vprašanje je le, v kakšni družbi želimo živeti. Na eni strani so družbe, ki zagovarjajo tržno zadovoljevanje čim večjega števila potreb, na drugi družbe, ki prebivalcem zagotavljajo javno ponudbo številnih javnih in privatnih dobrin. V EU v prvo skupino poleg VB uvrščamo še Irsko in baltiške države, v drugo pa skandinavske. V prvih delež javnega sektorja običajno ne presega 35 odstotkov BDP, v drugih se je delež povzpel na 55 odstotkov. Vmes so mediteranske države, v katerih se delež javnega sektorja giblje med 35 in 40 odstotkov, in države centralne Evrope s povprečnim deležem med 40 in 50 odstotki; sem sodi tudi Slovenija. Pogled v strukturo storitev javnega sektorja omogoča funkcionalna COFOG3 (Classification of the Functions of Goverment) klasifikacija javnofinančnih izdatkov. Ta naj bi nevtralizirala vplive različnih organizacijskih oblik (število in strukturo ministrstev in drugih državnih institucij) na financiranje posameznih storitev, saj za razvrščanju funkcionalnih izdatkov uporablja finančne transakcije, ki omogočajo različne javne storitve4. Če ostajamo na ravni funkcionalnih področij, nas zanimajo deleži BDP namenjeni (1) javni upravi, (2) obrambi, (3) javnemu redu in varnosti, (4) državnim posegom v gospodarstvo, (5) varstvu okolja, (6) stanovanjski dejavnosti in prostorskemu razvoju, (7) zdravstvu, (8) rekreaciji, kulturi, neprofitnim organizacijam, društvom, združenjem in drugim institucijam, (9) izobraževanju in (10) socialni varnosti. 3 Glej Dodatek 1 4 Večino izdatkov je v posamezno področje mogoče razvrstiti nedvoumno, občasno pa se je treba zateči k presoji Pri nekaterih vrstah izdatkov transakcij kot enote klasifikacije ni mogoče določiti, zato se uvrsti institucija npr. agencija, urad in podobno. Posebne težave lahko nastanejo pri subvencijah in posojilih; osnovni cilj takšne državne podpore je lahko, na primer, zagotoviti življenjsko raven posameznih skupin prebivalstva ali delovna mesta. Tako je vladna subvencija npr. železarnam uvrščena v industrijo, kmetom pa v kmetijstvo.. Izjema od tega pravila so programi, subvencije, posojila ali podpore, ki naj bi povečali možnosti zaposlovanja na splošno, npr. programi za povečanje zaposlovanja v gospodarsko manj razvitih regijah, ki so uvrščeni v splošne zadeve. Nasprotno pa je potrebno izdatke ministrstev, ki so pristojna za gospodarske dejavnosti, za ekonomske odnose in razvoj, za delo, za okolje in prostor, razvrstiti med različna področja funkcionalnih dejavnosti , za katere so ta ministrstva odgovorna. 7 Tabela 1 Deleži javnih izdatkov po funkcionalnih področjih v BDP [v odstotkih) [1) [2) [3) [4) [5) [6) javni sektor 44.97 4411 0.86 1.02 54.87 Švedska 33.73 Litva 01 uprava 5.56 6.22 -0.66 .89 10.00 Ciper 2.91 Irska 02 obramba 1.34 1.46 -012 .92 2.95 UK 0.26 Luksemburg 03 javni red in varnost 1.76 1.79 -0.03 .98 2.90 Bolgarija 0.93 Danska 04 gospodarstvo 4.34 4.64 -0.30 .94 790 Češka 2.90 UK 05 okolje 0.83 0.72 011 115 1.43 Malta 0.21 Romunija 06 stanovanjska dejavnost 0.61 0.94 -0.32 .65 2.39 Ciper 014 Italija 07 zdravstvo 6.29 5.85 0.43 1.08 7.77 Francija 3.09 Ciper 08 rekreacija in kultura 1.34 115 019 117 216 Estonija 0.34 Grčija 09 izobraževanje 6.37 5.44 0.93 117 7.56 Danska 3.04 Grčija 10 socialna varnost 16.53 15.89 0.64 1.04 2317 Švedska 9.33 Ciper vsota ekstremnih vrednosti 01-10 68.23 2315 *vsi izračuni so iz podatkov Evrostata EU97 8 Slika 1 Deleži izdatkov v BDP po funkcionalnih področjih JAVNI SEKTOR 60 55_ 50_ 45. 40_ 35_ 30. % BDP maksimum 28^ 24 _ 20. 16. 12. % BDP SOCIALNA VARNOST 5.--maksimum! Sloveniji EU27 minimum 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 IZOBRAŽEVANJE ZDRAVSTVO % BDP maksimum ^ Slovlnija ^ ! EU27I , 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 minimum 1 1 1 1 1 1 1 1 1 % BDP maksimum - - r----T----T---- ' Slovenija ' I eu27 I minimum 1 1 1 1 1 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 GOSPODARSTVO UPRAVA 10 9. 8. 7. 6 5_ 4 3_ 2 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir podatkov: Eurostat 11 10. 9. 8. 7. 6. 5. 4. 3. 2 % BDP maksimum T--« ____L. . ■ ■ EU27 ■ , Slovenija ----r- - - - r----T----T---- 1 1 1 1 1 1 9 8 2 2 10 V Tabeli 1 so v prvem stolpcu povprečni deleži funkcionalnih izdatkov po področjih v razdobju 2002-2008 v Sloveniji, v drugem pa ustrezna povprečja v EU27; sledita razlika in razmerje med deleži v Sloveniji in EU27. V petem so maksimalne, v šestem pa minimalne vrednosti deležev in imena držav, ki imajo takšne maksimalne oziroma minimalne deleže posameznih dejavnosti. V razdobju 2002-2008 je na primer Švedska imela najvišji, Litva pa najnižji delež skupnih javnih izdatkov v BDP. Uprava je relativno največ stala Ciprčane, najmanj pa Irce, obrambi je največ namenila Velika Britanija, najmanj Luksemburg. V zadnji vrstici sta vsoti maksimalnih in minimalnih vrednosti deležev javne porabe v BDP; prvo, 68.23 odstotka BDP, bi dobili, če bi v vseh državah za posamezno dejavnost porabili toliko kot v državi, v kateri zanjo porabijo največ, drugo, 23.15 odstotka BDP, pa, če bi v vseh državah porabili toliko, kot v državi, ki za posamezno dejavnost porabi najmanj. Na Sliki 1 je prikazana še dinamika deležev za večja COFOG področja v razdobju 2002-2008. Tabela 1 kaže, da se deleži izdatkov za posamezne dejavnosti države v Sloveniji le malo razlikujejo od povprečja EU27; Slovenija je tako tudi po COFOG klasifikaciji j avnofinančnih izdatkov zelo »evropska« država, saj razlike in razmerja med deleži v Sloveniji in EU27 kažejo, da se struktura javnih izdatkov v Sloveniji le malo razlikuje od povprečne strukture v EU27 (izjema je le stanovanjska dejavnost). Dodati velja še, da so nad EU povprečjem »dobre« dejavnosti: izdatki za izobraževanje, rekreacijo in kulturo, okolje, zdravstvo in socialno varnost, zaostajajo pa »slabe« dejavnosti, to je izdatki za državno upravo, vojsko, javni red in varnost ter delovanju države v gospodarstvu. Tako smo v Sloveniji v razdobju 2002-2008 kar za 17 odstotkov več kot v povprečju EU27 porabili za šolstvo in kulturo, kar 11 odstotkov manj od povprečja EU27 pa so nas stale storitve državnih uradnikov. Slika 1 z dinamiko deležev skupnih javnih izdatkov, izdatkov za socialno varnost, izobraževanje, zdravstvo, posege v gospodarstvo, in upravo med 2002 in 2008 kaže na veliko stabilnost deležev v opazovanem razdobju. Deleži j avnih izdatkov posameznih sektorjev odražajo vrednost storitev (šolanja, zdravljenja, pokojnine, varnosti), ki naj bi jo državljanom zagotavljali zaposleni v njih. Ti za svoje delo dobijo plače, ki so stroški dela za opravljanje posameznih javnih storitev. Kolikšni so bili v razdobju 2002-2008, kaže Tabela 2. Tabela 2 Stroški dela za zagotavljanje javnih storitev Delež plač sekt v storitvah orja Delež stor tev v BDP Delež plač v BDP Slovenija EU27 Slovenija EU27 Slovenija EU27 (1) (2) (3) (4) (1)*(3) (2)*(4) Javni sektor 25,08 25,21 44.97 4411 11.27 1112 01 uprava 29,09 25,04 5.56 6.22 1.62 1.58 02 obramba 53,85 53,07 1.34 1.46 0.72 0.77 03 javni red in varnost 65,71 70,82 1.76 1.79 116 1.27 04 gospodarstvo 11,96 14,72 4.34 4.64 0.52 0.69 05 okolje 12,50 20,63 0.83 0.72 0110 015 06 stanovanjska dejavnost 13,33 15,41 0.61 0.94 0.08 014 07 zdravstvo 38,10 30,68 6.29 5.85 2.40 1.79 08 rekreacija in kultura 30,00 29,82 1.34 115 0.40 0.34 09 izobraževanje 60,63 62,66 6.37 5.44 3.86 3.41 10 socialna varnost 3,03 6,29 16.53 15.89 0.50 1.00 11 Vir podatkov: Eurostat V prvem stolpcu Tabele 2 so deleži stroškov dela po posameznih področjih v Sloveniji, v drugem je povprečje deležev stroškov dela za področja v državah EU27. Sledita deleža javnih storitev področij v Sloveniji in v povprečju EU27 iz Tabele 1 ter produkti deleža stroškov dela na posameznem področju in vrednosti storitev tega področja v BDP, spet za Slovenijo in EU27. To nam kaže, kolikšni so stroški dela za opravljanje posameznih javnih storitev, oziroma koliko stanejo oziroma k BDP prispevajo uradniki, policisti, vojaki, učitelji, zdravniki.....Najvišji so stroški dela v zagotavljanju javnega reda in varnosti; v Sloveniji 66 odstotkov, v EU 71 odstotkov ter v šolstvu z 61 in 63 odstotki. Sledi obramba s 54 in 56 odstotki. Delež plač v vseh storitvah javnega sektorja je v Sloveniji malone enak kot v EU27, razlike po področjih pa so precejšnje. Precej nadpovprečen je v Sloveniji strošek dela v zdravstvu, saj v Sloveniji znaša 38 odstotkov, v EU pa 31 odstotkov. Relativno najnižji pa je v Sloveniji strošek dela v zagotavljanju socialne varnosti. Velja opozoriti, da številke o deležih plač ne omogočajo trditve, da so plače na posameznem področji javnih storitev previsoke, v drugem pa prenizke. Visok delež stroškov dela v vrednosti storitev posameznega sektorja lahko pomeni tudi, da je posamezna dejavnost premalo finansirana in da finančna sredstva omogočajo le plačila zaposlenim. Peti stolpec Tabele 2 kaže, da plače za poganjanje javnega sektorja v Sloveniji znašajo 11.27 odstotkov BDP, v EU27 pa 11.12 odstotka. Uradniki za svoje plače »poberejo« 1.62 odstotka BDP, v EU27 pa 1.58; za plače vojakov in policistov dajemo manj kot v EU27, za 12 plače v zdravstvu precej več; več dajemo tudi za plače v šolstvu in kulturi. Kar pol manj kot v EU27 nas stanejo plače, ki jih dobijo tisti, ki se ukvarjajo s socialnimi transferji in socialno varnostjo. Slika 2 Deleži zaposlenih v državni administraciji, šolstvu in zdravstvu 3^% BE DK 3228242016128-1 4- SE zdravstvo in sociala ■ šolstvo ■ administracija in vojska Kako je z zaposlenostjo v javnem sektorju, kažeta Tabela 3 in Slika 2. Sektorska struktura je tu drugačna in le grobo primerljiva s COFOG klasifikacijo. Skupnemu številu zaposlenih v prvem stolpcu sledijo števila o zaposlenih v treh sektorjih: (1) državna uprava skupaj z vojsko in policijo, (2) izobraževanje ter (3) zdravstvo in socialna varnost, tem pa njihovi deleži v skupni zaposlenosti. Slovenija ima s 6.55 odstotki precej manj zaposlenih v upravi kot EU27, kjer je ta delež 8.48 odstotkov. Še večja je razlika v zdravstvu in socialni varnosti, kjer Slovenija s 6.47 odstotka zaposlenih zaostaja še bolj, saj je delež zaposlenih v zdravstvu in socialni varnosti v EU27 kar 10.46 odstoten. Precej večji kot v EU27 (7.95%) pa je delež zaposlenih v slovenskem izobraževanju (8.49%). V administraciji ima relativno največ zaposlenih Grčija, najmanj Finska, v šolstvu je največ zaposlenih na Švedskem, najmanj v Avstriji, v zdravstvu pa največ na Danskem in najmanj na Cipru. Tabela 3 Število in deleži zaposlenih v administraciji, šolstvu in zdravstvu država število v □□□ d£ 3lež v odstotkih Skupaj uprava šolstvo zdravstvo uprava šolstvo zdravstvo EU27 182073 15435 14475 19053 8.48 7.95 10.46 Belgija 3731 430 374 461 11.52 10.03 12.36 Bolgarija 2849 239 216 147 8.39 7.58 516 Češka 4125 322 280 312 780 6.79 7.56 Danska 2550 163 211 481 6.37 8.29 18.86 Nemčija 33649 2885 2109 3913 8.57 6.27 11.63 Estonija 597 39 54 36 6.57 9.03 5.97 Irska 1749 106 133 204 6.08 7.61 11.67 Grčija 2900 385 297 200 13.29 10.23 6.90 Španija 16760 1238 1056 1150 7.39 6.30 6.86 Francija 22769 2564 1709 2832 11.26 7.51 12.44 Italija 17167 1390 1522 1347 8.09 8.87 7.84 Ciper 301 31 24 14 10.36 7.94 4.65 Latvija 998 84 81 47 8.38 8.10 4.75 Litva 1324 84 144 97 6.30 10.84 ^31 Luksemburg 188 22 15 19 11.90 8118 9.88 Madžarska 3440 273 307 252 7.92 8.93 7.32 Malta 135 14 13 11 1019 9.59 818 Nizozemska 7349 563 540 1234 7.66 7.35 16.79 Avstrija 3450 275 203 313 7.98 5.90 9.08 Poljska 11666 936 1109 806 8.03 9.51 6.91 Portugalska 3902 324 298 319 8.30 ^64 8118 Romunija 6197 468 399 363 7.56 6.44 5.86 Slovenija 829 54 74 54 6.55 8.94 6.47 Slovaška 2044 160 161 146 7.82 7.89 Finska 2178 117 164 358 5.36 7.52 16.42 Švedska 4060 259 483 705 6.38 11.90 17.37 Velika Britanija 25169 2009 2499 3233 798 9.93 12.85 maksimum 13.29 Grčija 11.90 Švedska 18.86 Danska minimum 5.36 Finska 5.90 Avstrija 4.65 Ciper 13 Vir: Eurostat in lastni izračuni 14 Slovenija je, kot kaže poenostavljen pregled deležev posameznih javnih storitev v BDP, stroškov dela za njihovo zagotavljanje in deležev zaposlenih v javni upravi, zdravstvu in šolstvu, povsem normalna evropska država. To najbrž ne bo prepričalo tistih, ki »vedo«, da je pri nas slej ko prej vse narobe in slabše kot v drugih državah EU27, ter da je javni sektor nujno neučinkovit, privatni pa učinkovit. Vsaj teoretično bi lahko merili tudi učinkovitost javnega sektorja, kar pa ni tokraten cilj. Seveda pri tem ne gre spregledati težav z merjenjem učinkovitosti javnega sektorja, kar ustvarja manjše ali večje pa tudi praktično nerešljive probleme. Učinkovitost socialnih transferov na primer lahko vsaj približno merimo z različnimi merili enakosti v družbi, učinkovitost policije z raziskanostjo kaznivih dejanj, učinkovitost sodišč s hitrostjo sodnih postopkov itd.. Toda ali se učinkovitost parlamenta dobro meri s številom zakonskih sprememb, največkrat nesmiselnih, ali s trajanjem še bolj nesmiselnih parlamentarnih razprav? Se učinkovitost raznih regulatorjev dobro meri s številom pravno morda korektnih, narodnogospodarsko pa škodljivih oziroma celo usodnih odločitev, učinkovitost uradnikov s številom odločb, ki povzročajo nepotrebne težave, in učinkovitost šolskega sistema z malone popolno prehodnostjo učencev in dijakov ter količino podeljenih diplom? Dodatek5 COFOG razčlenjuje izdatke države na 10 področij (označenih z dvomestnimi šiframi od 01 do 10), ki so razčlenjena na oddelke (011 do 109), teh je 69, oddelki pa na pododdelke (0111 do 1190), ki jih je 111. 01 JAVNA UPRAVA: Dejavnosti izvršilnih in zakonodajnih organov ter dejavnosti s področja finančnih in fiskalnih ter zunanjih zadev, Gospodarska pomoč drugim državam, Splošne zadeve, temeljno raziskovalno delo, Raziskave in razvoj na področju javne uprave, Druge dejavnosti javne uprave, Servisiranje javnega dolga Splošni transferji med javnofinančnimi institucijami na različnih ravneh države; 02 OBRAMBA: Vojaška obramba,Civilna zaščita,Vojaško sodelovanje in pomoč drugim državam,Raziskave in razvoj na področju obrambe,Druge dejavnosti na področju obrambe; 03 JAVNI RED IN VARNOST: Policija, Protipožarna varnost, Dejavnost sodišč in drugih pravosodnih organov, Dejavnosti zaporov, Raziskave in razvoj na področju javnega reda in varnosti, Druge dejavnosti s področja javnega reda in varnosti; 5 Prevod je opravil Luka Zvar: Primerjava javnega sektorja držav EU (diplomska naloga) PF junij 2010 04 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI: Dejavnosti s področja splošnih gospodarskih zadev ter zadeve, povezane z delom, Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in lov, Pridobivanje in distribucija energetskih surovin, Rudarstvo, industrija in gradbeništvo, Promet, Komunikacije, Druge gospodarske dejavnosti, Raziskave in razvoj na področju gospodarskih dejavnosti, Druge dejavnosti s področja gospodarskih zadev; 05 VARSTVO OKOLJA: Zbiranje in ravnanje z odpadki, Ravnanje z odpadno vodo, Zmanjševanje onesnaževanja, Varstvo biološke raznovrstnosti in krajine, Raziskave in razvoj s področja varstva okolja, Druge dejavnosti s področja varstva okolja; 06 STANOVANJSKA DEJAVNOST IN PROSTORSKI RAZVOJ: Stanovanjska dejavnost, Dejavnosti na področju prostorskega načrtovanja in razvoja, Oskrba z vodo, Cestna razsvetljava, Raziskave in razvoj na področju stanovanjske dejavnosti in prostorskega razvoja Druge zadeve s področja stanovanjske dejavnosti in prostorskega razvoja; 07 ZDRAVSTVO: Oskrba z zdravili, drugimi farmacevtskimi izdelki in ortopedskimi pripomočki, Izven-bolnišnične zdravstvene storitve, Bolnišnične zdravstvene storitve, Storitve splošnega zdravstvenega varstva, Raziskave in razvoj na področju zdravstva, Druge dejavnosti na področju zdravstva; 08 REKREACIJA, KULTURA IN DEJAVNOSTI NEPROFITNIH ORGANIZACIJ, DRUŠTEV, ZDRUŽENJ IN DRUGIH INSTITUCIJ: Dejavnosti na področju športa in rekreacije, Kulturne dejavnost, Dejavnosti radia in televizije ter založništva, Dejavnosti neprofitnih organizacij, društev, združenj in drugih ne-profitnih institucij, Raziskave in razvoj na področju športa, kulture in dejavnosti neprofitnih organizacij in institucij, Druge dejavnosti na področju športa, kulture in drugih neprofitnih organizacij in institucij; 09 IZOBRAŽEVANJE: Predšolska vzgoja in osnovnošolsko izobraževanje, Srednješolsko izobraževanje, Višješolsko izobraževanje,Visokošolsko izobraževanje, Izobraževanje, ki ga ni mogoče opredeliti po stopnjah. Podporne storitve pri izobraževanju, Raziskave in razvoj na področju vzgoje in izobraževanja, Druge dejavnosti na področju izobraževanja; 10 SOCIALNA VARNOST: Varstvo obolelih in invalidnih oseb, Pokojninsko varstvo in socialna varnost starejših občanov, Varstvo preživelih družinskih članov,Varstvo otrok in družine,Varstvo brezposelnih oseb, Reševanje stanovanjskih problemov posameznih kategorij prebivalstva, Zagotavljanje socialne varnosti socialno ogroženih in socialno izključenih kategorij prebivalstva, Raziskave in razvoj na področju socialne varnosti, Druge dejavnosti na področju socialne varnosti; 15 IZVOZ OSTAJA DALEČ NAJMOČNEJŠI MOTOR POVPRAŠEVANJA Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Vse komponente domačega povpraševanja so se okrepile, najbolj trošenje prebivalstva in 16 najmanj investicije; pri vseh se je povečala tudi bolj dolgoročna dinamika. Vendar izvozno povpraševanje ostaja najmočnejši motor skupnega povpraševanja. Julij je bil zunanje trgovinsko ugoden, pospešila se je rast izvoza in umirila rast uvoza. Blagovni primanjkljaj je le rahlo narasel; v menjavi s članicami EU so se rezultati izboljšali, v menjavi z nečlanicami pa rahlo poslabšali. Gospodarska klima je ustaljena, optimizem rahlo narašča. V Nemčiji se je poslovna klima septembra še popravila; po analizah IFO instituta se bo okrevanje evro območja v drugi polovici leta nadaljevalo, a z zmanjšano močjo. Kaže, da se bo zdajšnja dinamika povpraševanja nadaljevala tudi v Sloveniji. Industrijska produkcijaje bilajulija nekoliko nižja kotjunija, zmanjševala se je tudi trendno, vendar na ravni, ki je bila desetino višja kot pred letom. V EU27 in v evro območju je industrijska produkcija julija ostala nespremenjena. Gradbeništvo se še potaplja, vrednost gradbenih del je bila julija za 17 odstotkov manjša kot lani. Število turističnih prenočitev je bilo ob začetku poletne sezone nekoliko večje kot lani, a je trend ostal obrnjen navzdol. Stanje v transportnih dejavnostih ostaja slabo, izjemaje letalski promet. Število registriranih iskalcev dela se je po več mesecih mirovanja avgusta nekoliko povečalo; največ zaradi izteka zaposlitve za določen čas. Število prostih delovnih mest v predelovalnih dejavnostih se je povečalo, zmanjšalo pa se je v gradbeništvu in gostinstvu. Avgusta so se cene le malo zvišale, cene storitev bolj kot cene blaga. Bolj dolgoročna dinamika cen se je tudi povečala, dinamika cen blaga zaradi energentov ostaja višja od cen storitev. Inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen, je v Sloveniji višja kot v evro območju predvsem zaradi dvigov trošarin na energente; dolgoročna dinamika osnovne inflacije je bila celo nižja kot v evro območju. Cene industrijskih proizvajalcev so se zvišale, najmanj cene proizvodov za domači trg, najbolj cene proizvodov za trge izven evro območja. Cenovna pričakovanja pri blagu so se ustalila na precej visoki ravni. Cene surovin na svetovnem trgu so pospešile rast; še najbolj stabilne so bile cene nafte. Počasno nevtraliziranje velikega skoka stroškov dela v letu 2008 se nadaljuje; hitro poslabšanje stroškovne konkurenčnosti je ostalo do drugega četrtletja letos, glede na Nemčijo, praktično nespremenjeno, glede na evro območje pa se je prepolovilo. Rekordno poslabšanje konkurenčnosti v javnem sektorju (glede na Nemčijo) se je zmanjšalo za tretjino. Javnofinančni prihodki so avgusta porasli, a niso nevtralizirali velikega julijskega padca. Bolj dolgoročna dinamika se je ponovno normalizirala. Dohodnina je prispevala levji delež k povečanju neposrednih davkov. Posredni davki so se avgusta precej skrčili; padec donosa od davka na dodano vrednost pa je bil sezonske narave. Krediti podjetjem in gospodinjstvom so julija porasli bolj skromno, medletna dinamika se je pri kreditih podjetjem povečala, pri gospodinjstvih pa zmanjšala. Depoziti gospodinjstev in podjetij so se julija malo zmanjšali, medletna dinamika pa se je povečala. Krediti v Sloveniji se povečujejo hitreje kot v evro območju, kjer se krediti gospodarstvu še zmanjšujejo. Razlike v rasti depozitov med Slovenijo in evro območjem so manjše. Krediti prebivalstvu naraščajo predvsem zaradi hitre rasti stanovanjskih kreditov, ki napajajo trg stanovanj. Obrestne mere na denarnih trgih se počasi povečujejo, počasi se spreminjajo tudi depozitne in kreditne obrestne mere. Po sedmih mesecih letošnji tekoči primanjkljaj ne dosega niti tretjine lanskega; zmanjšanju botrujeta manjša primanjkljaja na računu faktorskih dohodkov in tekočih transferov. Neto zadolžitev se je v prvi polovici leta povečala za slabe pol milijarde evrov, skupni neto zunanji dolg je presegel 11, bruto zunanji dolg Slovenije pa 42 milijard evrov. Javni dolg, s katerim Slovenija tako kot druge države rešuje posledice finančne krize, se je od konca 2007 do srede 2010 povečal za dobrih 9, zasebni dolg pa zmanjšal za dobri 2 milijardi evrov. 17 ******* EXPORTS REMAIN FAR THE STRONGEST ENGINE OF FINAL DEMAND All components of domestic final demand strengthened, the most private expenditure, the least investment demand; long run dynamics increased in all. However, it is the export demand which remains far the strongest engine of total demand. July was a good month in foreign trade, the growth of exports accelerated while the growth of imports decelerated. Trade deficit increased only slightly; the results in trade within EU member countries were improving, the results in trade with the non-member countries were worsening. Business climate was stable, optimism increased slightly. In Germany, business climate improved in September; according to IFO analysis, the recovery in the euro area will continue in the second part of the year but less vigorously. It seems that recent dynamics of demand will continue in Slovenia, as well. 18 Industrial production in July lagged behind production in June, the impulse trend dynamics decreased slightly but at the levels ten percent higher than a year ago. Industrial production in EU27 and in the euro area remained unaltered. Construction has been plunging. In July, the value of construction works was 17 percent lower than a year ago. The number of tourist overnights was slightly higher at the beginning of the summer season but the trend remained turned downward. The situation in transportation branches was bad with the exception of air transportation. After some months of stagnation, the number of registered job seekers increased slightly, particularly due to termination ofjobs for fixed period. Number of vacancies increased in manufacturing and decreased in construction and catering. In August, prices grew slightly; prices of services more than prices of goods. The opposite is the case in the longer run dynamics. Inflation measured by harmonized index of costs of living is in Slovenia higher than in the euro zone because of the increases of excise taxes on energy. Indeed, long run dynamics of core inflation in Slovenia was lower than in the euro area. Producer prices increased, the least for the goods for domestic market, the most for the goods exported outside euro area. Price expectations stabilized at a relatively high level. Prices of raw materials on the world market increased considerably, most stable were oil prices. Slow neutralization of high jump of labor costs in 2008 continues; the worsening of cost competitiveness has remained unaltered compared to Germany but halved compared to euro zone. The excessive worsening of competitiveness in the public sector (compared to Germany) decreased for one third. Public revenues increased in August, but their enormous fall in July was notfully neutralized. The longer run dynamics normalized; with income taxes contributing the major share to the increase of direct taxes. Indirect taxes dropped considerably in August; the fall of revenues of VAT was however seasonal. The credits to business sector and households decreased but the dynamics increased. The deposits decreased slightly in July while their longer run dynamics amplified. The credits in Slovenia grew faster than in the euro zone, while the difference in the growth of deposits was smaller. The credits to households were shaped by high growth of housing credits enabling a revival on the housing market. Interest rates on the money market and interest rates for credits and deposits increased slowly. Current account deficit amounting to only one third of the corresponding deficit in the same period last year is a result of lower deficits on the income account and current transfers account. Net debt of the country increased for half a billion euros in seven month of 2010, net debt at the end of June amounted to 11, gross debt to 42 billions euros. Between the end of2007 and middle of 2010 public foreign debt increased for more than 9 billions € while private foreign debt decreased by more than 2 billions euros. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Izvozno povpraševanje še naprej daleč najmočnejši motor povpraševanja Podatki o domačem trošenju so dostopni do junija, ko se je povečalo za 4.5%. Tudi bolj dolgoročna dinamika se je opazno okrepila. Okrepile so se vse tri komponente domačega trošenja, najbolj trošenje prebivalstva (za 5.8%) in najmanj investicije (za 1.6%). Pri vseh treh komponentah se je povečala tudi bolj dolgoročna dinamika (rast impulznega trenda). 19 Pri oceni (relativno šibkega tekočega na račun krepkejšega investicijskega) trošenja prebivalstva je potrebno upoštevati precejšnjo preusmeritev kreditiranja prebivalstva v nakupe stanovanjskih enot, do katere je prišlo v prvih dveh četrtletjih letos. Število transakcij na trgu starih stanovanj in hiš je v povprečju prvih dveh četrtletij letos namreč že opazno preseglo povprečje 2008 in zaostalo za letom 2007, ko je bil boom na stanovanjskem trgu na višku, le še za 16% oziroma za 22%! Kot bomo pokazali v nadaljevanju, se sedanja rast nakupov stanovanj v opazno večji meri financira s krediti kot pred krizo v 2009! Junija se je močno okrepilo tudi izvozno povpraševanje (glede na maj je poraslo za 6.9%) in kar za 18.6% preseglo ustrezne vrednosti v lanskem juniju. Že v juliju pa se je dinamika izvoznega trošenja pričela umirjati, vendar je bilo umirjanje opazno šibkejše kot v EU, kjer je medletna rast izvoznega trošenja prav tako dosegla vrh v juniju. Medletna rast izvoznega trošenja se je julija v Sloveniji zmanjšala za 3.8 odstotne točke, v EU pa za 10.4 točke. Rast izvoznega trošenja je bila sicer v EU precej hitrejša kot v Sloveniji, vendar v veliki meri zaradi bistveno bolj ugodne dinamike izvoznih cen; te so, na primer, junija v EU naraščale po 6.2 odstotne točke na letni ravni hitreje kot v Sloveniji, zato je bila junija medletna dinamika realnega izvoza v EU za približno 6 odstotnih točk večja kot v Sloveniji, dinamika nominalnega izvoza pa kar za 13.5 odstotne točke večja! 20 Transakcije na trgu nepremičnin Stara stanovanja 1,800 1 1 1 1,600. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1,400_ 1 1 1 1 1 1 1 1 1,200 ----1---- 1 1 1 1 ■T----1---- 1 1 / 1 / 1 1,000_ 1 1 1 1 1 / 1 800. i\ 1 1 \ 1 1 \ 1 / f 1 1 1 600 1 \j / 1 1 1 Hiše in nova stanovanja 2007:1 2007:3 2008:1 2008:3 2009:1 2009:3 2010:1 A-a v /i v. ■ ■ ■ ■ 1 A stanovanja nóva ^ r---- XV- - J ----T/ \ / — L ■ ■ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 2007:1 2007:3 2008:1 2008:3 2009:1 2009:3 2010:1 Vir: SURS; lastni izračuni Opomba: Število transakcij na trgu v četrtletju Kakšni so kratkoročni izgledi za dinamiko končnega trošenja? Z izjemo investicij bo domače trošenje ostalo (v medletnih primerjavah) približno tako močno kot v zadnjih treh, štirih mesecih (če sodimo po pričakovanem povpraševanju v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih), medtem ko je pri investicijah pričakovati rahlo okrepitev trošenja (če sodimo po pričakovanih naročilih v gradbeništvu). Tudi izvozno povpraševanje naj bi v nekaj naslednjih mesecih ostalo na podobni (medletni) dinamiki kot doslej, saj se je pričakovan izvoz v predelovalnih dejavnosti ustalil na dolgoročni povprečni ravni. 2. Julijsko nadaljevanje ekspanzije izvoza Poletni julij je bil za Slovenijo zunanje trgovinsko ugoden, saj se je nekoliko pospešila rast izvoza in umirila rast uvoza v primerjavi s povprečjem prvega polletja 2010, tako da je blagovni primanjkljaj v menjavi s tujino le rahlo narasel. Pri tem se v menjavi s članicami EU rezultati izboljšujejo, v menjavi z nečlanicami pa rahlo poslabšujejo. 0 Trgovinska menjava [desezonirano] 2,000-, 840 2007:01 2007:07 2008:01 2008:07 2009:01 2009:07 2010:01 2010:07 V juliju je skupni slovenski izvoz znašal 1593 milijonov € (14,9% več kot julija 2009), uvoz je bil 1624 milijonov € (10,9% več kot lani), kar da primanjkljaj 31 milijonov € oziroma 98,1% pokritost uvoza z izvozom. V menjavi z EU je bila odprema blaga 1114 milijonov € (17,3% več kot v julija lani), prejem blaga 1265 milijonov € (8,1% več), kar pomeni primanjkljaj 151 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil julija izvoz 480 milijonov € (9,7% več kot julija lani), uvoz 359 milijonov € (22,1% več kot lani), kar pomeni presežek 121 milijonov €. V prvih sedmih mesecih skupaj je bil celotni izvoz 10459 milijonov € (12.4% več kot v enakem obdobju lani), celoten uvoz 10962 milijonov € (12.2% več), kar pomeni blagovni primanjkljaj 503 milijone €. Pri tem je znašala odprema blaga v EU 7559 milijonov € (15,9% več kot v enakem obdobju lani), prejem blaga iz EU 8584 milijonov € (13.0% več kot lani), kar da primanjkljaj 1025 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz v sedmih mesecih 2899 milijonov € (4,3% več kot v enakem obdobju 2009), uvoz 2378 milijonov € (9,4% več kot pred letom dni), kar da presežek 521 milijon €. 21 Na razpolago so podatki SURS o povprečnih vrednostih zunanje trgovine v drugem četrtletju 2010, ko je bil izvoz realno 7,3%, uvoz pa 8,7% večji kot v drugem četrtletju 2009. Povprečne vrednosti pa so bile pri izvozu 8,5%, pri uvozu 9,7% večje kot v enakem obdobju lani, kar pomeni, da so se pogoji menjave Slovenije (terms of trade) medletno med drugima četrtletjema rahlo, za 0.2%, izboljšali. Po sektorjih standardne klasifikacije je v primerljivih prvih polletjih letos glede na lani indeks povprečnih vrednosti izvoza znašal 103,8%, uvoza pa 105,9%. Tako pri izvozu kot uvozu so najbolj porasle vrednosti mineralnih goriv in maziv (preko 20%), zmanjšale pa edino vrednosti »raznih izdelkov« pri izvozu (-0.9%) oziroma »živil in živih živali« pri uvozu (-0.4%). 22 3. Gospodarska klima večinoma ustaljena Gospodarska kriza se nadaljuje, a optimizem narašča. Praktično vsi kazalniki poslovnih tendenc so se v septembru zvišali. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je bil kazalnik te septembra na enaki ravni kot avgusta, glede na september lani je bila vrednost kazalnika višja za 6, glede na dolgoletno povprečje pa nižja za 7 odstotnih točk. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je bilo septembra enako kot avgusta, glede na september lani pa je bila vrednost kazalnika zaupanja višja za 15 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa za 4 odstotne točke. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi z vrednostmi v prejšnjem mesecu večinoma izboljšale. Pričakovanja za naslednje tri mesece so se, razen pričakovanih cen, izboljšala. Glede na avgust sta se najbolj izboljšala kazalnik proizvodnja in sicer za 5 odstotnih točk ter kazalnik pričakovano skupno povpraševanje za 3 odstotne točke. Zaupanje se rahlo krha tudi v neindustrijskih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v storitvenih sektorjih v septembru 2010 za odstotno točko nižja kot v predhodnem mesecu in kar za 27 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi s septembrom lani pa je bila njegova vrednost višja le za 2 odstotni točki. Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je v septembru v primerjavi z mesecem avgustom višja za 5 odstotnih točk, v primerjavi z lanskim septembrom višja za 4 odstotne točke, hkrati pa kar za 46 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma ugodna, pomenljivo pa je tudi, da je med kazalniki stanj kazalnik skupna naročila dosegel najnižjo vrednost glede na celotno opazovano obdobje. Med gradbenimi podjetji je bilo v septembru 52% takih, ki so kot omejitev navedla nezadostno povpraševanje, 56% podjetij pa veliko konkurenco v panogi. Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v septembru 2010 je bila za dve odstotni točki nižja kot predhodni mesec, glede na september lani pa je bila za 18 odstotnih točk višja. V septembru je bil delež podjetij, ki tarnajo zaradi premajhnega povpraševanja, 43%, za prav toliko podjetij v trgovini na drobno so omejitev pomenili visoki stroški dela, kar 46% podjetij je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi. Po podatkih nemškega instituta IFO se je poslovna klima v Nemčiji v septembru 2010 glede na predhodni mesec v splošnem nekoliko popravila. V nemški predelovalni dejavnosti je optimizem ostal nespremenjen, dvignil pa se je v trgovini na drobno ter v gradbeništvu. Podjetja v predelovalni dejavnosti so nekoliko manj optimistična le v pričakovanjih za naslednjih šest mesecev, saj ne verjamejo več v tako hitro ekspanzijo, kot so jo imela v preteklih nekaj mesecih, kljub temu pa ocenjujejo, da imajo dobre možnosti za izvoz. Analize IFO instituta kažejo na izboljšanje gospodarske klime na območju evra v tretjem četrtletju 2010 glede na predhodno četrtletje. Pričakovanja za naslednjih šest mesecev so nekoliko nižja, a še vedno pozitivna, kar kaže na to, da se bo okrevanje evro območja v drugi polovici leta nadaljevalo, vendar z zmanjšano močjo. V večini držav z evrom je sedanji ekonomski položaj še vedno dojet kot neugoden, le, kot že rečeno, v Nemčiji, Avstriji ter na Slovaškem vidijo sedanje stanje kot pozitivno. Kot slab pa sedanji ekonomski položaj ocenjujejo v tim. državah PIGS (Portugalska, Irska, Grčija in Španija). GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 23 4. Industrijska produkcija v juliju nekoliko nižja Industrijska produkcija se je malenkostno znižala. Po desezoniranih podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v juliju za 2% nižja kot mesec prej, a še vedno skoraj 10% višja kot julija lani, produkcija v prvih sedmih mesecih letošnjega leta pa je bila skoraj za 6% višja kot v enakem obdobju lanskega leta. Zadnji podatki za impulzni trend pa kažejo, da se je v juliju industrijska produkcija zmanjševala po stopnji 0,27%. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile za 0,3% večje kot v mesecu prej, v primerjavi z lanskim julijem so se zmanjšale za skoraj 7%. Dejavnost rudarstva se je v juliju zvišala za dobrih enajst odstotkov glede na junij, v primerjavi z julijem 2009 pa se je rudarstvo povečalo za skoraj 17%. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bila dejavnost rudarstva za slabih 5% višja kot v enakem obdobju lanskega leta. Aktivnost v predelovalnih dejavnostih se je glede na mesec poprej znižala za skoraj 3%, glede na julij 2009 pa so se predelovalne dejavnosti okrepile za desetino. Prav tako se je dejavnost v predelovalni industriji povečala v sedmih mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lani in sicer za dobrih 6%. Impulzni trend za mesec julij kaže, da se je produkcija v predelovalnih dejavnostih skrčila za slabo četrtino odstotka. V juliju se je aktivnost sektorja oskrba z elektriko, plinom in vodo glede na predhodni mesec zmanjšala za 0,4%, glede na lanski avgust pa je bila produkcija tega sektorja manjša za 2,3%. Produkcija v juliju v primerjavi z junijem je bila za 1,4% višja v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo, za 2,6% višja v proizvodnji proizvodov za investicije ter za 1,1% nižja v proizvodnji proizvodov za široko porabo. Podatki Eurostata kažejo, da je v juliju 2010 glede na junij industrijska produkcija tako v EU27 kakor tudi na območju evra ostala nespremenjena. Glede na julij lani pa se je v letošnjem juliju industrijska produkcija v EU27 povečala za 6,8%, na območju evra pa za 24 7,1%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v juliju glede lanski julij zrasla v vseh državah in sicer največ v Estoniji (24,5%), Latviji (17,9%) in na Švedskem (15,3), upadla pa je samo v Grčiji in sicer za 8,5%. 5. Gradbeništvo se potaplja, turizem šibek, izrazito večji le zračni promet Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del, opravljenih v juliju, za več kot 3% nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v juniju. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v letošnjem juliju v primerjavi s julijem lani zmanjšala za več kot 17%. Impulzni trend opravljenih gradbenih ur pa kaže, da je v juliju letošnjega leta sektor gradbeništva upadal z mesečno stopnjo skoraj 2%. Število turističnih prenočitev je bilo ob začetku poletne sezone nekoliko večje kot lani, a je trend ostal obrnjen navzdol. Junija letos je bilo skupno število prenočitev za 0,5% večje kot v enakem mesecu leta 2009, hkrati pa se je skupno število prenočitev v šestem mesecu letos znižalo za približno pol odstotka. Pri tem je tuje turistično povpraševanje naraslo, saj se je v juniju število turističnih prenočitev tujih gostov zvišalo za 0,7% glede na junij 2009, a impulzni trend prenočitev tujih gostov v juniju kaže krčenje po -0,17% mesečno. Podobno sliko slovenskega turizma kaže povpraševanje domačih gostov, saj se je število prenočitev le-teh v letošnjem juniju povečalo za 0,3%, impulzni trend pa je upadel za 0,82%. Podatki o SURS-a o transportu za julij 2010 kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za skoraj 9% manj, v zračnem prevozu pa za skoraj 10% več potnikov kot v juliju lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za dobrih 8% manjše, v zračnem prevozu pa za 7% večje. V cestnem mestnem prevozu je bilo julija prepeljanih za dobra dva odstotka več potnikov kot v istem mesecu 2009. Potniški promet na letališču se je v juliju glede na julij lani povečal za slaba 2%. V pomorskem prevozu je bilo v juliju prepeljanega za dobre 4 odstotke manj blaga, opravljenih tonskih kilometrov pa je bilo za dobrih 7 odstotkov več kot julija lani. Avtomobilski trg je ponovno v krizi, saj je bilo v juliju glede na enak mesec lani v register vpisanih za dobrih 13% manj prvič registriranih cestnih motornih vozil, med njimi za dobro desetino manj osebnih avtomobilov. 6. Rast brezposelnosti znova nekoliko večja Po podatkih SURS-a se je število aktivnih prebivalcev v juliju zmanjšalo na 934304 oziroma za dobrih 3200 oseb glede na mesec prej, glede na lanski julij pa se je število zmanjšalo za 1%. V juliju je bilo v Sloveniji 835898 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na junij se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 3435 oseb ali 0,4%, glede na julij lanskega leta pa se je to število zmanjšalo za 2,3%. Pri tem se je število delovno aktivnih oseb najbolj znižalo v izobraževanju in v predelovalnih dejavnostih Med zaposlenimi osebami jih je bilo še vedno slabih 92% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od julija lani zmanjšalo za 1,5%. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na julij 2009 zmanjšalo za 9,1%. Med samozaposlenimi je bilo slabih 60% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem mesecu juliju povečalo za 421, od julija lani pa se je to število povečalo za 1,5%. Število kmetov se je v juliju glede na junij zmanjšalo za približno 600, glede na julij lanskega leta pa se je zmanjšalo za skoraj 12%. Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec avgusta registriranih 99032 brezposelnih oseb, kar je za 626 oseb oziroma 0,6% več kot v juliju ter za 12,4% več kot avgusta lanskega leta. V avgustu se je največ iskalcev dela prijavilo zaradi izteka zaposlitev za določen čas, sledijo pa trajno presežni delavci in stečajniki ter iskalci prve zaposlitve. V avgustu se je tako na Zavodu na novo prijavilo 7257 brezposelnih oseb, kar je 7,6% manj kot julija in 8,6% več kot v lanskem avgustu, prav tako pa se je v mesecu avgustu zmanjšal odliv iz brezposelnosti, saj se je zaposlilo 3963 brezposelnih oseb, kar je za 16,6% manj kot julija ter slabih petnajst odstotkov manj kot v avgustu lani. 25 Registrirani iskalci zaposlitve 110,000-, 100,000- 50,000 05:0105:0706:0106:0707:0107:0708:0108:0709:0109:0710:0110:07 V prvih osmih mesecih letošnjega leta so delodajalci prijavili 112328 prostih delovnih mest, kar je 4,5% več kot lani v tem času. Povpraševanje po delavcih se je glede na enako obdobje lani najbolj povečalo v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih in sicer za tretjino, v predelovalnih dejavnostih za dobrih 30% ter za petino v dejavnosti poslovanja z nepremičninami, najbolj pa se je zmanjšalo v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in sicer za dobrih 15%, v gradbeništvu za dobrih 11% ter v gostinstvu za 8,5%. Po podatkih Eurostata je bila avgusta 2009 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA16) 10,0%, kar je enako kot mesec prej ter za 0,4 odstotne točke več kot v avgustu 2009. V 26 celotni evropski sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v avgustu letos 9,6% in se je glede na enak mesec lani povečala za 0,5 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v avgustu v EU27 23,1 milijona brezposelnih oseb, od tega 15,8 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v juniju 2010, kar je zadnji razpoložljivi podatek, najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili v Avstriji (3,8%) in na Nizozemskem (4,4%), najvišjo pa v Španiji (20,3%). Stopnja brezposelnosti se je očitno ustalila tudi v ZDA, kjer je v avgustu 2009 znašala 9,5%, enako kot mesec poprej. CENE IN PLAČE 7. Narava okrevanja še naprej bolj stiska cene storitev kot cene blaga Avgusta so cene porasle za 0.3%. Bolj dolgoročna dinamika cen se je, tako kot julija, rahlo povečala, medletna rast se je dvignila na 2.3%. Medtem ko so se cene blaga komaj opazno povečale, pa so se cene storitev avgusta povečale za 0.6%. Navkljub temu bolj dolgoročna dinamika cen blaga, zaradi cen energentov, ostaja še naprej bistveno višja od cen storitev. Avgustovska povečanja cen so se precej razlikovala po skupinah produktov. Najbolj so porasle cene alkoholnih pijač in tobaka (za 3.1%), bistveno (za več kot dvakrat) manj, vendar še vedno nadpovprečno, so porasle še cene stanovanjske opreme, rekreacije in kulture ter komunikacij. Precej je k dvigu cen alkohola in stanovanja prispeval dvig trošarin, medtem ko so se cene rekreacije in kulture povečale zaradi povišanja cen počitnic. Ostala povečanja cen so bila endogena. K skupni rasti cen je največ (0.2 točke) prispevalo povečanje cen tobačnih izdelkov. V nekaterih skupinah so se cene avgusta znižale, najbolj cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 0.7%) ter prevoza (za 0.4%). Znižanje cen hrane je bilo po pričakovanju posledica prihoda na trg nekaterih novih (letošnjih) produktov; zelenjava se je tako pocenila kar za 7%, pocenile so se še ribe, kruh, izdelki iz žit ter olje in maščobe ter mleko in mlečni izdelki (vsi našteti proizvodi so se pocenili za nekaj manj kot 1%). Inflacija (harmoniziran indeks cen na drobno) " % i i ; ; ; ; Slovenija / \ 1 evTo območje i i 27 2007:01 2007:07 2008:01 2008:07 2009:01 2009:07 2010:01 2010:07 Povečanje cen merjeno s harmoniziranim indeksom cen (ki je primerljiv med državami EU) je bilo avgusta 0.1%, enako kot v evro območju. Bolj dolgoročna dinamika (medletna rast), merjena s harmoniziranim indeksom cen, je bila v Sloveniji nekaj višja (2.4%) kot inflacija merjena z življenjskimi stroški, in tudi višja kot je bila v evro območju, kjer so se cene v letu dni povečale za 1.4%. Razlike v dolgoročnejši rasti cen med Slovenijo in evro območjem so avgusta, tako kot celo 2010, izvirale predvsem iz večjih sprememb trošarin na energente. Tako se je osnovna inflacija, ki ne obsega cen energentov in zelene tržnice, v Sloveniji avgusta povečala enako kot v evro območju, medtem ko je bila bolj dolgoročna dinamika osnovne inflacije v Sloveniji še naprej nižja kot v evro območju (0.4% oziroma 1%). Cene industrijskih proizvajalcev so se avgusta zvišale za 0.2%, najmanj so se povečale cene proizvodov za domači trg, najbolj pa cene za izvozne trge izven evro območja. Bolj dolgoročna rast cen se je ponovno povečala, medletna stopnja rasti je tako dosegla že 3.5%; najnižje je še naprej povečanje cen proizvajalcev za domači trg. Cene blaga za trajno široko potrošnjo in investicijske opreme so bile najbolj pohlevne, saj so ostale avgusta nespremenjene, tiste za domači trg pa so se celo znižale! Cene pri kmetijskih proizvajalcih so razpoložljive do julija, ko so bile za 7.1% višje kot pred letom dni. Daleč nadpovprečno so se povečale cene zelenjadnic (za preko 22% v letu dni), precej manj (vendar še vedno nadpovprečno, okoli 14% letno) pa cene industrijskih rastlin in sadjarstva. 28 Cene storitev pri proizvajalcih so dostopne do drugega četrtletja; še naprej praktično mirujejo, saj so bile le 0.1% višje kot pred letom dni. Najbolj so se povečale v pomorskem prometu, pa še tam le za 1.4%! Cenovna pričakovanja pri blagu so se ustalila na precej visoki ravni (nad dolgoletnim povprečjem), medtem ko pri storitvah proizvajalci še naprej pričakujejo počasno rast cen (nižjo od dolgoletnega povprečja). Tudi industrijski proizvajalci pričakujejo v naslednjih nekaj mesecih dinamiko cen, ki bo presegala dolgoletno povprečje. Celo pri gradbeništvu se pričakovana dinamika cen krepi, čeprav je še vedno opazno pod dolgoletnim povprečjem (delež anketiranih, ki pričakuje zmanjšanje cen, za 20% presega delež tistih, ki pričakuje povečanje cen). Cene surovin so v zadnjem mesecu opazno pospešile, tudi njihova bolj dolgoročna dinamika ostaja visoka, predvsem zaradi velikega pešanja v lanskem letu. Od sredine avgusta do sredine septembra so cene surovin (v evrih) porasle za 3.5% in so bile skoraj za 40% višje kot pred letom dni. Najbolj krepka je rast cen neprehrambenih kmetijskih surovin; te so največ porasle tako v tekočem-zadnjem mesecu, od začetka avgusta do začetka septembra (porasle so za 6%), kakor v celem letu (za 63%). Tako kratkoročno (v zadnjem mesecu) kot bolj dolgoročno so se najpočasneje spreminjale cene nafte, evrske cene nafte so se tako v zadnjem mesecu zmanjšala za 1.5%, v zadnjem letu pa povečala za 12%. Vse večji dvomi v vzdržnost rasti ameriškega in evropskega gospodarstva in ustrezna pričakovanja nadaljnjega mehčanja denarne politike (predvsem FED-a), so zadnje čase ponovno pospešili rast plemenitih kovin, še zlasti zlata in srebra (v zadnji tretjini septembra so cene že praktično dosegle 1300 dolarjev za unčo pri zlatu in 22 dolarjev za unčo pri srebru). 8. Nadaljuje se počasno nevtraliziranje velikega skoka stroškov dela v 2008 Stacionarna dinamika plač se je nadaljevala tudi junija in julija. Bruto plače so tako junija porasle za približno 1%, julija pa padle za 0.7%. Bolj dolgoročna dinamika e junija prav tako rahlo porasla, julija pa padla. Stroški dela Gospodarstvo Di^va 1.00. 0.98. - _ _ J _ _ _ L _ _ _ 1 1 1 1 _ J _ _ _ i_ _ _ _ J _ _ _, ----1---^---T - 1 Slovenija 1 yf '—1 —\--r ; V-. : jj^ jsj/^ ...04: Nemčija« _ _ ... / ■ ■/ J ---r - - - 1 1 1 1 1.16-, 8:1 08:2 08:3 08:4 09:1 09:2 09:3 09:4 10:1 10:2 0.96 29 08:1 08:2 08:3 08:4 2 09:3 09:4 10:1 10:2 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: raven 2008q1 = 1; desezonirani podatki Julija so se plače zmanjšale v večini dejavnosti. Opazno so porasle le v kmetijstvu in prometu (za 1.6% oziroma 1.1%). Bolj dolgoročno pa štrli le dinamika v predelovalni dejavnosti (z medletno rastjo bruto plač 8.1%) in kmetijstvu (7.1%).Veliko prehitevanje plač v predelovalni dejavnosti ne preseneča, saj je aktivnost v predelovalni dejavnosti opazno naraščala že v obeh četrtletjih, še posebno močno v drugem (dodana vrednost je v medletnih primerjavah realno porasla za preko 13%). Pri kmetijstvu ne moremo trditi, da aktivnost tišči plače, saj se dodana vrednost realno še vedno zmanjšuje, poleg tega plače daleč prehitevajo plače v ostalih dejavnostih (razen predelovalne dejavnosti)! Najpočasneje se še naprej gibljejo plače v širši državi. Julija so se v povprečju države bruto plače zmanjšale za 1.2%; v letu dni v nobeni dejavnosti države bruto plače niso porasle niti za 1%. Podatki o stroških dela so dostopni do drugega četrtletja. Na sliki je prikazana desezonirana raven stroškov dela normirana na prvo četrtletje 2008. Na dlani je, da so se v gospodarstvu stroški dela v drugem četrtletju zmanjšali na raven, ki so jo dosegli konec 2008. Hitro poslabšanje stroškovne konkurenčnosti (za približno 4 odstotne točke), do katerega je prišlo v 2008, je ostalo do drugega četrtletja letos, glede na Nemčijo, praktično nespremenjeno (torej 4 odstotne točke), medtem ko se je poslabšanje stroškovne konkurenčnosti glede na euro območje do 2010/II razpolovilo. Pri državi je poslabšanje v stroških dela, ki ga je povzročil nov plačni zakon, doseglo do začetka 2009, glede na Nemčijo, skoraj 12% odstotnih točk (takšno poslabšanje bi povečalo izdatke države za plače za preko 1% BDP-ja, če bi ostalo celo leto nespremenjeno!). Do drugega četrtletja 2010 se je poslabšanje v stroških dela države (glede na Nemčijo) zmanjšalo za eno tretjino (na 8 odstotnih točk). FINANČNA GIBANJA 9. Bolj dolgoročna dinamika javnofinančnih prihodkov se obrača? Javnofinančni prihodki so avgusta porasli za 4%, vendar kljub temu niso nevtralizirali velikega padca v juliju. Bolj dolgoročna dinamika se je po velikem julijskem padcu ponovno normalizirala. Avgusta so močno porasli neposredni davki in ostali prihodki (za 15.7%). Presegli so 30 letošnje povprečne vrednosti in tako nevtralizirali julijski padec, navkljub temu so še zaostali (za 0.3%) za davčnim donosom v avgustu 2009. Normalizacija avgustovske dohodnine, po ogromnem padcu v juliju (zaradi premika v timingu vplačil), je prispevala levji delež k povečanju neposrednih davkov in ostalih prihodkov v avgustu (glede na julij) za približno 104 milijone. Spremembe donosa ostalih davčnih oblik so bile majhne, tako so se vsi prispevki skupaj zmanjšali (sezonsko) za 4 milijone (1%), davek na dobiček pravnih oseb pa za 2.3 milijona (4.8 Posredni davki so se avgusta precej skrčili (za skoraj 60 milijonov); kljub temu so ostali na ravni lanskega avgusta, bolj dolgoročna dinamika (impulznega trenda ) pa se je celo povečala. Največji del zmanjšanja donosa posrednih davkov je bila posledica krčenja obračunanega davka na dodano vrednost na domače prodaje v avgustu za 51 milijonov (20%) in manjšega krčenja davka na dodano vrednost od uvoženega blaga in storitev za 5.8 milijone (10%), nekaj malega pa je prispeval tudi upad trošarin za okoli 1.3%. Avgustovski padec donosa od davka na dodano vrednost je bil v celoti sezonski, saj je medletna stopnja (1%) ostala v avgustu enaka kot v juliju, vendar se je navkljub temu bolj dolgoročna dinamika donosa davka na dodano vrednost v tretjem četrtletju zmanjšala glede na dinamiko v drugem četrtletju (za približno 3.5 odstotne točke na leto). 10. Hitra rast stanovanjskih kreditov Krediti podjetjem in gospodinjstvom so julija porasli bolj skromno, za približno 80 milijonov evrov (0.3%). Bolj dolgoročna dinamika se je malo zmanjšala, z medletne stopnje rasti 4.7% na 4.4%. Porasli so tako krediti podjetjem kot prebivalstvu. Pri tem se je medletna dinamika povečala pri kreditih podjetjem, pri gospodinjstvih pa zmanjšala. Skupni depoziti gospodinjstev in podjetij so se julija malo zmanjšali (za 0.1%), navkljub temu pa se je medletna stopnja povečala z 3.5% na 4.4%, saj je bilo v lanskem letu zmanjševanje depozitov intenzivnejše. Kratkoročna in dolgoročna dinamika obeh komponent je bila podobna; tako depoziti gospodinjstev kot depoziti podjetij so se torej julija malo zmanjšali bolj dolgoročno (v medletnih primerjavah) pa povečali. Krediti prebivalstvu 40, 30- 20 08Q1 08Q2 08Q3 08Q4 09Q1 09Q2 09Q3 09Q4 10Q1 10Q2 Vir: Banka Slovenije; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti Krediti v Sloveniji naraščajo hitreje kot v evro območju. Medletne stopnje rasti kreditov podjetjem v evro območju so namreč še naprej negativne (julija -1.3%), v Sloveniji pa krediti naraščajo po 2%. Pri kreditih gospodinjstvom so stopnje rasti v evro območju sicer pozitivne, vendar precej nižje kot v Sloveniji (2.8% oziroma 10.7%). Razlike v rasti depozitov med evro območjem in Slovenijo so manjše kot pri kreditih. Medletne stopnje rasti depozitov podjetij so bile julija skoraj enake (v evro območju 3.9%, v Sloveniji 3.7%), pri gospodinjstvih pa so depoziti v Sloveniji naraščali opazno hitreje (2.7% v evro območju in 4.6% v Sloveniji). Živahna rast kreditov prebivalstvu obsega zelo različno dinamiko komponent. Medtem ko potrošniški krediti v medletnih primerjavah stagnirajo ali se počasi zmanjšujejo (julija so bili potrošniški krediti še nižji kot 2008/7), pa stanovanjski krediti že zelo hitro naraščajo, v poletnih mesecih so še dodatno pospešili, stopnje rasti stanovanjskih kreditov so že presegle 20% letno. Ilustrirano naraščanje transakcij na trgu starih in novih stanovanj, se potemtakem izdatno napaja s krediti. V letošnjem letu do julija je ustrezno povečanje stanovanjskih kreditov doseglo 600 milijonov, oziroma povprečno 85 milijonov na mesec. V letu 2007, ko je bil stanovanjski boom na višku, so se stanovanjski krediti povečevali povprečno za 62 milijonov na mesec, torej opazno manj, in še to pri, v povprečju leta, malo nižjih cenah stanovanj. 31 Obrestne mere na grosističnih (denarnih) trgih se še naprej povečujejo, vendar so spremembe še vedno majhne. Euribor se je od maja do avgusta povečal (trimesečni) od 0.69% na 0.9%. Tudi detajlistične obrestne mere se le počasi spreminjajo. Depozitne obrestne mere so se 32 od junija povečale za 0.1 do 0.2 točke, posojilne obrestne mere pa do največ 0.3 točke (pri potrošniških kreditih in kreditih podjetjem do 1 milijona evrov), izjema so le posojilne obrestne mere za kredite podjetjem nad 1 milijon; te so se julija zmanjšale (za 0.2 točke). 11. Plačilnobilančni primanjkljaj se je v juliju še zmanjšal Po sedmih mesecih letos tekoči primanjkljaj z dobrimi 100 milijoni € ne dosega niti tretjine lanskega, ki že sicer ni bil velik. Medletno zmanjšanje primanjkljaja je posledica znižanja primanjkljaja pri faktorskih dohodkih in tekočih transferjih. V juliju je znašal presežek tekoče bilance 57,2 milijonov € (julija lani je bil primanjkljaj 83,8 milijonov €). Pri tem je bil blagovni presežek 2,0 milijona € (lani primanjkljaj 50,1 milijonov €), storitveni presežek 81,9 milijonov € (lani 59,4 milijonov €), primanjkljaj v dohodkih faktorjev 52,2 milijonov € (95,5 milijonov €) in presežek v tekočih transferjih 25,4 milijone € (julija lani le 2,4 milijone €). V sedmih mesecih skupaj znaša primanjkljaj tekočega računa le 106,0 milijonov €, v enakem obdobju lani pa je bil 323,9 milijonov €. Pri tem je bil blagovni primanjkljaj 289,3 milijonov € (v prvih sedmih mesecih lani 235,0 milijonov €), storitveni presežek 603,7 milijonov € (609,4 milijonov €), primanjkljaj pri faktorskih dohodkih 358,7 milijonov € (lani 525,5 milijonov €), neto odliv tekočih transferov 61,7 milijonov € (lani 172,9 milijonov €). Kapitalski in finančni račun po sedmih mesecih kažeta na neto povečanje zadolžitev v višini 484,7 milijonov € (v enakem obdobju lani je bilo povečanje le 21,9 milijonov €). Na finančnem računu je bilo neto priliva tujih neposrednih naložb za 87,5 milijone €, v enakem obdobju odliv za 451,6 milijonov €, naložb v vrednostne papirje je bilo za 1712,4 milijonov € (lani 2889,0 milijonov €), odliv po finančnih derivativih -57,6 milijonov € (-13,9 milijonov €), ostale naložbe pa so znašale -1305,0 milijonov € (v sedmih mesecih lani -2542,4 milijone €). Mednarodne rezerve pri banki Slovenije so porasle v sedmih mesecih za 8,0 milijonov €, v enakem obdobju lani za 106,8 milijonov €. Plačilna bilanca januar - julij julij 2009 2010 2009 2010 I. Tekoči račun -323,9 -106,0 -83,8 57,2 1. Blago -235,0 -289,3 -50,1 2,0 2. Storitve 609,4 603,7 59,4 81,9 3. Dohodki -525,5 -358,7 -95,5 -52,2 4. Tekoči transferi -172,9 -61,7 2,4 25,4 II. Kapitalski in finančni račun 21,9 484,7 103,6 82,3 A. Kapitalski račun 33,9 39,4 -2,6 -7,8 B. Finančni račun -12,0 445,3 10611 90,0 1. Neposredne naložbe -451,6 87,5 -39,7 50,4 2. Naložbe v vrednostne papirje 2.889,0 1.712,4 864,0 110,6 3. Finančni derivativi -13,9 -57,6 -211 -0,9 4. Ostale naložbe -2.542,4 -1.305,0 -662,9 -67,0 5. Mednarodne denarne rezerve 106,8 8,0 -5311 -3,0 III. Neto napake in izpustitve 302,0 -378,7 -19,8 -139,5 33 Po podatkih iz Biltena Banke Slovenije za julij-avgust je konec junija 2010 skupni bruto zunanji dolg Slovenije 41943 milijonov € (maja je bil 42075 milijonov €), pri čemer je javnega dolga 17382 milijonov € ali 41,7%. Kot v drugih državah tudi Sloveniji v reševanju posledic finančne krize narašča absolutno in delež suverenega dolga v primerjavi z zasebnim zaradi intervencij države, saj je delež državnega dolga znašal konec 2007 samo 23,7%. Zasebni dolg se je od konca 2007 do srede 2010 zmanjšal za 2126 milijonov €, javni dolg pa povečal za 9286 milijonov €. Terjatve Slovenije do tujine so znašale konec junija 2010 30650 milijonov € (maja so znašale 31022 milijonov €), tako da je znašal neto zunanji dolg v juniju 11.293, kar je za 240 milijonov € več kot je bil maja in je največji doslej. Skupne rezerve Banke Slovenije so bile konec julija 2010 820,4 milijone €, mesec prej 838,0 milijonov €. Pri tem je bilo deviznih rezerv za 439,6 milijonov €, zlata za 91,7 milijonov €, imetij pri MDS za 231,1 milijonov € in rezervne pozicije pri MDS za 49,1 milijonov €. 34 4 CD 03 O CU 7 2 CU co 9 ■šT CD o cu CD c^ 94 cu CD zv 2 ZI zE je e I c^ LU z m ks a [i med ks s [i med 35 e 7 ne 2 zU 36 o7 3 R a a 8 0. 03 s 6 0. gr ts O C ^^ ES na en -Q -a ja je de a ^^ =1 a ks 5 ZI 7 2 ZI ^ ks ^ ^ ks ks 37 38 o ja CÖ S E tu CD ■TD E ee ^ [i a CD -Q £ t^ CU T^ E ee ^ [i s CD E CD CD E ee ^ [i CD s E CD CD E ee ^ [i CD -Q E c^ CD E ee ^ [i ■if D! cj cu 0 03 ^ e a: ks ks ks 6 8 0. 39 40 0 m 0. 5 d: m m 0 co a: 3 m 9 cn .1 .9 3 Ì3 P E .2 E u: ■šT 2 ni (n cu 0 m OJ 41 Ni 42 'iT CÖ u IZ oa pg o: C3 ao o Ì3 Ì3 P 0Ü li 0Ü Dj ■if 0Ü m OJ cn c: 0Ü 43 44 ks ks ks O 77 m O O 12 O O O ^ e ks ks t4 45 46 ks ks m Ì3 Dj m 0Ü 47 48 3 o m CD O O cj CID O C]^ a: o cu 49 50 •— CO SD W Ì3 w w Ì3 w cu o o cu Hi 0Ü o cu