UST ZA
Štev. 20. v®\§\®\g>«\s- Leto II. V LJUBLJANI, 27. okt. 1904,
Izhaja vsak drugi četrtek po I. In 15. dnevu v mesecu.
Cena mu je na leto I K 60 vin. Zunaj Avstrije 2 K 8 vin. Za Ameriko 2 K 60 vin.
Izdaja »Katoliška bukvama' Tiska »Katoliška tiskarna". Urejuje Janez Ev,- Kalan.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Bogoljuba" v Zapogah, P. Smlednik, (Kranjsko). Naročnina in inserati pa: Upravništvu „Bogoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2.
Vsebina XX. zvezka:
Na grobeh ................
Prepevaj Gospodu vsa zemlja..........
Najzvestejša mati..............
Spomin na dom ..............
Življenje sv. očeta Pija X............
Splošen pregled katoliških misijonov v Kini . . . .
Razgled po katoliškem svetu..........
Cerkveni razgled po domovini.........
Odpustki meseca novembra 1904.........
V molitev se priporočajo...........
Stran
305
306
307 . 309 . 309 . 311 . 312 . 314 . 320 . 320
Na grobeh.
Vseh vernih dan ! — Cvetličje krije grobe. Glej, zunaj cvet, a znotraj dom trohnobe . . . In tiho je v grobovih, vse molči; ob ruši trdi veter le ječi. Pod rušo pa tu v črni, tihi jami počiva mati in se ne predrami; tam ona ruša tvojo sestro krije, srce očetovo tam spava, — več ne bije; In v grobu onem dete spi, na grobu lilija blesti. Ti pa stojiš ob grobu in se jočeš? Mar speče s solzami vzbuditi hočeš? Pokliči jih, niorda se kdo vzbudi! — — — — Ne, - vse molči .. .
Da, vse molči; saj je telo zaspalo, da sodnji dan k življenju bode vstalo, a duh njegov ne spi, glej, on bedi, morda pri Bogu že tam v slavi večni? A mnogi, ki tu spč, še niso srečni. Premnoge še, ki ljubiš jih goreče, tam v vicah najdeš jih strašno trpeče. O ne na grob, tje v vice se ozri, poslušaj tam, kaj mati govori; čuj iz globine glas očeta, brata,
zaprta dolgo že so jim nebeška vrata.
In dan na dan stegujejo roke
in v vročem ognju milo govore :
„ U s tn i I i t e se nas vsaj vi, ki nas poznate,
ki solz obilo še za nas imate !"
Pa solza ognja nam ne pogasi,
to le premore Jezusova kri.
Ti jo imaš, moj sin, ti hčerka moja,
po nji zdihuje, joče mati tvoja.
Tam na oltarju Jezus se daruje
in src pobožnih prošnje vroče čuje;
med mašo angel božji prihiti,
v tolažbo nam prinese sveto kri.
Na druge sveta kri rosi,
a — zame, zame kapljice je ni! — —
O moli zame, saj sem tvoja mati!
Doklej mi bo rešitve še čakati ?---
Vseh mrtvih dan. — Glej, lučic sto gori tam, kjer pod rušo tvoja mati spi. In sto cvetic tam zemljo poljubuje, Kjer oče, brat vstajenja pričakuje. Telo je tu, — a duh že gori plava, raduje se tam, kjer je večna slava Glej, sveta kri je duše orosila, molitev tvoja jih je vse rešila.
S. Elizabeta.

Prepevaj Gospodu vsa zemlja!
Izšla je torej, kakor smo zadnjič naznanili, prijazna lična knjižica z naslovom ^Ljudska pesmarica". Njen namen je ta, kakor smo ga zadnjič mi toplo priporočali, namreč da naj bi ljudstvo, to je ljudje vsevprek peli: v cerkvi, po družbah in društvih, v šoli in v domači hiši, na vrtu in polju. Zato pesmi tudi niso čveteroglasne kakor so umetne pesmi, ampak le eno-, dvo- nekatere tudi troglasne.
Knjižica ima na 200 straneh 81 pesmi kratke mašne molitve in troje litanij. Pesmi (napeve) je zbral in priredil č. g. Frančišek S a lezi j Spindler, duhovnik lavantinske škofije, presojali so jih pa tudi glasbeni strokovnjaki gg. Foerster, P. Hugolin Sattner in Fr. Ferjančič. Besede pesmim pa je popravil in priredil č. g. dr, Gregorij Pečjak, profesor veronauka na II. gimnaziji v Ljubljani.
Cena ljudski pesmarici je zel6 nizka, kljub bogati vsebini, ličnemu tisku in krasni vezavi. Mehko vezana stane 60 vin., lično v platno vezana z rdečo obrezo 1 K, v šagrina-stem platnu z zlato obrezo 1 K 40 vin. Po pošti 10 vin. več. — Da bi se je več in hitreje raz-pečalo, je pa za one (n. pr. šole, družbe), ki vzamejo skupaj najmanj 10 izvodov in jih naprej plačajo zel6 znižano, in sicer: mehko vezana 48 vin., v platno vezana 80 vin., z zlato obrezo 1 K 12 vinarjev. Dobiva se v prodajalni katoliškega tiskovnega društva (Ničmanova prodajalna) v Ljubljani, Kopitarjeve ulice. Če bo kaj čistega dobička od razprodaje, se bo obrnil v prid družbi sv. Cirila in Metoda. — Najbolj se priporoča kupiti vezano, z rdečo obrezo (po 1 K); nevezana pesmarica ni priročna.
To je torej Ljudska pesmarica. Naj dodamo temu naznavilu še par misli.
Tako pesmarico bi bila morala izdati družba sv. Mohorja, ki je prav poklicana izdati to, kar je koristno ljudstvu, širokim masam. Rekli smo že enkrat nekje: Kar hočemo med ljudstvo spraviti, to izdajmo po Mohorjevi družbi! Na ta način bi bila knjiga naenkrat v 80.000 rokah A naša slavna družba tudi ne zadene vselej pravega. Namestu tega je izdala „Cecilijo", ki je sicer sama na sebi izvrstna, a za devetdeset izmed sto Mohorjanov
je bila brez vsakega pomena. Kmečki ljudje niso vedeli kaj početi ž njo; valjala se je p0 hišah, kakor še tudi katera druga družbena knjiga, ki ni bila pisana splošno za ljudstvo. — No, ker je pa že enkrat tak6, potem pa čast gospodom, ki so spoznali potrebo ljudske pesmarice in tej potrebi tudi ustregli; Knjižico pa kupite tako, saj ena krona tudi ni taka reč!
Pa ne samo kupite, ampak tudi rabite jo! Pojte in prepevajte pridno iz nje! Ljudsko petje se mora odslej bolj gojiti, širiti, razlegati! Povsod naj odmeva pobožna pesem! To bo vnemalo pobožne občutke, vzbujalo pobožno mišljenje, sploh podžigalo pobožnost našega ljudstva. — Petje tudi razveseljuje človekovo srce. In vesela mora biti naša pobožnost! Posvetnjaki trdč, da je pobožnost dolgočasna, čmerna Mi temu ugovarjamo. Mi s veseljem služimo Bogu. In ker smo veseli, zato prepevamo! Prepevamo,da se razlega, da doni, da grmi po cerkvi; prepevamo, da odmeva v hrib in čez plan! Petje bolj vleče kot molitev; pobožne pesem bo privabila v cerkev k pobožnostim še take, ki jim molitev ne diši. Najlepše, najveličastnejše je takrat, kadar kar grmi po cerkvi; vse je prevzeto od svetega petja in od pobožnih občutkov, katere sveta pesem vzbuja.
Ljudstvo poje v cerkvi predvsem p r i privatnih, zasebnih pobožnih opravilih. Med sv. mašo, ki spada k očitni božji službi, pojejo izbrani pevci na koru. Pete litanije so pa že nekako bolj domača (neliturgična) pobožnost; pri njih ima že besedo vse ljudstvo, cela cerkev. Zasebne pobožnosti so dalje shodi Marijinih družb in ure češčenja; te ne spadajo k očitni službi božji. In za te je prav posebno namenjena Ljudska pesmarica. In pri teh naj se tudi pridno rabi! Pri vsakem shodu in pri vsaki uri mora biti petje, to se razume!
Pri vsakem družbenem shodu naj se pojeta vsaj dve, še bolje pa tri pesmi: pred govorom (po govoru) in koncu shoda. Poje naj cel zbor, ne samo nekateri izvoljeni pevci. — Ravno tako pri mol;tveni uri najmanj dve, še bolje pa

tri pesmi: ob začetku in na koncu, pa še sredi ure eno. Če je pa treba, se pa lahko še katera oavrže. S tem pride v molitev več spremembe, več živahnosti, in ura postane bolj kratkočasna in bolj vabljiva.
Če pa tudi pri očitni službi božji, [kakršna je sv. maša, pri nas zasedaj ni navada, kakor drugod, da bi cela cerkev pela, ampak poj6 le na koru naj bi vendar vsaj časih, vsaj pri pesmih, ki se za večkrat ponavljajo, pelo vse ljudstvo. Zato so v Ljudski pesmarici tudi nekatere pesmi, ki se pojejo pri očitni službi božji, zlasti pri blagoslovu, in sicer slovenske in latinske. In pri latinskih je slovenska prestava, tako da pevci vedo vsaj po pomenu, kaj izgovarjajo, ko pojejo latinsko. Naj se tedaj tudi to jame vpeljavati, da bodo ljudje skupno peli vsaj pri blagoslovu in še pri kaki drugi priliki, najprej slovensko, potem tudi kaj lahkega latinskega (Tantum ergo... Laudate Do-minum .. . Odpeve po Te Deum laudamus itd.).
„Ljudska pesmarica" se pa lahko rabi tudi izven cerkve. Kako lepo je, če se ob nedeljah popoldne zbero dekleta (in še lepše, če se fantje, kar se pa, žal, redkokdaj zgodi) na vrtu in pojo, da se razlega pobožna pesem po vasi. Kako ganljivo, če se sliši sveta pesem na polju, v gozdu, zvečer grede z dela domu ...
Predvsem naj se „Ljudska pesmarica" rabi v š o 1 i, da se otroci priuče, da bodo odrasli znali pevati lepe cerkvene pesmi.
Naj tedaj »Ljudska pesmarica" vname pri nas to, kar se je doslej le preveč zanemarjalo, naj vname novo veselje in gorečnost do pobožnega petja! Naj doni iz vseh grl slava božja v svetih pesmih! Želimo, da naše slovensko ljudstvo poje in v svetih spevih slavi Boga, kakor pravi neka Cegnarjeva pesem:
Kako poje, poje in prepeva,
Da se gora trese, da nebeški strop odmeva!
(Dalje.)
Najzvestejša mati.
V mali podstrešni sobici mesta Pariza je ležala smrtnobolna skoraj šestdesetletna ženica. Slabo pohištvo in mala hišna oprava, kakor ludi priprosta postelja in revna odeja je pri čalo o njenem uboštvu. Poleg postelje je stal mlad deček, sin bolnice, tresel se je žalosti in mraza.
Stanovalca te ubožne sobice sta svojčas videla lepše dni. Oče male družinice je bil visok uradnik. A prišli so hudi časi prekucije in izgubil je službo. V prej srečno družino se je naselila skrb in žalost. To je na rahlo očetovo zdravje vplivalo tako, da je zbolel in umrl. Svoji vdovi ni zapustil ničesar druzega. kakor dobro,
častno in neomadeževano ime. A nekaj je imela uboga vdova, česar čestokrat nimajo v razkošju in obilici živeče bogatinke: imela je živo vero in bila je istinito pobožna in udana v božjo voljo. Jeli čuda, da je tudi svojega edinega sina vzgojila v tem duhu?
In danes je bila bolnica slabejša, nego li navadno. Dolgo ni izpregovorila besede. Svoje medle oči je od časa do časa zaupljivo upirala na sliko Marijino, ki je visela na steni, njej nasproti. Čimdalje mirnejše ji je postajalo lice.
S tihim, zelo tihimi glasom je nagovorila svojega sina: .Alfonz, zgodi se božja volja! Vem, da bom kmalu umrla.®,.Ne zapuščam ti

drugega, kakor svoj blagoslov, in priporočim te prečisti Devici, kateri sem te vedno priporočala. Mati božja Marija bodi odslej tvoja prava mati.
Naglas je zaihtel ubožec, saj je dobro vedel, kaj bo izgubil, ko izgubi svoje edino in najslajše bitje na svetu: mater svojo. Z zad-nimi močmi je segla umirajoča mati podzglavje in potegnila molek ter ga dala dečku s sledečimi besedami: „Alfonz, dokler se ne vidiva v nebesih, obljubi mi, sin moj, da boš vsak dan izmolil na čast najmogočnejši in najboljši materi rožnivenec in se pri tem spomnil svoje ranjke matere. Obljubi to svoji umirajoči materi, Alfonz."
»Da, ljuba mamica, prisegam, da bom storil, kar si mi naročila" je rekel in poljubil molek.
„Ljubi moj otrok", je rekla umirajoča mati s pojemajočim glasom, „naj te blagoslovi tvoja božja Mati! Zdrav ostani, dok se zopet ne vidiva nad zvezdami."
To so bile zadnje besede pobožne matere. Čez nekaj minut je umrla in upajmo, da je njena pobožna duša šla k ljubljeni božji Materi, prečisti devici, v nebesa.
Njen sin je šel k vojakom, kjer je postal častnik. Ni bil še 24 let star, in prsi hrabrega in pogumnega častnika je kinčal križ častne legije. V krvavem boju pri Islyju si je pridobil s svoj© hrabrostjo to viseko odlikovanje. Slav-ljeni častnik je šel tudi v krimsko vojsko in v bitki pri Almiju so vsi tovariši občudovali njegovo hrabrost. Kaj čuda, da je vedno življenje v vojaških taborih in slabi zgledi tovarišev zadušilo v njegovem srcu prvotno pobožnost. A dasi ni bil več pobožen, izpolnjeval je pa vedno ono obljubo, katero je dal ob smrtni postelji svoji materi. Molek je nosil vedno pri sebi in vsak dan je molil tudi rožni venec.
Na predvečer bitke pri Inkermanu je bilo. Smrtno truden od naporov in težav vojaške službe je vstopil Alfonz v svoj šotor. Vrgel se je na svojo posteljo zavit v plašč in je hitro zaspal. Kar ga prebudi šum udarca konjske podkve. Alfonz je vstal in si drgnil zaspani očesi ter govoril sam seboj: „Saj ni nič, pametnejše bi bil storil, če bi bil spal naprej." In zopet se je vlegel; a ko je popravil suknjo,
je zarožljal molek v žepu. „0, rožnega venca še nisem molil danes", je rekel, "a istinito sem danes preutrujen in prezaspan, da bi ga izmolil — toda vojak sem in kot takega me veže dolžnost, da držim dano besedo in zato naprej!" Urno je skočil s postelje, se usedel na mal kovčeg in molil rožni venec Pri vsakem odstavku je nekoliko prenehal. Po glavi so se mu podile nenavadne misli: Kako to, trud-nosti, ki sem jo še čutil pred kratkim, ne čutim več. Ali nimam jasnega razuma? Jeli ima mali molek v sebi tako moč? Svoj čas sem veroval to in moja mamica je vedno verovala na čuda-polno moč rožnega venca. O ljuba, preblaga pokojna moja mamica! Kako neomajano je zaupala v molitev. Kako goreče je molila k Mariji, kadar je hotela doseči kako milost pri Bogu! Kaj je pač boljše: njena neomejena vera ali moji dvomi, njen mir v smrti ali moja raz-tresenost? A to so zračni gradovi, preresna so ta vprašanja v času, ki je namenjen počitku. Torej urno naprej! In na novo je premikal jagode na molku, a ni se mogel iznebiti misli, kaj je boljši: raztresenost ali vera. In nazadnje je govoril glasno: „Kaj je bolj pametno, klečati in moliti pred Bogom, kakor sem delal v mladosti z največjim otročjim veseljem po zgledu svojih preljubih starišev in misliti na veselje v nebeškem kraljestvu, ali pa živeti tako, kakor živim sedaj? Ne mislim na Boga in se prav nič ne oziram nato, kar me čaka onkraj groba, A sedaj proč s temi neumnimi mislimi! Jutri se hočem zopet pečati ž njimi!"
»In zakaj li ne danes, gospod stotnik" zasliši glas, ki mu je globoko pretresel srce.
„Ste li vi, prečastiti oče", vpraša začudeno Alfonz, »torej ste slišali moj samopogovor?"
„Da, gospod stotnik", je odgovoril vojaški duhovnik in brez daljšega premisleka vstopil v Alfonzov šotor ter se usedel k njemu. »Ravnokar sem molil pri ranjencih. Božja previdnost je hotela, da sem bil v bližini vašega šotora, ko sem nehote slišal vaš razgovor o vašem dušnem stanju. Smatral sem za svoj® dolžnost, da se neglede na človeške ozire oglasim pri vas.
„Hvala lepa, preč. oče", je rekel Alfonz, „ravnali ste modro in previdno" ter podal duhovniku roko.
Pri tem je opazil duhovnik, da ima Alfo®2

molek v roki. Začudeno je rekel: „Kaj vidim? Vi molite rožni venec, gospod stotnik? Vem, da spadate med naše najhrabrejše častnike, a da ste tudi pobožni, tega nisem še vedel do danes."
»Gospod oče, razumem vašo začudenje. V zvezi s tem molkom je kratka zgodbica, katero vam, če želite, tudi povem."
„Prosim, in bodite uverjeni, da vem ceniti vaše zaupanje."
„Ravnokar je 23 let in ves ta čas ni bilo dnč, da bi ne bil molil rožnega venca."
„Je li mogoče!" je vzkliknil duhovnik.
„Da, tako je", potrdi Alfonz, „žal, da je bila to edina moja pobožnost, a še to sem izvrševal, ker sem to obljubil svoji umirajoči mamici."

Patrijarh v Benetkah.
L. 1894. tedaj je zamenjal škof Sarto škofovski sedež v Mantovi s patrijarhalnim sedežem v Benetkah. Visoka stopinja cerkvene časti njegove ponižnosti in priprostosti ni nič spremenila. Kakoršen je bil kot deček v domači vasi Riezu, kaplan v Tombolu, kot župnik v Salcanu, kanonik v Trevizu, škof v Mantovi, tak je ostal tudi kot kardinal in patrijarh beneški: ponižen, preprost, domač.
Kakor je zastavil v Mantovi vse svoje ffloči in poskusil vse, da bi versko življenje v škof ji povzdignil, tako tudi v Benetkah. Samo da škofija tukaj 'ni bila tako zanemarjena, ker
„Nič ne dč", je odgovoril d uhovnik, „Bog bo gotovo poplačal vašo otroško ljubezen."
In častnik je duhovniku povedal nam že znano zgodbico. Čimbolj se je vtapljal v stare spomine svoje detinske dobe, tembolj se mu je tajalo srce. Beseda je dala besedo in končno se je Alfonz — izpovedal.
Noči je sledil za vojake vroč dan. Bfli so bitko pri Inkermanu. Bučale so trombe, gro-meli topovi in pokale puške; smrt je imela veliko žetev. V potokih je tekla kri in mnogo hrabrih bojevnikov je obležalo mrtvih na bojišču. Tudi naš znanec Alfonz je bil med njimi. Našli so ga ležati z mečem v roki, a okrog držaja je imel ovit dedščino svoje pokojne mamice — rožni venec.
je imela vedno dobre pastirje in vlada ni toliko zavirala njih delovanja.
Dvakrat — 1. 1897 in 1901. — je kot patrijarh beneški podal poročilo o svojem pasti-rovanju v Rim. Iz njih povzamemo tele podatke:
Obiskal je dvakrat vse župnije svoje škofije. In ko je to prvič dokončal, obhajal je tudi tukaj škofijsko sinode kakor v Mantovi. Zakrament sv. birme je delil kolikorkrat je bilo treba; tudi po privatnih hišah in po bolnišnicah, kolikorkrat so bili v smrtni nevarnosti taki, ki ga še niso prejeli. Po slovesni sv. maši je v stolni cerkvi sv. Marka vselej pridigo val; to je storil tudi po drugih
Spomin na dom.
Na dom budi	Spomin na dom
vse stvarstvo mi spomine,	prijetno me prešine,
rastline vse,	ko slušam glas
vsi hribje in doline.	zvonov iz stolpne line.
Srce želi
domov si iz tujine, domov, demov, — tja v rajske visočine!
Br. Gervasij.
Življenje sv. očeta Pija X.
cerkvah v Benetkah in po celi škofiji, koli-korkrat se je prilika ponudila. Na birmanju je ne le po enkrat, ampak po večkrat na dan pridigal.
Leta 1896 je obhajal v Benetkah evharistični shod, kakoršnega smo imeli letos v Ljubljani. Benečani so se ga goreče udeleževali ter ob tej priliki lepo pokazali svojo vero in sVojo pobožnost.
V semenišču je imel okolu 67 bogoslovcev; semeniška knjižnica v Benetkah šteje 30.000 knjig. Semenišče — pravi patrijarh — je pun-čica mojega očesa, imam ga za svojo lastno hišo in zato grem noter zelo pogosto in nepričakovano, da nadzorujem pouk, disciplino in tudi — kuhinjo.
Mesto Benetke je razdeljeno na pet dekanij, in v vsaki teh dekanij so imeli duhovniki vsak mesec konference, pri katerih so obravnavali razna vprašanja iz dušnega pastirstva. Duhovniki so bili zavezani teh konferenc se udeleževati.
Rad je zahajal patrijarh v bolnišnice, da je delil zakramente, tolažil in blagoslavljal bolnike in skrbel za vse, kar jim je v zveličanje.
Zelo je podpiral katoliška društva in časnike. Spoznal je, kako hudo orožje zoper Cerkev so v rokah nasprotnikov časniki in društva. Kakor je ustanovil že kot župnik v Salcanu društvo v pomoč kmetom, tako je ostal vedno velik prijatelj kmečkega stanu in je kot škof in patrijarh podpiral in pospeševal snovanje takih društev ter vzpodbujal duhovnike, naj se zavzamejo za kmeta in de-
lavca. Ko se je ustanovilo delavsko društvo v Muranu, se je dal patrijarh prvi v društvo vpisati. Kako veliko društev je nastalo v zadnjem času v gornji Italiji, za časa njegovega vladanja, je razvidno iz dolge vrste društev, ki so poslali v Rim svoje čestitke k izvolitvi za papeža. Posebno veliko je bilo mlade-niških in dekliških društev.
Ko je patrijarh polagoma velik del katoliških mož združil v katoliških društvih, je jel lahko tudi na to misliti, da bi se s temi možmi v Benetkah in tudi drugod podal v volivni boj pri občinskih volitvah in tako iztrgal liberalcem moč iz njih rok. Tako se je 1. 1901. v Benetkah združila katoliška stranka z zmerno in so vrgli liberalce v občinskem svetu. To je bilo delo patrijarhovo. Tisti večer po volitvi so mu napravili podoknico v priznanje za njegov trud.
Ravno tako je na vso moč podpiral dobre krščanske časnike, bodisi politične ali leposlovne in cerkvene Znano je že, kako se je izrazil nekdaj, ko je „Difesa", glavni beneški katoliški list, prišel v veliko denarno zadrego: Rajši zastavim svojo pastirsko palico in svoj škrlat (znamenje kardinalske časti), kakor da bi list prenehal. — Pa tudi druge liste je velikokrat iz svojega denarno podpiral.
Iz tega delovanja patrjarha Sarta je razvidno, da je on delal ravno tako, samo še bolj goreče, kakor delamo pri nas, da je rabil ravno tiste, in še številnejše, pomočke v boju zoper sovražnike Cerkve in za povzdigo krščanskega življenja, kakor jih rabimo mi Znamenje, da smo tudi mi — na pravem potu.
d
uredil
C
>
> o
C
o •*—>
'i
>c/5
rt
•o
"So
u
a
c
0>
><Z)
_o
"o.
C/5
Diugtuiog
»0-i'S
3iugi;oj|S
A33U3pf)
|0S i[[>|spn(-i
A33U3|O0
AOpOAEZ U) IU3S qi3{S3a
'A33A0IS030g
pgIU3U43S
q;uAoqnQ
3!J3dB}( UI A3JJJ33
3lUAOp3y
HiJjsfu^iJj *dOJA3
AO}Siq3}B^
qiJJSfBJI3[
--
Š-š I -dOJAS
AOUAOqnp mjBuioa
AOUOflSIUI qi>jsdojAg

AOUBSOcJ
•A3,§
I I
>o	CM	o	< o CM	1	1	Tf	1	Tf	1	m ® ro	CM
9846	CM CM C— CM	o> Tf	< CM ro	■a" CM Tf	1	8 [N	1	CM Tf * CM	m 00 m	in ro 00 o CM	8 m
T m	in ro	m	CM oo	in	1	Tf CM		O*	in	ro CM	Tf
23776	t-in ro o	00 m t o>	00 o o*	CN 00 CM .—i	i	in t— m CM	1	O o T—t	o a* T—	O O a in o	O o o
1365;	5 CM	o Tf C—	T— Tf	CM 00	co	O o	CM r^	.-H T-1	cn Tf 1	Tf in o Tf	ro <
o m o*	m	o CM CM	m CM CM	-o	1	o CM	m Tf	ro	m CM CM	cn o CN CM	o o
o	00	00	C-	<	1	t-	CM	CM	Tf	t— TJ-	ro
t-- 00	m »n	1	o CM	m cn	1	Tj- m	1	CM ,—I	CT> .-H	-O 00	o CM
CM		o	O T-<		1	CM	1	ro	CM	Tf	
1400	O m oo	o >o C—	C-. 00 vO	TI-TI-	m	CM 00 »—1	1—< m	00 (N r.	in	00 Tf cn Tf	Tf
c-o	1	1	in ro co <	1	1	1	i	1	o a*	O Ov 1 ro CN	
00	CN o* CM	o m	CM ro	m	1	m	i	1	1	O CM r-	O rH
o>	O	o> o	ro CM	o	1	Tf -o-	oo	1	1	O ro ro	rH
CO >o T	o o m	o* ro Tf	00 00	1	1	00 Tf	l	1	o o CM	o-o l> ro	vO Tf
m I—I	CM <		1	1	1	1	1	1	1	Tf T CM 1	
■s-	rf	m i—i	in	1	1	m	1	1	OI	o o^	CN
o o	cn .—t	m r-	< CM	CM	CM	C— r-t	cn	O <	5	m	O CM
00 o	O CM *—>	m	ro CD	ro Tf	oo	CT» CO	cn	Tf 00	cn cn	CN Tf o>	Tf CM
168921	Ti- 00 t— Tf CM	cn o m 00 CM .—t	ro t-o* m m CM	Tf oo o CM T*	m CM	O o CM CM CM	o 00 S	CM Tf m o cn	CN m CM in T-1	00 m C— CN	O O I o CM
	CO	in		in							
t— m	o oo	o m	o m <	Tf CM	o T—1	cn cn	m	m CM	O T—1	Tf in Tf	O
Dunaj. Krščanska prvostolnica avstrijska je kar najslovesneje praznovala šestdeset-letnico rojstva svojega vrlega župana dr. Karola Lueger. Krščanski prebivalci dunajski so kar tekmovali, kako bi bolj dostojno počastili svojega Luegerja. Ves teden se vrše velike slovesnosti po posamnih okrajih dunajskih. V cerkvi je bila slovesna zahvalnica, katere so se udeležili vsi občinski svetniki in drugi odličnjaki. Podoknica je morala za-ostati, ker so socialni demokratje grozili, da bo prišlo do pretepa, in je radi tega vlada prepovedala bakljado in podoknico. Kako tudi sv. oče Pij X. spoštuje dr. Luegerja nam priča brzojavni pozdrav, ki mu ga je poslal in se glasi tako: »Sveti oče podeli mnogoljubljenemu Luegerju svoj blagoslov ter mu obenem želi vse dobro in dolgo življenje!" Bog živi dunajskega župana, neustrašenega krščanskega prvo-boritelja še dolgo vrsto let!
Iz Rima. V cerkvi sv. Petra se delajo velikanske priprave v proslavo petdesetletnice razglašenja brezmadežnega spočetja Marijinega. — 11. decembra bodo slovesno proglasili za svetnika blaženega Gerarda Majello iz reda redemptoristov in blaženega Aleksandra Sauli iz reda barnabitov. Naslednje nedelje bo proglašenih več v duhu svetosti umrlih blaženimi. — Sloveči skladatelj Perosi je dovršil novo skladbo o Brezmadežni. — Avstrijski cesar je daroval večjo svoto za spomenik, katerega nameravajo postaviti sedanjemu sv. očetu Piju X. v njegovi rojstni vasi. — Mična dogodbica se pripoveduje o sv. očetu Načelnik parniške družbe na Gardskem jezeru Franc Laviosa je sklenil vzeti s seboj v Rim svojo desetletno hčerko Imo. Ta bistroumna deklica piše brez vednosti starišev sv. očetu pismo, v katerem mu izraža željo, ga videti in se mu pokloniti.
20. septembra pride Laviosa z njo v Rim. Tu dobi pismo sledeče vsebine: Msgr. Bisletti, komornik sv. očeta odgovorja dobremu otroku Imi, da je njeno pismece napravilo sv. očetu mnogo veselja. Sv. oče jo blagoslavlja in jo hoče sprejeti in še enkrat blagosloviti v Vatikanu. — Še isti dan je spremil Laviosa svojo hčerko v Vatikan, kjer ju je sprejel msgr. Bisletti in peljal k sv. očetu, ki se je pol ure najprijazneje razgovarjal z obema. Sv. oče je podaril dekletcu lično svetinjico v spomin in jej podelil obljubljeni apostolski blagoslov. — Tako izpolnjuje sv. oče dejanski rek sv. pisma: „Pustite male k meni." — Nedavno je zaslišal sv. oče msgr. Cagliero, apostolskega vikarja iz Patagonije. Ta mu je predstavil mladega, šestnajstletnega Cefirina Namunkuro, rojaka iz Patagonije. Ta mladenič je sin poglavarja nekega indijanskega redu, govori laški in španski in je vstopil v bogoslovje v Rim, da postane mašnik.
Samostan Mehrerau, ki stoji na Predarel-skem ob bodenskem jezeru je obhajal petdesetletnico svojega obstanka. Vršile so se tu velike slovesnosti. Navzoč je bil novi briksenški knezoškof dr. Jožef Altenweisel, Škot iz Lim-burga, več opatov, med temi tudi mil. gospod opat Gerard iz Zatičine ter mnogo drugih svetnih dostojanstvenikov. Znano je, da so se iz samostana Mehrerana naselili oo. ci-sterčijani v Zatič i ni na Dolenjskem.
Na Ogrskem se je vršil ob veliki udeležbi skoro vseh škofov in drugega katoliškega občinstva peti deželni katoliški shod. Upanje je, da bo zavladala konečno med ogrskimi katoličani tako zaželjena edinost.
Dopis iz New-Yorka v Ameriki o evharistič* nem shodu duhovnikov. Zadnje dneve to je: 27., 28., 29. meseca septembra so se zbrali v

1904
New-Yorku cerkveni knežje, nadškofje, škofje, monsignorji in duhovniki katoliške cerkve v Ameriki k tretjemu evharističnemu shodu duhovnikov. Sever in jug, vshod in zahod je odposlal v veličastno new-yorško katedralo svetega Patricij-a svoje zastopnike, ki so se klanjali Kralju vseh kraljev ter molili živega, pod podobo kruha resnično pričujočega Boga. Pobožnosti so se vršile v katedrali, da bi bili pa tudi oddaljeni verniki vsaj z duhom pričujoči, odredil je new yorški nadškof v vsaki cerkvi nadškofije slovesno tridnevnico z izpostavljenem in počeščenjem presv. Rešnjega Telesa, s primernim nagovorom in blagoslovom. In iz tisočerih cerkva obširne nadškofije se je dvigala pred božji prestol goreča molitev združena z ono udeležencev shoda. Vse je pa navdajala le ena želja — in to je bil namen shodu — počastiti Jezusa skritega v zakramentu ljubezn' z globoko udanostjo in razširiti med ljudmi nauk in ljubezen o tej vzvišeni skrivnosti. Vsak dan je bila slovesna pontifikalna maša s pridigo kakega slovitega govornika — škofa. Med tem ko so dvajseteri zvonovi stolnice new-yorške, ki je sezidana po načrtu one v Kolinu, samo v manjšini — prepevali evharistične himne in pa »Hvala bod1 Gospod Bogu . . pomikala se je procesija udeležencev iz nadškofijskega semenišča mimo nadškofijskega dvorca v katedralo (stolno cerkev). Za križem je korakalo kakih 60 krasno opravljenih oltarnih strežnikov, za njimi gojenci nadškofijskega kolegija s 150 semenišniki, nad 1000 duhovnikov z redovniki, 10 monsignorjev v vijoličastih ta-larjih, 12 škofov in 4 nadškofje v polnem ornatu. Množice vernega ljudstva, med njimi mnogo drugovercev, je polnilo zadnje kotičke obširnega doma. Posebnost ceremonij bila je muzika pri službi božji. Ob tej priliki
smo pogrešali običajnega, teatraličnega orkestra, tudi milodoneči soprani in zvonki alti new-yorških pevk so potihnili, vse to pa je nado-mestoval močen moški zbor, broječ 75 pevcev, ki so tedaj prvič proizvajali po želji sv. očeta
—	priprosto a krasno gregorijansko petje. Po dokončanih cerkvenih obredih vršila se je seja in posvetovanje v veliki dvorani ndškofijskega kolegija glede uravnanja očitnega in zasebnega češčenja presv. Rešnjega Telesa. Odbor udeležencev je sklenil protestirati proti nesram nemu in brezsrčnemu ravnanju francoske vlade z redovniki; po en izvod resolucij se je odposlal vsakemu kardinalu in nadškofu francoske države. S kakim zanimanjem je sv. oče Pij X, pozdravil ta shod, spričuje najlepše to, da ni samo poslal svojega očetovskega blagoslova in podelil popolnega odpustka udeležencem, ampak tudi pooblastil apostolskega delegata Msgr. Falconio, da ga zastopa pri slavnosti, ki se je vršila z največjim pompom. Ta evharistični kongres je pa najlepša priča gorečnosti amerikanskega duhovništva in pa napredka sv. katoliške cerkve v Združ. drž. amerikanskih, ki se je začela ravnokar razvijati. Zato molimo goreče, da bi milijoni naših razdruženih bratov
—	saj Amerikanci so jako resnicoljuben narod, — se kmalu podali v naročje matere sv. k a t. cerkve ter okušali sladkosti ljubeznji-vega Jezusa v presv. zakramentu. Tako se bode izpolnila želja božjega Učenika, da bi bil „en hlev in en pastir." — Iskren pozdrav iz Amerike! —
Op. uredništva g. dopisniku: Zakaj bi se bali nam pisati? Nič bati! Vaš dopis nam je jako drag. Mi želimo gojiti zvezo zna-šimi rojaki v Ameriki in drugod po svetu. Zato nam je ljub vsak glas od njih.
—	Pozdrav iz domovine!
Duhovske zadeve v ljubljanski škofiji. StalniJKrolt Josip, novomašnik je imenovan za kape-pokoj je dovoljen g. Juriju Der no v š ek , žup- »liana v Fari; č. gMarangon Ivan, kapelan v niku v Žabnici, ki odide v Zalog pri Cerkljah ;KFIumičelu je imenovan za vikarja v S. Martino začasno je upokojen g. Josip Pire, kaplan vHldi Terzo; čč. gg. Ganeva Ivan in Bar oncini Preddvoru. G.Anton Poljšak, kaplan v Nak-pf Al., novomašnika sta imenovana za kapelana v lem gre za ekspozita v Bevke pri Vrhniki.llFlumičelu; č. g. Roman Rom., bivši prefekt Umeščena sta bila pretečeni teden g. župnikgv malem semenišču gre na Dunaj na filozoflčno Dobnikar na župnijo Smlednik ing. kapelanHafakulteto.
Dol i na r na župnijo Janče. G. Alojzij Mer harfi Zaprisegel je presvitli cesar mariborškega je pretečeno sredo odpotoval za dve leti v Rim.^knezoškcfa prevzvišenega gospoda Mihaela G. Fr. Pavšič, kapelan v Dovjem, gre za ka-B|Napotnika za tajnega svetnika, pelana v Naklo.	|| Bivši olomuški nadškof Kohn je kupil graj-
Presvitli gospod knezoškof so se povrniH||rščino v Ehrenhausenu na Štajerskem in se je te dni od birmovanja na Vipavskem.	|Tte dni ondi naselil.
Na Koroškem bosta posvečena za duhovnika® Odlikovanje. Presvitli cesar je podelil pro-dnč 28. okt. g. Iv. Lučovnik, ki bo obhajal|pfesorju na I. državni gimnaziji v Ljubljani veno vo mašo v Šmarjeti, Rožna dolina, in gospodHleč g. msgr. Tomo Zupanu, povodom njego-Fr. Sommeregger, ki bo opravil sv. mašo|||vega umirovljenja viteški križec FrancJosipo-6. novembra v Špitalu.	Plvega reda. Uglednemu šolniku ter odličnemu
Duhovske izpremembe na Goriškem. G. Josip^prvomestniku »Družbe sv. Cirila in Metoda" A b r a m, vikar v Trenti je imenovan za vikarja^ laše čestitke!
v Novakih pri Cerknem; č. g. Kodromatzjl V I. leto bogoslovja v Ljubljani so sprejeti Ivan, vikar na Ponikvah je imenovan za vikarja«tile gg.: Bernik Valentin iz Bodulj pri Škofji v Vedrijanu; č. g. Ferfolja Josip, kapelan vSLoki, Breitenberger Ignacij iz IdVije, Bu-Štijaku je imenovan za vikarja na Ponikvah;«k o v i č Anton iz Vipave, Čadež Viktor iz č. g. Leban Albin, kapelan pri Sv. Luciji je^r Škofje Loke, Dimnik Martin iz Jarš pri Ljub-imenovan za drugega kapelana v Tolminu;Mljani, Fat u r Jakob iz Zagorja na Notr., Froh-č. g. Švara Franc, novomašnik je imenovan zag||lich Josip iz Podnarta, Golob Franc iz Dol-kapelana pri Sv. Luciji; čč. gg. Sedej MiklavžMnje Straže, Ja klitseh Janez od Stare cerkve in Tabaj Ivan, novomašnika sta imenovana zalfepri Kočevju, Javornik Tomaž z Vrhnike, prefekta v malo semenišče; č. g. Ušaj Josip,Kaste lic Anton iz Žužemberka, Klemenčič kurat v Batah gre za kurata v Banjšice; č. go-ll Janez iz Kovorja, K lin ar Tomaž s Plavškega spod Vu g a Ciril, kapelan v Kobaridu je ime pjrovta (Jesenice), Kovač Ivan iz Postojne, novan za kurata v Batah; č. g. Zamar Ciril,pKragl Viktor iz Tržiča, Krauland Andrej novomašnik je imenovan za kapelana v Koba-gliz Kukendorfa, Krische Franc iz Vinice, Lov-ridu; č. g. Mosettig Peter, kapelan v Flumi-pršin Anton iz Hrovače pri Ribnici, Malnerič čelu je imenovan za provizoričnega stolnega Ji Martin iz Črnomlja, Miklavčič Ivan s Suše, vikarja; č. g. Spagnul Benig., kapelan v FariM Pečar i č Franc iz Metlike, Podobnik Josip je imenovan za kapelana v Ločniku; č. g. Ma-iliz Zatičine, Pri mar Ivan iz Sp. Zadrobove,
Samsa Ivan z Gore pri Sodražici, Švigelj Viktor iz Borovnice, Tomec Valentin iz Moravč, Trdan Franc iz Sušnja pri Ribnici, Vodo p i v e c Janez iz Cerkljan pri Krškem, Vo v k Alojzij iz Goč pri Vipavi, Žbontar Matej iz Kamne gorice.
V	mariborsko bogoslovnico so bili sprejeti sledeči gospodje: I. letnik: Jernej Podpečan iz Galicije, Ivan Sketa iz Braslovč, Jos. Pe č-nak iz Žalca, Franc Božiček iz Buč, Ivan Sirec iz Nove Štifie, Franc Rampre iz Sto-perc, M. G a b e r c iz Črešnovca, Ivan Bogo-vič iz Artič, Valentin Zupančič iz Ljubljane, Milogaj Zlobec iz Trsta, Jakob Košak iz Ljubljane, Anton G o r i č a n od Sv. Tomaža pri Vel. nedelji, Jurij Cvetko iz Metlike, Anton P t i č a r iz Prevorja, Peter J u ra k iz Plavič (Hrvaško), Ivan Atelšek iz Ljubna, Josip Toplak iz Št. Lovrenca, Franc R o b a r iz Sv. Jerneja pri Ločah, Jakob Benta iz Ljubljane. V II. letnik: Al. Grošelj iz Kamnika in Miha Grošelj iz Železnikov in v III. letnik: Nikojam še k iz Moravč.
Pri sv. Petru v Ljubljani so imeli tridnev-nico kot obnovitev sv. misijona. Verniki so porabili to priložnost, da so opravili spoved za sv. leto. Tridnevnico so vodili tukajšni oo. frančiškani.
Petindvajsetletnih svoje slovesne obljube je praznoval pred dvema tednoma č. g. o. K a -jetan Popotnik, znani in priljubljeni prijor usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. G. o. Kajetan deluje vedno čvrst in zdrav ves čas v kandijski bolnici kot prijor. Po njegovem prizadevanju se je bolnica zelo razširila in ukusno prenovila. Čestitamo g. jubilantu in želimo, da bi še dolgo tako vspešno deloval na Dolenjskem v svojem poklicu za blagor bližnjega.
Sestdesetletnico svojega rojstva je praznoval ta mesec naš dični pesnik, duhovnik Simon Gregorčič ter obenem tudi štiridesetletnico književnega delovanja. Na mnoga leta!
V	Brežicah na Štajerskem so praznovali v ondotnem frančiškanskem samostanu redko slovesnost. 23. okt. je praznoval č. o. Benedikt Gradišnik petdesetletnico mašništva. — Dnč 11. novembra bode slavil č. g. BernardVovk, ovšiški rojak, bivši gimnazijski ravnatelj v Novem mestu in starosta frančiškanske pokrajine sv.Križa osemdesetletnico svojega rojstva.
Oba gg. sta kljub lepi in častitljivi starosti še vrlo dobro ohranjena. Naj ju Bog ohrani še mnogo let!
Umrl je v Kastvu č. g. župnik in dekan Mihovil Laginja. Naj počiva v m«ru!
Tatovi v cerkvi. Zopet so tatovi vlomili v cerkev in sicer sedaj v Proseku. Odnesli so za kakih 100 K vrednosti, druge dragocenosti so bile varno shranjenje.
Slovenci na Duna;u se vrlo dobro gibajo. Vsako nedeljo imajo službo božjo s slovensko pridigo. Letos pojo pri sv. maši slovenski katoliški visokošolci, orgljanje pa oskrbuje č. gospod Stanko Premeri. Ob prostem času se zbirajo v društvu „Straža". Tu se zabavajo pri-prosti delavci s katoliškimi akademiki. Za to gibanje slovenskega ljudstva ima največjo zaslugo katoliško društvo „Danica", ki je letos — kakor čujemo — pridobila dvajset novih članov. Le tako naprej!
V Zatičini so imele ondotne Marijine hčere duhovne vaje, katere je vodil č. g. Bernard Marenčič. Marijina dekleta so se teh vaj skoro polnoštevilno z veliko vnemo udeleževala, obenem pa so zadobile tudi svetoletne odpustke
Jubilejno slavnost v čast Brezmadežni so
obhajale Marijine hčere v Tržiču v nedeljo 23. t. m. Vrlo dobro so igrale igri: „Prvi čudeži v Lurdu" in „Nebeška vratarica".
Naznanilo ponočnim častivcem presvetega Rešnjega Telesa v Ljubljani. Ponoči med 3. in 4. novembrom bodo možje in mladeniči častili presveto Rešnje Telo v cerkvi sv. Jakoba. Molila se bo 20 ura: Vernim dušam v tolažbo. Darovala se pa bo ta nočna molitev v poseben namen: za blagor duš vseh umrlih častivcev, zato se posebno uljudno vabite, da se polnoštevilno udeležite nočnega češčenja vtem mesecu. * * *
Iz Kozjega na Štajerskem. Mladeniški shod v Zagorju. Kakor je že gotovo znano vsem dragim bravcem Bogoljuba, se na Štajerskem prav pridno prirejajo mladeniški shodi. Tak shod se je vršil na praznik srca Marijinega, dne 28. avgusta v Zagorju. Prav pridno smo se mladeniči celega kozjanskega okraja pripravljali na shod. Ko je napočilo veselo jutro dne 28. avgusta, smo se jeli
mladeniči skupaj zbirati od vseh strani na kozjanskem trgu, da tako skupno pohite k Mariji zagorski. Nič ni nas motilo nekoliko oblačno nebo, spuščajoč nekaj mokrih kapljic na zemljo. Bila je odločena '/,8. ura zjutraj, da odkorakamo s procesijo iz kozjanske župne cerkve, in res, kmalu nato je bil poln trg mladeničev od vseh strani, ki so že veselo pričakovali čas odhoda. V zvoniku se je oglasilo lepo pritrkovanje zvonov, mladeniška zastava se je ' prikazala iz cerkve in za njo nad 200 mladeničev s preč. gg. Antonom Korošcem, učnim prefektom iz Maribora in domačim kaplanom dr. Ivan Jančič, ki so medpo-toma peli lavretanske litanije, pevci odpevali in godba jim je pomagala s sviranjem. Tako smo z veselim srcem odkorakali iz prijaznega kozjanskega trga, kakor bi si bili vsi bratje med saboj, in ta dan smo bili res vsi enega očeta in matere Marije. Dospevši do Hrovatovega križa, se je procesija razpustila in je dobil skoraj vsak mladenič slovensko narodno trobojnico, da si jo je pritisnil na svoja slovenska, pa krščanska prsa in tako hrabro korakali v Lesično. kjer so nas pričakovali pilštanjski in drugi mladeniči s čast. g. Markom Tomažičem. Medpotoma so nas iz pilštanjskega starega grada pozdravljale mnogobrojne zastave v znak prisrčne ljubezni do nas slovenskih mladeničev. — Dospevši v Lisično, so nas iskreno pozdravili ondotni mladeniči in streli možnarjev so se glasili daleč naokrog. Tamkaj preko ceste je stal slavolok z napisom: »Slovenskim mladeničem slovenski pozdrav." Dobili smo še vsak svoj šopek cvetlic od ondotnih vaščanov. Za vso to prekrasno prireditev slavoloka in za šopke izrekamo mi došli mladeniči vsem pilštanjskim in lesiškim vaščanom presrčno zahvalo. Od Le-sične smo zopet veselo korakali po Bobovcu proti Marijini cerkvi zagorski. Medpotoma je svirala godba, molil rožni venec in pele Marijine pesmi. Ko smo dospeli v lepo in krasno romarsko cerkev Marije zagorske, so nas že čakali mladeniči iz Planine, Prevorja in Dobja, ki so prikorakali s svojo Marijino zastavo in s svetinjicami na prsih. Stopili so na prižnico preč. gosp. Anton Korošec iz Maribora, ki so mladeniče prav iskreno pozdravili. Zatem so služili kozjanski gosp. kaplan dr. 1. Jančič slovesno sveto mašo, pri kateri sta stregla domaČi g. župnik in planinski g. kaplan. Po sv. maši pa smo zopet skupno odkorakali v
prijazno vas Lesično na mladeniško zborovanje, o katerem pa so že poročali drugi politični listi. Lepo se je obnesel ta prvi mladeniški shod v kozjanskem okraju, ki nam nikoli ne izgine iz spomina. Vseh udeležencev je bilo 500—600. Prav lepo število ob začetku. To je bil dan res od Boga darovan, ko smo se mi mladeniči skupno poklonili Materi božji Zagorski.
Iz novomeške dekanije. (Shod dekl. Marijinih družb). Ob priliki vsakoletne zaobljubljene novomeške procesije na Trško goro (9. sept.) je novomeška Marijina družba povabila vse dekliške Marijine družbe iz dekanije k skupnemu shodu na »Goro", da poslavi Marijin jubilej. Prijaznemu vabilu so se odzvale vse Marijine družbe v obilnem številu. Največ jih je prišlo iz Smihela, potem iz Šempetra in Mirne peči itd. Nekatere družbe so prišle z zastavo. — Ganljivo je bilo videti prihod posameznih družb. Družbe so prihajale s svojimi dušnimi pastirji na čelu druga za drugo ter v sprevodu med ubranim zvonenjem glasno molile ali pele. Cerkev je bila natlačeno polna. Sv. maš je bilo do 13, zadnja družbena sv. maša je bila slovesna. Daroval jo je preč. g. prošt dr. E 1 b e rt. Na koru so krasno pele novomeške pevke pod vodstvom pevovodje g. Hladnika. Navadni delavnik se je zdel kot velik praznik, tako ganljiv vtis je napravil na udeleženke ta veličasten shod.
Slavnost blagoslovljenja dveh novih zastav na Mirni, Dolenjsko. Dan malega Šmarna je bil za tukajšnjo župnijo vesel, slavnosten dan. Vršilo se je blagoslovljenje dveh zastav, namreč one „Dekliške Marijine družbe" in zastave »Katoliškega izobraževalnega društva na Mirni". Pričela se je slavnost dopoldne ob pol 10 uri s slovesnim sprevodom iz župnišča v cerkev. Blagoslovil ju je vlč. g. dr. Ignacij Žitnik, deželni in državni poslanec, ki je v tehtnem cerkvenem govoru vnemal ljudstvo, posebno pa Marijine družabnice in društvenike izobraževalnega društva, naj sledijo zastavi Kristusovi, čegar podoba se blišči na križu vsake zastave, naj posnemajo zgled Marije prečiste Device in sv. Alojzija, katere podobe so na Marijini zastavi in drže naj se svete vere, katero sta učila naša pradeda slovanska apostola, sv. Ciril in Metod, kojih podoba se blišči na zastavi izobraževalnega društva: „Veri in omiki!" Zapuste pa naj zastavo zapeljivcev tega sveta, brezvercev, liberalcev in socialnih de-
mokratov, temveč naj se oklenejo prave krščanske izobraženosti in omike, kot simbol je svetovna obla na društveni zastavi. Govoru je sledila slovesna sv. maša.
Kumica ali botrca zastave dekliške družbe je bila velecenjena gospodična Malvina Pevic, hči tukajšnje graščakinje v Žapužah, one „Kat. izobraževalnega društva" pa gospa Josipina Kramar, posestnikova soproga z Mirne. Posebej je treba omeniti, da je podobo brezmadežnega Spočetja Marije Device na Marijini zastavi naslikala kumica sama, gdč. Malvina Pevic. Obe zastavi pa so prav lepo izdelale častite sestre frančiškanke v Ljubljani, križe in palice pa g. I. Kregar, pasar v Ljubljani, katerega za enaka dela prav toplo priporočamo. — K tej slavnosti je prihitelo odposlanstvo „Slov. kršč. soc. zveze" iz Ljubljane z zastavo, Marijine družbe iz St. Ruperta, Št. Janža in od sv. Križa pri Litiji ter mnogo pobožnega ljudstva. Popoludne je bil ob pol 3. uri na prostem pred cerkvijo govor, v katerem je č. g. L. Smolnikar, stolni vikar iz Ljubljane, ognjevito govoril o geslu, zapisanem na zastavi ^Katoliškega izobraževalnega društva": »Veri in omiki".— Govoru je sledila ljudska veselica „na Fužini", kojo je preskrbelo izobraževalno društvo. Tje je pohitelo prav veliko ljudstva, kjer je med petjem domačih pevcev in udarjanjem društvenih tam-burašev pod vodstvom g. visokošolca Kolenca v hladni senci košatih hrastov mirnske graščine hitro potekel popoldan. Posebno veliko smeha je izvabila šaljiva pošta, med tem, ko je prej g. dr. Žitnik v napitnici bodril društvenike k požrtvovalnemu delu za slovenski narod. — Tako je minil res lep, slavnosten in za mirnsko župnijo pomenljivi dan, ki naj ostane zapisan v zgodovini te lepe župnije in v spominu in srcih vseh udeležencev. Sedaj imate Mirnci dve zastavi, pod katerimi se zbirajte. Pod Marijino zastavo se zbirajte ve, dekleta, pod zastavo „Katol. izobraževalnega društva" pa mladeniči in možje! Končno se izreče na tem mestu najtopleja zahvala vsem dobrotnikom in dobrotnicam obeh zastav, ki so z malimi ali večjimi svotami pripomogli k njihovi napravi. Posebej se more zahvaliti kat. izobraževalno društvo" preblagorodni gospej Hoče-varjevi, graščakinji v Krškem in posestnici tukajšnje graščine „Mirna" za veliki dar 240 K. Marijina družba pa velecenjeni gospodični Mal-
vini Pevic za sliko „Brezmadežne" in poleg tega za znaten denarni dar. Vsem skupaj kličeta obojni društvi : Bog povrni! — Radovednežem še povemo, da stane zastava Marijine družbe sama na sebi s trakovi vred 416 K 80 v., zastava izobraževalnega društva pa 358 K 40 v.
Cerklje na Gorenjskem. V naši dekliški Marijini družbi, katera obstoji poldrugo leto, se je začelo življenje ob prihodu novega gospoda župnika. Prej smo imele shode vsaka dva meseca, sedaj jih imamo vsak mesec. Štirikrat na leto imamo skupno sv. obhajilo. Udov šteje okoli 190; majhno število za tako veliko faro. Toda upanje je, da jih bo še veliko pristopilo. Pretekli mesec je smrt obiskala našo družbo. Pobrala je dve sosestri v enem tednu; prva je umrla Marija Hubad 21. avgusta. Zadela jo je strela na polju. Tudi Marijinim hčeram kliče Jezus: Čujte, ker ne veste ne dneva ne ufe! Druga je umrla Ana Kočar po dolgi mučni bolezni 26. avgusta, vsa vdana f voljo božjo. Obema je napravila družba prav slovesen pogreb. Na Veliki Šmaren je glavni praznik naše družbe; bilo je na novo sprejetih petnajst novih udov. Tudi češčenje svetega Rešnjega Telesa se trudijo razširiti. Precej po prihodu v faro so vpeljali pobožnost prve nedelje v čast Srcu Jezusovemu. Drugo nedeljo imajo možje in mladeniči svojo molitveno uro, tretjo nedeljo žene, četrto dekleta. Tako se bo počasi pri nas začelo, kar se drugod že dolgo nadaljuje. Bog nam ohrani gospoda župnika zdravega in zadovoljnega med nami, ki smo jim iz srca hvaležni in udani!
Iz Sevnice ob Savi. Pred nekaj tedni spremile so dekleta iz družbe Marijine, svojo sodru-žabnico Kristino Donav, staro 26 let k večnemu počitku. Pokojna Marijina hčerka skozi 6 mesecev ni stopila na noge, ali vendar je potrpežljivo prenašala svoje muke. V dnevih zdravja je rada pohitela v hišo božjo k ljubemu Jezusu. Zato je upati, da se sedaj veseli pri njem v nebesih. Pogreba se je udeležilo mnogo družabnic. K zadnjemu počitku so jo nesle njene tovaršice, oblečene v bela oblačila. Tudi zapelo se ji je pri cerkvi in na pokopališču.
Iz Ribnice na Štajerskem Prvo veliko jubilejsko procesijo k M. B. milosti v Maribor je letos napravila 2. julija dekanija Vuzenica in Marenberg. Svečanosti se je udeležilo osem du-
hovnikov ter mnogo ljudstva. Slovesno pridigo je imel sloveči pridigar dr. Anton Medved.
Iz Horjula Dne 29. avgusta t. 1. smo napravile Marijine družabnice zajedno s pograjsko (Polhov gradeč) Marijino družbo romanje na Dobrovo k Materi božji. Ob 7. uri smo bile pri slovesni sv. maši, katero so darovali naš vele-častiti g. župnik. Dobrovski kaplan, g dr. Zore, so nam pojasnovali v navdušenem govoru, kaj moremo vse doseči s pripomočjo prečiste Device, kazali so nam pot, po kateri nam je hoditi, da ne zaidemo, in nas bodrili naj vstrajamo v službi Matere božje. Po sv. maši smo prejele skupno sveto obhajilo in se tako utrdile za bodoče skušnjave in boje. Vesele smo se vračale domu.
Iz Dragatuša. Komaj štiri mesece obstoji pri nas Marijina družba in že moramo poročati žalostno vest, da je po kratki bolezni dne 24. septembra umrla prednica dekliške družbe, Marjeta Lamut. Bila je pokojna Meta, lahko rečemo, ena najboljših Marijinih hčera. Znano je celi fari, koliko si je prizadevala za čast Marijino, vodila petje pri šmarnični pobožnosti maja meseca, skrbela za lepoto družbenega Marijinega altarja; saj so skoro vsi krasni venci in šopki na altarju delo njenih rok, in sploh s svojim lepim življenjem bila vspodbuden zgled vsem tovaršicam. Da je bila res pri vseh priljubljena in spoštovana, je pričal res krasni sprevod, kakoršnega Še ni videla dragatuška fara Vse domače družbenice in celo nekatere iz bližnje črnomaljske družbe so jo z gorečimi svečami spramile k zadnjemu počitku. V slovo so ji prav ginljivo zapele pred hišo in na pokopališču. Njo je kot vodnico družbe — tako smemo upati — Marija že vzela k sebi v nebesa, naj bi njeno lepo in spodbudno življenje posnemale vse družabnice, in pričakovati smejo, da se srečajo enkrat vse skup v pravi družbi Marijini v nebesih!
Iz Smlednika. Prosimo vsaj nekoliko prostora, da naznanimo našo žalost in dolžno zahvalo vsled odhoda našega dobrega župnika pre-častitega g. Ivana Karlina. Z njih odhodom nas je zadela zelo bridka izguba. Bili so skrben prednik Marijine družbe Da smo jih ljubili so pričale obilne solze pri slovesu Ni namen tem vrstam, opisovati njih dobrot, ki so jih delili v teku 15 let; bilo bi preobširno. Bog jim obilo povrni v zasluženem pokoju! — Novemu go-
spodu župniku se zaupno izročimo, želeč jim obilo božjega blagoslova. — Marijina družba.
Sv. Jurij ob Taboru. Pomenljiv je bil za tukajšnjo Marijino družbo dan 26. septembra Dve družabnici — nevesti ste šli k različni poroki. Ena se je peljala k romarski cerkvi v Pe-trovče, a drugo, Marijo Žilnik, spremljale smo me v beli obleki in ovenčane na pokopališče. Rajna je bila goreča častilka Matere božje in presv. Serca Jezusovega. Trikrat je opravila pobožnost prvega petka za milost stanovitnosti in srečno zadnjo uro. Presveto Srce jo je uslišalo. Bila je previdena petkrat v teku dveh mesecev, in še zadnjo njeno prošnjo, da bi bili takrat, ko bo umirala, njen spovednik pri njej, uslišalo jo je presveto Srce. Zato je bil pretresljiv in spodbuden tudi govor g. duhovnega voditelja ob njenem grobu. Prvo nedeljo in petek meseca oktobra smo po naročilu g. duhovnega voditelja vse darovale za rajno spravno sv. obhajilo. V nedeljo po smrti smo pa vse skupno molile v cerkvi žalostni del sv. rožnega venca. — Ko so rajni mrtvaško svečo v roke podali, se je nasmejala. Zares, v Marijini družbi umreti je veselo!
Artiče. Kakor se sploh goreči verniki križem sveta vesele in radujejo Marijinega jubileja in sv. leta, ter si prizadevajo v tem času, kolikor največ mogoče, duhovnih zakladov za sv. nebesa nabrati, tako tudi mi Artičani ne dremljemo, kakor nespametne evangeljske device, katero so, zanašajoč se, da ženin še ne pride tako hitro, šle počivat, ter potem brez olja zaslužnih del bile, ko je bilo treba ženina sprejeti. Da smo Marijo vredno počastili in se ji poklonili, priredila se je 5. avgusta 1.1. veličastna procesija k Materi božji na sv. Gorah. V trajen spomin na to milostipolno leto, se je nadalje s prostovoljnimi prispevki radodarnih župljanov župna cerkev prav okusno olepšala. Novo se je potlakala, stranska oltarja in prižnica pa prenovila. In ko je bilo delo spo-četkom oktobra končano, so 16. t. m. vlč. g. dekan oltarje blagoslovili. Prav ganljiva in nam nepo-zabljiva je bila ta slovesnost. Pred cerkvijo, na z zelenjem lepo okrašenih nosilih postavljeni in pritrjeni kipi: „Brezmadež. spočetja Marijinega", „sv. Jožefa" in „sv. Alojzija" so se ob asistenci peterih duhovnikov in ob navzočnosti obilne množice blagoslovili. Potem je vzdignilo šest mladeničev iz Marijine družbe kipa sv. Alojzija
in sv. Jožefa, šest belo oblečenih družabnic pa Marijinega, ter so jih v procesiji nesli med pritrkavanjem zvonov in gromenjem možnarjev ter med molitvijo sv. rožnega venca v cerkev, kjer so se potem še blagoslovili oltarji. Čč. patri so se od sobote do ponedeljka trudili na prižnici in v spovednici, verniki pa obilno prihajali za sveto leto k sv. zakramentom. Dal Bog, da bi ostali v dobrem vsi stanovitni, ter enkrat v svetih nebesih pri Mariji obhajali večni jubilej.
Iz Šmihela pri Novem mestu. Nobene stvari se posvetni ljudje ne boje tako, kot — bele žene. Smrt pretrga vse vezi, ki vežejo človeka na minljivo veselje sveta, zato se je po-svetnjaki bojč. Ne boji pa se smrti prava Marijina hči — Pred kratkim (9. t m.) smo spremili k večnemu počitku Marijino hčer, Alojzijo Knafeljc, s Skrjančega. Rajna Alojzija je bila goreča častivka presv. Srca J. in M. B. rožnovenške. Več let je nosila pri rožnovenških procesijah podobo M. B. — Zato pa se je tudi lepo poslovila od sveta. Previdena je bila za zadnjo uro ravno na praznik rožnovenške M. B. Umrla je potem na prvi petek, ki je posvečen presv. Srcu Jezusovemu in v starosti sv. Alojzija, -svojega patrona. Upati smemo zato, da je bila njena smrt draga in ljuba v božjih očeh. Pogreb je bil lep. Dasi je bilo vreme skrajno neugodno, vendar se je sprevoda udeležila velika množica ljudi in oddelek mestne godbe. Pred hišo in na grobu so ji ganljivo zapele v slovo dekleta iz Marijine družbe. Naj v miru počiva!
Iz Kostanjevice na Krasu. Poročali smo že, da imamo pri nas ustanovljeno bratovščino sv. rožnega venca. Raditega smo letos rožnovenški praznik obhajali zelo slovesno. V soboto popoldne in v nedeljo zjutraj je bila skupna spoved; spo-vedovali so štirje gg. spovedniki, in imeli so dela dovolj; v nedeljo je namreč prejelo blizu 300 ljudi sv. obhajilo; kaj takega ni bilo pri nas še nikdar. V nedeljo ob 10. uri potem je bila pridiga in slovesna sv. maša z asistenco; to opravilo je izvršil velečast. g. p. Otokar Cejan, kapucin iz Gorice; prisrčna mu bodi hvala za njegov trud v spovednici in za prekrasni cerkveni govor. Popoldne smo imeli rožnovenško procesijo, ki se je izvršila v najlepšem redu, dasi je bilo silno veliko ljudstva skupaj. — Naša cerkev je dobila sedaj nov kras, namreč prav lepo podobo svete
družine; podobo nam je oskrbela g. Hofbauer v Ljubljani.
Iz Gorice. Slovesnost blagoslov-ljenja presv. Srca Jezusovega. V „Maleru Domu" v Gorici se je obhajala 8. okt. lepa slav-nost. Blagoslovili so novo šolsko poslopje in obenem krasen kip presv. Srca Jezusovega, katerega je nabavil z milodari katehet č. o. Vilibald. Ob osmi uri so odšli učenci in učenke iz »Šolskega in iz „Malega Doma" s svojimi učitelji in učiteljicami v cerkev ČČ. 00. kapucinov, kjer se je vršil prvi del slovesnosti. Deževno vreme prav ob istem času je oviralo, da se šolska mladež ni mogla zbrati v polnem številu; a pri vsem tem bila je cerkev natlačena Stolni kanonik in dekan mon^ignor dr. Franc Sedej je ob asistenci blagoslovil kip, ki je bil postavljen na lepih nosalih pred altarjem sv. Jožefa, ter je imel izpred glavnega altarja primeren nagovor na šolsko mladino in učiteljstvo. Nato je sledila tiha sv. maša, pri kateri so pele učenke iz pripravljavnice z zahvalno pesmijo in blagoslovom z Najsvetejšim. Potem se je uredila dolga procesija s križem in šolsko zastavo na čelu, kateri so sledili dečki, blagoslovljen kip in deklice. Pred kipom je korakal celebrant z mnogoštevilno asistenco, ki je vso pot prepevala cerkvene pesmi. Za kipom je stopal deželni šolski nadzornik g. Štefan Križnic v sredi med društvenim predsednikom in tajnikom. Ob kipu, katerega so nosili štirje krepki mladeniči, so korakali dečki in deklice v belih oblekah z gorečimi svečami v rokah. Dekliške vrste za kipom so molile med potjo rožni venec. Nebo je bilo vedro, dokler ni prišla procesija do „Mal. Doma" in se je postavil kip na odločeni prostor. Nato je sledilo blagoslovljenje šolskega poslopja po slovesnem daljšem obredu ob asistenci in petju navzoče duhovščine. Sledila je pesem v čast presv. Srcu Jezusovemu, katero so pele učenke iz pripravljavnice. Vsa slovesnost bila je dostojna in lepa ter ostane šolski mladini in drugim še dolgo v prijaznem spominu.
V Nazaretu, v Savinski dolini, se je na nedeljo, dne 9. oktobra, vršila ginljiva cerkvena slovesnost. Blizu 200 deklic je bilo slovesno sprejetih v Marijino družbo. Že na predvečer tega veselega dogodka je naznanjalo gromenje topičev, da se bo drugi dan vršila v cerkvi izvanredna slovesnost. In res! Že ob 9. uri so prihajale od
blizu in daleč belo oblečene device v okrašeno šolsko sobo. Ob g.'/2 uri so šle paroma v cerkev; pred njimi so nesle tri deklice krasen nov kovinski križ ves pozlačen in presrebren. Dasiravno je cerkev velika, vendar je bila napolnjena do zadnjega kotička, tako, da so deklice komaj v cerkev prišle. — Ko so se razvrstile, se je pričelo blagoslovljenje svetinj in družbenega križa. Potem je ena deklica v imenu drugih obljubila, da hočejo z božjo in Marijino pomočjo živeti po družbenih pravilih, varovati se greha, in se ogibati vsega, kar bi bilo na škodo družbenemu ugledu. Ob io. uri je bila slovesna pridiga, v kateri je družbeni voditelj, p. Elekt, opominjal družbenice, naj se vojskujejo pod zastavo sv. križa zoper sovražnike svojih duš. Pri Jezusu in Mariji bodo našle v skušnjavah varno zavetje Opozarjal jih je, da bodo sedaj ljudje, zlasti sovražniki Marijinih družb, z ostrimi pogledi pazili na njih življenje. Raditega naj skrbno pazijo, da bodo sedaj še čistejše in pobožnejše kakor so bile doslej. — Med slovesno sveto mašo so družbenice prejele skupno sveto obhajilo. Popoldne so bile slovesne pete litanije Matere božje. — Marsikateremu dekletu je prišla solza v oko; mnoge matere so bile do solz ginjene, ko so videle svojo hčerko v Marijini družbi; mislile so si gotovo: Hvala Bogu in Mariji, sedaj se mi ni treba več tako bati za mojo hčerko, ker vem, da je v Marijini družbi — in v Marijinem zavetju.
Odpustki mes. novembra 1904.
1.	Torek. God vseh svetnikov. Popolni odpustek: a) udom brat. sv. R. Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom ro(nivetiške brat. v bratovski cerkvi.
2.	Sreda. Vseh vernih duš dan. Popolni odpustek: a) udom brat sv. Reš. Telesa, kakor včeraj; b) udom brat. presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; izpovednik mora namesto molitve v bratovski cerkvi določiti drugo dobro delo; c) udom roptivenške brat. v bratovski cerkvi ali med osmino; d) udom brat. \a uboge duše v vicah.
3.	Četrtek, I. v mesecu. Popolni odpustek udom brat. sv R. Telesa, kakor i. dan t. m.
4.	Petek, I. v mesecu. Pop. odpustek vsem, ki gredo k izpovedi in sv. obhajilu in nekoliko
premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo v namen sv. očeta; udom brat. presv. Srca Jez. popolni odp. proti navadnim pogojem danes ali pa v nedeljo.
6. Nedelja, I. v mesecu. Udom ro(nivenške brat. trije popolni odpustki: i. če ob iščejo bra-tovsko kapelo in tam molijo v namen sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če je v bratovski cerkvi izpostavljeno sv. Rešnje Telo in tukaj nekaj časa pobožno molijo. — Udom brat. presv. Srca Je z. popolni odp. proti navadnim pogojem, če se ga niso udeležili že I. petek.
1 3. Nedelja. Sv. Stanislav. Popolni odpustek udom brat. sv. R. Telesa, kakor 1. dan t. m.
19. Sobota. Sv. Elizabeta. Tretjerednikom vesoljna odveza.
21. Ponedeljek. Darovanje Marije Device. Popolni odpustek: a) udom rožnivenške brat. v katerikoli cerkvi, danes ali med osmino; b) udom škapulirske ■ brat. karmelske M. b. v redovni ali farni cerkvi.
24. Četrtek. Sv. Janez od kri(a. Pop. odp. udom škapulirske brat. karm. M. b. v redovni ali farni cerkvi.
27. Zadnja nedelja v mesecu. Zvel. Delfina, dev. 3. reda. Popolni odpustek : a) tretjerednikom v redovni cerkvi, kjer te ni pa v farni cerkvi; b) vsem, ki trikrat na teden skupaj molijo rožni venec.
29. Torek. God vseh svetnikov iz treh redov sv. Frančiška. Tretjerednikom popolni odpustek, kakor 27. dan t. m.
V molitev se priporočajo:
Za cel mesec november: Skrb za zveličanje umirajočih.
• Za posamezne dni: 1. Sv. oče, 2. Ljubezen do duš v vicah, 3. Zmaga katoliške stvari na Kranjskem, 4. Da bi se vse prenovilo v Kristusu, 5. Zgubljen mladenič, 6. Versko življenje med Hrvati, 7. Več oseb pijanosti udanih, 8. Več mladih ljudi, v molitev priporočenih, 9. Versko življenje v tržaški škofiji, 10. Hudo. izkušana župnija, 11. Tržaški škof, 12. Neki izgubljen mož, 13 Francoski katoličani, 14. Slovanski razkolniki, 15. Da bi vojna nesreča Rusom oči odprla, 16. Več družin za mir in krščansko življenje, 17. Več bolnikov za potrpljenje in zdravje, 18. Krščanska strokovna organizacija, 19. Katoličani na Ogrskem, 20. Več oseb v dušnih nevarnostih, 21. Duh požrtvovalnosti, 22. Ljudsko petje, 23. Poljaki na Pruskem, 24. Ljubezen do križa, 25. Krščanski modroslovci, 26. Omejitev nenrav-nega slovstva, 27. Duh spokornosti, 28. Več oseb za spreobrnenje, 29. Hrepenenje krščanske popolnosti, 30. Vsi našim molitvam priporočeni.
Oblastem odgovoren: Ivan Rakovec.
Prihodnja številka izide v četrtek, 10. novembra.
Katoliška Bukvama v Ljubljani
priporoča sledeče nabožne spise:
J{ A FA E L. ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon, duhovni svetovalec.
—— Drugi natis. —— flajboljši molitvenik s pouki za odeasle mladeniče in dekleta.
Cene: Platno z rudečo obrezo K 150. usnje z rudečo obrezo K T60, usnje z marm. obrezo K 1"60, usnje z zlato obrezo K 2-—, po pošti 10 vinarjev več.
Filoteja
Sv. Frančiška Šaleškega ali navod k bogoljubnemu življenju.
Po izvirniku poslovenil Anton Kržič.
Pobožnim vennikom in vsem bogoljubnim dušam v spodbudo.
Cene: Rudeča obreza K 1'80, marm. obreza K 1'80, zlata obreza K 2'40, po pošti 20 v. več.
I
Nevesta Kristusova
ali podučna in molitvena knjiga 30
pobojne krščanske device.
Poslovenil žj. šjartol, župnij. 1 o 1 Sesti natis.
Molitvenik S premišljevanjem in mnogoterimi na-^ vodili 30 vse bogoljubne žene in dekleta.
Cene: Mu tleča obreza K 2'48, marm. obr. K 2-48, zlata ocreza K 3'40, po pošti 20 vin. več.
1
?ot v nebesa
ali življenje udov tretjega reda svetega Frančiška parafinskega, fa med svetom ^ivijo. Spisal O. Nikolaj hrtejnarič, frančiškan.
- Peti natis. -
M.olitv. s potrebno razlago ja slov. iretjeredni^e. Cene: Mudeča obreza K1-80, marm. obr. K1-80, zlata obreza K 2'40, po pošti 20 vin. več.
Ura
moliti in častiti Jezusa v ved-nem češčenju presv. R.Telesa.
Sestavljena z nekaterimi molitvami za ude te prelepe bratovščine in sploh za vse častilce pri obiskovanju najsv. zakramenta ljubezni božje. Cena trdo vezani knjižici 40 vin., po pošti 5 vin. več.
Naznanilo' Veliki b°j v Vzhodnji Aziji med belim ' in rumenim plemenom se je začel. Gotovo je, da bo boj dolgotrajen in krvav. Že dosedanji dogodki so razburili ves svet in tudi v slovenskem narodu vsi sloji z napeto pozornostjo zasledujejo bojne dogodke.
Odkar so azijske tolpe pred stoletji preplavljale naše dežele, morile in požigale po evropskih pokrajinah, še ni bilo tako velikega in pomenljivega boja med belim in rumenim človekom. - Zato se je odločilo založništvo „Dom in Sveta", da začne izdajati pod naslovom
Vojska na Daljnem Vzhodu
natančen popis boja in tamošnjih krajev.
To delo izhaja v snopičih po šestnajst strani dvakrat na mesec. Vsak snopič ima svoj zavitek. Preskrbljeno je, da bo delo bogato okrašeno z mnogimi slikami.
Da se more vsakdo naročiti na to velezanimivo delo, smo nastavili ceno kar najnižje. Naročnina za en letnik (24 snopičev stane K 4'80. Pol letnika (12 snopičev) K 2'40. Posamezni snopiči se dobe v bukvarnah po 20 vin.
Naročnina se naj pošilja edino le na naslov:
Upravništvo „Dom in Sveta" v Ljubljani.
tal "0
^	£ 2.
ss	° 12
&	» s
2	" o
Cv<	— 63

— 8» S
CD
O
^ K" O ® -=a
S.BS S. B S
55 f	-
& 88	ca.
O J*	g.
O	i—
®< CD
B <=
C* to
ca
M
co CO
®
GB ®
Cfl
rs v>
n
•o 3
o
3
03
O
o< s»
<5.
"ro*
®

ooooooooooooooooo
o o o o o
O Ijubljana, Poljanska cesta 15 O
O
o o
IVAN KREGAR
pasar in izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
(blizu Al o j z i j e v i šč a) se priporoča v izdelovanje vsakovrstne
O
o
o
o o
o o o
o cerkvene posode in orodja * q
O O O
o o o o o o o o
iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. - Staro posodo popravi in prenovi, posrebri in pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo-vodne osti, vse po priznano najnižji ceni.
Po naročilu veleč, gospoda An dr. Cebašeka izvršil je za stolno cerkev ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamentiran lestenec v renesančnem slogu.
O
o o o o o o o o o o
ooooooooooooooooo ooooooooooooooooo
tFHANJA mm
umetniška vezateljica
v Stari Loki štev. 15
pri Škofli Loki
priporoča se v izdelovanje cerkvenih paramentov vsake vrste (kakor masnih ohlek, oltarnih prtov itd.) od najpriprostejše izvršitve do najfinejše slikarije z iglo in vezenje z zlatom.
Stari že obrabljeni paramenti se popravljajo najskrbnejše, da so zopet za uporabo kakor novi.
f . ...........
9 405 B 12—11	%
Vse tu navedeno se izdeluje po najnižjih eenah.
n
m
m
[U
v
Ali že imaš g te-le knjige •
P ji
[U
Križev pof.za Marijine otroke dobiš za 20 vin Če jih vzameš 50 vkup, pa vse za 7 K.
/Hale dnevnice so pošle.
,,Vodilo" za Marijine družbe. Prav pripravno vezano za moški žep; ima tudi eno sveto mašo in tri litanije. Velja 60 vin.
Molitvenik »Najboljša mafl" ima v tretji izdaji skoro trikrat toliko branja kakor pa v prvi. Vsak častivec M. in J. Srca ga ima rad. — Ta molitvenik in še Vodilo" zraven, oboje tiskano s tako velikimi črkami, da l^hko bero vsake oči, velja le toliko, kolikor velja drobnočrkni molitvenik tudi sam zase; namreč v platnu rud. obr. K 1-50, v usnju, zlati obrezi K 2'— in v najbolj lepi vezavi K 3'-.
Vse te knjige dobiš pri vseh knjigotržcih, posebno v prodajalni Katol. tisk. društva v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2 in pri založniku Fr. Bleiweisu v Lešah, p. Tržič.

J
...............................................
••MUtMMMMMaHMMHMIMttMUllOililtMtli."
Ali ste že naročnik

„Slovenca"?l
Ako še ne, naročite si ga lahko z vsakim dnem. Naročnina znaša za celo leto le 26 K ali mesečno 2-20 K. Naročnina naj se pošilja upravništvu „ Slovenca" v Ljubljani.
„Slovenec" je najbolj razširjeni slovenski dnevnik ter prinaša sedaj mej drugim zelo točna, najnovejša obširna poročila o rusko-japonski vojski.
Naročite si pa lahko tudi
samo sobotno izdajo
ki stane za celo leto 7 K, za pol leta 3-50 K. S tem si lahko oskrbite za vsako nedeljo obilico najraznovrstnej-šega berila.
•i«
«...
••••
«... ••••
•••• •••• •••• •••• •••• »«
o*.*
S... ••••
•••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• •••• ••••
«... ••••
«... ••••
•••• •••• ••••
M" • •••
mJ"