Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga
V. b. k
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
V DEŽELI, KI HOČE OHRANITI SVOJO NEODVISNOST IN KI ŽELI DOBRE OD-NOSE DO VSEH DRŽAV, JE MOGOČE GOVORITI O MIRU.
Jean Cassou.
LETNIK VI
CELOVEC, SREDA, 24. X. 1951
ŠTEV. 75 (444)
Za mir in narodno sodelovanje
Veliko mirovno zborovanje v Zagrebu - Okoli 160 inozemskih delegatov in nad 70 tujih
novinarjev
Včeraj se je začelo v Zagrebu, prestolnica Ljudske republike Hrvatske, veliko mirovno zborovanje, ki ga je sklical nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru pod geslom: „Za mir in mednarodno sodelovanje". Pobuda za to zborovanje je v vsem demokratičnem svetu naletela na veliko zanimanje in se je odzvalo povabilu nad 160 delegatov iz Avstrije, Belgije, Egipta, Francije, Grčije, Indije, Italije, Izraela, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Švice, Švedske, Velike Britanije, Združenih držav Amerike kakor tudi predstavniki republikanske Španije in skupina predstavnikov kolonialnih narodov. Posebno pa je veliko zanimanje za zborovanje v inozemstvu razvidno iz dejstva, da je prijavilo svojo udeležbo nad 70 tujih novinarjev.
Nekaj dni pred pričetkom zborovanja je govoril preko beograjskega radia predsednik Zveznega sveta jugoslovanske narodne skupščine Vladimir Simič, ki je poudaril:
„Pobudo, ki jo je pod vzel nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru za zborovanje za mir in narodno sodelovanje, kaže na eno izmed osnovnih potreb sodobne mednarodne stvarnosti, ki se — kratko povedano — glasi: „Za mir in za mednarodno sodelovanje se moramo boriti!" Izrazil je prepričanje, da bo zborovanje za mir in mednarodno sodelovanje v Zagrebu predstavljalo znaten prispevek akciji za zbiranje širokih slojev vseh narodov sveta v borbi za zmago osnovnih načel, na katerih mora počivati trajni mir in mednarodno sodelovanje.
Po izkušnjah iz dveh svetovnih vojn v življenju samo ene generacije — je nadaljeval Simič — se narodi sveta ne smejo uspavati z upi, da so ohranitev miru in mednarodne za-# konitosti popolnoma zajamčeni in zagotovljeni z demokratičnimi ustanovami in osnovnimi načeli listine Združenih narodov. Te ustanove in ta načela predstavljajo konkretno možnost in realno podlago za vzpostavitev novega mednarodnega gibanja, zasnovanega na kolektivni varnosti in trajnem miru. Toda prav tako je resnica, da proklamiranjc teh načel in obstoj teh demokratičnih ustanov ni saino po sebi uničilo in omogočilo izvajanje politike sebičnih nacionalnih interesov, politike s hegemo-nističnimi in imperialističnimi težnjami in cilji. Nasproti težnjam širokih slojev vseh narodov sveta obstajajo vlade, ki izvajajo tako politiko in ki — če ne bodo preprečene — lahko dovedejo do tega, da bodo osnovna načela mednarodnega gibanja in demokratične ustanove, ki morajo zajamčiti mir in varnost, postala mrtva črka na papirju. To je hkrati tudi razlog, da nenehno traja svetovna politična kriza, ki je nastala od samega trenutka, ko je končala druga svetovna vojna.
Zato je mobilizacija širokih množic na svetu v borbi za mir edina in prava demokratična pot za vzpostavljenje trajnega demokratičnega miru. V tej borbi — je zaključil Simič svojo izjavo — je osnovno geslo svoboda, neodvisnost in enakopravnost vseh narodov in držav, pa naj bodo oni veliki ali majhni."
Med najbolj vidnimi udeleženci iz inozemstva so nedvomno angleški zastopnik J u 1 i a n Sorrel H. u x 1 e y, večletni predsednik NESUCO, iz Francije je prišel poleg drugih
Nad pet milijonov lir za kulturni dom v Trstu
Za slovenski kulturni dom v Trstu so zbrali doslej okrog 5,110.000 lir. Prispevki za gradnjo doma prihajajo tudi od Slovencev iz Italije in slovenskih izseljencev v svetu.
vidnih kulturnih in javnih delavcev Jean Cassou, eden najpomembnejših sodobnih francoskih pisateljev, Avstrijo zastopa znani fizik univ. prof. H a n s T h i r r i n g, ki je bil svoječasno stalni član avstrijskega tako imenovanega komiteja za mir, iz katerega pa je bil izključen, ker je ostro kritiziral napadalno militaristično politiko moskovskega vodstva, italijanski delegat Ignazio Silone je bil
eden ustanoviteljev italijanske komunistične partije, iz katere pa je izstopil po sporu v Centralnem komiteju, tudi zapadnonemški zastopnik pastor Martin N i e m 6 11 e r je eden najbolj vidnih pristašev Organizacije združenih narodov, medtem ko Švico zastopa ugledna socialno-demokratska delavka in predsednica Mednarodne zveze socialističnih žena Margarethe Kissl-Brutschy.
Jugoslavija je ključ Evrope
Zadnje tedne pred pričetkom konference je prejel nacionalni komite za obrambo mini številna pisma znanih borcev za mir iz raznih držav. V vseh teh pismih poudarjajo veliki pomen, ki ga ima Zagrebška konferenca za vse miroljubno človeštvo.
Tako je znani amriški javni delavec Michael Straigh zapisal: Jugoslavija je postala ključ Evrope. Dokler bo neodvisna Jugoslavija, tako dolgo ostane neodvisna tudi Evropa, dokler živi v miru Jugoslavija, tako dolgo se lahko veseli miru in neodvisnosti tudi Evropa.
Vidni angleški znanstvenik in publicist lord Boyd Ora pa pravi v pismu: Alternative, pred kateri je danes Človeštvo, so ali mir in med-
narodno sodelovanje ali pa uničujoča vojna, ki bi pomenila konec naše civilizacije. V času velike zaskrbljenosti, ki obvladuje celo človeštvo, morajo možje in žene, ki imajo dobro voljo, napraviti še večje napore za zagotovitev resničnega miru. To je cilj Vaše konference in želim ji tisti uspeh, ki odgovarja tako visokim idealom.
Francoski napredni pisatelj Jean Cassou je izjavil v svojem pismu: V deželi, ki hoče ohraniti svojo neodvisnost in ki želi dobre odnose do vseh držav, je mogoče govoriti o miru, v taki deželi svobodni ljudje iz vseh držav lahko govorijo o miru in povejo svoje mnenje, kako bi zagotovili mir.
Teden Združenih narodov
Za letošnji teden Združenih narodov, ki traja od 21. do 27. oktobra, je pripravila avstrijska liga Združenih narodov v vseh deželnih glavnih mestih vrsto proslav. V Celovcu predvajajo v tem tednu v delavski zborni« razne kulturne filme, v četrtek, dne 26. t. m. pa bo glavna proslava v mestnem gledališču, na kateri bo govoril deželni glavar Wedenig o pomenu avstrijske lige Združenih narodov, ki je bila ustanovljena pred petimi leti.
Avstrijska liga Združenih narodov je ob tej priložnosti izdala dva proglasa. V prvem se zavzema za vojne ujetnike, ki se še niso vrnili, v drugem pa opozarja državnike treh velesil na slovesne izjave in obljube, ki so jih tudi glede Avstrije dajali med zadnjo vojno. Proglas po-natiskuje tudi določilo Atlantske karte, ki pravi: „Treba je skleniti tak mir, ki bo jamčil, da bodo mogli živeti vsi ljudje v vseh deželah svobodno brez strahu in pritiska".
•
Pri sedanjih odnosih med bivšimi zaveeniki, ki so vse prej kakor pa miru v korist, je prav j in razveseljivo, če avstrijska liga Združenih narodov opozarja na svoječasne slovesne obljube. Mislimo pa, da bi njen pomen samo pridobil, če bi tudi na avstrijskih tleh zastavila svojo odločno besedo za uresničevanje visokih načel o enakopravnosti narodov, ki jo je proklamirala Atlantska karta in ustanovna listina Organizacije združenih narodov. Koroška deželna sekcija bi imela tozadevno na Koroškem obširen delokrog.
Odnosi med ZDA in SZ
Odkar je bila končana druga svetovna vojna, v kateri so se štiri velesile — Združene države Amerike, Vebka Britanija, Francija in Sovjetska zveza — ramo ob rami kot zavezniki borile proti nacifašizmu, se je v odnosih med Zapadom in Vzhodom že marsikaj spremenilo, in žal ne v pozitivni smeri. Vedno več je med njimi problemov in nerešenih vprašanj, ki so v teku nekaj let napravila iz nekdanjih zaveznikov dva nasprotujoča si tabora. Posebno značilen za razvoj medsebojnih odnosov je izbruh krvave vojne na Koreji, katera že več kot eno leto mori in uničuje korejski narod — ne za lastne marveč za tuje interese.
Kakor pa so številna nesoglasja med Zapadom in Vzhodom, tako so številna tudi dosedanja prizadevanja, da bi medsebojno rešili pereča vprašanja in tako odstranili napetost, ki obstoja med obema taboroma. Kljub temu pa doslej ne moremo govoriti o kakšnih vidnih uspehih, ker so se taki poizkusi za medsebojno zbližanje več ali manj izrabljali le v medsebojne napade in blatenje.
Podoben poizkus je napravila ameriška vlada dne 5. oktobra po svojem veleposlaniku v Moskvi Kirku, ki je sovjetskemu zunanjemu ministru Višinskemu izjavil, da je korejsko vprašanje za sedaj naostrejši in najnevarnešji mednarodni problem, ki terja hitro rešitev. Ameriška vlada pripisuje pogajanjem v Keson-gu velik pomen, ker meni, da bi ugoden izid pogajanj o premirju omogočil, da bi se rešila tudi druga sporna vprašanja, ki povzročajo napetost v mednarodnih odnosih, obenem pa bi odprl nove možnosti za zboljšanje odnosov med SZ in ZDA. Veleposlanik Kirk je pozval sovjetsko vlado, naj posveti svojo pozornost zboljšanju sovjetsko-ameriških odnosov. Hkrati je izrekel upanje, da bo sovjetska vlada podprla prizadevanja ameriške vlade, da bi se pogajanja ugodno končala.
Dne 15. t. m. pa je sovjetski minister za zunanje zadeve Višinski sprejel odpravnika poslov ZDA v Moskvi in mu izročil v imenu sovjetske vlade odgovor na ustno izjavo veleposlanika Kirka glede položaja v Koreji in sovjetsko-ameriških odnosov.	4
V svoji izjavi z dne 15. oktobra je Višinski'
najprej poudaril, da pripisuje sovjetska vlada tem vprašanjem velik pomen, nato pa se je predvsem omejil na to, da je govoril o posa-meznih trditvah iz ustne izjave veleposlanika Kirka. Glede pogajanj za prenehanje ognja v Koreji je poudaril, da je spodbuda za rešitev j korejskega spora prihajala doslej zmeraj od SZ. j Vlado ZDA je obdolžil, da ustvarja različne !
ovire za pogajanja, vendar bo sovjetska vlada v celoti in odločno podprla stvarna prizadevanja ameriške vlade glede tega.
Tudi glede odnosov SZ in ZDA je Višinski ponovil že znane obdolžitve Združenih držav Amerike in je naprtil odgovornost za današnje stanje ameriški vladi. Pri tem je samo formalno izrazil pripravljenost SZ za pogajanja.
Na koncu je Višinski izjavil, da je sovjetska vlada pripravljena s sodelovanjem ameriške \lade pretehtati vsa pomembna in nerešena vprašanja in se porazgovoriti o ukrepih za zboljšanje mednarodnih odnosov, vštevši tudi odnose med Sovjetsko zvezo in ZDA.
Glasnik britanskega zunanjega ministrstva je povedal, da je bila britanska vlada obve-čena o posredovalnem koraku ameriške vlade pri sovjetski vladi in da je to spodbudo podprla. Po mnenju britanske vlade je to koristen in konstruktiven korak, žal pa vse kaže, da ga je sovjetska vlada izrabila v propagandne namene.
Zadružniki Slovenije so zborovali
Preteklo soboto in nedeljo je bil v Ljubljani I. redni zbor Republiške zveze kmetijskih zadrug, ki so se ga udeležili številni delegati iz vseh krajev Slovenije. Udeležili pa so se ga tudi gostje, med njimi predsednik vlade LR Slovenije, Miha Marinko, predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade LR Slovenije Viktor Avbelj, predsednik Glavnega odbora Zveze sindikatov za Slovenijo Janko Rudolf, predsednica Republiške zveze pionirjev Ada Krivičeva, direktorji glavnih direkcij za pospeševanje kmetijstva in za zadružno kmetijstvo, zastopnik Glavne zadružen« zveze FLRJ Tomaševič. predsednica Sekcije zadruž-nic pri Glavni zadružni zvezi Mara Rupena in zastopniki republiških zvez kmetijskih zadrug Hrvatske, Srbije, Bosne in Hercegovine.
Na zboru so bili zastopani zadružniki Istre in Gorice, Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu pa je zastopala veččlanska delegacija.
Bern. — Komisija svetovne 'zdravstvene organizacije je podpisala koncem minulega tedna sporazum s perzijsko vlado o pomoči tej državi. Perzija bo dobila zdravila in tehnično pomoč v skupni vrednosti 200.000 dolarjev.
Wellington. — Predsednik novozelandske vlade je predložil parlamentu predlog proračuna za leto 1952. Ob tej priliki je izjavil, da je predvidenih od skupne vsote 208 milijonov funtov proračuna 317.000 funtov izdatkov za oborožene sile.
Perzija odkriva svoje načrte
Ko je pred meseci vzplamtela borba med Perzijo in Veliko Britanijo, kdo naj bi v bodoče upravljal perzijski petrolej, je bilo pričakovati, da se bodo Britanci poslužili svojega vojnega brodovja. In tudi Perzijci so drobno vedeli, kaj jih potem čaka, zato so pripravili načrte za razne protiukrepe, s katerimi bi Britancem onemogočili ali vsaj otežkočili vojaško posredovanje. Do tega sicer ni prišlo, ker so se Britanci rajši zatekli k pogajanjem, vsekakor pa je zanimivo, kaj bi jih čakalo, če bi se res poslužili vojaške sile.
Nekaj o teh načrtih je povedal pred perzij-
skim parlamentom najožji sodelavec skega predsednika Mossadeka Hussein Makki, generalni tajnik tako imenovane nacionalne fronte. Dejal je, da bi v primeru vmešavanja britanskih vojnih ladij spustili v zrak petrolejske rafinerije v Abadanu, če pa bi grozila nevarnost napada, bi izlili v morje 2,500.000 ton petroleja in ga ob bližanju britanskega brodovja zažgali.
Britanski mornarji so res lahko veseli, da ni prišlo do nameravane akcije v Perziji ker bi vožnja po ognjenem morju gotovo ne bila prijetna.
Slovenskim vasem vsiljuj e j
Tistemu delu Koroške, kjer so Slovenci od pradavnih časov strnjeno naseljeni, je naše ljudstvo z vso upravičenostjo nadelo ime Slovenska Koroška. Za ta predel dežele je namreč posebno značilna slovenska govorica, ki se je pretežna večina prebivalstva teh krajev poslužuje v dnevnem življenju kot občevalnega jezika v družini in soseščini.
Šele na široko razpredenemu nemškemu upravnemu aparatu, sodiščem, orožniškim postajam, poštam, železniškemu prometu, po-nemčevalnim šolam, industrijskim podjetjem v rokah nemških kapitalistov ter razvoju tujskega prometa je posebno v teku zadnjega pol-stoletja uspelo vsiliti našim krajem do gotove mere dvojezično lice. Ta v prvi vrsti umetno ustvarjena dvojezičnost se omejuje tudi še danes predvsem na večja prometna in industrijska središča ter njihovo neposredno okolico, dočim je ostal večji del podeželja vsem naštetim činiteljem navzlic jezikovno strnjeno slovenski. Tega dejstva ni mogel spraviti iz sveta niti nemški nacizem, ki je skušal dokončno ponemčiti naše kraje z izseljevanjem, z obglavljenjem in drugim najbolj nasilnim preganjanjem slovenskega življa. Na tem dejstvu pa tudi ne bodo mogle ničesar spremeniti številke letošnjega ljudskega štetja, ki jih, kar je posebno značilno, objavljajo novonacistični listi že v času, ko jih pristojni statistični orad še niti ni uradno razglasil.
Kadar govore merodajne osebnosti v deželi in državi o naših krajih, jih navadno nazivajo z izrazom: jezikovno mešano ozemlje. Človek dvajsetega stoletja bi pričakoval, da bo odgovarjal zunanji videz te pokrajine vsaj temu uradnemu nazivu. Tujci, ki v vedno večjem številu prihajajo v naše kraje in so že nekaj slišali o tem, da prebivata v deželi dva naroda, se začudeno in upravičeno sprašujejo, kje je pravzaprav ona toliko hvalisana popolna enakopravnost, ko z malenkostnimi izjemami niti v povsem slovenskih vaseh ni videti nobenega napisa, ki bi razodeval, da prebivajo tod Slovenci. Kdor samo bežno z železnico ali motornim vozilom prepotuje naše kraje in ne utegne priti mnogo v stik z ljudmi tega ozemlja, dobi nehote vtis, da so to popolnoma nemški kraji. Na železniških postajah, poštah, javnih kažipotih, krajevnih napisih, občinskih uradih in vseh ostalih upravnih in drugih javnih ustanovah so napisi samo v nemškem jeziku. Mimo par častnih izjem imajo nemške napise celo šole, la jih uradno nazivajo dvojezične.
Kakor izgloda pa je v zadnjem času v teku načrtno pripravljena akcija, s katero naj bi dobile popolnoma nemško zunanje lice celo najmanjše naše vasice tja do zadnje revne gorjanske bajte. Iz različnih krajev slišimo ogor-
S skupnimi napori je mogoče zagotovitii mir
Predsednik začasnega odbora Atlantskega pakt* Avarell Harriman je izjavil, da bodo države-članice Atlantskega pakta s sodelovanjem dosegle gospodarski razvoj, ki jim bo omogočil, da povečajo obrambne sile in izboljšajo socialne pogoje svojih narodov. Harri-mann je dejal, da je treba zaradi stališča Sovjetske zveze r mednarodnih odnosih ves trud posvetiti uresničenju učinkovitega obrambnega sistema.
Harriman je govoril o problemih, o katerih bo razpravljal začasni odbor, katerega cilj je vskladiti obrambne napore s političnimi in gospodarskimi možnostmi držav-članic. Izrazil je svoje prepričanje, da jih je lahko rešiti in lahko zagotove mir, v kolikor bodo članice združile svoje sile in delale skupno. Harriman je izjavil, da je zaradi težav v proizvodnji in pomanjkanju prevoznih sredstev Sovjetska zveza najzaostalejša od vseh držav v Evropi.
Na koncu je dejal, da je proizvodna zmogljivost držav Atlantskega pakta Štirikrat večja kot zmogljivost Sovjetske zveze in njenih satelitov. Razen tega razpolagajo po njegovem mnenju države Atlantskega pakta z boljšimi strokovnjaki in večjimi gospodarskimi viri kot SZ in njeni sateliti.
čene pritožbe, da so začele občinske uprave vsiljevati na splošno vsem hišam tablice s hišno številko, na katerih je tudi krajevno ime — a samo v nemškem jeziku, kakor da bi naša naselja ne imela svojih izvirnih in splošno uporabljenih slovenskih imen.
Pred kratkim smo brali v nekem časopisu o tujcu, ki je prišel na Koroško in je v naših
krajih dobil vtis, kakor da se nahaja v deželi, ki ji je tuji okupator vsilil svoj jezik, ne pa v deželi, o kateri se mnogo govori in piše, da živita v njej dva enakopravna naroda. Spričo najnovejše ponemčevalne akcije, s katero hočejo dati odločujoče koroške oblasti še sleherni slovenski kočici nemški zunanji videz, se sodbi tega popotnika lahko samo pridružimo.
Društvo za Združene narode v Sloveniji
Kakor ima Avstrija svojo Ligo za Združene narode, tako obstoja tudi v Jugoslaviji Zveza društev FLRJ za Združene narode, v katero so oziroma bodo vključena vsa republiška društva. Zveza društev FLRJ za Združene narode bo predstavljala vsa jugoslovanska druš-{va v svetovni federaciji društev za Združene narode, ki ima nalogo, da sodeluje pri uresničevanju nalog Organizacije združenih narodov.
Nedavno se je tudi v Ljubljani sestal iniciativni odbor za ustanovitev Društva LR Slovenije za Združene narode, ki bo v kratkem
sklical ustanovni občni zbor tega društva. Za posamezne člane iniciativnega odbora so bili izvoljeni: za predsednika univerzitetni profesor dr. Maks Šnuderl, za tajnika ljudski poslanec Franc Kimovec, za posamezne člane pa minister vlade LR Slovenije dr. Jože Potrč, predsednik Društva slovenskih književnikov France Bevk, rektor ljubljanske univerze univerzitetni profesor dr. Gorazd Kušej, akademik in univerzitetni profesor dr. Anton Melik, Janko Rudolf in predsednik Vrhovnega sodišča LR Slovenije dr. Franc Hočevar.
Mednarodna izmenjava študentov
V Haldu, nedaleč od mesta Viborg na Danskem je bila pred kratkim konferenca predstavnikov študentskih organizacij, na kateri so razpravljali o izmenjavi študentov. Konferenci je prisostvovalo 60 delegatov in gostov iz 25 študentskih organizacij iz evropskih držav in iz Združenih držav Amerike. Zvezo študentov Jugoslavije je na konferenci zastopal sekretar za mednarodne zveze Jakša Bučevič.
Na konferenci so delegati poročali o uspehih in izmenjavi študentov, ki so jih posamezne organizacije dosegle v zadnjih dveh letih. Jugoslovanski delegat je poročal, da je na delovnih akcijah v Jugoslaviji v preteklem in letošnjem letu sodelovalo okoli 2500 tujih študentov. Po zaključnem delu pa so vse skupine obiskale razne republike Jugoslavije in si ogledale kulturne in zgodovinske znamenitosti posameznih mest in krajev.
Iz Jugoslavije pa je odšlo na prakso, znanstvena potovanja ali na delovne akcije v druge države 283 študentov. Skupno je bilo v letih 1949 in 1950 izmenjanih 3699 tujih in jugoslovanskih študentov. Ta izmenjava je dobro uspela predvsem s študentskimi organizacijami v Angliji, Franciji in ZDA, dalje v skandinavskih deželah in z Avstrijo ter Zapadno Nemčijo.
Na konferenci je bilo sprejetih več konkretnih predlogov, med njimi tudi načrt izmenjave študentov v prihodnjem letu.
Zveza študentov Jugoslavije bo v letu 1952 za tuje študente organizirala letovišča v Dubrovniku in na Rabu ter mednarodna letna taborišča v bližini Sušaka, Šibenika in v Slove-
niji. V prihodnjem letu bo jugoslovanska študentska organizacija prvič priredila poseben seminar za tuje študente s temo »Družbeni sistem in položaj nove Jugoslavije v svetu". V programu so predvidene tudi znanstvene ekskurzije za proučevanje jugoslovanske arheologije, gospodarstva, kmetijstva, kulture itd. Na pobudo ljubljanske univerze so predvidene tudi turistične in športne turneje v Julijskih Alpah •— na Triglav, Planico, Kranjsko goro in podobno.
Že na sami konferenci so se nekatere delegacije zanimale za jugoslovanski načrt izmenjave študentov in že v naprej najavile prihod svojih skupin. Največje zanimanje vlada za turistične in znanstvene turneje, za seminarje in za delovne akcije. Mnoge tuje študentske organizacije so predlagale tudi direktno izmenjavo različnih kulturnih, športnih, strokovnih in drugih skupin in posameznikov.
Konference v Haldu sta se udeležila tudi dva predstavnika informbirojevske mednarodne študentske zveze (MSS). Ta nova poteza informbirojevskega vodstva je bila preračunana na to, da se pokaže, kako so oni vneti za mednarodno sodelovanje študentov, na bazi spoštovanja suverenosti vsake nacionalne študentske zveze. Zanimivo je, da na podobni konferenci, ki je bila pred dvema letoma, s strani MSS ni bilo nobenega delegata; inform-birojevci so konferenco celo obsodili kot raz-bijaško. To je bilo seveda še v časih, ko je in-formbirojevska MSS skušala obdržati v študentskih organizacijah monopol. V kratkih dveh letih pa so študentske organizacije spregledale MSS in se ločile.
Atene. — Uradno jp bila demantirana vest, da bo Vemzelosova vlada odstopila zaradi nesoglasij z ameriško gospodarsko misijo v Grški glede odkupnih cen oljčnega olja. Tona oljčnega olja stane okrog 11.000 drahem, medtem ko ameriški strokovnjaki smatrajo, da je dovolj 10.500 drahem.
New York. — Sodišče države New York je potrdilo odločitev, ki jo je sprejel guverner, kc je prepovedal predvajanje Rossellinijevega filma »Čudež v Milanu", ker »žali vero".
Stockholm. — Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino je prejel za svoje znanstveno delo dr. Maks Theiler, vodja oddelka za medicino in ljudsko zdravje Rockefellerjeve ustanove v New Yorku.
Las Vegas. .— Predstavnik komisije za atomsko energijo je izjavil, da so odložili atomski poizkus, ki bi moral biti v Las Vegasu, zaradi »tehnične napake" v električni napeljavi bombe. Zaradi kratkega stika niso uspeli, da bi eksplodirala bomba, ki so jo pritrdili na posebnem stolpu.
Berlin. — Predsednik vzhodnonemške vlade Wilhelm Pick je odobril dekret v pomilostitvi nekaterih vrst zapornikov. Pomilostitev je obljubil v času, ko se je pričela kampanja za vključitev Zapadne Nemčije v evropski obrambni sistem. Pomiloščenih bo okrog 20.000 oseb, ki so bile obsojene na eno leto zapora, osebam, ki so obsojene na zaporne kazni dveh ali treh let, pa bodo kazen zmanjšali za polovico.
Schoeningen. — Nekega prebivalca Scboe-ninga so pred kratkim okradli. V petek pa je dobil v pismu 600 mark in tat se je v njem opravičil, češ da mu bo vrnil 2000 mark v celoti, z obrestmi vred.
Truman ni več zaželjen
Ameriški republikanski senator Mundt je nedavno predložil, naj se za volitve za predsednika ZDA v letu 1952 ustanovi volilni blok republikancev in konservativnih demokratov Z
juga. Konservativna demokratska stranka z juga zavzema v glavnem isto stališče do glavnih političnih in gospodarskih vprašanj kot republikanska stranka. Razne socialne reforme i« gospodarske ukrepe, ki jih je predlagal predsednik Truman, so v ameriškem kongresu podprli republikanci in demokrati z juga.
Na nedavni letni konferenci guvernerjev ameriških držav, opozicijo proti ponovnemu kandidiranju Trumana pa je bilo opaziti ko se je močna skupina demokratskih guvernerjev z juga na čelu z Jamesom Byrnesom izrekla proti ponovnemu kandidiranju Trumana. Bivši zunanji minister in današnji guverner Čarobne James Byrnes je dejal, naj bi stranka kandidirala senatorja Dick Russella iz Georgije ali senatorja Harry Byrda iz Virginije, ki sta člana demokratske stranke z juga.
Bistvo anglo-egipčanske pogodbe
Ljubljana. — Minuli petek se je pred ljubljanskim okrožnim sodiščem zaključil proces proti desetbrici četniških teroristov, ki so delali po nalogu vohunske centrale iz Trsta. Po •zaslišanju zadnjih obtožencev in po govorih tožilca in obrambe je sodišče razglasilo sodbo. Obsodbe so se glasile od 6 mesecev pogojno do 14 let ječe.
Odpoved anglo-egipčanske pogodbe iz leta | 1936 s strani Egipta je, kakor splošno znano, močno prizadejala Angleže. To pa je seveda poplnoma razumljivo, če pogledamo določila,
' ki jih je vsebovala predvsem v korist Velike i Britanije. Novi zakon, ki ga je sprejel egipčan- | ] ski parlament, pa formalno odpravlja vse prednosti, ki jih uživajo britanski vojaki, častniki in uradniki in njihove družine na področju Sueškega prekopa.
Področje Sueškega prekopa med Sredozemskim in Rdečim morjem je bilo od leta 1936 v neke vrste anglo.-egipčanskem dvolastništvu. Medtem ko so Egipčani in inozemci na tem področju motali spoštovati vse zakone in pravilnike. ki veljalo v Egiptu, to ni veljalo za Angleže. Za prihod ali odhod iz Egipta na področju Sueškega prekopa ni bil za nobenega Angleža potreben potni list ali vizum, temveč je zadostoval dokument, la je dokazoval njegovo pripadnost angleški upravi ali vojski.
Poleg tega so bili vojaki, častniki, uradniki, njihove družine in služinčad izvzeti iz vsakršne koli civilne ali kazenske jurisdikcije egip-1 čanskih sodišč. Za kakršen koli zločin ali prestopek, bodisi tatvina, umor ali navaden prekršek cestnih predpisov, so vsi člani angleških j sil odgovarjali samo angleškim sodnikom, ki so J v Egiptu uporabljali angleški zakon.
Angleška taborišča v vsem področju, ki ga določa pogodba, so bila nedotakljiva in nobena židovska oblast ni mogla tam izvajati svoje oblasti, niti n. pr. higienske in zdravstvene kontrole. To vprašanje je že bilo v ospredju ob veliki epidemiji kolere, ki je leta 1947 zajela ves Egipt in se je začela prav na področju Sueškega prekopa.
Pogodba iz leta 1936 našteva v posebni prilogi vse prednosti angleških sil v Egiptu. Bile so proste kakršnih koli davkov in so imele pravico do brezplačne uporabe vseh pristaniških in letaliških uslug. Britanske sile so imele tudi pravico, da brez kakršnih koli omejitev uporabljajo radiotelegrafske in telefonske zveze in Egipt je dovolil polaganje kablov in fizičnih telefonskih linij brez vsake omejitve, prav tako tudi njihov priključek na egipčansko telefonsko in brzojavno omrežje. Angleški oddelki so imeli svoje lastne poštne urade, ki so uživali vse prednosti diplomatske pošte.
Pošiljke za obskrbovanje angleških sil niso plačevale nobenih carin ali mitnim in so jih prevažali po posebni notranji železniški mreži, ki jo je Egipt zgradil posebej zanje. Po določilih pogodbe iz leta 1936 veže ta mreža vse postojanke angleških oddelkov in mora biti taka, da lahko na njej vsake tri ure vozi vlak vseh 24 ur »a dan. Poleg tega se je angleška
jurisdikcija raztegala tudi na ostalo egipčansko ozemlje, ker se je egipčanska vlada obvezala, da bo zasledovala, aretirala in izročila britanski policiji dezerterje in vsakršno osebo, ki bi bila kriva kaznivih dejanj proti britanskim silam.
Odnosi med egipčansko vlado in agleškim poveljstvom na področju Seuškega prekopa so v petnajstih letih postali tako zapleteni, da jih je danes praktično skoraj nemogoče čez noč pretrgati. Če bi Egipt n. pr. hotel odrezati vodo taboriščem v Fayedu, bi odvzel vodo tudi mestoma Suez in Port Tevvfik. Če bi prekinili cestni promet med glavnim stanom v Fayedu in Port Saidom, bi tudi to mesto odrezali "bodisi od ostalega Egipta, bodisi tudi od njenega pristališča Port Fuada. Poleg tega bi popoln bojkot britanskih taborišč pomenil takojšnjo brezposelnost 75.000 delavcev. Sploh se je položaj na področju Sueškega prekopa v 15 letih izoblikoval tako, da bi kakršen koli ukrep proti angleškim silam imel enako neprijetne posledice tudi za egipčansko prebivalstvo na tem ozemlju.
V ozadju je še ena grožnja: že dalj časa s« govori o možnosti nevtralizacije Sueškega pre-kopa, zlasti pa odkar je egipčanska vlada začela izvajati blokado za ladje, ki vozijo v Izrael. Če bi egipčanska vlada hotela razširiti blokado tudi na angleške ladje, bi vprašanje nevtralizacije Sueškega prekopa gotovo prišlo še bolj v ospredje.
KOLEDAR
Sreda, 24. oktober: Rafael Getrtek, 25. oktober: Marija Petek, 26. oktober: Evarist, Justina.
SPOMINSKI DNEVI
24.	10. 1799 — Rojen v Fossami v Toskani
Sansobe Valofora, ki je začel leta 1827 izdelovati prve vžigalice (Čerine), sestavljene fe zmesi fosforja, arabske gume in potasijevega klorata. — 1849 Rojen v Ljubljani politik Fran Šuklje.
25.	10. 1825 — Rojen skladatelj Jobaim Strauss,
sin — 1838 Rojen francoski skladatelj Georges Bizet.
26.	10. 1787 — Rojen oblikovalec modernega
srbskega književnega jezika Vuk Stefan Karadžič, ki ga je vodil pri delu slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar — 1850 Rojen slikar Janez Šubic — 1854 Rojen hrvatski književnik Ksaver Sand or Gjalslci.
ŠT. JANŽ V ROŽU
Sončen jesenski popoldan je bil v nedeljo, dne 21. t. m. Kakor nalašč za pomemben dan in slavnosten življenjski dogodek mladega para. Zbirali so se ljudje, gostje v svatovskih oblekah, ki so spremili mladega ženina in nevesto v domačo cerkev pred poročni oltar. Tevže Krasnik in njegova izvoljenka Jelka sta sklenila ta dan zvezo za življenje in si obljubila zvestobo do smrti.
Razigrame volje so se številni gostje z novo-poročemcema ob zvokih godbe in veselim vriskom podali v temu primerno opremljene prostore k Tišlerju. Pri Tišlerju je bilo poročno slavje, to je ženitovanje, ki je potekalo po lepih naših udomačenih običajih. Ob najboljšem razpoloženju, odlični oskrbi obilnih jestvin in pijače, veseli godbi, petju in plesu so nočne ure le prehitro minevale. Toda med svatovskimi gosti so bili tat je in v neopaženem trenutku so ukradli nevesto. Ženin pa ni popustil in jo je iskal, dokler je ni našel. Pa glej, naenkrat so ukradli tudi ženina, toda nevesta družica Jelka tudi ni odnehala, dokler ga ni dobila nazaj. Plačati sta sicer morala obestransko nekaj odkupnine, pa to sta žrtovala z veseljem, ker se imata rada. Tako so veseli ženitovanjski gostje z ženinom Tevžejem in nevesto Jelko slavili srečni in pomembni dogodek in šele v poznih jutranjih urah so se pričeli razhajati v megleno jesensko jutro. Minila je svatovščina, ki bo ostala vsem v trajnem lepem spominu.
Tevži Krasnik je študent agronomije in študira v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je spoznal Jelko, ki si jo je izbral za svojo življenjsko družico. Med tem, ko se veselimo sreče mladega narodno zavednega para, Tevžija in Jelke, iskreno čestitamo in želimo mnogo družinske sreče na mnoga leta!
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kamtnei Druck- und Verlagsgesellschaft m. b. H. Kla-genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
V'
Sb vvajl
, ,G*T*. *l
Prireditev v Pliberku
Po daljšem presledku je bila v nedeljo 21. t. m. v Pliberku spet enkrat dolgo zaželjena slovenska prireditev. Brez dvoma bi bilo v Pliberku več nastopov, če ne bi bila velika tež-koča in ovira pomanjkanje primernega prostora, dvorane, ki bi služila našim kulturno-pro-svetnim prireditvam. Na vsesplošno željo, da bi bila v Pliberku slovenska kulturna prireditev, je bila zares smela odločitev, da bi bila prireditev tako rekoč na prostem in sicer na dvorišču Breznikove gostline. Pogosto deževje in nastopajoče hladno vreme ni kazalo nobenih dobrih izgledov na uspeh. Vendar, bo kakor bo, tako so prosvetaši sklenili, to nedeljo bomo igrali, ker igro smo se že naučili in ljudstvo želi, da bi prišli z njo na dan.
In glej, vreme se je zadnje dneve zboljšalo, jasni topli jesenski popoldnevi so nastajali in prav posebno prijeten sončen in lep popoldan je bil preteklo nedeljo.
Lahko si je predstavljati, koliko dela je bilo na Breznikovem dvorišču, da so prostor primerno opremili. Ne smel bi pa reči v množini, da so opremili prostor in postavili oder, temveč po večini, do malega je opremil in pripravil vse potrebno za nastop požrtvovalni predsednik prosvetnega društva Hanin France sam. Ves dan v soboto je delal in skrbel za to m ono in še v nedeljo od jutra vse do prireditve. Hanin France je kmet in vsakdo ve, da ima tudi on v redkih lepih jesenskih dnevih na svoji kmetiji polno dela. In vendar, če se ne bi žrtvoval in se potrudil za prireditev v Pliberku, bi jo morali bržkone odpovedati. Ne pišemo to zaradi tega, da bi delali vzornemu predsedniku poklone, temveč zato, da si ga postavimo kot vzor in vzamemo kot zgled in morda bo drugič boljše ter se bodo tudi drugi zavedali, da je treba v takih primerih tudi nekoliko prijeti in ne pustiti vso skrb in delo na ramah enega samega.
V nedeljo popoldne se je prostor napolnil z občinstvom. Okoli štiristo ljudi je prihitelo iz bližnjih in daljnjih vasi r Pliberk na slovensko prireditev. Sicer smo pogrešali še tega in onega, ki bi ga pričakovali in morda so v okolici še nekateri taki, ki se iz pohlevne ponižnosti pred nekaterimi pliberškimi »purganji", ki Slovencev ne vidijo radi, razun takrat, kadar jim nosijo v trgovine in podjetja denar, bojijo pokazati na slovenski prireditvi. Toda ti časi tonejo polagoma v preteklost in samozavest slovenskega človeka raste iz dneva v dan, duh hlapčevstva gine, naše ljudstvo se zaveda, da je mogoče dobro sožitje z nemško govorečim sosedom edinole na podlagi medsebojnega spoštovanja in neokrnjene enakopravnosti ter izrazitega čuta enakovrednosti.
Isto je poudaril tudi govornik na prireditvi, domačin Kumer Mirko, p. d. Črčej na Blatu, ko je r imenu Slovenskega prosvetnega društva „Edinost“ prireditev otvoril. Uvodoma je naglasil, da bodo morali prosvetno delo vzeti v roke ljudje poguma, ki nosijo pokonci glave in se ne pustijo ustrahovati od nikogar. Tudi on je podčrtal delo predsednika društva, ki je kmet, a čuti potrebo, da sam, če je treba, režira igro, stavi oder in se trudi za umski napredek svoje okolice. Govornik sam je kmet, a poznan kot poljuden in duhovit govornik. Poudaril je, da so se v zgodovini društva nekdaj mnogo pobrigali za prosveto narodni kaplani v Pliberku. Tega dejstva danes pogreša in tudi učitelji, ki se še prištevajo svojemu ljudstvu, si iz ozirov do svojih višjih ne upajo v vrste slovenskih prosvetašev. Govornik Črčej se je nato v dobrem in prepričevalnem govoru dotaknil raznih naših perečih problemov, kakor pomanjkanja narodne zavesti, to je, da se naše ljudstvo često po nepotrebnem poslužuje v občevanju v mestu, v trgovinah in uradih nemškega jezika, kar znači čut manjvrednosti našega človeka. Oba naroda na Koroškem sta in morata postati enakovredna, kakor je enako vreden šiling iz žepa nemško ali slovensko govorečega kupca. Nadalje se je dotaknil šolskih razmer in stvarno razložil pomanjkljivosti v naših šolah, kar zadeva pouk materinščine in nakazal, kakšne bi morale šole biti, da bi ustrezale svojemu namenu. V naslednjem se je dotaknil gospodarskih vprašanj, posebno točk, ki žulijo našega kmeta. Naglasil je, da si bo kmečko ljudstvo kovalo svojo usodo samo in ima za to priložnost z glasovnico dne 25. novembra 1951. Pozval je navzoče kmečko ljudstvo, da bo na dan volitev zaupalo svoje glasove ljudem iz svoje srede, ki bodo nesebično in dosledno zastopali njegove koristi.
Govornika Kumerja Mirka so poslušalci večkrat prekinili z živahnim odobravanjem in ga ob koncu nagradili z burnim aplavzom.
Po govoru je sledila igra „Pri kapelici". Lepo vreme in številna udeležba je na igralce ugodno vplivala. Dejanje igre se vrši v poletju, zato so bili igralci tudi temu primerno oblečeni. Igralec Jurček je bilo celo bos, ki je igral nekako glavno vlogo. Lahko trdimo, da so igro dobro naštudirali in se je prizor za prizorom, dejanje za dejanjem, zapletalo in razpletalo naravno in neprisiljeno. Vse vloge so bile dobro zasedene in so igrali prav dobro, deloma odlično. Nekateri prizori so ganili občinstvo do solz. Mogoče so bili nekateri množični prizori nekoliko pomanjkljivi, to pa je pripisati okoliščini, ker so se vaje vršile v tesni kmečki sobi in režiser ni mogel imeti
pravega pregteda pri prizorih množičnih nastopov.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim je bila predstava zadovoljiva in igralci so bili deležni hvaležnega aplavza.
Po predstavi se je razvila v prostorih Breznikove gostilne prijetna družabnost, ki je trajala do pol noči.
ZGORNJA VESCA
Težka in grozotna nesreča se je pripetila pri znanem posestniku in gostilničarju Branciju v Želučah. Sstnajstletna hčerka Anica je vsled nesrečne nezgode prišla ob mlado življenje. Anica je v četrtek popoldne delala na skednju in sicer rezala je koruzno slamo. Po končanem delu je hotela motor ustaviti. Pri tem opravku pa jo je zgrabila vrv, ki je visela na tekoči transmisiji. Deklico je s tako silo treščilo v strop skednja, da je utrpela težak zlom lobanje. Anica je zadobljenim poškodbam podlegla nekaj minut po nesreči. Zdravnik, ki je kmalu prispel iz Vrbe, je mogel ugotoviti samo še smrt.
S težko prizadeto in splošno priljubljeno in spoštovano Brancijevo družino sočustvuje vsa okolica. Brancijevim tudi naše odkrito sožalje!
■■»■MIIMBtHaiaMnMMmMHMMHMMI
Vabilo
V	nedeljo, 28 .oktobra, ob 14. uri bodo priredili pevci iz Loč, Pečnice in Marije n« Zftji pri Pušniku v Ratenčah
pevsko prireditev
Zapeli bodo narodne pesmi. Za slovo od letošnjih pevskih prireditev se hočemo še enkrat zbrati in prisluhniti naši pesmi.
Vsi ljubitelji naše pesmi od blizu in daleč prav iskreno vabljeni!
■■■■■■■■■■■■■BiiaBdnBaEMBuaii
CELOVEC
Deželni glavar Wedenig je sprejel v ponedeljek 13-letnega učenca glavne šole Horsta VVedenika, ki je pogumno in s prisotnostjo duha nekemu štiriletnemu otroku rešil življenje. Štiriletni otrok je strmoglavil iz 2. nadstropja neke hiše. V tem trenutku je Horst priskočil in otroka prestregal in s tem dejanjem padec tako umilil, da je otrok utrpel le neznatne poškodbe in mu je na ta način rešil življenje. Deželni glavar je mladega rešitelja življenja pohvalil in mu poleg nagrade izročil tudi pri-znalno pismo deželne vlade.
V	dveh dneh in sicer 20. in 21. oktobra so pokradli v Celovcu kar šest koles v skupni vrednosti 3550 šilingov.
8
Lc Almira se je veselila nevihte, ki je pretila Rožni dolini. Težko in nemirno je pričakovala trenutka, ko si bo mogla ohladiti strastno srce. Od zadnjega, za njo in Mirka usodepolnega večera je vedno premišljala, kako bi uresničila svojo grožnjo in maščevanje.
„Ali kaj mi pomaga," si je mislila dostikrat v svojih strastnih borbah, „če ugonobim Mirka? Njo, le njo, le Zalo moram spraviti s pota, če hočem sama uživati njeno srečo."
Ta misel je bila kaj nevarna. Kako bi naj uničila Zaliko, da bi nihče ne vedel za njeno morilko? Tu ni mogla vsa ženska bistroumnost pomagati Almiri.
S krvavečim srcem je gledala deklica, kako so se vršile na Miklovem in Serajnikovem domu priprave za ženitev. Od same jeze in strasti se je izogibala podnevi ljudi, da ne zagleda kje Mirka in njegove neveste. V noči pa je posedala na vrtu, premišljevala svojo usodo in ugibala, kako bi mogla preprečiti zvezo dveh ljubečih src.
V tem kratkem času jame deklica hujšati. Noči brez spanja in strašna slutnja, da je za vselej uničena njena sreča: vse to je Almiro tako potrlo, da je v kratkem
1 ovenela, kakor nežna rožica, če jo popali slana čez noč. Rdečica z njenega lica se je umaknila mrtvaški bledobi. Oči so se udrle v globino ter zrle iz nje grozno obupno, kakor da bi deklica, plavajoča na neizmernem morju, v hudem boju s strašnimi valovi iskala rešilne roke.
In ta rešilna roka se ji je tudi prikazala. Dva dni ' pred Mirkovo poroko je prišel Almirin oče Tresoglav. Štirinajst dni ga ni bilo domov. Šel je bil po kupčiji na gornje Koroško. Zatorej ni vedel, kako hude boje je med tem bojevala njegova Almira. Osupnil je Tresoglav in strepetal, ko je zagledal hčerko. Skoro bi je ne bil spoznal. Tako se je bilo dekle v kratkem času izprc-menilo. Vso prejšnjo čilost in čvrstost so ji vzeli notranji duševni boji. Neukročene strasti so zdelale mlado deklico huje nego dolgotrajna bolezen.
„Kaj ti je, Almira, da tako blediš?" jo vpraša oče, prišedši v soboto zvečer domov. „Nehaj žalovati! Saj vidiš, da ne moreš s solzami izpolniti -niti svojih, niti mojih želj."
„A z dejanjem hočem doseči, kar sem prisegla tisto strašno noč pod milim nebom. Pa ne Mirko, ta ne, ampak ona, njegova nevesta, mora s pota in napraviti meni — prostor. Strašen črv podjeda korenine mojemu mlademu življenju. Ako se ne uresniči moja želja, moram usahniti kakor mlado drevesce na vrtu, če mu črv iz-podgrize sočne koreninice.
Tu, oče, tu v prsih me peče; tu govori v mojem srcu kakor v peklu. Znoreti moram, ako ne najdem hladilnega leka svojim bolečinam."
Tako govoreč je stiskala Almira krčevito svoje roke na razburjene prsi, kakor da bi hotela zadušiti notranjo 1
bolest. Hipoma pa ji je oko zažarelo, dekle je vstalo in vzkliknilo kakor besno:
„Oče, pomagajte mi! Rešite svojo Almiro strašne muke, ki trpi v svoji bolesti!... Zakaj majate z glavo? Ali nočete ustanoviti moje in svoje sreče?
„Kako naj ti pomagam, Almira!" ji odgovori oče premišljujoč.
„Zala mora umreti. Potem je Mirko zopet — moj!**
Skrivnostna tišina je nastala v sobi po teh strašnih besedah. Kakor da bi višja moč zadušila glas, tako sta molčala oba. Tresoglava so prestrašili hčerini morilni naklepi. Groza ga je izpreletela po vsem životu. Po dolgem molku je odvrnil s tresočim glasom:
„Tega ne, Almira! Kri, nedolžna kri prelita nc more nikdar ustanoviti stalne sreče."
»Tedaj pa izgubite lastnega otroka, svojo Almiro!** odgovori dekle odločno. »Zakaj ste me privedli sem med tuje ljudi, kjer me nihče ne ljubi in vas nihče ne spoštuje? Zakaj niste ostali tam na Laškem, kjer sem se rodila? Zakaj ste me dali krstiti in vzgojiti v drugi veri, nego je vaša in vaših očetov?
To vse ste storili zato, da priborite svojemu otroku boljše življenje, kakor je vaše. Izbrisati ste hoteli s tem svoji hčerki tisto sramoto, ki jo trpi povsod vaš — židovski rod.
To vse ste izvršili, a sedaj, v odločilnem trenutku, nočete storiti ničesar za svojo Almiro?"
Oče ni odgovoril na te besede. V tla jc zrl, glavo z dlanjo podpirajoč. Kaj jc tudi hotel odgovoriti hčeri, ki ni pomislila na posledice svojega maščevanja. Saj jc I dobro vedel, da ne more brez nevarnosti zase uničiti Za-

UNESCO je organizacije Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo. Ustanovljena je bila za izvrševanje treh osnonih nalog: 1. za pomoč medsebojna spoznavanja in razumevanja med narodi ter dajanja pomoči organom za informiranje množic; 2. za močnejši razvoj ljudske prosvete in širjenje kulture teT 3. za pomoč šijrenja in razvoja znanosti. Toda UNESCO ni nikakršno svetovno ministrstvo za prosveto:: nanjo se obračajo samo države članice OZN, da podpre njihove napore v širjenju izobrazbe in kulture med ljudmi. UNESCO pa s svoje strani, da odgovori na ta pričakovanja.
Delo za splošno Izobraževanje
V okrilju organizacije UNESCO so se ustanovile posebne skupine strokovnjakov in predavateljev, katerih dolžnost je, da pomagajo in svetujejo posameznim državnim komisijam. UNESCO v vseh vprašanjih izobraževanja. Take skupine so že obiskale Filipine, Afganistan in Tailand ter se pripravljajo, da odpufujejo v razne države Južne Amerike, Evrope in Srednjega vzhoda. UNESCO skuša formirati šest centrov osnovnega izobraževanja, kateri bi imel slike z vsemi kulturno slabše razvitimi državami in jim tehnično ter finančno pomagali. Eden od predvidenih centrav že dela v Mehiki.
Poleg problema splošne izobrazbe narodov, se UNESCO bavi s še enim, za današnje razmere po. sebno važnim vprašanjem nepreskrblenih otrok. Med sedem ali osem milijoni otrok na svetu je približno 250 tisoč otrok nepreskrbljenih. Gre torej za fizično in moralno bodočnost cele generacije. Do sedaj je UNESCO lahko samo zbirala potrebne informacije o otrocih, ki so postali žrtve vojne. Sedaj pa že pričenja z metodično akcijo za pomoč otrokom. Center akcije ho v Aziji.
Druga osnova naloga UNESCO je širjenje, pomoč 'm razvoj znanosti. V ta namen je UNESCO ustanovila centre za znanstveno sodelovanje, ki olajšujejo izmenjavo materiala in informacij med učenjaki in raziskovalci vsega sveta. Pisarna UNESCO v Parizu oskrbuje vse centre s pisanim materialom in tehničnimi predmeti, organizira razne sestanke in konference strokovnjakov itd. Do danes je bilo ustanovljenih pet takih centrov in to v Južni Ameriki, v Vzhodni Aziji, v Južni Aziji in na Bližnjem vzhodu ter dva vzporedna centra, eden v Manili, drugi pa v Istambulu. Ti centri so povezani s še precej velikim številom držav ter se njih pomoč že občuti pri delu.
Izmenjava na umetniškem področju
Vsak narod se izraža na svoj specifični način ▼ svoji umetnosti, kulturnih spomenikih, narodnih tradicijah, vendar vsaka narodna kultura doprinese splošnemu napredku človeštva samo takrat, kadar se njena specifičnost obnavlja in oplaja z izmenjavami. Glavna vloga UNESCO je torej v tem, da pomaga kulturnim izmnjavam preko vseh mej ter da olajšuje zveze med misleci, pisatelji, umetniki in ostalimi intelektualnimi delavci vsega sveta. UNESCO jim pomaga, da lahko čim bolje služijo ljudski skupnosti.
Potrebno je, da imajo vsi narodi in vse družbene plasti pristop k najlepšim umetniškim delom vseh časov in vseh narodov. Tu gre za konkretne stvari o proizvodih uma in rok, celo o proizvodih same industrije, brez katere se kultura omeji na prazne govore. N. pr., prenos knjig, umetniških slik, gramofonskih plošč itd. je še danes ofežko-čen. Ko zavaruje izmenjave, izposojanja in kupčije, UNESCO poenostavlja ta problem. V manj kakor treh letih je UNESCO razdala preko 250.000 knjig knjižnicam držav, ki so bile zaradi vojne razdejane. Razen tega je organizacia organizirala sistem „bonov za knjige", s kterimi omogoča posameznim državam, da kupujejo knjige, poučne filme in znanstveni material, kljub omejitvam deviz 22 držav, članic UNESCO se žc poslužuje teh
olji organizacije UNESCO
bonov, ki jih kupec po državnih razdeljevanih agencijah plača v denarju svoje države. Do sedaj je bilo uporabljenih takih bonov v vrednosti preko enega milijona dolarjev. UNESCO je tudi predlagala konvencijo o odpravi carine za knjige, umetnine, poučne filme in kulturni ter znanstveni material na splošno. Ta dogovor bo kmalu realiziran.
Kar se tiče glasbe, ta še zdaleč nima vloge v življenju ljudstev, kot bi jo morala, kljub vse veliki industriji radijskih aparatov in gramofonskih plošč. Zato e UNESCO ustanovila Mednarodno zvezo za glasbo, v kateri sodelujejo komponisti, reproduktivni umetniki in glasbeniki. Na gramofonske plošče so pričeli sistematično snemati klasično glasbo Vzhoda in Zapada, kakor tudi folklorno glasbo. Ta zveza izdaja arhive stare in sodobne glasbe, ki je še vedno nepristopna široki publiki.
Gledališki umetnosti pomaga mednarodni institut za gledališče. Z aktivnim sodelovanjem svojih dvajsetih državnih centrov, letnimi kongresi in svetovno revijo vzdržuje institut zvezo med gledališkimi profesionalci in amaterjj vseh držav.
Na področju književnosti UNESCO ima za potrebno — poleg močnega sodelovanja s Pen Ciuhom — širjenje prevodov kot eno najvažnejših nalog. Popisuje vse prevode, ki so bili do danes objavljeni na svetu in ustvarja tako imenovani „Indeks translationum". Obstoja še veliko število književnih del ,ki niso prevedena na glavne svetovne jezike, zato bo veliko delo organizacije v tem, da jih bo prevedla. Tako bodo n. pr. velika dela italijanske, francoske, španske in angleške književnosti prevedena v arabski, filozofi kot Avi-sen, Al Gazali ali pa zgodovinarji kot Ibn Kaldun prevedeni v evropske jezike. Z eno besedo, UNESCO dela z vsemi sredstvi na tem, da se uresniči znameniti člen svetovne deklaracije o človečanskih pravicah: „Vsak človek ima pravico sodelovanja v kulturnem življenju skupnosti."
Sredstva za informacije
Svobodna izmenjava informacij, to je eden ciljev UNESCO. V tem duhu je pripravila dva mednarodno dogovora: enega, ki olajšava mednarodni promet tiska, radia in filmov poučnega, znanstvenega m kulturnega značaja ter drugega, ki se nanaša ua uvoz tega materiala. Ta dogovor je podpisalo veliko držav, med njimi tudli Jugoslavija, ki jih je že ratifcirala. Najvažnejše glasilo, ki se ga
' poslužuje UNESCO je dvomesečnik „UNESCO FEATURES", ki služi v glavnem za zvezo s tiskom. Prejšnje leto je 800 časopisov iz 55 držav objavilo vesti tega biltena. Treba je poudariti, da so vsa sredstva za informacije, s katerimi razpolaga UNESCO, namenjena v prvi vrsti za propagiranje Svetovne deklaracije o človečanskih pravicah.
Študijska potovanja
Najobičajnejši način za mednarodno sodelovanje na kulturnem področju in znanstvenem področju | so potovanja v inozemstvo. Študirati v inozemstvu t ne pomeni samo spoznavat se z raznimi metodami ! in iznajdbami, ki so nepoznane v lastni državi, temveč tudi skleniti prijateljstva te zveze, razvijati spo-bosnosti pdlagojevanja in razumevanja drugih narodov. UNESCO objavlja vsako lepo posebno izdajo z dodatkom ..študij v inozemstvu", ki prinaša podroben pregled mednarodnih kulturnih zvez. j Ta izdaja na kratko prikazuje in obavlja vsa ob-! vestila, ki se nanašajo na možnosti študiranja v j inozemstvu za časa počitnic: od študijskih poto-I vanj, predavnaj, tečajev, itd. do štipendij o mla-5 dinskih festivalov itd. Eden takih dodatkov, ki je j bil nedavno objavljen, govori o štipendijah za vse j poklice. Razen tega je UNESCO pokroviteljica i raznih štipendij, medtem ko nekatere daje sama. 1 V štirih letih njenega obstoja je stotine mladincev | imelo možnost, da si je s štipendijami pridobilo praktično znanje na raznih področjih dela.
še bolj se ho delo UNESCO razvilo, ko bo organizacija lahko tudi tehnično pomagala ekonomsko slabšim državam. V tej akciji bo morala pomagati s strokovnjaki, s knjigami in tehničnimi sredstvi.
Vse te naloge, kakor tudi vsi problemi kulturnega prosvetnega značaja, ki so prišli pred UNESCO in ki so bili predmet diskusije na raznih konfrencah, se vračajo na eno vprašanje: kako naj UNESCO sodeluja v borbi Združenih narodov za mir na svetu. Mir lahko označimo kot nenehno ustvarjanje. Zaželimo torej, da ustanove kot so Mednarodna organizacija dela, Svetovna zdravstvena organizacija, Organizacija •za kmetijstvo in prehrano in poleg njih organizacija Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo naletijo na razumevanje in podporo vsakega človeka, da bi v svoji akciji imele čim več uspehov, kajti vsi rezultati njihovega dela se zlivajo v enega: jačanje svetovnega miru.
RADIO-PROGRAM
RADIO CELOVEC Četrtek, 25. oktober:
5.50 Pet minut za kmetistvo — 6.10 Jutranja glasba — 7.15 Pestra glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 šolska oddaja —	11.30 Pozdrav za mesto in deželo
—	111.45 Za podeželsko ljudstvo —	13.00
Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 14.30 do 15.00 Poročila — Obisk v celovškem muzeju, II. del — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert —
18.45	Kmečka oddaja.
Petek, 26. oktober:
5.50 Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Za ženo na deželi — 11.00 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 13.00 Opoldanski koncert
—	14.10 Kar si želite — 14.30 do 15,00 Poročila — Komentarji — 15.00 Šolska oddaja —
15.45	Pogled v svet — 16.00 Pevska ura — 16.20 Za mladino — 17.10 Popoldanski koncert
—	18.45 Kmečka oddaja.
RADIO SLOVENIJA Četrtek, 25. oktober:
5.00 do 7.30 Glasba za dobro jutro — 12.00 Opoldanski koncert — 13.00 Gospodinjski nasveti — 13.10 Pisan spored jugoslovanskih narodnih vokalnih in instrumentalnih skladb —14.00 Jezikovni pogovori — 14.10 Lahka orkestralna in solistična glasba — 15.30 Želeli ste — poslušajte! 17.40 Po različnih plateh o različnih stvareh — 18.00 Narodne pesmi poje Planinski oktet — 18.20 „Okno v svet" — 18.30 Slavni pevci pojo arie iz francoskih oper — 19.00 Iz naših znanstvenih revij —
20.00	Domače aktualnosti.
Petek, 26. oktober:
5.30 do 7.30 Glasba za dobro jutro — 12.00 Slovenske ponarodele zborovske in solistične pesmi
14.00	Glasba velikih mojstrov, ki jo najraje poslušate — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.20 Koncert po željah — 17.10 Narodne pesmi pojo Fantje na vasi — 17.30 Najpogostejša obolenja v jesenkem času — 19.15 Klavirske skladbe Bed-richa Smetane.
K IN O - PREDSTAVE
CELOVEC C a r i n t h i a
Dne 28. oktobra ob 10.00 in 14.00 »ri: „Heimat und Dschungel"
Od 26. do 29. oktobra:
„Der Bandit und die Konigin"
(barvni film)
Peterhof
Od 26. do 29. oktobra:
„In letzter Sekunde"
KRIVA VRBA
Od 27. do 28. oktobra:
„Verfiihrte Hande"
VRBA
Od 26. do 28. oktobra:
„Die groBe Kurtisane"
VELIKOVEC 24. in 25. oktobra:
„Alles fiir die Firma"
Sovjetsko sodstvo
„Pravda“ je 21. junija objavila sledeči dopis: Vodnik Tjapkin je prišel na dopust v svojo rodno mesto Ckalov in ko je opazil, da v mestnem veterinarskem oddelku ni vse v redu, je napisal članek in ga poslal listu „Ckalovskaja komuna", ki je dopis tudi objavil. Šef veterinarskega oddelka je demantiral obtožbo in zato list ni hotel imeti nobenega posla več s Tjap-kinoviim pismom in se je opravičil šefu veterinarskega oddelka. Šef veterinarskega oddelka je takoj tožil vodnika zaradi obrekovanja, toda vodnik ni bil več v Čkalovu, ker se je po dopustu vrnil v edinico. Ckalovsko sodišče je „proti vsem zakonom zdrave pameti poklicalo na zagovor očeta Tjapkina. Zaman je oče poskušal razložiti sodišču, da pisma ni napisal on, ampak njegov sin. Sodišče je obsodilo očeta na leto dni poboljševalnega dela."
Nenavadna podzemska železnica
25 metrov pod Londonom deluje podzemska železnica, ki je v 25 letih prevozila že 76,200.000 km in vendar ni prepeljala niti enega potnika in nima niti strojevodje niti sprevodnika. To je posebna električna železnica londonske pošte, ki prevaža izključno vreče in pošto. Deluje avtomatsko. Ko so v pogonu, dosežejo vagoni hitrost do 60 km na uro in prenosijo povprečno 11,500.000 pisem in paketov letno.
Anekdota
Dumas starejši je sedel v parterju nekega pariškega gledališča in gledal eno svojih dram. V odmoru je pravil znancu, ki je sedel poleg njega, da je bil sinoči v istem gledališču gledal neko Soumetovo dramo.
„Kakšna pa je bila?" je vprašal znanec.
„Slaba,“ je odgovoril Dumas. „Ljudje so se dolgočasili do smrti in večinoma spali."
Tedaj ugleda znanec, v bližini možaka, ki je tudi ta večer med predstavo sladko zaspal.
„Tjale poglejte!" pravi, „zdi se, da se ljudje tudi pri vaši drami ne zabavajo posebno dobro."
„Motite se," odvrne Dumas, „to je še eden od včerajšnjih obiskovalcev."
like. Najmanjši sum bi spravil njega in Almiro ob premoženje in dobro ime, da, celo ob življenje.
Po daljšem premišljanju je šele odvrnil Tresoglav:
„Sam ti ne morem pomagati; toda vem za pomoč. V nekaj dneh pridejo Turki v našo deželo. Ne znam sicer, ali obiščejo tudi Rožno dolino, ali to vem, da se utaborijo pri mestu Beljaku."
Nov up prešine pri tem naznanilu Almiri srce. Nje oko zažari; v njeni glavi se poraja misel za mislijo.
„Da, oče, idite in pripeljite Turke v naš kraj! Tu bo mnogo plena in tudi krasnih deklet za sužnost. Med njimi bo seveda najlepša — Žalika. Ta jim bo ugajala. Vse naj odvedejo s seboj v Turčijo! Le Mirka mi morajo pustiti, za drugega nikogar ne maram!"
To je bil lek za Almirino dušo. Že sama misel, da ji bo mogoče izdati Turkom Mirkovo nevesto, jo je potolažila.
Dolgo sta se še pogovarjala oče in hči. Sklenila sta, da gre Tresoglav drugo jutro v Beljak. Ondi misli pričakati sovražnika, podati se v turški tabor in poveljniku naznaniti, da ga hoče peljati v bogato Rožno dolino na plen.
„In če bi se tudi Mirko med tem poročil z Zalo, to nič ne de," nadaljuje oče. „Turki in jaz se bomo potrudili, da ujamemo vse moške in najlepše ženske. Tebe, mater, Mirka in še nekaj drugih tvojih prijateljev pa si izgovorim za plačilo.
Tako rešim Mirka iz sužnosti. V zahvalo mi vzame
je obenem uresničen tudi moj tajni načrt...“
Mesec je bil že priplaval visoko na nebo, ko sta kon-
čala Almira in oče svoje izdajalsko posvetovanje. Lira je odbila polnoči. Nato sta se ogrnila v črna plašča in šla na prosto. Zvezde so svetlo lesketale na nebu in luna je razlivala bledo luč po mirni prirodi. Pazno sta se ozirala naša znanca na okoli, ali ju nihče ne vidi; potem pa sta krenila tiho, kakor nočna tatova, proti Gradišču.
Divna tišina je kraljevala nad spečo zemljo. Le listje in trava je včasih zašumela pod nogami nočnih potnikov in dramila tiho spanje trudne prirode.
Kmalu sta bila Almira in njen oče na Gradišču. Tu sta si ogledala vse zidovje, dvorane in kleti pri mesečni svetlobi.
„Tukajle bo najlaže priti Turkom na Gradišče," reče Tresoglav. „Tla so ilovnata in zidovje se lahko izpodkoplje."
„To ne bo šlo," odvrne naglo Almira. „Mirko je vesten vodja in bo vse dobro čuval. Ali jaz vem za — podzemeljski bo‘dnik.“
Izgovorivši, potegne očeta za roko ter ga pelje oprezno in molče v globoko klet. Ondi mu pokaže železna vrata, ki so zapirala vbod.
„Kdo ti je pokazal to tajno pot?‘ vpraša tiho in začudeno Tresoglav.
„To skrivnost mi je razodel Mirko sam!"
„Kdo? Mirko?!" odgovori neverjetno Tresoglav.
Almira poskuša nato odpreti skrivna vrata. Ključ zaškriplje v ključavnici, v tistem trenutku pa zakliče iz podzemeljskega hodnika moški glas: „Ali si ti, Mirko?"
Samega strahu bi se bila oče in Almira skoro zgru ! dila na tla. Ali maščevalna strast in up sta jima dajala . i moči in poguma. Almira je potegnila nagloma ključ iz |
vrat in obadva sta odbežala, preden je čuvaj, kmet Strelec, prišel gledat, kdo v kleti govori in odpira vrata.
Osmo poglavje
Drugi dan, bila je nedelja, je potrkal na vse zgodaj utrujen jezdec na Serajnikova vrata v Svetnah. Ravno se je začelo daniti. Od vzhoda sem je že zlatila jutrnja zora z zlatimi žarki najvišje vrhove južnih gora. Priroda se je jela vzbujati. Ptiči so peli jutrnjo pesem. Domača perutnina, kokoši in petelinčki, so vstajali s svojega ležišča. Na Serajnikovem dvorišču so si že iskali prve hrane.
Hlapca ali drugega domačina še ni bilo pokonci, ko je došel jezdec do hiše Serajnikove. Gosta, siva megla je krila Rožno dolino in še odvračala od nje dnevno svetlobo. Zdelo se je, kakor da se ne more izdaniti.
V drugo potrka prišlec na vrata. Zdaj pride Mirko sam odpirat.
„Ali si ti, Štefan? Dobro jutro!"
Nato poda tovarišu roko in ga povabi v hišo. Obadva vstopita v Mirkovo sobo.
Štefan je bil sin kmeta Mačka, premožnega posestnika v Podgradu. Bil je pogumen in čvrst mladenič. Njega ir* še druge tri tovariše si je bil izbral Mirko, da opazujejo pretečega sovražnika. Poslal jih je bil na prežo proti Turkom.
„Kaj mi poročaš dobrega, Štefan?" vpraša nagloma Mirko. „Kaj si videl in zapazil na preži? Govori, pri-jatelj!"
„Mnogo ne vem. Ali kar znam, to ni nič dobrega, sicer bi ne bil vso noč jezdil. Sapo mi je jemalo, tako me je nesel moj vranec."	(Dalje)