SAOaKPEGAZ RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA telefon (063) 853 695_ Odločen velenjski protest Skupščina občine Velenje in njen Izvršni svet sta v začetku tega tedna poslala Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije, predsedniku Državnega zbora Hermanu Rigelniku, predsedniku slovenske vlade Janezu Drnovšku ter delegatom velenjske občinske skupščine, velenjskima poslancema v Državnem zboru in svetniku odločen protest. V njem izražata ogorčenje in hkrati začudenje nad ponovno nameravano ukinitvijo Bolnišnice Topolšica (že drugič v zadnjih treh letih). Med drugim ugotavljajo, da gre očitno pri tem za načrtovano politiko ukinjanja manjših enot zaradi večjih, saj si strokovnega predloga Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije ni mogoče drugače razložiti. Predlog namreč pre-dvideva zapolnjevanje le načrtovanih zmogljivosti Bolnišnice Celje z obstoječimi zmogljivostmi Bolnišnice Topolšica. Gre za 71 pulmoloških postelj, preselitev teh v celjsko bolnišnico pa bi pomenila ukinitev Bolnišnice Topolšica. V protestu so naslovnikom zastavili tudi tri vprašanja, na katere seveda pričakujejo odgovor v naj- krajšem času. Zanima jih in najbrž tudi občane velenjske občine, kako in na kakšen način bo načrtovalec poskrbel za zdravstveno varstvo na območju, ki ga sedaj pokriva Bolnišnica Topolšica; na kakšen način bo načrtovalec poskrbel za prerazporeditev bolnišničnega osebja, ki bo po ukinitvi pulmoloških zmogljivosti v Topolšici ostalo in kako bo s takim posegom zagotavljal razvoj zdravstva na vseh področjih celjske, ljubljanske in morda še katere regije? Ob tem so še menili, da so načrtovalci pozabili na bolnika, na čas za reševanje njegovih zdravstvenih težav in možnosti. Pri posodabljanju bolnišničnih zmogljivosti v Celju je očitno šlo za zavajanje. Z ukinitvijo 84 postelj v Bolnišnici Topolšica v zadnjih 14 letih paje ta že prispevala svoj delež k zmanjšanju prevelikih bolnišničnih zmogljivosti v Republiki Sloveniji. Bolj v razmislek pa so povsem ob koncu odločnega protesta zapisali dejstvo, daje dokument o ukinitvi pulmološkega oddelka v Topolšici podpisala Metka Macarol -Hiti, oseba, kije hotela pred časom v Teš sežgati odpadna zdravila, pa soji to preprečili lokalni dejavniki. ■t p) Veseli december TEŠ izgubila tožbo Petletni spor med Gozdnim gospodarstvom Nazarje in dvanajstimi kmeti iz Zavodenj s šoštanjsko termoelektrarno, je dobil epilog na Višjem sodišču. To je potrdilo sodbo celjskega sodišča, da mora Termoelektrarna Šoštanj plačati odškodnino zaradi ekološkega onesnaževanja v skupni višini 69.637.277 tolarjev. Številka je velika, lahko pa se zgodi, da bo še večja, saj je oškodovancev še veliko. Sedanji tožniki imajo namreč le 300 ha gozdov. Termoelektrarni preostane le šc, da prosi za izredno pravno sredstvo, kar bi pomenilo revizijo. Za to imajo čas do 30. decembra letos. Odločitev bodo prepustili po besedah Majde Pirš Krajnčec ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Onesnaževanje postaja torej resnično drago, edina rešitev paje seveda celovita ekološka sanacija. »(mz) Počitniška zveza Velenje 40. rojstni dan Leta 1953 so na nižji gimnaziji v Velenju ustanovili Počitniško zvezo, ki bo to soboto (18. decembra) s priložnostno slovesnostjo in razstavo proslavila 40 - letnico delovanja. Kar precej ovir je bilo na tej poti, pa kljub temu si je organizacija ustvarila svoje ime in ustrezno mesto v družbi. Slavnostna prireditev bo v Domu krajanov na Konovem, začeli pa jo bodo ob 18. uri. ■ Terme Topolšicca Za njimi je prvo desetletje Letošnje jubilejno leto je bilo za kolektiv Term Topolšica uspešno. Uspelo jim je, da so se v slovenskem prostoru postavili ob bok velikih zdravilišč in da postajajo vse zanimivejši tudi za tujce. Še posebej so bili zadovoljni z zasedenostjo hotela poleti, še zlasti uspešen je bil avgust. Čez božično novoletne praznike bodo polno zasedeni, dobro pa kaže tudi za prve mesece prihodnjega leta. B Velenje, Mozirje V torek še zadnjič v tem letu Med drugim bodo velenjski delegati glasovali o sprejemu odloka o začasnem financiranju javne porabe v občini, o določitvi gospodarskih javnih služb ter o prispevku za investicijska vlaganja vo-dooskrbe in priključitve kanalizacijskega omrežja na centralno čistilno napravo. Poslancem bodo podali informacijo o zaposlovanju in brezposelnosti v občini Velenje za obdobje prvih desetih mesecev tega leta, obravnavali pa bodo tudi predlog sofinanciranja lokalnih in regionalnih medijev v občini. Sejo bodo tudi tokrat pričeli ob 8. uri, po njej pa bodo tudi nazdravili in si voščili ob prihajajočem novem letu. ■ (bš) Bodo za dedka Mraza sklepčni? Poslanci mozirske občinske skupščine se bodoa na zadnjem letošnjem skupnem zasedanju zbrali prihodnji četrtek. Zasedanje bodo v nazarskem delavskem domu pričeli ob 13.uri, ob morebitni sklepčnosti pa bo seja gotovo zanimiva. Poslanci bodo obravnavali še osnutek odloka o začasnem financiranju javne porabe v občini Mozirje, poročilo o izvajanju stanovanjskega zakona, znova bodo razpravljali o usodi prostorov splošne ambulante v Solčavi, pa o zapisniku SDK o finančnem in materialnem poslovanju treh občinskih zdravstvenih zavodov. Seveda naj bi bil zanimiv že sam začetek zasedanja, saj bo znova na dnevnem redu predlaganje kandidatov za predsednika skupščine občine Mozirje in morebitne volitve za tem. Ostaja torej upanje, da se bodo poslanci v predbožičnih in pred-novoletnih dneh zbrali v zadostnem številu. Bjp • V drugi polovici tedna se • • bo vreme izboljšalo, z • • delnimi razjasnitvami, • • nekoliko hladneje bo z * . meglo po nižinah. a Gorenje Gospodinjski aparati V režiji 500 delavcev preveč Zelo na hitro se je moralo Gorenje preoblikovati v sodobno svetovno firmo, ki je sposobna izvažati kar 95 odstotkov svoje proizvodnje. Do leta 1990 so na domačem trgu, kjer so dosegali boljše cene, prodajali še okoli 40 odstotkov svoje proizvodnje. Za vse to je potrebna temeljita preobrazba, predvsem paje po besedah direktorja Jožeta Staniča treba postaviti takšno organizacijo, ki bo omogočala konkurenčnost na svetovnem trgu, ob tem pa zagotavljala firmi tudi dobre poslovne rezultate, delavcem pa dobre plače. V sodelovanju s tujimi strokovnjaki, ki obvladajo kapitalistični način dela, so zadnje mesece v Gorenju temeljito preanalizirali 2500 delovnih mest in ugotovili, da dela v režiji več kot 500 delavcev preveč. Jože Stanič pa pravi, dajim v Gorenju ne bodo obrnili hrbta. Vsem tistim delavcem, ki se bodo odločili za samostojno pot, bodo pri tem pomagali. Nekaterim bodo ponudili delo v proizvodnji, kjer ta čas potrebujejo nove moči, s tem pa tudi izboljšali kadrovsko strukturo v vse bolj zapletenem proizvodnem procesu. Poleg tega pa računajo, da bodo lahko dobili nekateri delo tudi v novih programih, ki jih načrtujejo v Gorenju. ■ (mz) V nedeljo se bo v občini Velenje čisto zares pričel Veseli december, za katerim še skrivata organizatorja OZPM Velenje in Kulturni Center Ivana Napotnika, izvajale pa ga bodo številne lutkovne in gledališke skupine iz velenjske občine. Med njimi je tudi KUD "Stane Sever" iz Škal, ki se že zavzeto pripravlja na svoje predstave. Vse prireditve bodo namenjene otrokom, ki bodo v teh zadnjih dneh leta res deležni velike pozorriosti. Igrica, majhno darilce in obisk dedka Mraza bo sestavni del večerov, kijih pripravljajo po posameznih krajevnih skupnostih, pripravljen pa je tudi program za novoletne počitnice. Podrobno na strani 5. Tft(f,š),posnetejk: vos Norice JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje LBEUROCARD ČE VELJAŠ, JO IMAŠ! Sedaj tudi v LB SB Velenje! Priložnost vsem tistim, ki ste jo v naši banki težko pričakovali in pa seveda vsem bodočim članom, ker ponuja mnoge ugodnosti: • kartica je brezgotovinsko plačilno sredstvo z odloženim plačilom • obveznosti poravnate s položnico ali trajni kom le enkrat mesečno • sami lahko izberete datum plačila obveznosti in sicer: 8., 18. ali 28. v mesecu • tudi stroške poslovanja v tujini lahko poravnate v slovenskih tolarjih • od prihodnjega leta dalje bo možno dvigovati tujo valuto na 145.000 bankomatih po svetu • ne nazadnje pa so vsi imetniki kartice tudi nezgodno zavarovani Prošnje za izdajo LB Eurocard kartice lahko dobite na vseh naših enotah, enako kot tudi vse dodatne informacije. Z državnim svetnikom o razvojnih interesih VELENJE, MOZIRJE - Na torkovem pogovoru s predstavnikom lokalnih interesov občin Velenje in Mozirje v Državnem svetu Republike Slovenije dr. Jožetom Zupančičem, so člani izvršnih svetov omenjenih občin spregovorili o skupnih razvojnih interesih. Kar nekaj jih je, trenutno najbolj aktualna pa lokalna samouprava - oblikovanje upravnih okrajev. Dogovorili so se za skupen nastop tam, kjer bodo tudi interesi skupni. Kajti, ovir za sodelovanje ni, najbrž pa je res to, kar je dejal mozirski izvršnik Alfred Božič, da enakega mišljenja pri zadevah nikoli ne bodo. ■tp Moč povezovanja PODČETRTEK - Da je v povezovanju in sodelovanju moč, dokazujejo tudi na Kozjanskem. Ob zelo uspešnih Atomskih toplicah v Podčetrtku se združujejo tudi ostala podjetja, ki se lahko na svoj način vključijo v turistično ponudbo. In takih podjetij na tem območju ni malo: Mont, Dekor, Kmetijska zadruga in seveda tudi Kozjanski spominski park. Zdravilišče Atomske toplice pa sploh sodijo med najbolje obiskane med vsemi slovenskimi zdravilišči. Tu pri razvoju še niso rekli zadnje besede. ■/'/ Spet ambulante za samoplačnike CELJE - V celjski bolnišnici naj bi prihodnje letospet uredili ambulante za samoplačnike. Med časom so že bile, a jih je ministrstvo za zdravstvo koncem lanskega leta ukinilo. Nov odlok jih spet dovoljuje, zato jih bodo tudi v celjski bolnišnici spet odprli. Vendar, pravijo, tu ne gre za nikakršno divje privatiz-iranje, le za normalno trženje prostih zmogljivosti. */f/ Posledica ugrizov klopov CELJE - Čeprav obiskovalci gozdov zdaj niso v nevarnosti, da bi jih napadli klopi, se zdravstveni delavd na Celjskem vseeno tudi v teh dneh srečujejo s posledicami ugrizov teh nadležnih živali. Samo v novembru so namreč zabeležili sedem primerov klopnega miningitisa - posledica ugrizov v prejšnjem času. Dva primera te bolezni so zabeležili v občini Slovenske Konjice, po enega pa v Celju, Šentjurju, Šmarju, Mozirju in Velenju. Tečaji za gasilce in gasilke VELENJE, ŠMARTNO OB PAKI -V organizaciji Občinske gasilske zveze Velenje ter gasilskega društva Velenje in Šmart-nega ob Paki, sta potekala dva 80 urna gasilska tečaja za izprašane mlade bodoče gasilce in gasilke. V Velenju je tečaj obiskovalo 46 gasilcev iz osmih gasilskih društev, ki mejijo na to območje. V Šmartnem ob Paki je tečaj obiskovalo 30 gasilcev in gasilk iz petih okoliških gasilskih društev. Znanje, ki so si ga pridobili, je tolikšno, da lahko sedaj sodelujejo pri gašenju ter pri reševanju ob drugih elementarnih nesrečah. Zagotovo lahko rečemo, da se starejšim gasilcem ni bati, da bi se njihove vrste ne pomlajevale, saj se širijo in krepijo prav v vseh gasilskih društvih občine Velenje. ■L. O. Prijateljstvo, ki preide v bogastvo V spodnjih prostorih Doma za varstvo odraslih Velenje so pred tednom dni odprli varstveno - delovni center za mladostnike z motnjami v razvoju. 10 let so si zaposleni na šoli Šmartno Velenje prizadevali za to pridobitev in v sodelovanju z občinskim sekretariatom za družbene dejavnosti, Centrom za socialno delo Velenje, Zavodom za zaposlovanje Velenje, delavci šole Šmartno ter člani Društva za pomoč duševno prizadetim Velenje jim je to uspelo. Razvojno pot prizadevanj, vijugasto in prepleteno z vrsto težavami, je na otvoritvi strnila ravnateljica šole Šmartno Velenje Marija Kovačič. "Ob tem se nikoli nismo vprašali za ceno. Vedno smo imeli v ospredju dejstvo, da varstveno delovni center za mladostnike, ki ne bodo mogli služiti svojega kosa kruha v redni proizvodnji, moramo imeti. Uspelo nam je. Res je, kar pravijo: tam, kjer je prijateljstvo, kasneje pride do bogastva. In to naš center Ježek gotovo je." Sedaj čakajo le še na podpis pogodbe z republiškim Ministrstvom za delo, družino in so- cialno varnost. S tem vseh prizadevanj še ne bo konec. Za zdaj namreč obiskuje dejavnosti centra 23 mladostnikov z motnjami v razvoju. Glede na rezultate analize bodo potrebe po takšnem dnevnem varstvu v občini Velenje večje. Ob reševanju prostorskih vprašanj bodo osrednjo pozornost namenili tudi vsebini dejavnosti centra. Krajši kulturni program so ob otvoritvi pripravili varovanci in strokovne delavke centra (na posnetku), otvoritvene slovesnosti pa sta se med drugim udeležila tudi predsednik Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije Tomaž Jereb in gostja iz Pliberka v sosednji Avstriji, kjer naj bi v bližnji prihodnosti zaživel podoben varstveno delovni center. ■ tp Joto: vos Obrtna zbornica Velenje llIlIlfCRillSIIl*«« in Območna gospodarska zbornica Tako bodi! V prostorih velenjske obrtne zbornice so prejšnji torek sedli za skupno mizo člani upravnih odborov omenjene zbornice in v Območne gospodarske zbornice Velenje. Srečanje ni bilo zgolj slučajno, ampak so se namreč tako dogovorili na osnovi pobude, ki jo je ob praznovanju 20 - letnice delovanja (oktobra letos) dala obrtna zbornica. Po temeljiti predstavitvi delovanja obeh zbornic so udeleženci srečanja osrednjo pozornost namenili možnostim nadaljnjega skupnega nastopa in poslovnega so- sta mesto dogovarjanja in ne le priložnost za trenutke, ko vlada potrebuje njuno podporo, so poudarili. Ob tem so opozorili na vrsto pomanjkljivosti, neizkoriščene priložnosti, na težave, ki jih ne bi bilo treba, če bi z odgovornimi za razvoj gospodarstva v dolini, lahko delali z roko v roki. Ker partnerstvo, ki so ga ponudili velenjski vladi, še vedno ni obrodilo sadov, so se dogovorili za skupen nastop. Za začetek v "obliki" izdelanega kakovostnega razvojnega programa, ki ga bodo nato ponudili vladama velenjske in mozirske občine v obravnavo. To Še z minulega zasedanja velenjske občinske skupščine ■ ■ailtaiiliiiiiiiiiiaiiiiiiiiiii Predlogi komisije za volitve imenovanja in kadrovske zadeve potrjeni Na zadnjem zasedanju velenjske občinske skupščine so delegati potrdili imenovanje predlaganih kandidatov za štiri funkcije. Predloge je predstavil predsednik komisije dr. Bogdan Menih. Tako so za namestnico Javne pravobranilke Celje imenovali Zdenko Planinšek, za namestnico Javne pravobranilke Celje Vido Zimšek, in podprli izdajo soglasja k imenovanju Jožeta Kavtičnika za ravnatelja osnovne šole Šalek. Na razpisano prosto mesto sodnika za prekrške pri organu za postopek o prekršku občine Velenje se je prijavila samo ena kandidatka, in sicer domačinka Metka Jazbec, diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom. Delegati so z dvigom rok potrdili, da se strinjajo z njenim imenovanjem na to mesto. Parcela v Skornem Komunalnemu podjetju Krajevna skupnost Skorno - Florjan je v mesecu oktobru predlagala izbris parcele v izmeri 55 kvadratnih metrov, vpisane v k. o. Skorno pri Šoštanju iz družbene lastnine v splošni rabi. V naravi je to del opuščene občinske poti. Na delu te poti stoji objekt vodobrana Pirečnik. Krajevna skupnost bo navedeni objekt brezplačno prenesla v upravljanje Komunalnemu podjetju Velenje, ki bo postal upravljalec tudi vseh ostalih objektov (črpališče Skorno, črpališče in vodobran Acman ter vodobran Pirečnik. Delegati velenjske občinske skupščine so se s tem strinjali. ■ bš •Januarja prihodnje leto bo Obrtna zbornica Velenje organizirala poslovno srečanje velikega in malega gospodarstva ter obrti. Z njim naj bi začrtali politiko in smer, po kateri bodo hodili v prihodnje. •V občini Velenje je ta trenutek 673 obrtnikov, ki zaposlujejo več kot 700 delavcev. Velik del (30 - odstotkov) je proizvodne dejavnosti, s trgovino se jih ukvarja 14 - odstotkov, prav toliko s storitvami ter gostinsko dejavnostjo, avtoprevoznikov je 11, osebnih storitev 9, intelektualnih 6 - odstotkov. Popoldansko obrt pa ima prijavljeno 108 občanov. •Območna gospodarska zbornica Velenje sodi med manjše zbornice v slovenskem prostoru. V registru velenjske in mozirske občine je ta trenutek 812 podjetij /. 19.642 zaposlenimi. Geslo zbornice paje: nobeno vprašanje brez odgovora delovanja med zbornicama. Pri tem so ugotovili kar nekaj skupnih stičnih točk, predvsem pa to, da govorijo isti jezik, kadar beseda nanese na gospodarstvo - na težave, njihovo reševanje in nadaljnji razvoj . Čeprav sta obe zbornici do sedaj delali preveč vsaka sebi, kljub temu člani njunih odborov upravljanja ne morejo razumeti takšnega odnosa velenjske in mozirske vlade do gospodarstva. Pravzaprav ne najdejo sogovornika in tako gre tudi družbeni razvoj neodvisno od njih. Zbornici naj bi bilo v začetku marca prihodnje leto. Kakšni naj bi bili nadaljnji koraki, bi moralo biti tistim, ki gledajo v prihodnost s treznimi oziroma realnimi očmi, jasno. Sestanek za prihodnost so poimenovali ta korak, tokratno srečanje pa začetek novega obdobja, prežeto s podjetništvom in podjetniškim interesom. Razprave o možnostih skupnega sodelovanja potem takem najbrž niso na pamet sklenili z besedami: tako bodi! '(tp) Cas obračuna(vanja) So stvari, ki se dogajajo, pa če je to vodilnim ali opozicijskim strankam všeč ali ne: novo leto se nezadržno bliža. Tisti, ki jih v nekaterih občinskih materialih moti, da piše, da namenjajo nekaj denarnih drobtinic za dedka Mraza, moti jih namreč to, da ne piše tudi za božička, tisti bodo seveda rekli, da je morda primerneje, da zapišemo, da se nezadržno bliža božič, še posebno, ker so tudi s trajanjem leta nekatere težave, saj se za ene šteje drugače kot za druge. Toda, kakorkoli že, bliža se čas obračuna. Ne kakšnega dvoboja, ampak pregleda plusov in minusov, dobrega in slabega, koristnega in škodljivega. Ko bomo v našem okolju pogledovali po okolju, bomo rekli, da čistilne naprave vendarle "rastejo". To bo velik plus, čeprav je res, da je veliko različnih tistih, ki bi si radi pripisali zasluge za to. Res pa je tudi, da nekateri želijo on tem zapisati tudi nekaj minusov. Enega zadnjih smo slišali iz zelenih logov in govori o možnosti kirurških operacij s pomočjo nekega by passa. Seveda tega, ali je res v sistem očiščevanja "vstavljanja" ta zadeva, gotovo kmalu ne bomo zvedeli. Ampak vrženi sum je že za nekatere dovolj velika stvar, ki dodatno onesnažuje naše okolje. Neke vrste občinskega obračuna so opravili poslanci že na zadnji seji, čeprav še ni bila novoletna. Za tak obračun je namreč vedno priložnost, ko sprejemajo ali spreminjajo občinski proračun, Ob takih priložnostih se namreč spo-rečejo predstavniki vodilnih in opozicijskih strank. Ampak tisti, ki so ob zadnji seji pričakovali kre-sanje, so se zmotili. Zgodil se je skorajda pravi čudež, ko si nasprotniki dajejo drug drugemu prav, celo hvalili so drug drugega. Le za folklorno popestritev so izrekli nekaj očitkov, pa še ti niso bili preostri. Vse je teklo skorajda presenetljivo gladko. Sumljivo gladko, bi kdo porekel. Svoje velike obračune bodo delali seveda tudi drugod. V žalski občini bodo gotovo imeli en velik minus v obliki /ne/avto ceste. Letošnje leto so pričeli prav z velikimi zahtevami, da terjajo čimhi-trejši start, potem pa se je začelo zapletati in zapletati, najprej le med Žalčani in državo, potem še med prebivalci te občine med sabo. In je, kot je - to pomeni, da ni. In še nihče ne ve, kdaj bo. Mozirjani bodo lahko v obračunu ocenjevali, ali je to, da se niso mogli znebiti izvršnika, krivo, da ni vse šlo, kot so želeli, ali je za to krivo to, da so se tako dolgo borili z nesklepčnostjo in borbo za novega župana. Da vse ni, kot naj bi bilo, to pa menda drži. Celjani bodo še v novo leto stopili z nerazjasnjenimi zadevami okoli položaja zdravilišča Dobr- na. Občina ga namreč nikakor ni želela izpustiti iz rok, še posebno ne, ko je slišala nekatere namige, da se ta kraj, Z zdraviliščem vred, nagiba nekako i> velenjsko smer. Pa tudi na primer, da bi se ta kraj povsem osamosvojil, so morali pomišljati. Teh skrbi seveda niso imeli z Štorami, ki doživlja klavrno usodo kot slovenske Železarne. So se pa vmes med Štorami in Celjem postavili bolj na prste Teharčani. Ti ne bi bili več radi hlapci celjski gospodi, saj so že v zgodovini imeli svoje pomembno mesto pod celjskimi grofi oziroma knezi. Za vse to in še kaj drugega bo čas v sedanjih obračunih. Upam le, da zaradi teh obračunov ne bo spet prišlo do kakšnih drugačnih obračunov, kakršnih tudi ni manjkalo v letošnjem letu. Bolnišnica Topolšica M & M "Še kako potrebna!" Bolnišnica Topolšica spet buri duhove v Šaleški dolini. Ne po lastni "zaslugi", ampak tistih v Ljubljani. Tu naj bi namreč izdelali akt, ki opredeljuje zmogljivosti bolnišnic, v njem pa naj ne bi bilo prostora za bolnišnico v Topolšici. Za zdaj je v njej uradno 186 postelj (46 internis-tičnih, 140 za pljučne bolnike). Od tega jih je zavarovalnica odkupila 170. Bo Topolšica ostala torej brez bolnišnice? Po besedah direktorja omenjene bolnišnice drjaneza Polesa je na zgoraj zapisano provokati vno vprašanje odgovor jasen: "Ne. Zato, ker bi vsaka drugačna rešitev pomenila nekaj, česar ne pričakujemo v bolnišnici, še manj kaj takega želimo bolnikom. Že nekajkrat je bilo to vprašanje razgrnjeno pred poslanci velenjske občinske skupščine in na ustreznih mestih v Ljubljani. Vendar, po vrsto razno raznih preverjanjih, so bili zaključki vedno enaki: bolnišnica je segment slovenskega zdravstva, ki zadovoljivo ali zelo dobro izvaja specialistično in bolnišnično zdravljenje. Bolnikom velenjskega, mozirskega in tudi širšega koroško - celjskega področja še kako potrebna. To je rezultat naših prizadevanj, predvsem pa strokovnega dela." Razmišljanjao spremembah na področju zdravstva imajo, po mnenju sogovornika, svoj izvor v nedorečenostih, ki se "lomijo" na manjših ustanovah. Nedorečenost predstavlja dejstvo, da republiškemu Ministrstvu za zdravstvo še do danes ni uspelo "spraviti skozi parlament" načrt zdravstvenega varstva do leta 2000. Še vedno ni izdelana mreža bolnišnic in nenazadnje še vedno nimajo \ rokah ustanovitvenega akta. "Ob tem je treba poudariti, da so tu v Topolšica že leta 1919 kot prvi v Sloveniji uradno zdravili pljučne bolezni v bolnišnici. Res so bili kasnejši razvojni koraki manjši kot v večjih središčih, vendar po letu 1980 beležimo pri nas izrazit porast dejavnosti, predvsem diagnostičnih. Nismo neskromni, če Dr. Janez Poles: "Precej Je odvisno tudi od "ozračja" v domačem prostoru." rečemo, da se lahko v tem trenutku povsem enakovredno primerjamo s Kliničnim centrom oziroma institutom Golnik v Ljubljani." Razlogov proti nadaljnjemu delovanju bolnišnice ne poznajo Je na "delu" zakulisje, ali ...? Odgovora na vprašanje zaposleni v Bolnišnici Topolšica ne poznajo. Ne vedo, kateri so glavni razlogi za postopno ukinitev te ustanove. Republiško ministrstvo za zdravstvo doslej teh še ni jasno in glasno povedalo. Vseskozi so namreč tekli pogovori o tem, da bolnišnic ne bodo ukinjali, znajo pa se stvari spremeniti skozi vsebino in obseg dejavnosti. "Je že tako, daje nekaj načrtovalcev obsega bolnišničnih zmogljivosti iz prejšnjih let še danes na mestih, kjer krojijo elemente razvoja. Pri tem svoja prejšnja izhodišča zagovarjajo le s spremenjeno barvo in položajem." Za zdaj vodilni v bolnišnici Topolšica uradno nimajo v rokah zaznamka o ukinitvi. "Dal jim je misliti" dokument, ki so ga dobili "pod mizo", naslovljen je bil na cel-jsko bolnišnico, vsebina pa je prinašala "perspektivne zmogljivosti do leta 2000". Avtor dokumenta je Tone Košir z Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani. V njem je med drugim zapisano, da naj bi do leta 2000 približno 70 postelj pljučnega oddelka topolške bolnišnice prenesli v celjsko. "Ob tem se človek - hote ali ne - spomni prizadevanj celjskih politikov in tamkajšnjih zdravstvenih delavcev v našem občinskem prostoru, ko so z vsemi načini želeli in tudi pridobili soglasje velenjskih vodilnih mož za združevanje denarja za posodobitev celjske bolnišnice. Na političnih in skupščinskih ravneh smo takrat jasno dogovorili pot razvoja. Bili smo enotni, da posodobitev celjske bolnišnice ne izključuje Bolnišnice Topolšica za svojo dejavnost na tem prostoru tudi v kasnejšem razvojnem obdobju. Torej je povsem nerazumljivo, da se z zbiranjem denarja pravzaprav širijo nedokončane zmogljivosti oziroma razvija dejavnost, ki bi jo prenesli iz naših prostorov." Kanček optimizma pri tem obstaja, saj naj bi namreč nekaj priznanih celjskih strokovnjakov menilo drugače. Prepričani so, daje sodelovanje z osnovnim zdravstvom širšega prostora zelo kakovostno, da so bolniki tudi s celjskega in koroškega območja dobro "obdelani". "Za minimalno zagotovitev pljučnega zdravstvenega varstva za življenjsko ogroženega bolnika regionalna bolnišnica lahko ima, vendar je to vsega skupaj 5,6 postelj. Vsa ostala diagnostika sodi na lokacijo Topolšice, kjer stvari že do sedaj kakovostno opravljamo. Po podobnem modelu organiziranosti deluje tudi Golnik, kjer so postelje za bolnike celotne Gorenjske in ljubljanskega območja, za nujno "obdelavo" bolnikov pa 9 postelj na Kliničnem centru." V prid nadaljnjega obstoja Bolnišnice Topolšica cel mozaik razlogov Dejstva in drugi kazalci so sami po sebi zgovorni. Če je bilo še leta 1977, ko je dr. Janez Poles začel svojo razvojno pot v osnovnem zdravstvu, zaradi znanih razmer težko dobiti bolnika z velenjskega prostora v bolnišnico Topolšica, so stvari danes povsem drugačne. Brez pritiska, z metodo odprtih vrat, predvsem pa s poglabljanjem stroke in kakovostnimi odnosi, so postali "naši in domači". Na osnovi strok- ovnih preverjanj Kliničnega centra in fakultete so pridobili vse potrebne feference. Drugi razlog, ki govori v prid nadaljnjemu obstoju bolnišnice v Topolšici, sodi na področje demografsko, ekološke ogroženosti. Slovenci postajamo starejši, ekološko obremenjena pa ni le Šaleška dolina, ampak pravzaprav celotni slovenski prostor. "To pomeni več kroničnih bolnikov, več neopla-zem, akutnih infektov,..." Tehnična opremljenost bolnišnice je poglavje zase. "Mi smo brez velikega "pompa" januarja letos vgradili najsodobnejši aparat s področja diagnostike. V tem trenutku se pripravljamo na zagon žilne diagnostike - žile okončin, ledvic, prebavil ter tudi možganskih arterij. Poleg tega imamo najsodobnejši mali rentgen. Tega uporabljamo pri zahtevnih diagnostikah pri pljučnih obolenjih. Zaradi velike naklonjenosti gospodarstva te doline bomo ob ekološki sanaciji Teša dobili najsodobnejši ultrazvok, ki omogoča kakovosten pristop do srca tudi skozi požiralnik. Poleg tega smo posodobili vse indoskopske preiskave, v intenzivi imamo nove aparate za opazovanje in nadzor, da ne omenjam posebej naših vlaganj v nastanitvene zmogljivosti. Posodabljamo objekte, zgrajene pred več kot 35 - leti." Končna odločitev je v rokah drugih Bodo strokovni in ekonomski razlogi zalegli pri odločitvi tistih, ki krojijo zdravstveno politiko? Po mnenju sogovornika je smer poti v precejšnji meri odvisna od "ozračja" v našem prostoru. Od smele in pokončne drže poslancev zborov velenjske občinske skupščine in vseh tistih, ki zastopajo interese občanov v Državnem zboru in Državnem svetu. "Ne smemo dopustiti, da bodo vse, kar je bilo dobrega, "odpeljali" v velike centre. Dosedanje izkušnje z njimi so prej grenke kot sladke. Izkušnje razvitega sveta pri zagotavljanju celovitega zdravstvenega varstva pa bi tudi nekaj morale veljati," je sklenil pogovor dr. Janez Poles. ■ tp Ko vlečem tole diagonalo, še ni jasno, koga izmed fenome-nalnih Slovencev bodo poslušalci Radia Slovenija v tradicionalni vsakoletni anketi postavili na tron osebnosti leta, vsekakor pa upam, da bo izbor pokazal vsaj drobna znamenja vračanja k nor-malnemi stanju duha in odvračanja od poilitizacije, ki nas je v zadnjem času prežela do zadnjega vlaka. Nekaj takih razveseljivih znamenj je že videli iz časopisnih anket. Hvala bogu, bi rekli! Da le nc bi šlo za varljive simptome. Količinski sicer še naprej krepko prevladujejo politiki in "politiki", na vrhu pa seje po dolgem času znašla druščina posvetnežev. Nekaj športnikov in televizijska zvezda Miša Molk. Čeprav je res, da si je zelo težko pojasniti, zakaj je na Delovni lestvici popularnosti ta čas na vrhu skoraj že pozabljeni Bojan Križaj in da tudi to kaže zelo zanimive razsežnosti slovenskega kolektivnega odnosa do časa. ki ga živimo, v vsakem primeru tudi drži, daje to nemara res korak nazaj v dobre stare čase, ko so nas zanimali vreme, šport, ženske, moda, sosedje in človek kar tako, šele daleč za tem pa tudi malo politika. Res je že čas, da se zavedamo kritičnosti svojega razpoloženja, če so glavni hostje veselic vseh vrst Milan Kučan. Janez Janša, Zmago Jelinčič, niarjan Podobnik, Igor Bavčar, Janez Kocjančič in drugi in drugi podobni "zabavljači". Mnogo bolj normalno bi bilo, če bi na politične seanse teh mojstrov po-dalpskega poskočništva hodili svoje pripovedovat Slavko Av-senik, lojze Slak,Tof, Franc Mi-hclič, Helena Blagne, oto Pest-ner, Iča in matevž ali -zakaj pa ne- Strašna Jožeta. Ko bo tako, bomo spet "ta pravi" in vse kaže, da po malem postajamo. To je razbrati tudi iz najbolj svežih podatkov naše najuglednejše javnomnenjske raziskave Slovensko javno mnenje Centra za razioskovanjejevnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vode v Ljubljani. 2100 polnoletnih državljanov Slovenije v 420 krajevnih skupnostih je med drugim povedalo, da vse manj zaupa institucijam političnega sistema in državem da jim gredo na jetra demagoški politiki in populisti in da zelo malo zaupajo sredstvom javnega obveščanja. Komaj devetnajst odstotkov vprašanih jc odgovorilo, da vccloti ali preccj zaupajojavnim medijam, več kot 76 odstotkov anketrianih po televiziji, radiu in časopisom zaupa, malo alo ali pa čisto nič. Skrajno poenostavljena domača interpretacija teh statističnih ugotovitev bi se lahko glasila tudi takole: dovolj imamo vseh vas, ki ste sposobni spolitizirati tudi Janezov padec z lojtre pod Mickinim oknom. Igrajte se sami, mi pa vam v temeljiti premislek ponujamo tole našo izkušnjo: življenje v pravi demokraciji je očitno bolj zamotano, kot bi nam ga radi naredili nekateri. ■ Jože Krajnc t& Zavod zasuli s pritožbami Preko velenjske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje prejema štipendijo 983 študentov oziroma dijakov, od tega je 723 štipendij iz naslova Republiških sredstev, druge pa so štipendije za nadarjene, tako imenovane Zoisove štipendije. To število pa še ni dokončno, ker so se nekateri na prve sklepe pritožili. Večini je znano, da so bili kriteriji za dodelitev te štipendije izredno ostri. Cenzus je bil namreč v primerjavi z lanskim letom realno za 25 odstotkov nižji, kar je povzročilo precejšen izpad med kandidati za štipendije in to kar za četrtino med starimi štipendisti in izpad pri vsakem drugem novem prosilcu za to štipendijo. Odprto pa ostaja vprašanje, o katerem pa bi morali svoje reči republiški poslanci: ali se bo ta cenzus lahko realno zvišal za to šolsko leto, ali nc. Če bo do tega prišlo, bodo nekateri šolajoči to štipendijo še lahko pridobili. Zato na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje,ki podeljuje te štipendije, nočejo govoriti o dokončnem številu štipendistov za to šolsko leto. Višina štipendije je izračunana individualno Višina štipendije iz republiških sredstev se za dijake in študente izračunava individualno. Najnižja republiška štipendija, ki je določena, znaša v tem trenutku 1250 tolarjev. najvišjapa 19.500 tolarjev, brez dodatka za uspeh. K tej višini se doda za prav dober oziroma odličen uspeh še 1750 pziroma 3200 tolarjev. "Dejansko pa so štipendije mnogo nižje, kajti pri izračunu individualne višine štipendije se nujno upošteva tudi delež staršev in ta ni tako majhen," pravi Joža Jamar - Seme, vodja zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in štipendiranja na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje. Za nadarjene so Zoisove štipendije V Velenju prejema Zoisovo štipendijo 248 dijakov in študentov. Za to štipendijo ne more zaprositi dijak ali študent sam, temveč ga predlaga njegova šola na podlagi tega, kako se v času preteklega šolanja izkaže, dosegati pa mora nadpoprečne rezultate. "Osnovni kriteriji na osnovi katerih strokovni team podeljuje te štipendije pa so: izrazita intelektualna oziroma umetniška nadarjenost, nad-poprečen šolski uspeh, prav dober oziroma odličen v srednji šoli, na fakulteti pa poprečna ocena 8 in več ter druge šolske in izvenšolske dejavnosti. V teh se mora izkazati na tekmovanjih vsaj na regijskem oziroma republiškem nivoju in v njih doseči kakšen viden rezultat To so pogoji, na osnovi katerih strokovni team ugotavlja, ali določen kandidat ustreza aH ne." Status Zoisovega štipendista še ne pomeni štipendije Če kandidat ustreza zahtevnim kriterijem, dobi naziv oziroma status Zoisovega štipendista. Ko ta naziv ima, pa to še ne pomeni avtomatičnega izplačevanja štipendije za nadarjene. "Preverjajo se tudi dohodki kandidatove družine in v kolikor je dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju tekočega leta presegal 71.628 tolarjev, kolikor znaša poprečna plača zaposlenega v drugem trimesečju tega leta, se mu štipendija ne more izplačevati." Ostaja pa naprej Zoisov štipendist in lahko koristi druge ugodnosti, med katere sodi recimo udeležba na mladinskih taborih. Letos so v Velenju za pridobitev te štipendije prejeli 101 vlogo, večina kandidatov zanjo je končala osnovno šolo, šolanje pa nadaljuje v srednjih šolah. Odobrena paje bila osemdesetim kandidatom, 21 paje bilo zavrnjenih, ker niso izpolnjevali osnovnih kriterijev. Štipendije za nadarjene so višje kot tiste iz republiških sredstev in tudi izračun je drugačen. Višina je enotno določena. Giblje se od najnižje za dijaka, ki se šola v kraju bivanja in znaša 9500 tolaijev (brez tistega, kar naj bi starši prispevali) pa do študenta, ki se šola izven kraja bivanja in znaša 22.500 tolarjev. K temu pa se prištejejo še dodatki za uspeh. Letos veliko pritožb * Pritožbe na odločitev strokovnega teama so v zvezi z Zoisovimi štipendijami sicer možne, a lahko ugovor oziroma pritožbo poda samo šola, če meni, da ravnanje komisije ni bilo ustrezno, ne more pase pritožiti posameznik. Drugače paje pri republiških štipendijah. Ker vloge podajajo posamezniki, se lahko tudi pritožijo sami. Če vemo, daje letos v Velenju na novo zaprosilo za štipendijo 675 kandidatov, prejelo pa malo čez 400, in daje tudi slaba tretjina starih štipendistov ostala brez štipendije je razumljivo, da so se mnogi čutili prikrajšane in so se na tak sklep pritožili. Zato ni čudno, da so zavod letos zasuli s pritožbami, preko 200 sojih dobili. Večino pritožb so tudi že obravnavali na prvostopenjskem organu. "To je tisto, kar lahko naredi enota Republiškega zavoda za zaposlovanje. Vendar smo jih pozitivno lahko rešili le 45. Pozitivno lahko rešimo pritožbo le v primeru, da imamo za to objektivne vzroke, to pa pomeni, da je stanje prosilčeve družine dejansko slabše, kot se vidi na prvi pogled. Zato mora kandidat k pritožbi priložiti mnenje Centra za socialno delo." Vse ostale pritožbe pa bodo poslali na drugostopenjski organ, ki bo te pritožbe reševal naprej. ■ Milena Krstič ■ Planine Nazaj k normali Posodobitve v Gorenju Gospodinjski aparati V Večini obratov Gorenja Gospodinjski aparati posodabljajo svojo proizvodnjo, da bi tako bili konkurenčni na vse bolj zahtevnih trgih. Del montažnega traku v obratu Zamrzovalne skrinje so opremili s taktno sklopljenimi transporterji že pred časom, ob novoletnih praznikih pa bodo prav v tem obratu posodobili še vzporedno linijo za proizvodnjo tako imenovanega vertikalnega programa širine 500 mm. V ta namen so v Vzdrževanju Gorenja Gospodinjski aparati izdelali taktno sklopljene transporterje z obračalnimi in dvižnimi mizami. ■ H J Z ustreznimi sodobnimi pripravami Je delo veliko lažje tudi v obratu Zamrzovalne skrinje. Delavci Vzdrževanja Gorenja Gospodinjski aparati so izdelali taktno sklopljene transporterje in dvižne ter obračalne mize za posodobitev obrata Zamrzovalne skrinje Salon na Cankarjevi cesti v Velenju so menda po letu 1960 sedaj temeljito obnovili in preuredili. Za kakovostne storitve in pestrejšo ponudbo v njem (drogerija, pedikura in kava bar) skrbi 10 delavcev pestrili še z drogerijo, pedikuro in kava barom. Naložba je bila precejšnja, podprla pa stajo tudi re- publiški razvojni sklad in A banka Maribor. Kot pravi direktorica Brivnic in česalnic Milica Tičič, bi se radi s sodobnim lokalom vključili v turistično ponudbo mesta oziroma občine Velenje. ■ (tp) Brivnice in česalnice Velenje Kmalu Figaro s pestrejšo ponudbo V našem tedniku smo o tem, daje velenjsko podjetje Brivnice in česalnice glede lastninjenja najdlje v Sloveniji, že pisali. Danes so tik pred podpisom zahtevane pogodbe, s katero bodo lahko na registracijskem sodišču izpeljali postopek za preimenovanje v družbo z omejeno odgovornostjo. Ob tem si bodo "nadeli" tudi novo ime, in sicer Figaro. Že pri pripravi vsega potrebnega za lastninjenje so si zaposleni začrtali nadaljnjo razvojno pot. Ob rasti kakovosti storitev so med drugim načrtovali obnovo lokala na Cankarjevi cesti in popestritev ponudbe. Del te naloge so v začetku prejšnjega tedna že uresničili. Svojemu namenu so namreč predali temeljito obnovljen lokal Lidija, v katerem so ponudbo po- Urejevalcem prometa v občini Velenje Odgovor, ki je bil priobčen pred štirinajstimi dnevi v Našem času, podpisala pa ga je služba za informiranje pri Izvršnem svetu SO Velenje -bil pa naj bi nekako odgovor na naš kritični članek glede urejanja prometa v Velenju - pove o tistih, ki skrbijo urejanje prometa v Velenju, naslednje: 1. da v Velenju ureja promet in vodi prometno politiko služba za informiranje pri izvršnem svetu. 2. daje ta služba zadovoljna s tem, kako ureja promet v Velenju. Ker očitno odgovorni za področje prometa tako hvalijo svoje lastno delo, ugotavljamo, da je vsakršno prepričevanje odveč. Po našem mnenju se pač stvari v prometu v mestu Velenje urejajo: a) glede na zakonitosti na sporen način (upoštevanje samo enega navodila ministrstva za promet in zveze pri spremembi prometnega režima, ne pa na primer obstoječega Odloka o zazidalnem načrtu Trebuša pri spremembi štiripasovnice v dvopasovni-co na vpadnici iz celjske smeri), b) na proceduralno nesprejemljiv način (primer ureditve širšega območja križišča Tomšičeva-Jenkova, kjer seje nenavadno hitro izbral izvajalec Stradus d.o.o, iz Ljubljane, ne da bi se o tem obvestilo ostale ponudnike) c) s pomanjkanjem čuta za dolgoročne posledice (z zmanjšanjem pomembnosti cest na območju mesta Velenje, kar se bo pokazalo pri določitvi prioritet vlaganj v ceste in objekte na njej v smeri osi Koroška-Celje-Dolenjska, (na primer prekvalifikacija vpadnice iz celjske smeri ter še naprej Partizanske ceste iz štiripasovnice v dvo-pasovnico). d) na improvizatorski način (urejanje in pleskanje cest pred bencinskimi črpalkami, čeprav so "v igri" že nove lokacije za bencinske servise) e) z izumljanjem novih režimov pri semaforiziranih križiščih (poseben pas za desno in le en enotni vozni pas za zavijanje v levo in naravnost, kar zavira pretok vozil v kritično obremenjenih urah (na primer križišče Šaleška - Gorica, križišče vpadnica iz Celja - Šaleška - Foi-tova) 0 s postavljanjem ovir na cestah, kjer po našem mnenju niso potrebna (na primer otok pri Starem jašku, predvideni "ležeči policaji" na Jenkovi cesti). Kot rečemo, svetovalci tega ali onega izvršnega sveta po našem mnenju slabo urejajo promet. Da pa ne bomo nepošteni, pa vendarle velja ugotoviti, daje pri vsej katastrofi v velenjskem prometu veliko kriva tudi preteklost. Dota, ki sojo v Velenju prevzeli sedanji občinski prometni strokovnjaki, je res v nekaterih območjih (pre) težko breme. Zato nihče ne pričakuje, da se bodo delali prometni čudeži na Konovem, Šmartnem ali Gorici, ker se jih tam enostavno zaradi slabega načrtovanja razvoja prometa ne da narediti. Opozaijamo pa (po našem mnenju!) na napake, ki se delajo v novejših projektih. Po našem mnenju te rešitve ne bodo prispevale k temu, da bo promet skozi Velenju in v njem varnejši, pretočnejši in ekonomičnejši, predvsem pa dolgoročnejše načrtovan. Zato predlagamo službi za informiranje, da naše probleme jemlje predvsem dobronamerno in v prid boljši ureditvi prometa v mestu Velenje. Da se oglašamo kot politična stranka, pa še ne pomeni, da želimo stvar spolitizirati (kar bi si očitno nekateri želeli). Zato tudi naše kritično mnenje in pripombe niso v nikakršni zvezi s tem, da LDS sodeluje v sedanjem izvršnem svetu kot ena izmed strank koalicije. Naloga političnih strank v Velenju je pač, da tvorno sodelujejo pri razvoju mest, in v liberalno- demokratski stranki jemljemo svojo vlogo prav zaradi tega na vso moč resno. In kar nas moti pri urejanju prometa v mestu Velenje, tudi jasno povemo. ■ LDS Uberalno-demokratska stranka Svet občinskega odbora Velenje f « * « S H » 5» Športno - rekreacijski zavod Rdeča dvorana Velenje "Naše karte so odprte! Pri obravnavi predloga sprememb letošnjega občinskega proračuna so se nekateri poslanci velenjske skupščine "obregnili" v osebne dohodke zaposlenih velenjskega zavoda Rdeča dvorana. So ti res previsoki? Marjan Klepec, direktor omenjenega športno - rekreacijskega zavoda na zastavljeno vprašanje odgovarja z odločnim ne. Pravi, da ne gre le za plače zaposlenih, ampak so korenine okrog tega globoke. Vsa "štorija" naj bi segala tja v leto 1991. Takrat jih je namreč zakon opredelil kot javni zavod. Lani so uspeli v zvezi s spremembami urediti vse papirje ter se dogovoriti o načinih financiranja, tudi skozi občinski proračun. Skratka, naredili so to, kar so tudi drugi zavodi. "Ne vem, ali gre za sprenevedanje ali kaj drugega. Toda dejstvo ob vsem tem je, da so lani delegati zborov velenjske občinske skupščine med drugim sprejeli tudi nadaljnje usmeritve športa v občini Velenje ter merila za sofinanciranje občinskega programa športa iz proračuna. Pri tem je pod 2. točko zapisano, da 60 - odstotkov denarja za dejavnost zavoda zagotavlja proračun, preostalih 40 zavod sam z opravljanjem stranskih dejavnosti. Zapisane številke brez obrazložitve res "izbijajo", vendar ta denar pomeni le plačilo uslug za izvajanje aktivnosti občinskega športnega programa. Pa še to je le polovica dogovorjenega. Pri pregledu rezultatov poslovanja v letošnjih desetih mesecih smo namreč ugotovili, da smo 60 - odstotkov denarja zagotavljali sami, preostalo proračun. Namesto približno 36 milijonov (po finančnem planu za leto 93) smo mi dobili le 18 milijonov tolarjev." Pogoj, ki ga prinaša sofinanciranje iz proračuna, je brezplačno izvajanje osnovne dejavnosti klubov in društev občine Velenje v Rdeči dvorani. Po besedah sogovornika, to redno počne 8 klubov, občasno 4, na bazenu 1, na mestnem stadionu 2 redno, občasno pa ga koristijo tudi drugi klubi. Prav tako se brezplačno odvijajo še vse aktivnosti občinskega šolskega športnega programa in razna izobraževanja. Z drugimi besedami: osnovne in srednje šole imajo za uresničevanje svojega učnega programa pravico do brezplačne uporabe mestnega stadiona in naprav na (v) objektih. "Čudi me, da ob rebalansu občinskega proračuna nikogar od delegatov ni zaskrbelo zmanjšanje dotacije za materialne stroške objektov. To za nas pomeni črtanje zadnje dotacije. Prisiljeni bomo izpad tega dohodka pridobiti od koristnikov naših objektov oziroma uslug. Torej od klubov in društev." S plačami zaposlenih pa naj bi bilo tako: "V spremembah občinskega proračuna predstavlja zapisana postavka le 66 - odstotkov od drugega bruta, čistega je torej polovica manj. Če ta znesek razdelimo s 16 zaposlenimi, dobimo številko, ki povsem ustreza OD -ju po kolektivni pogodbi za negospodarstvo. Izhodiščna plača je torej 26 tisočakov oziroma 17.800 tolarjev za 182 ur za našo čistilko. Razmerje je 1:4,5. Pri nas ljudje dobijo malo več, kqr delajo precej več." Tudi očitek, daje v zavodu preveč zaposlenih, po besedah Marjana Klepca, ni upravičen. Administracija šteje 3 delavce, vsi ostali so proizvodni, Rdeča dvorana paje praktično zasedena cele dneve, tudi ob nedeljah in praznikih. ■ (tp) Združenje vetranov vojne za Slovenijo H < « t I I S I I I I i I I I I 8 I I 1 I i I ( S S < t I I S X « U I X R « V I « % K S « « » »R Tudi v Velenju iniciativni območni odbor Mozirje-Velenje Sredstva javnega obveščanja so že poročala, da so 10. oktobra letos v Ljubljani ustanovili Združenje veteranov vojne za Slovenijo. Združenje je nepolitična organizacija, ki združuje udeležence in udeleženke vojne za Slovenijo, ki so aktivno sodelovali v pripravah in v neposred-' nih aktivnostih za osamosvojitev Slovenije. Članstvo v Združenju podrobneje določa 6. člen Statuta, ki so ga sprejeli na ustanovnem zboru v Cankarjevem domu v Ljubljani. Za območje občin Mozirje in Velenje je bil na Pokrajinskem odboru ZVVS v Celju imenovan iniciativni odbor s sedežem v Velenju, Kopa- liška 3 (člani: Marko Zidar, Viktor Brglez, France Volk, Niko Purnat, Jože Prislan in Bojan Trnovšek). Glavna naloga odbora v tem času je predvsem zbiranje i urejanje pristopnih izjav članov, ki se lahko v skladu s statutom vključijo v združenje, v nadaljevanju pa izvesti ustanovni zbor za območje z izvolitvijo OBMOČNEGA ODBORA ZVVS ter sprejetjem delovnega programa. Vse, ki se želijo vključiti v ZVVS, obveščamo, da so prijavnice in statut (na vpogled) pripravljene na Sekretariatu za obrambo občine Velenje, Sekretariatu za obrambo občine Mozirje in na Območnem štabu za TO Velenje, kjer jih lahko bodoči člani Združenja dvignejo, izpolnijo in tudi oddajo. 6. člen Statuta Združenja veteranov vojne za Slovenijo: "Članstvo v Združenju veteranov vojne za Slovenijo lahko pridobi udeleženec priprav in aktivnosti v vojni za Slovenijo, ki je državljan Republike Slovenije in je v obdobju od 17.05.1990 do 26.10.1991 ne glede na čas trajanja udeležbe aktivno opravljal naloge v pripravah in v vojni za Slovenijo kot: - posameznik, kije kot kulturni ali umetniški delavec oziroma predstavnik sredstev javnega obveščanja s svojo aktivnostjo spodbujal in osveščal javnost v najtežjih trenutkih procesa osamosvajanja, priprav in vojne za Slovenijo; - prostovoljec v enotah manever-ske strukture Narodne zaščite, Teritorialne obrambe, policije, narodne zaščite, civilne zaščite, upravnih organov za obrambe in notranje zadeve, drugih državnih organov in podjetij; - pripadnik maneverske strukture narodne zaščite, teritorialne obrambe, policije, narodne zaščite, civilne zaščite, upravnega organa za obrambne in notranje zadeve oziroma drugega državnega organa ter zaposleni v podjetjih, kije opravljal naloge civilne obrambe. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ne more postati član ZVVS oseba, ki je s svojim ravnanjem ovirala priprave in aktivnosti v vojni za Slovenijo." Za iniciativni območni odbor Mozirje - Velenje ■ Viktor Brglez Vprašanje beguncev v velenjski občini Odgovor na vprašanje in pobudo Iva Verzolaka, poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, v zvezi s problematiko beguncev v občini Velen-je.(Vprašanje in pobudo smo objavili tudi v našem tedniku v rubriki Poslanska beseda 30.septembra letos) Glede na Vaše vprašanje in pobudo o problematiki začasnih beguncev v občini Velenje Vam posredujemo naslednji odgovor. Strinjamo se, da je občina Velenje zelo obremenjena z reševanjem problematike začasnih beguncev, zlasti tistih, ki so nastanjeni pri družinah-gostitelji-cah. Celotna občinska medresorska komisija, Rdeči križ Slovenije in vodstvo zbirnega centra v Velenju so seznanjeni s problematiko začasnih beguncev v Republiki Sloveniji. Prav tako so vsi pristojni seznanjeni, daje celotno pro- blematiko možno reševati le v okviru razpoložljivih sredstev. Glede izobraževanja otrok začasnih beguncev moramo povedati, da je ureditev izobraževanja področje, ki je v pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport. Področje osnovnošolskega izobraževanja je urejeno na sledeči način: V osnovni šoli za začasne begunce iz BIH, ki deluje v okviru zbirnega centra za začasne begunce v dijaškem domu na Efenkovi 61 v Velenju, je trenutno vpisanih 271 šoloobveznih otrok. Pouk poteka v šestih, za izvajanje pouka primernih učilnicah, in sicer v dveh izmenah. Otroci-začasni begunci iz BIH, ki obiskujejo pouk v tej osnovni šoli, so opremljeni s šolskimi potrebščinami, ki so jih prejeli od številnih tujih in domačih dona-torjev. Oskrba z učbeniki se izboljšuje, ker smo v tem šolskem letu s sredstvi Visokega komisa- riata Združenih narodov za begunce natisnili zadostno število učbenikov za vse predmete. Vtem šolskem letu pa se v skladu s prilivi finančnih sredstev tujih dona-torjev izboljšuje tudi opremljenost šole z najnujnejšimi učnimi pripomočki (stenske aplikacije, zemljevidi...). Pouk v osnovni šoli je tako iz pedagoškega kot organizacijskega vidika dobro izvajan, pri tem pa ima nedvomno velike zasluge Sekretariata za družbene dejavnosti občine Velenje. Republika Slovenija mora po mednarodnih aktih organizirati izobraževanje za začasne begunce na osnovnošolskem nivoju. To je tudi storila. Glede problematike izobraževanja srednješolske in visokošolske populacije se kot sami ugotavljate, Ministrstvo srečuje s številnimi težavami. Doslej še nismo zbrali zadostno število virov financiranja, predvsem iz vrst tujih donatotjev (enako kot to velja za osnovnošolski nivo izobraževanja), ki bi nam omogočil, da bi tej populaciji omogočili nadaljevanje izobraževanja. Glede Vašega predloga oziroma Vaše zahteve, da Urad "Zakonsko uredi, da se vrnejo vsi begunci tja, od koder so prišli oziroma v osvobojene predele Bosne in Hercegovine", Vam odgovaija-mo, da glede na vsem znane vojne razmere v BIH to zaenkrat še ni mogoče. Začasni begunci se bodo lahko vrnili v BIH, ko bo tam zavladal mir in njihovo življenje ne bodo več v nevarnosti. Ne glede na to pa lahko rečemo, da odgovor na vprašanje o zakonski ureditvi začasnih beguncev daje že sam naziv pribežnikov. Beseda začasni begunci dovolj nazorno opredeljuje njihov status v Sloveniji. Za obravnavo v Vladi Republike Slovenijie je odgovor pripravil Urad Vlade RS za priseljene in begunce v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport. VESELI DECEMBER 19.12. iiiBssiaBtiaiaiiiitiiil 10.00 Bele vode Šola Sapramiška WZ Šoštanj 10.30 Zavodnje Dom krajanov Godci z Veselega Lutkovna skupina "As" 14.00 Ravne Šola Godci z Veselega Lutkovna skupina "As" 13.30 Lokovica Dom krajanov Sapramiška WZ Šoštanj 16.00 Pesje Dom krajanov Sapramiška WZ Šoštanj 16.00 Desni breg Kulturni dom Jaz sem glavni KUD "Stane Sever" Škale 16.00 Topolšica Šola Godci z Veselega Lutkovna skupina "As" 17.30 Desni breg Kulturni dom Jaz sem glavni KUD "Stane Sever" Škale 18.30 DEDEK MRAZ na Titovem trgu * * * ZADRUGA-MARKET Pliberk, Velikovška cesta 1 tel:004342352039, fax:00434235203943 20.12 IIIID1IIIIII IIIRIISSM 15.30 Paka Sola Sapramiška WZ Šoštanj 15.30 Gorenje KD Šmartno ob Paki Godci z Veselega Lutkovna skupina "As" 16.00 Desni breg Kulturni dom Jaz sem glavni KUD "Stane Sever" Škale Levi breg 17.30 Konovo Dom krajanov Sapramiška WZ Šoštanj 17.00 Šmartno ob Paki Dom krajanov Godci z Veselega Lutkovna skupina "As" 17.30 Levi breg Kulturni dom Jaz sem glavni KUD "Stane Sever" Škale Staro Velenje Bevče 18.30 DEDEK MRAZ na Titovem trgu 21.12 ...............i...... 15.30 Skomo-Florjan Dom krajanov Godci z Veselega Lutkovna skupina "As" 15.30 Šentilj Dom krajanov SaptamiSka WZ Šoštanj 16.00 Gorica Kulturni dom Jaz sem glavni KUD "Stane Sever" Škale 17.30 Gaberke Dom krajanov Godci z Veselega Lutkovna skupina "As" 17.30 Škale Dom krajanov Sapramiška WZ Šoštanj 17.30 Gorica Kulturni dom Jaz sem glavni KUD "Stane Sever" Škale Šmartno Podkraj-Kavče Moulinexlikalnikna paro namesto 498,- 298,- Braun multipraciic namesto 1.490,- 998,- Krups sokovnik namesto 998,- 590,- Moulinex friteza A08 namesto 998,- 690,- Brick game namesto 299,- 159,- Avtoradio namesto 498,- 298,- Kaseta z orodjem 52 del. namesto 299,- 179,- Kotni brusilni stroj soo/nsmm namesto 898,- 599,- Vrtalni Stroj 8S0W levo-desno elektronika namesto 2.290,- 1.590,- Zahvaljujem se za vaše m panje k minulem letu. Tudi v novem letu se bomo trudili, da vam poleg prjazne postrežbe ter največje izbire nudimo najcenejši nakup Vm vsem želim prijetne božične praznike in uspešno Novo leto. vaš ZADRUGA-MARKET 18.30DEDEK MRAZ na Titovem trgu 22.12 15.30 Šoštanj Kulturni dom Sapramiška WZ Šoštanj 15.30 Plešivec Šola Godci z Veselega Lutkovna skupina "As" 16.00 Škale Kulturni dom Jaz sem glavni KUD "Stane Sever" Škale 17.00 Šoštanj Kulturi dom Sapramiška WZ Šoštanj 17.30 Cirkovce Šola Godci z Veselega Lutkovna skupina "As" 17.30 Šalek Kulturni dom Jaz sem glavni KUD "Stane Sever" Škale Edvarda Kardelja Stara Vas 18.30 DEDEK MRAZ na Titovem trgu 23.12 5 B « » » » 8 t 16.00 Za prijatelje brez doma Kulturni dom Mojca Pokrajculja OŠ Livada 18.30 DEDEK MRAZ na Titovem trgu \\ /7 MESNICA x ' TRGOVINA POZNIC 63320 Velenje, Pesje, Partizanska 54 NOVOLETNI POPUST ŽE V NOVEMBRU! Domače prekajeno meso: -vratovina 620 0sit -rebra 530 6^} sit -krače 300 3$sit • domače klobase 580 6]$ sit ■pečenice 600 6^) sit PESTRA PONUDBA SVEŽEGA MESA MOŽNOST NAKUPA NA 4 ČEKE BREZ OBRESTI! NAD 10.000 SIT -10% POPUST! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1994: KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p * Velenje, Koroška 37/b tel. : (063) 854 321 fax: (063) 855 796 KOMUNALNO PODJETJE VELENJE TP OSKRBA TRGOVINA NA VELIKO IN MALO Dravograd, Meža 17 SEZNAM POSLOVALNIC: 1. Poslovalnica 301 Dravograd tel: 0602/83-060 Trg 4. julija 46 2. Poslovalnica 304 Dravograd tel: 0602/83-550 Mariborska cesta 22 3. DISKONT Dravograd tel: 0602/83-060 Trg 4. julija 46 4. Bife Dravograd tel: 0602/83-060 Trg 4. julija 46 5. Poslovalnica 302 Slovenj Gradec tel: 0602/41-048 Meškova ulica 6. MARKET TOPLICA tel: 063/892-033 Topolšica 7. BISTRO TOPLICA tel: 063/892-028 Topolšica 8. DISKONT MESNINA tel: 0602/85-066, 85-062 Otiški vrh Pridite in prepričajte se o naši bogatiponudbi in izjemnih cenah, ki so v prednovoietnem času še posebej znižane, tudi do 20 % (veliko!) Cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje, ter se priporočamo za nadaljnji obisk. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1994 ! Vsem delegatom skupščine občine Velenje se v imenu vseh gasilskih društev OGZ Velenje zahvaljujemo za podporo pri njihovih upravičenih zahtevah po dodelitvi sredstev za sanacijo gasilskih avtocistern. Hkrati se zahvaljujemo vsem tistim gasilcem, ki so pri teh prevozih vode opravili samo v letu 1993 preko 3000 udarniških ur. Obenem želimo vsem krajanom občine Velenje srečno, uspešno in varno novo leto 1994. Predsedstvo občinske gasilske zveze Velenje TRŽNICA d.o.o. Velenje SKUPŠČINA TRŽNICE d.o.o. Velenje Cankarjeva 1 D Razpisuje delovno mesto DIREKTORJA za dobo 4 let Pogoji: - srednja izobrazba; - 3 leta delovnih izkušenj; - znanje enega tujega jezika; - organizacijske sposobnosti. Kandidati naj vložijo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni na naslov: Kmetijski kombinat Ptuj, Muzejski trg 2, 62250 Ptuj, kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo._ UCflRSTVO AVTO Glinšek Stanko KLCPflRSTVO C i W one Škale 35 b. 63320 Velenje 31IVIVCl 13 telefon: 063/893-608 - avtokleparstvo - avtoličarstvo z najnovejšimi materiali - mešanje barv sikkens v Želimo vani, da lepo preživite predbožični in novoletni čas, v letu, ki prihaja, pa želimo vsem voznikom srečno vožnjo! Strankam se iskreno zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v naslednjem letu. V nedeljo referendum o skupni zadrugi Lastniki gozdov za ali proti pripojitvi k ZKZ V nedeljo, 19.decembra, se bodo kmetje lastniki gozdov, samo člani (sedaj že bivšega) TOK Gozdarstvo Nazaije na referendumu izrekali o tem, da se gozdarsko zadružništvo pripoji obstoječi območni zadrugi ZKZ Moziije. To je pravzaprav že kar zgodovinska odločitev, saj bi se ob uspešnem referendumu po 32 letih prisilne ločitve kmetijsko in gozdarsko zadružništvo znova združilo v skupno kmetij sko-goz-darsko zadrugo. Prednosti takšne zadruge so seveda očitne, predvsem pa pomenijo, da bi kmetje po tolikih desetletjih vsiljene ločitve kmetijstva in gozdarstva znova lahko svoje gospodarske interese reševali na enem mestu - v eni zadrugi. Bežen pogled nazaj. TOK Gozdarstvo pri nazarskem Gozdnem gospodarstvu je torej po dveh letih likvidacijskega postopka začasno "oživel". K temu je odločilno pripomogel nov zakon o gozdovih, ki med drugim določa, da se morajo vsi TOK-i preoblikovati v zadruge (zaradi tega seje ustavil sodni postopek za vse, ki so še bili v likvidaciji ali stečaju); da morajo do 25.decembra svojo organiziranost tudi formalno-paravno prilagoditi zakonskim določbam; da se morajo z reorganizacijo temeljnih organizacij kooperantov razrešiti tudi premoženjska vprašanja z matičnimi gozdnimi gospodarstvi. Če vse te naloge ne bodo opravljene do 25.decembra, se likvidacijski postopek nadaljuje, premoženje pa začasno pripade Zadružni zvezi Slovenije. Člani sveta TOK Gozdarstvo Nazarje so se po temeljitem pre- misleku odločili za referendumsko vprašanje, ki omogoča, da se kmetijsko in gozdarsko zadružništvo združita v skupno zadrugo. Preprosto rečeno - TOK Gozdarstvo naj bi se kot enota s samostojnim obračunom pripojil Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje, ki je že registrirana tudi za vzdrževanje gozdnih cest, opravljanje gozdno-gojitvenih del in odkupa lesa. Dovolj pomembna odločitev torej v nedeljo čaka kmete lastnike gozdov v Zgornji Savinjski dolini. Stanko Zagožen, z Ljubnega pravi takole: "To je edinstvena prilika, da se združimo nazaj. Naš cilj mora biti enotna kmetija, ne smemo se sami deliti na kmete in gozdarje. S tem bi pocenili stroške na kmetiji, izboljšali bi plačilne roke, kar bi tako močna skupna zadruga zanesljivo zagotavljala. Za takšno zadrugo se bodo odločili vsi kmetje, ki pametno razmišljajo." Med krajani Rečice ob Savinji 11X1(11*11111 Samoprispevek? Brez komentarja! Krajani v ozemeljsko veliki krajevni skupnosti Rečica ob Savinji bodo v nedeljo, 19. decembra, bodo z obkrožitvijo za ali proti odločali o prihodnosti svoje KS. Čeprav so časi samoprispevkom vse prej kot naklonjeni, so jih dosedanje izkušnje znova spodbudile, da prav na takšen način poskušajo zadržati osnovni vir financiranja potreb, sicer z razvojem ne bo nič. So vsi dovolj močni in pripravljeni za to? Povprašali smo nekaj naključno izbranih krajanov. Anton Hribernik, predsednik sveta KS: "Težko je govoriti o referendumu. Potrebe poznamo, čase pa tudi. Brez tega si nadaljnjega razvoja kraja ne znam predstavljati. Res nismo v preteklosti vsega opravili, razlogi so objektivni, a kljub temu veliko. Pričakujem se ugoden izid, čeprav krajane razumem. Časi so bili že pred uvedbo četrtega samoprispevka težki. Sem optimist, saj so med nami ljudje, ki gledajo v prihodnost, ki vedo, da drugače razvoja ne . bo. Z I našimi ■ j UHB težnjami & po samo- flRh^JHBn^p s t o j n i * občini pa je tako: Rečica ob Savinji je bila v preteklosti že občina. Torej želimo ji vrniti tisto, kar ji gre. Razcvet kraja ima s tem večje možnosti. Saj smo že razpravljali o združitvi še s kakšno KS, pa so bili krajani proti. 1400 podpisov v prid samostojni občini že imamo. Ljudje so bili doslej vedno pripravljeni narediti nekaj za skupno dobro, zakaj ne bi bilo tako tudi pri obeh vprašanjih?'.' Pavel Koren: "Super je ta zade- WM DO 20% POPUST! računalniki tiskalniki diskete miške telefoni... Nazarje "Black ladies" navdušile V nazarskem delavskem domu je bil v petek zvečer nastop, ki ga še ni bilo. Čisto zares. Približno štiri leta je minilo, ko so se ob Romani Grudnik zbrala dekleta, kijih veseli ples, ta prijetna, lepa in ustvarjalna spretnost. Skupinasi je izbrala ime "Black ladies", pridno je vadila in nastopala, v Nazarjah sije po precej mukah zagotovila prostor za vadbo, ob njej pa raste nov rod malih plesalk in plesalcev. To je pomembno, saj kljub vsemu zanimanju za ples v Zgornji Savinjski dolini ni pretirano velikih možnosti za učenje in vadbo. Mladi plesalci iz plesnega studia Romane Grudnik so se torej v petek predstavili polni dvorani delavskega doma vNazarjah. "Vročica" je bilo ime prireditvi, ob skupini "Black ladies" sta se predstavili tudi skupini šolskih in predšolskih plesalcev, nazarska glasbena skupina "Gremlini", kot gostji pa sta nastopili še plesni skupini "Step" in Gaudeamus" z Raven na Koroškem. Res, lep in prijeten večerje bil to. Izvršni svet SO Mozirje Proračun brez zdravstva bom glasovala, pa bo odvisno od programa samoprispevka. Mnenja krajanov so o njem zelo različna." Milka Kunst: "Nisem za uvedbo samoprispevka. Ni bilo uresničeno tisto, za kar smo se dogovorili pri • prejšnje m. Sicer pa se to tu tako ni dogodilo prvič. Razočar anje in nezaupanje sta naredila svoje." Naj ob koncu še zapišemo, da smo kar težko prepričali sogovornike za nekaj odgovorov na naša vprašanja. Večina naključno izbranih je o glasovanju za referendum namreč samo zamahnila z roko oziroma odgovorila: brez komentarja. Vtis med krajani Rečice ob Savinji je, po naši oceni, vse prej kot spodbuden. Vzdušje vse prej kot referendumsko. tp, fotojp) Minuli četrtek so člani izvršnega sveta SO Mozirje največ pozornosti namenili obravnavi osnutka občinskega proračuna za leto 1994. Izvršni svet je pripravil tri različice proračuna, ki jih bodo obravnavali še poslanci občinske skupščine. Dve različici sta pri odhodkih in prihodkih uravnoteženi, za morebitno tretjo pa bi morali najeti 60 milijonov tolarjev kredita. Razlika med uravnoteženima inačicama je glede odplačevanja kredita za krajevno skupnost Gornji grad. Po prvi naj bi ta kredit odplačevali ana račun investicij na komunalnem področju, na račun sredstev za politične stranke in na račun veterinarske službe, po drugi pa naj bi kredit odplačevali na račun sredstev za delovanje krajevnih skupnosti. Bistvo vseh predlogov paje dejstvo, da v proračunu ni niti tolarja za zdravstvo, zaradi česar je dr.Franc Širko zapustil sejo, kar pa menda še ne pomeni odstopa. Razlog za "neupoštevanje zdravstva" je v tem, da prav zdravstvo ni izrazilo potreb po investicijah, proračun pa rednega vzdrževanja ne pokriva. S to točko je bila povezana tudi naslednja, to paje bila razprava o osnutku odloka o začasnem financiranju javne porabe v občini Mozirje v letu 1994. Člani izvršnega sveta so v nadaljevanju sprejeli poročilo o izvajanju stasnovanjskega zakona in v zvezi s tem sprejeli sklep o ustanovitvi občinskega stanovanjskega sklada, na prejšnji seji je bilo veliko ostrih besed glede domnevne nezakonitosti pogod-sbe z zasebnim zdravnikom v Lučah, tudi sklepi so bili ostri. Tokrat so se presenetljivo tej temi izognili, sprejeli pa so sklep, da republiškemu zavodu za zdravstveno varstvo pošljejo zahtevo po strokovnem mnenju o prednostih in pomanjkljivostih zasebne prakse, na podlagi tega pa se bodo do te problematike opredelili tudi člani izvršnega sveta. V nadaljevanju je izvršni svet sprejel še sklep, da Javnemu podjetju Komunala Moziije plača 70 odstotkov fakturirane vrednosti za sanacijo odlagališč na Prihovi in v Varpoljah, to je 4,5 milijona tolarjev. "Vroča" točka je bila tudi sprememba dolga nazarskega Glina, ki je dobil proračunska sredstva za sanacijo po poplavi, v kredit. Občina je tožbo proti Glinu umaknila, Glin Pohištvo pa mora 8 milijonov tolarjev (R+5% obresti) vrniti do 29.12.1994, prav tako mora vrniti 427.000 DEM (devizna klavzula in 2% obresti) v treh obrokih, prvega do 29.12.1995. Na podlagi mnenja statutarno-pravne komisije so črtali več kot sporen 16.člen pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje drobnega gospodarstva (obrti in podjetništva), kije bil sicer že objavljen v Uradnem listu. Ta člen namreč omogoča izvršnemu svetu, da lahko v posameznem poslovnem letu dodeli sredstva (celotni znesek ali del) brez razpisa. Popravek je treba objaviti v Uradnem listu in potem objaviti razpis za 80 milijonov tolarjev • razpoložljivih sredstev. JP Ljubno ob Savinji Ajdovci za zgled O gradnji in odprtju obvoznice na Ljubnem ob Savinji smo veliko že zapisali, za danes pa prijetna zanimivost. Izvajalci zahtevne gradnje obvoznice in mosta preko Savinje so bili delavci SGP Pri-morje iz Ajdovščine. Svoje delo so opravili v splošno zadovoljstvo, dobro so se razumeli in sodelovali s krajani, kar je vsekakor dokaj redek primer. Ajdovci so se z domačini dobesedno spoprijateljili, prijateljstvo pa utrdili na srečanju ob odprtju obvoznice. Domači pevci so jim veselo prepevali in ob tem so predstavniki tega uglednega podjetja iz Ajdovščine predlagali, da bi pripravili skupni nastop njihovih in ljubenskih pevcev. Ljubenci si niso dali dvakrat reči in v soboto je bilo v dvorani lju-benskega prosvetnega doma več kot veselo. Na skupnem koncertu sta se predstavila mešani zbor SGP Primorje in moški zbor Raduha z Ljubnega. Dolgo v noč je zvenela lepa pesem, Ljubenci so se izvajalcem s Primorske skromno oddolžili na njihov prispevek pri odpravljanju posledic katastrofalne vodne ujme, kmalu po novem letapabodoljubenskepevke in pevci gostovali v Ajdovščini. Vendarle nekaj lepega v teh težkih časih. ■ JP Občinska gasilska zveza Mozirje Častniki z *» znanjem in srcem Občinska gasilska zveza Mozirje je konec minulega tedna pričela s tečaji za nižje gasilske častnike. Tečaje bo do srede marca obiskovalo 75 kandidatov, od tega 10 iz OGZ Žalec, kar je nov dokaz dobrega sodelovanja obeh zvez. V soboto je 65 kandidatov iz mozirske občine uspešno opravilo uvodno preizkušnju znanja, ob tem pa velja povedati, da 13 gasilcev iz Zgornje Savinjske doline obiskuje tečaj za gasilske častnike v Žalcu. Zaradi velikega števila kandidatov bo tečaj potekal v dveh ločenih skupinah v Nazarjah in Mozirju. Z izpiti ga bodo sklenili 13.marca, konec istega meseca pa bodo za zaključek obiskali znano gasilsko šolo v sosednji Avstriji. Na mozirski Občinski gasilski zvezi posebej poudarjajo, da ne gre za "umetno" večanje števila gasilskih činov, ampak za resno težnjo povečati število gasilcev z znanjem in srcem. O zavzetosti gasilcev ne kaže dvomiti, osnovno znanje so potrdili na sobotni preizkušnji, še več pa ga bodo pridobili v zimskih mesecih. Tudi to je uresničevanje temeljnih sklepov letošnjega kongresa slovenskih gasilcev. ■ iP ---va, da bi le ZA obkrožila večina krajanov. Prihaja v pravem času? Da, saj začenjamo zno-' va. Treba je stvari resno vzeti in tisto, za kar se bomo dogovorili, tudi uresničiti. Kolikor vem, bo večina glasovala za uvedbo samoprispevka. Pravilo: v slogi je moč " še vedno velja. Nova občina in referendum - ja, dvojni napor. O novih občinah za zdaj bolj malo vem. Vsaka stvar ima dobre in slabe strani." Marija Šukalo: "Kar precej razočara nj smo z razni mi volitvami ljudje že doživeli. Sama bom sicer na volišče šla, kako FIMEX d.o.o., Velenje Uprava: Trg mladosti 6, tel: 852 - 465, fax: 856 - 913 Prodajni salon: stekleni prizidek hotela Paka, Rudarska 1, tel: 851 -812 RDEČI PAJEK Žalec Rebalans občinskega proračuna Več denarja tudi za kulturo, socialo in čistilno napravo Občinski poslanci bodo na decembrskem zasedanju med drugim odločali o predlogu sprememb in dopolnitev odloka o proračunu občine za letošnje leto. Pri oblikovanju tega predloga je izvršni svet upošteval vsa izhodišča posameznih ministrstev, ki so bila izdelana do datuma priprave predloga. Skupni predvideni prihodki občinskega proračuna tako znašajo 1.226.000.000 SIT, od tega za razporeditev po posebnem delu proračuna 1.224.659.700 SIT in za tekočo proračunsko rezervo 1.340.300 SIT. Med prihodki sta upoštevana dva nova vira, to so takse na igralne avtomate, ki jo lastnik plačuje mesečno za uporabo vsakega igralnega avtomata v višini 80.000 SIT, ter prispevek za investicijska vlaganja v oskrbo z vodo. Ta sredstva so namenska. Republiška sredstva za lokalne ceste se v letošnjem letu ne nakazujejo več ločeno, ampak so upoštevana pri določitvi obsega javne porabe za posamezno občino in se nakazujejo preko sredstev finančne izravnave. Za delo državnih organov in izvajalskih organizacij je zagotovljenih 49,8 odstotkov vseh odhodkov proračuna. Sredstva za plače upoštevajo tudi poračun plač v prvih štirih mesecih letos, ki je bil opravljen po sklepu Ustavnega sodišča iz leta 92. Sicer paje osnova za obračun plač nespremenjena od junija letos in znaša 26.000 SIT. Sredstva za materialne stroške se povečujejo samo pri sodniku za prekrške za 400.000 SIT in pri izvajalskih organizacijah za 16.460.000 SIT. Pretežni del teh sredstev se namenja za izvajanje pedagoškega dela v šolah in sicer 4.100.000 SIT, Zavodu za izvajanje spremljevalnih dejavnosti pa kar 10.500.000 SIT. Na področju izvajanje socialne politike bo potrebno zagotoviti dodatnih 14.636.000 SIT, od tega 9.100.000 SIT za zdravstveno zavarovanje oseb brez prejemkov. Število teh upravičencev se vsak Na kratko Odlok o zaščiti naravnega okolja Že dalj časa se v občini Žalec pripravlja široka akcija za zavarovanje ži vljenj skega okolj a za nekatere redke ži valske vrste i n tudi rastlinski svet. Pravkar se pripravlja javni razpis za raziskovalno nalogo habitata Vrbje, kjer po zagotovilih strokovnjakov iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in članov društva ornitologov Slovenije, gnezdijo nekatere redke vrste ptic. To bo prvi takšen primer v Sloveniji, da bo neka občina skušala s konkretnimi terenskimi raziskavami, s kasnejšim kartiranjem ogroženih območij (naravne dediščine), uspeti zgraditi osnovo za sprejem odlokov o zaščiti prostora. ■ V.G. Javne oddaje del V zadnjem času se vse več poslancev s pomočjo poslanskega pripomočka, to je postavljanja vprašanj izvršnemu svetu in organom uprave, postavlja v pozicijo dvoma do demokratičnih oddaj del, ki se financirajo iz budžeta. Stvar seje nedolgo tega prečesavala že v državnem zboru, postala paje kot izgleda aktualna tudi v Žalcu. Vprašanje je, če je za oddajo nekaterih del dovolj demokratično sestaviti neko komisijo in če bi ne bilo potrebno oddaje del po t.i. natečajih dokončno potrjevati v občinskem parlamentu. Ugotovljeno je bilo, da gre pri veliki večini del za večje denarje in zahtevna dela, ki pa so tako za razvoj občine sila pomembne, kot tudi kar se tiče iskanja pravih izvajalcev sila kočljive odločitve. Posebno je ta zadeva aktualna v t.i. finalnem obdobju sedanjih občinskih struktur, ko politična koncentracija popušča. ■ vuf Tudi v Savinjski dolini imamo dobre gospodarje V zadnji številki Gospodarskega vestnika je bilo objavljenih tudi 500 najuspešnejših privatnih podjetij s konkretnimi podatki o bruto prometu teh podjetij, razen v primerih kadar podjetja niso dovolila SDK Slovenije, daje te podatke dala. Na tej lestvici sta tudi dve savinjski podjetji in sicer RENAULT SERVIS iz Levca na visokem 14 mestu in A & C marketing iz Bras-lovč na 109 mestu. Čeprav gre za mali podjetji, kar se števila zaposlenih zadeva, smo lahko kar veseli, da se stvar premika na bolje tudi v občini. ■ vuf Naposled nova telefonska centrala V Žalcu so pred nekaj dnevi zmontirali novo digitalno telefonsko centralo. Do božiča naj bi bila dograjenaa tudi medkrajevna povezava Žalec - Šempeter, s čimer se bo končala neznanska telefonska zmeda zadnjih mesecev. Nova centrala v Žalcu bo omogočila pridobitev 864 novih priključkov, po katerih je zaradi številnih novih lokalov in zasebnih podjetij veliko povpraševanje. Nove naročnike bo PTT začela priključevati po novoletnih praznikih. ■ rox Preboldski otroci na kaseti V nedeljo je bila v preboldski cerkvi sv. Pavla promocija kasete, ki sojo pred kratkim izdali otroški zbor župnije sv. Pavel. Na kaseti je 12 pesmi, od tega šest božičnih, šest pa otroških z nabožno vsebino. Zbor šteje 31 mladih pevcev od 1. do 8. razreda, vodi ga Jože Škorjanc, ki je na kaseti poskrbel za glasbeno spremljavo, dirigentka pa je Karmen Zazijal. Promocija je bila lep kulturni dogodek z bogato duhovno vsebino, ki je privabil številne poslušalce. Tudi kaseta sama je lepo opremljena, posneli pa sojo v studiu "Čuda" novembra letos. Ob poslušanju nudi veliko glasbenih užitkov. ■ -er mesec povečuje in je od 612 ljudi v januarju naraslo na 883 v oktobru. Oskrbnine odraslih v zavodih na področju socialnega varstva se povečujejo za 2 milijona SIT. Tudi za družbene dejavnosti bo po tem predlogu namenjenih več sredstev in sicer dodatnih 850.000 SIT. 500.000 SIT bo namenjenih za stroške mrliške ogledne službe, 300.000 SIT za pokroviteljstvo ene od predstav gledališkega abonmaja ter 50.000 SIT za montažo svetil in sistema za obešanje slik v prenovljenem Savinovem salonu. Zaradi zelo zaostrenih pogojev pri pridobivanju pravice do delnega nadomestila stanarin, je za te namene potrebno manj sredstev od načrtovanih. Za odpravljanje posledic suše paje v rebalansu namenjenih 3.520.000 SIT, kolikor so znašali stroški prevoza pitne vode. Sredstva za krajevno samoupravo in delovanje strank naj bi se povečala za 27,2 odstotke, kolikor znaša globalen odstotek povečanja javne porabe glede na lanskoletna sredstva. Za skupno komunalno rabo se zaradi višjih cen električne energije sredstva povečujejo za 1.600.000 SIT. Zaradi odvoza kosovnih odpadkov z deponije v okviru akcije za čisto okolje, paje potrebno v proračunu zagotoviti še dodatnih 2.400.000 SIT. Pri investicijah v obnovo vodovodov in cest na demografsko ogroženih območjih mora občina zagotoviti 70 odstotkov lastnih sredstev, če hoče pridobiti tudi republiška. Zato proračun tej postavki namenja še 19.300.000 SIT. Pri odpravi črnih točk na naših cestah naj bi občina zagotovila 9.200.000 SIT za izgradnjo pločnika v Levcu, saj je določena sredstva za to investicijo že zagotovila tudi republika. Rebalans dodatna sredstva v višini 4.600.000 SIT namenja čistilni napravi v Kasazah. Za njeno dograditev so namreč potrebne poleg projektov tudi meritve in manjši gradbeni poseg za ureditev črpanja povratnega blata. ■ K. Rozman Obnavljajo nadvoz Delavci celjskega Ingrada so se že pred časom lotili zahtevnega popravila nadvoza na magistralni cesti Celje - Ljubljana med Šempetrom in Žalcem. Zob časa in prometna obremenitev sta močno načala objekt, objekt, kije star več desetletij. Kljub zimi dela potekajo nemoteno. Tudi v nedeljo, ko smo napravili zgornji posnetek, so delavci Ingrada delali. Sedaj je na tem odseku ceste, kjer je nadvoz omejena hitrost 60 km, vozniki pa, kot so dejali delavci, omejitve po večini ne upoštevajo. ■ Besedilo In slika: -er k v. Polzela - Prebold Radi bi urejeno križišče Polzelani in Preboldčani se vsak dan srečujejo z enako težavo, kako se v konicah prebiti na magistralno cesto med Ljubljano in Celjem. Močno se zavzemajo za ureditev križišča v Doberteši vasi (na sliki) na odcepu ceste proti Polzeli. Po mnenju krajanov bi bilo najpametneje, če bi to križišče semaforiz-irali tako, da bi tiste semaforje pri SIP prestavili, saj tam v večini ne delajo. Če bodo njihove zahteve naletele na gluha ušesa, naj bi se dogovorili s Postajo policije za poostren nadzor v času, ko ljudje odhajajo na delo ali z njega. ■ Besedilo in slika: -er 100-letnica zborovskega petja Kulturno prosvetno društvo iz Gotovelj pripravlja več prireditev v počastitev 100-letnice organiziranega zborovskega petja v tem kraju. Prireditve ob tej priložnosti bodo potekale ves teden, osrednja pa bo 23. in 24. aprila naslednje leto. Društvo je že imenovalo več odborov, ki bodo pripravili program, predsednik pripravljalnega odbora je Henrik Krajnc. Z največ težavami pase bo verjetno spopadal odbor za finance, saj pomeni organizacija takšne prireditve za kulturno prosvetno društvo nedvomno velik zalogaj. ■ rox Balada o Narayami Pred nekaj leti je v Cannesu prejel zlato palmo Japonski film Balada o Narayami. Prelepa daljnovzhodna filmska poezija o drugačni kulturi, o odnosu do staranja in o ljubezni do življenja, do svojih staršev in spoštovanju tradicije. Po zadnjih podatkih Zavoda za statistiko seje rast upokojencev, ki se letno upokojila po letu 1990 skoraj potrojila. Postajamo vse bolj družba s postarano starostno strukturo, veliko je tudi tistih mladih prisilnih upokojencev (ki jim je bila upokojitev rešilna bilka za eksistenco). Žal moramo ugotoviti, ne glede na splošne kritike ekonomistov in vnetih zagovornikov proračuna, daje pokojninski sklad velika obremenitev za opešano gospodarstvo, da večina upokojencev, da preko 60 procentov upokojencev v občini prejema tiste najnižje, Politiki, nehajte se prepirati lahko jim rečemo tudi mizerne pokojnine. V primerih, koje upokojencu umrl tudi zakonec, so na njega bolj ali manj pozabili najbližji sorodniki, lahko ubogemu "penzionistu" kot pravimo trda prede. Vzdrževanje hiše, ali življenje v lastnem ali najemniškem stanovanju prinaša kup stroškov, ki krepko naraščajo in preraščajo njegove finančne zmožnosti. Težko bi seveda primerjali s čilo starko iz japonskega filma, ki si je želela na gori Narayama častno umreti, kateregakoli upokojenca, vendar lahko prirejeno primerjavo le potegnemo. Prvič se vprašajmo ali je res humano, da družba, ki se ponaša s stopanjem po demokratični poti, ki se šteje med dežele pozitivnega humanizma, ki pa za vse težave obtožuje bele, rdeče ali črne boljševike, edino kar lahko ponudi utrujenemu človeku, stavek: "Zahvali se prejšnjim!", ali: "Zahvali se zdajšnjim!" Drugič pa, če si položimo roko na srce in odkrito pogledamo na stvari: "Ali nimajo nekaj zaslug, za ustvarjeno, za demokracijo in za slovensko samostojnost tudi utrujene roke in iztrošeni možganski trust naših očetov, mater, babic in dedkov? ■ Tekst: Tea Rinček, Foto: Brane Lobnikar Novice, ki odkrivajo tančice Volilci v občini Žalec so se lahko na lastne oči prepričali, da res imajo svojega poslanca. Na govorniškem odru je pred lučmi slovenske televizije pozval stranke k pameti (če nič drugega). ***** Libojski ekologi obljubljajo teroristično akcijo. S posebnim ventilatorjem bodo napeljali smrad čistilne na stavbo SO Žalec. Vodi jih poslanec, ki je prvi izstopil iz partije (maja 1945). ***** Žalsko kulturo vodi in ohranja brhka in priletna mladenka, ki se težje kot ostale ženske sprijazni s procesom staranja. Ta naša punca ima za kulturnega hnama doline najbolj odmeven zapoteg-njen dialekt pogovornega jezika. Povedali so: • «««»»»■• Simeon Golavšek, redar zelene straže v Žalcu: "Letos od maja sva v Žalcu dva redarja zelene straže, ki joje imenovala mestna skupnost Žalec. V tem času sva napisala več kor dva tisoč opozoril, seveda je bilo ustnih opominov še veliko več. Mnogi so zalegli, veliko paje tudi takih, ki se jih nič ne prime, saj vedo, da jih midva ne moreva kaznovati. Kljub vsemu mislim, daje v mestu Žalec sedaj nekoliko več reda." Besedilo In slika: -er Z meditacijo do resničnosti Predbožični dnevi so nadvse primerni za razmišljanja, kako najti mir v sebi, v soljudeh in v sozvočju z naravo. Zato seje Zavod za kulturo odločil, da svojim prijateljem v torek, 21. decembra, kot božično darilo ponudi predavanje dr. Viktorja Gerkmana z naslovom Meditacija - potapljanje v tišino resničnosti. Viktor Gerkman je psihiater iz Begunj in bo že tretjič gost v Žalcu. Tokrat bo v dvorani Doma II. slovenskega tabora ob 18. uri govoril o sodobnem človeku, ki neprestano razmišlja o resničnosti in si ustvarja nešteto med seboj slabo usklajenih predstav o njej. V njih ne najde smisla življenja in ga zato ne osrečujejo. Meditacija pomeni iskanje nečesa globljega in prvobitnejšega v sebi, soljudeh in naravi. Je stanje čiste zavesti, brez vsebine, izven uma. Ko vrveža misli, spominov, ambicij v človeku ni več, ko te želje ne vznemirjajo več, ko si popolnoma tih, je ta tišina meditacija. ■ rox T- r«! Pekarna v Mozirju v Šoštanju Vonjave in okusi, ki se jim tudi siti ne morejo upreti Vsak kraj, še tisti najmanjši, ima svoje znamenitosti, po katerih jih poznajo ljudje od vsepovsod. In to je lahko tudi slasten domač kruh, čudovite domače žemljice in sladke dobrote, ki se jim je resnično težko upreti. Mozirje je daleč naokoli znano ravno po Petrovičevi pekarni in slaščičarni Miš maš in njihovih dobrotah, kijih podnevi in ponoči po starih, družinskih receptih, ustvarja 30 neutrudnih pekov in delavcev. Vonj po njihovih dobrotah vas pozdravi že ob vhodu v mestni trg, okuse pa lahko preverite tudi v slaščičarni Miš maš v Šoštanju, kjer vam poleg vseh vrst kruha in pekovskega peciva iz mozirske pekarne ponujajo tudi pestro paleto sladkih dobrot. Vsak dan se jim pridruži kaj novega, drugačnega in predvsem okusnega. In zato se tistim, ki tradiciji Petrovičeve pekarne zaupajo že dolga desetletja, vsak dan pridruži še kdo. Pridružite se jim tudi vi in to v teh predbožičnih in predsilvestrskih dneh, ko se še posebej trudijo, da ugodijo prav vsakemu, še tako izbirčnemu okusu. Potice, kot so jih pekle vaše babice, so posebnost teh dni. Če želite svoje bližnje pogostiti z njimi, jih lahko tudi naročite. Ob koncu pa še tale njihova želja: " Lepe božične praznike in srečno novo leto vam želimo!" Nagradna križanka Industrija usnja Vrhnika Poslovna enota Šoštanj 1. nagrada: praktična nagrada v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada: praktična nagrada v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: praktična nagrada v vrednosti 2.000 SIT Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10,63320 Velenje, s pripisom KRIŽANKA IUV, najkasneje do srede, 29.12.1993. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA Ne, nismo trgovci z registrskimi blagajnami. Stopili smo korak naprej. Blago, ki ga tržimo, je Znanje. iNFORMATIKA za ljudi, ki iščejo odgovore Naša specialnost je poznavanje poslovanja na področju trgovske dejavnosti, reference pa dokazujejo, da smo sposobni rešiti informacijske probleme tudi v drugih poslovnih okoljih. Strankam ponujamo celovit informacijski inženiring, podprt s predanim posluhom za potrebe, in tudi želje, naročnikov. Osebne računalnike in ostalo računalniško opremo lahko pri nas odslej dobite na tri brezobrestne obroke ali na šest - mesečni kredit pod ugodnimi obrestnimi pogoji Agrina INFORMATIKA, Novo Celje 9, 63310 Žalec, Tel: 063 - 713 - 568, 711 -123, 713-211 EKONOMSKA ENOTA POTNIŠKI PROMET mestni, primestni, medkrajevni, linijski in prosti prevozi ter avto šola EKONOMSKA ENOTA TURISTIČNA AGENCI telefon 858-798 vas vabi s široko ponudbo silvestrovanj in smučarskih paketov doma in v tujini po ugodnih cenah EKONOMSKA ENOTA GOSTINSTVO CELEIA hotel Celeia in bifeji n avtobusnih postajah Vsem našim potnikom, udeležencem potovanj islcovaleem želimo VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO 1994! KUD Staneta Severja Škale Spet predstave za najmlajše Po poletnem zatišju kulturniki v Škalah spet "migajo". V teh predprazničnih dneh najbolj člani dramske skupine, ki so se pred petimi leti odločili, da bodo z igricami razveseljevali najmlajše. 3 igrice in 70 predstav so doslej zanje že pripravili. V tem mesecu naj bi se na odru kulturnega doma v Velenju priklonili vsaj osemkrat. Jaz sem glavni je naslov njihove gledališke predstave. "Ž njo smo gostovali že lani in bili povsod dobro sprejeti. Režirala jo je znana celjska gledališka igralka Ljer-ka Belak, s katero nas že nekaj let družijo tesne vezi. Trenutno smo edina skupina v velenjski občini, ki igramo za otroke "živo" igro. Tovarišice v vrtcih pripravljajo lutkovne igrice, mi kontaktne in vzgojne. Zakaj za otroke? To je zagotovljeno občinstvo, hvaležno za dobro igro in tudi kritično," pravi predsednica dramske skupine kulturnega društva Škale Eva Kumer. Radi igrajo povsod, kamor jih povabijo. Še najraje pri otrocih v vaških KS. Če ne bi bili tako različnih poklicev, bi zagotovo nastopili še večkrat kot so dos-lej. Takoj po novem letu se bodo škalski dramski umetniki lotili nove igre. V načrtu imajo predstavo za odrasle in otroke, če... "Če bomo našli režiserja. Ti sicer so, a ni denarja zanje. Brez strokovnega vodje je naše delo zaman, ker ni kakovosti. Upamo, da si bomo to lahko "privoščili", sicer bomo pripravili le predstavo za otroke." Člani dramske skupine niso edini, ki delujejo pod okriljem tamkajšnjega kulturnega društva. Tu so še vrli pevci in pevke, ki pridno nastopajo na prireditvah in srečanjih odraslih zborov. Veseli so, ker se jim je pridružilo kar nekaj mladih pevcev. Za njimi je tudi že Severjev večer. Tega pripravljajo že nekaj let v spomin na velikega slovenskega igralca. "Kar precej obsežen program smo si zadali. Že to soboto pripravljamo 3. zapored božični koncert v škalski cerkvi, za materinski praznik nastop pevcev in otrok iz Škal, ki obiskujejo glasbeno šolo v Velenju. Ce nam bo uspelo, še kakšno dramsko predstavo, saj je zanimanje zanje v našem kraju spet precejšnje. Dve radijski oddaji smo že pripravili pred leti, in sicer Veseli tobogan in Koncert iz naših krajev. Sedaj se dogovarjamo za Prizmo optimizma," je razgrnila načrte predsednica KUD Staneta Severja Škale Rosvita Vugrinec. Skratka, ljubiteljska kultura v Škalah živi in dokler bodo krajani in tudi drugi to znali ceniti, jih bodo kulturniki s svojimi dejavnostmi še razveseljevali. ■ tp Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik VEČER DUHOVNE GLASBE V cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju bo v četrtek, 23. decembra ob 19.00 koncert Mešanega pevskega zbora Centra srednjih šol iz Velenja, ki ga vodi Danica Pirečnik. OBISKI MED BOŽIČEM IN NOVIM LETOM Prijavite se lahko za obisk POLNOČNICE V ŠTEFANOVI CERKVI na Dunaju, dne 24. in 25. decembra (158 DEM) ali za ogled programa ŽIVIH JASLIC v Postojni in ogled opere TRA-VIATA v Ljubljani dne 28. decembra (aranžma 3.500 SIT) ali pa za slavnostno silvestersko predstavo v ljubljanski operi, kjer bo 31. decembra na sporedu balet P.I.Čajkovskega HRESTAČ, ki temelji na božični pravljici (aranžma s šampanjcem in pečenko 3.500 SIT). POČIVAJ MILO DETECE V predprodaji so že vstopnice za koncert Slovenskega okteta in organistke Angele Tomanič, ki bo 2. januarja 1994, ob 16.00, v cerkvi sv. Martina v Velenju. Slovenski oktet, v prenovljeni sestavi, bo izvajal program božičnih pesmi. Tudi vstopnica za ta koncert (500 SIT) je lahko lepo darilo. SLIKA - NAJLEPŠE DARILO Ponovno vas vabimo v Galerijo Kulturnega centra "Ivan napotnik" na ogled razstave različnih slovenskih umetnikov. Vsa dela na razstavi so tudi naprodaj. Vljudno vabljeni! Želimo vam obilo zadovoljstva ob nakupu kvalitetnih novoletnih darov za vaše najdražje. Razstava bo odprta do ponedeljka, 20.12.1993. LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV kanalu 08, opciji 87 ali 88 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 12. decembra, je zmagal ansambel DAN IN NOČ s svojo najnovejšo pesmijo z nove kasete. Rezultati: 1 .DAN IN NOČ: "Greva na kavico" 7 glasov 2.MLADI PRIJATELJI: "Zapojte z nami" 3 glasovi 3.KARLI GRADIŠNIK: "Življenje hiti" 2 glasova 3.KLINC: "Poglejte pijančka" 2 glasova 5.RŽ: "Na fantovščini" 0 glasov Predlogi za nedeljo, 19. decembra: 1.HENCEK: "Ljubezen je prelepa" 2.MIHELIČ: "Veseli Ribn'čan" 3.PLANŠARJI: "Oh, ta ljubezen" 4.POLJANŠEK: "Pika poka" 5.PRIMORSKI FANTJE: "Je hitla glavo na kušin" ■ Vili Grabner Velenje - Dom kulture DtlllllflKISill Dobrodelni koncert Pred dobrim mesecem dni so ognjeni zuglji uničili domačijo Volkovih v Plešivcu. Pomagati jim želi tudi tamkajšnje Kulturno društvo Ivana Cankarja z dobrodelnim koncertom. Ta bo danes, 16. decembra, v velenjskem Domu kulture, pričeli pa ga bodo ob 18. uri. Povabilu organizatorja so se radi odzvali vsi povabljeni gostje. Nastopili bodo Komet iz Zreč, Šaleški fantje, ansambel Vrane, Labod, Vagabundi, Podkrajski fantje, Tamburaši iz Konovega, Koleda, Šaleški oktet,Lovski oktet Pkale, MPZ Plešivec in harmonikarji. Ves izkupiček od prodanih vstopnic bo organizator podaril Volkovim, zato si želijo, da se prireditve udeležite v čim večjem številu. ■ vos Žalec ■ ■ K ■ > Komedije napolnile dvorano Nižja cena abonmaja je takoj privabila ljubitelje gledališča Prejšnji ponedeljek je bila v Žalcu že druga abonmajska predstava. Po komediji Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Vsega je kriva Marjana Deržaj, so tokrat nastopili člani Prešernovega gledališča iz Kranja. Igro Raya Cooneya z naslovom Zbeži od žene je prevedel Milan Jesih, režiral pa Zvone Šedlbauer. Polna dvorana Doma II. slovenskega tabora je ves čas smeje spremljala vedno hujše zagate Johna Smitha, katerega je igral Dare Valič, ki je na koncu vendarle moral priznati, daje poročen z dvema ženskama. Njegovi ženi sta bili Judita Zidar in Bernarda Oman. Zanimanje za predstavo je bilo precejšnje, vendar so večino dvorane zasedli abonenti in vstopnic v prosti prodaji skoraj ni bilo mogoče dobiti. Očitno je bila pravilna odločitev Zavoda za kulturo, da v program abonmaja uvrsti same komedije, s polno dvorano abonentov paje vsaj delno poplačana tudi njihova vztrajnost pri iskanju vseh možnosti za znižanje cene abonmaja. ■ rox Res Nullius v celjskem Kljubu Po krajšem premoru bodo v soboto, 18. decembra, v celjskem Kljubu nastopili velenjski Res Nullius. Gre za drugi del koncertov, na katerih Res nullius promovirajo svoj prvi CD No One Can Like The Drummer Man. Koncert se bo začel ob 21.00, kot predskupina pa bo nastopila mlada velenjska R'n'R skupina Pet Ambulance. To bo tudi prvi nastop Res Nullius v Celju, tako, da lahko pričakujemo pravi R'n'R večer. ■ Tomi Matič Zgodilo se je... 16. grudna LETA 1888 Ker se bliža čas novoletnih praznovanj, ko bo večina med nami malo globlje pogledala v kozarec (nekateri celo pregloboko), poglejmo, kaj so na temo pijančevanja zapisali v Slovenskem gospodarju: "Iz Šaleške doline. (Žganje ) Okolica Šoštanjska je znana radi narodnosti, saj ima pa tudi župana, ki se ne vstraši trških kričačev. Ali nekaj čudnega seje v zadnji občinski seji zgodilo. Kaj neki? Občinski predstojnik, vnet za blagor svoje občine, je sklical redno občinsko sejo, ter dnevni red dal od odbornikov podpisati. Pri zadnji seji pa seje živahno razpravljalo o pravici, kije prosi nek trgovec, da sme točiti žganje, a na dnevnem redu ta važen predmet ni bil. Povsod se ustavljajo nesrečni kugi "šnopsarije", a bil je tu bob v steno. Večina odbornikov je temu štacunarju na ljubo prikimala. O srečna občina, ki še te kuge potrebuješ! - Vidi se večkrat, kako se od nekega peka iz trga omamljeni "šnopsarji" koloturijo po cesti in to čast hoče občina okolica Šoštanjska imeti! - Naj njim bo, koristi občina ne bo nobene imela, pač pa še več sitnob. Pa mislimo, da še ima v tej zadevi slav. glavarstvo zadno odločilno besedo." Pretirano "šnopsanje" je zares prava kuga za vsako družino in seveda tudi za družbo v celoti! LETA 1953 Časopis Naš čas letos praznuje štirideseto obletnico svojega delovanja. I. januarja leta 1953 je namreč izšla prva številka Velenjskega rudarja, predhodnika današnjega časopisa Naš čas (nekaj časa seje časopis imenoval tudi Šaleški rudar). Ob koncu svojega prvega leta izhajanja je Velenjski rudar objavil uvodnik z naslovom "Dopisnikom ob obletnici": "Pred letom dni je kolektiv velenjskih rudarjev po iniciativi svojega direktorja tov. Žganka in sekretarja OKZKS tov. Žena začel izdajati mesečnik "Velenjski rudar". Osnovni namen novega časopisa je bil obravnavati problematiko proizvodnje in tržišč, pojasnjevati in razgljabljati probleme delavskega samoupravljanja; tolmačiti delovnemu človeku vlogo, pomen in delo sindikatov, registrirati in podpirati kulturno-prosvetno in telesno-vzgojno delo ter zaznamovati najraznovrstnejšo kroniko velenjske občine. To svojo osnovno nalogo je "Velenjski rudar" v svojem enoletnem obstoju v danih pogojih še kar dobro izpolnil. Uredniški odbor je imel pri svojem delu ogromne težave, katerih največja je vsekakor bila nerazumevanje ljudi, ki bi bili sposobni za dopisovanje, pa se dopisništvu odtegujejo ter nezainteresiranost sindikalnih organizacij v podjetjih, ki niso doumele ogromne važnosti takega glasila za posredovanje svojih problemov članstvu. Kljub vsem navedenim težavam pa seje "Velenjski rudar" v okviru naše občine, pa tudi že izven nje, kar dobro uveljavil in vsekakor opravičil svoj obstoj. Dosedanji, čeprav relativno skromni uspehi, pa so nas ohrabrili, da bi radi korak naprej. Želeli bi, da bi "Rudar" postal glasilo vseh delovnih ljudi našega okraja ter kronika političnega, ekonomskega ter ostalega javnega življenja in dogodkov vseh občin našega okraja, ki bi s tem dobil svoje glasilo. Ce bomo pri vseh podjetjih, ustanovah, organizacijah in posameznikih v našem okraju našli potrebno razumevanje, bomo postavljeni cilj kaj lahko dosegli - začeli izdajati "Rudarja" polmesečno. Istočasno prosimo dopisniške odbore, da pridobijo za Velenjskega rudarja čim več naročnikov, kar nam bo zagotovilo potrebna finančna sredstva in s tem večji obseg in pestrost našega -da ga že sedaj tako imenujemo- okrajnega glasila. Torej tovariši - na delo! Uredništvo." Še na mnoga leta! ■ Damijan. Ktjajič r " GLAS B ENE~N0 VIC E "* "GLASBEN E NOVICE T GUSBENEITOVIČE" " " Najbrž ga ni na svetu človeka, ki seveda živi v normalnem okolju (pri čemer pod besedo normalno razumemo življenje v civiliziranem svetu, znotraj informacijskih tokov in z možnostjo zaznavanja dogodkov zunanjega sveta), ki ne bi vsaj slišal, če ne celo veliko bral in gledal na televiziji, kaj se trenutno dogaja z Michaelom Jackson-om. Čeprav smo o tem na teh straneh že pisali, mislim, da ni odveč, če še enkrat osvetlimo vso zadevo in jo osvežimo še z nekaterimi novimi informacijami. Od takrat, ko je kot strela z jasnega vse njegove oboževalce prizadela novica o njegovi domnevni povzročitvi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od štirinajst let, pa vse do takrat, ko je Michael skrivnostno in brez vsakega sle- du izginil neznano kam, seje v javnosti špekuliralo z najrazličnejšimi informacijami o tem, kje Michael trenutno je, kakšno je njegovo zdravstveno stanje, ali je kriv tistega, česar ga obtožujejo itd. Kaj se je pravzaprav dogajalo ve danes verjetno zelo malo ljudi. Vprašanje je tudi, ali bo prava resnica sploh kdaj prišla na dan, ali pa se bo javnost, tako kot že mnogokrat doslej, pustila odpraviti z nekako polresnično zgodbo o dogodkih iz obdobja poletje/jesen 93 in tako kot v primeru Kennedy pogoltnila tak ali drugačen konstrukt z epilogom, ki bi zadovoljil večino javnosti. Danes je gotovo le eno. Michael Jackson ni v ZDA. V njegovi lastni domovini so namreč do njega vse prej kot milostni. Kljub temu, da še vedno uživa podporo milionov svojih oboževalceviz vsega sveta (in tudi ZDA), pa ameriški uradi, ki skrbijo za pravilno funkcioniranje pravne države do njega ne kažejo kake posebne tankočutnosti, ampak ga obravnavajo tako kot vsakega osumljenega storilca kaznivega dejanja. Tako policija kot sodniki torej le čakajo, da se bo Jackson spet pojavil na ozemlju svoje domovine in že ga bodo "povbabili" na zaslišanje. Najnovejše informacije, ki jih je posredoval njegov odvetnik kažejo, da bi se to lahko zgodilo v začetku prihodnjega leta, točneje 18. januarja, ko naj bi Michael Jackson prvič pričal o zadevi Jordan Chandler (13-letnik, ki Michaela obtožuje zaradi spolnega napada) na sodišču v Los An-gelesu. Po ugibanjih o tem, kje ta 33-letni zvezdnik je, lahko sedaj s precejšnjo mero gotovosti trdimo, da se zdravi odvisnosti od narko-tikov v neki londonski bolnišnici, kjer je po večkratni menjavi bivališča v Evropi (baje je nekaj časa preživel tudi na posestvu Elizabeth Taylor v švicarskem Gstaadu) in uspešnem zakrivanju sledi z večkratnim prestopanjem na različna letala, končal. Njegovo zdravstveno stanje se je baje izboljšalo in kot je dejal sam v telefonskem pogovoru s starši, se počuti bolje in veliko močnejšega. In moč bo še kako potreboval v dolgem in napornem dokazovanju lastne ne-dolžnosi v boju z neprizanesljivimi tožilci. Po dosedanjem poteku dogodkov sodeč, pa ugoden izid v njegovo korist v tem boju še zdaleč ni tako lahko dosegljiv. (Opomba: Medtem ko to berete, je Michael Jackson že na svojem domu v Santa Barbari.) Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo. METTALLICA Na svoji doslej največji in najuspešnejši svetovni turneji, imenovani "Nowhere else to run", kije trajala skoraj dve leti (od poznega poletja 1991 do 5. julija 1993), je ta težkometalna skupina iz Los Angelesa nastopila na skoraj 250 koncertih. V vsem tem času se je s slabo izkušnjo srečal le James Het-field, za katerega bi se nastop na koncertu v Montrealu (avgust '92) skorajda tragično končal. Eksplozija prehitro aktivirane pirotehnične bombe bi ga namreč lahko stala tudi življenja. Končalo seje na srečo "le" z opeklinami po rokah in prekinitvijo koncerta, omenjena nesreča paje za šest tednov prekinila tudi turnejo skupine. Novi album metallica načrttuje šele za poletje '95. TWENTY 4 SEVEN Prav gotovo se še spominjate velike uspešnice skupine Twenty 4 seven, "Ican't stand it", s katero so pred dvema letoma osvojili srca večine obiskovalcev diskotek. Gonilna sila skupine, pevka Nan-cy in rapper Stay'C, ki prihajata iz Amsterdama in se jih spomnimo tudi kot člana zasedbe Captain Hollywood Project (do leta 1991), pa imata sedaj v ognju novo železo. To je skladba "Slave to the music", s katero želita Nancy in Stay'C ponoviti veliki uspeh izpred let. DR. ALBAN Nigerijski Šved ali švedski Ni- gerijec, kakor pač hočete, Dr. Al-ban, trenutno v svojem novem studiu v Stockholmu, katerega lastnik je od letošnjega poletja, snema material za novi CD, ki naj bi izšel februarja prihodnje leto. Pri tem mu pomagata producenta Kristian in John, s katerima nesojeni zobozdravnik preživlja v cele dneve in noči v okrog pol miliona nemških mark vrednem studiu. NKOTB New Kids On The Block so v začetku decembra po dolgem času končno spet predstavili novo skladbo (in nov video). "Dirtty dawg" je naslov novega singla, ki že najavlja tudi skorajšnji izid dolgo pričakovanega albuma "Face the music" (10. januarja prihodnje leto). PHIL COLLINS Po uspešni predstavitvi novega albuma Phila Collinsa, "Both sides", ki gaje v celoti ustvaril popolnoma sam (napisal, produciral in posnel je vse skladbe), 40 letni ustvarjalec še vedno posveča precej časa tudi svoji drugi ljubezni - filmu. Tako bo skupaj z Dannyem de Vitom in Bobom Hoskinsom nastopil v komediji "The three bears", katere produkcijo so zaupali neki veliki hollywood-ski hiši. Ime režiserja filma zaenkrat ostaja še skrivnost, znan pa je njegov proračun, ki znaša kar 40 milionov dolarjev. Javnosti bo film predstavljen šele konec leta 1995. ■ Mitja Čretnlk t' M r -'f - Jl Kaj vse bodo v notranjosti uredili novi lastniki še ni povsem znano. Vidi pa se, da so se stvari lotili temeljito. Že pogled na obnovljeno zunanjost veseli. Prizidek Kulturnemu domu. Takoj, ko uredijo še fasado, začno z urejanjem notranjosti, (fotografiji: Stane Vovk) Šoštanj postaja vse lepši in vse bogatejši "A" za malo športno dvorano so že izrekli V Šoštanju so z letom, ki se izteka, zadovoljni. Uspeli so uresničiti ali pa vsaj začeli uresničevati kar nekaj zahtevnih naložbenih načrtov, kraj sam pa z njimi dobiva vse bolj dopadljivo in bogato podobo. Tak postaja tudi "Mešičev hotel", bivši Kajuhov dom, ki so ga vrnili njegovim prvotnim lastnikom. Ti so že obnovili pročelje, prenovili streho, o tem, kakšna bo notranjost pa novi (stari) lastniki še niso rekli dokončne besede. Prava revitalizacija Šoštanja, po načrtih, ki jih je izdelal arhitekt Marko Vučina pa se bo po besedah Matjaža Natka, predsednika sveta krajevne skupnosti Šoštanj, pravzaprav lahko začela šele, ko bodo za promet zaprli osrednji-šoštanjski trg. Predvidevajo, da bodo dela pri širitvi mostu čez Pako v neposredni bližini šoštanjskih Termoelektrarn, ki so pogoj za zaprtje tega trga, končana v začetku aprila. S tem pa se bo odprla tudi pot nadaljnje prenove mesta. Z osnovno, grobo plastjo asfalta so površino mostu že prevlekli, spomladi pa bodo nanj položili še fino plast. Most gradijo s sredstvi iz občinskega proračuna. Druga večja naložba, ki čaka na dokončanje, je gradnja prizidka k Domu kulture. Gradijo ga s sredstvi iz krajevnega samoprispevka in sredstvi krajevne skupnosti. Dela potekajo po načrtu in ni videti, da bi jim te lahko kaj skazilo. Upajo, da bo prizidek končan aprila. Ta čas prihaja na vrsto zunanja ureditev, potem pa se bodo lotili notranjosti. Želijo, da bi jim na pomoč priskočila Kulturna skupnost. V te prostore bodo preselili učilnice glasbene šole, v njih pa bo dobila prostore tudi godba Zarja. Za Napotnikovo zbirko, ki domu-je v zgornjih prostorih, bi radi našli ustreznejši prostor, da bi bila bolj na očeh in da bi, glede na to, daje vsekakor vredna ogleda, privabila še več obiskovalcev. Zadovoljni pa so v Šoštanju z letošnjim letom še zaradi nečesa. Končno jim je uspelo doreči zadevo, o kateri se pogovarjajo že precej časa: širitev telovadnice pri osnovni šoli Biba Roeck, ki naj bi postala mala športna dvorana, v kateri se bo odvijalo bogato športno življenje Šoštanja. Za izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektov za izvedbo obnove in dozidave obstoječe telovadnice so objavili javni razpis, ponudbe, ki so nanj prišle pa so odpirali v začetku tega tedna. Rekreaciji bodo namenili tudi prostor v bližini Ribiške koče, predel, kjer zdaj stoji skladišče Geološkega zavoda Ljubljana. Glede na to, daje ta zavod obsežne raziskave na tistem območju že končal pričakujejo, da bodo tudi skladišče kmalu preselili. Potem ne bo ovir, da uredijo tudi ta, južni predel Šoštanja. Zelo resno pa se seveda ukvarjajo tudi z bodočo lokalno samoupravo. Ta jim bo v prihodnjem letu prinesla še večji polet, da bi postal Šoštanj spet tisto, kar je nekoč že bil: mesto z bogatim življenjem, v katerem bo prijetno živeti. u Milena Krstič - Planine Krajevna skupnost Lokovica Zagnanost se jim je obrestovala Nič novega ni, da številke, zneski niso pomembni. Štejejo pridobitve, s katerimi si ljudje (bodisi samo z lastnim znojem ali tudi s pomočjo drugih) ustvarijo pogoje za lepše življenje. Krajani krajevne skupnosti Lokovica imajo ob koncu leta pokazati kar precej. Od zadovoljstva si upravičeno manejo roke, saj so kar trikrat presegli zastavljen program za letos. Ne samo pri financah, ampak tudi pri delu. "Uspeh je zagotovljen, če je interes skupen. Volje in vztrajnosti seveda ne sme manjkati. Rezultati naših prizadevanj so pripomogli k temu, da so nam pri uresničevanju zastavljenih ciljev priskočili na pomoč tudi drugi (predvsem Teš in občinski proračun). Naša zagnanost se nam je res obrestovala," z zadovoljstvom ugotavlja Leopold Kušar, predsednik sveta omenjene KS. 650 prebivalce kraja je oplemenitilo prav vsak tolar, pa naj si je šlo za izgradnjo telefona v 95 gospodinjstvih pred dvema letoma (pohvalijo se, da so za telefonski priključek primaknili le 1430 nemških mark - seveda brez vštete vrednosti prostovoljnega dela) ali za letošnjo izgradnjo vodovodov, posodobitev cest,... Mimogrede, projekt za izgradnjo vodovoda za 15 gospodinjstev je predvideval vrednost naložbe 9 milijonov 548 tisoč tolarjev, krajani pa so ga zgradili za le 2,5 milijona SIT. 30 gospod- injstev je s priključitvijo na vodovodni sistem preskrbljenih s pitno vodo, krajani 15 gospodinjstev v Velikem vrhu pa so prav tako že položili primarc. Pet cestnih odcepov v dolžini 1800 metrov jim je uspelo asfaltirati, pa štiri hišne cestne priključke. Samo delež lastne udeležbe krajanov je pri teh naložbah znašal več kot milijon in 500 tisoč tolarjev. Njihova smelost za leto 1994 torej ni iz trta zvita. Optimistično načrtujejo dokončanje izgradnje vodovoda (skupaj s KS Šmartno ob Paki) v Velikem vrhu spomladi prihodnje leto, nadaljnje posodabljanje krajevnih cest, tudi na ugodno zapolnitev za zdaj praznega sedeža za tajnika KS, rešitev vprašanj v zvezi z zimsko službo. Pri postavki "odvoz smeti" je na potezi velenjsko Komunalno podjetje, ki naj bi v bližnji prihodnosti pripravilo predlog odvoza. Precej bolj v meglo paje zavito lastništvo njihovega doma krajanov. Komisija, ki sojo imenovali za to težavo, se namreč še vedno trudi. "To so naše potrebe. Na glas še govorimo tudi o naši želji - izgradnji toplovodnega ogrevanja. Trudili se bomo, da bi morebiti na prvi pogled nerešljiva naloga postala stvarnost" V zvezi s tem gredo razmišljanja o bodoči lokalni samoupravi. Ozemeljsko sodijo k bodoči občini Šoštanj. Po lastnem prepričanju pa bi Leopold Kušar postal občan tiste občine, kjer bo dovolj denaija tudi za uresničevanje potreb krajanov Lokovice. •(tp) JuW začetek božično - novoletnega sejma VELENJE - Turistično društvo Velenje je bilo letos zelo akti vno. Člani so uresničili vse zastavljene naloge oziroma naredili celo več, kot so na začetku leta načrtovali. Po bsedah predsednika društva Jožeta Zakoška so uspešno izvedli vrsto prireditev, Največji v Velenju pa sta bili letos Pustni karneval in Noč ob Jezeru. Prav tako seje Verlenje potegovalo tudi za najbolj urejeno slovensko mesto, saje je znano, daje bilo pred leti zelo visoko uvršččeno. "Žal paje padlo za veliko mest, predvsem zaradi neurejenosti bivalnih in in-frastrukturnih objektov, karje bilo odločilno pri cenjevanja.' 'Potlačila'' nasje tudi neurejenost javnih stranišč in še marsikaj. Komisija, ki je ocenjevala posamezne zasebne hiše in objekte, je delo dobro opravila, ocena pa je, da so ti dobro vzdrževani in urejeni. Enako velja za javne površine, kljub temu pa Jože Zakošek letos nismo dosegli vidnejšega mesta. Pri društvu imamo tudi osrednjo komisijo za ocenjevanje najbolj urejenega kraja oziro- ma hiš v krajevnih skupnostih pa podkomisije. Ocenjujejo predvsem urejenost in čistost naših krajev. Komisije so med drugim ugotovile, da je med urejenostjo zasebnih hiš in stanovanjskih blokov velika razlika, kot je velika razlika med skrbjo za urejenost med občani, ki živijo v svojih hišah in tistimi v blokih," je povedal Jože Zakošek. Od jutri pa do 26.decembra bo na Titovem trgu v Velenju že šesti božično-novoletni sejem. Zanj je bilo veliko zanimanje, kar pomeni, da lahko pričakujemo, da bo znova zanimiv. Z občasnimi obiski ga bo popestril tudi dedek Mraz. MB.M Šentilj Orgle spet pojejo Za farane cerkve svetega Egidija v Šentilju je bilo bogoslužje na tretjo adventno nedeljo še posebej slovesno. Pri drugi maši so se ponovno oglasile več kot sto let stare in pošteno obnovljene orgle, ki nosijo letnico 1879, nastale pa so v oglarskih delavnici Franca Naraksa v Žalcu. Zaradi dotrajanosti so letos aprila utihnile. Zahtevne obnove seje lotil Janko Jezerntk doma iz sosednje Ponikve. Po poklicu mizar, danes pa odlični orglarski mojster. Janko je v obnovo orgel vložil skupaj s svojim sodelavcem Tomažem Močnikom doma z Gorenjske več kot 700 ur trdega in natančnega dela. Po končani slovesnosti je med drugim povedal tudi tole: "Orgle, ki sicer niso nekaj posebnega, imajo pa zelo lep glas, so bile v tako slabem stanju, da se prav čudim, kako so lahko na njih sploh igrati. Sedaj so povsem obnovljene in so takšne, kot so bile nekoč. Če bo vse po sreči, bodo še dolgo služile svojemu namenu. Verjemite mi, če bi se nama šlo samo za denar, potem se tega dela ne bi bila nikoli lotila." To je poudaril tudi domači župnik Jože, ki je obnovljene orgle tudi blagoslovil. Med mašo pa seje v govoru zahvalil vsem tistim faranom, ki so prispevali sredstva za njihovo obnovo. Ta pa niso bila ravno majhna, kljub temu, da sta Janko in Tomaž opravila zahtevno delo za najnižjo možno ceno. Obnovljene orgle bodo lepo božično darilo za vsem tistim prebivalcem šentiljske doline, ki zahajajo v cerkev. V najlepši noči leta bo tako njihov mogočen in svečan glas spet donel med zidovi več kot 700 let stare farne cerkve. m(mh) Janko in Tomaž ob rezultatu svojega dela V Velenju tudi Cimos Citroen servisni center ..... Kakovost programa in... Tisti, ki ste zaljubljeni v Citroenova vozila, jih boste lahko poslej naročili in dobili kar v Velenju. Prejšni teden je bilo zelo slovesno pri Muršiču v naselju Trebuše v Starem Velenju (v naselju Trebuše). Jože in Minka Muršič sta skupaj s svojima sinovoma (na sliki) ob navzočnosti velikega števila obrtnikov, krajanov in drugih gostov odprla nov Prodajno-servisni center Cimos Citroen. Ob tem zanju in seveda za kupce pomembnem dogodku so spregovorili predsednik KS Staro Velenje Franc Sever, v imenu velenjskega obrtne zbornice Sonja Jamni-kar, znani nekdanji voznik relijev Kari Ferlež in Dario Šik, direktor prodaje Cimosovih vozil, ki je z Jožetom Muršičem podpisal pogodbo o poslovnem sodelovanju. Ob tem je povedal, da Cimos nenehno širi svojo prodajno mrežo in daje ta center že dvanajsti v Sloveniji in dodal: "Imamo zelo široko ponudbo, s katero želimo pokriti celotno območje Slovenije, združujemo pa dve stvari - kakovost avtomobilskega programa in kakovost partnerja, kar gospod Muršič gotovo je." Za vse navzoče so pripravili tudi lep kulturni program, v katerem so sodelovali Rudarski oktet in Podkrajski fantje. Bvos Predstavitev fotomonografije Joca Znidaršiča Knjiga o roži, ki se ji reče vinska trta Želja po srečanju s znanim fotografom Jocom Žnidaršičem, pesnikom, pisateljem in prevajalcem Tonetom Pavčkom in želja, da skupaj z organizatorjem, Kulturnim centrom Ivana Napotnika, preži-vimo še enega v nizu kulturnih večerov, je v četrtek pripeljala v velenjsko knjižnico veliko ljubiteljev tovrstnih kulturnih dogodkov. Odhajali so nasmejani in sproščeni, zakar sta poskrbela oba gosta, ki sta predstavila še eno v nizu fotomonografij Joca Žnidaršiča, ki ima po zaslugi oblikovalca Miljen-ka Lucila kar dva naslova. Gre za igro besed, tako da lahko naslov preberemo kot Vinogradi ali pa Vino gradi. Če se s sporočilom drugega naslova kdo morda ni strinjal, jih je v toku večera v to prav gotovo prepričal avtor teksta v knjigi, Tone Pavček. Dokazal je, da ni le mojster pisane, ampak tudi govorjene besede. Izrekel je reko lepih in resničnih misli, jih povezoval v gladke stavke, med njih vnesel še kakšno rimo. In s tem dopolnil Joca Žnidaršiča, sicer Šoštanjčana, že 20 let urednika fotografije pri časopisni hiši Delo, mojstra krajinske in modne fotografije, ki je o Vinogradih po nekaj lepih pesmih o vinu in slovenski zemlji, ki jih je zapel Šaleški oktet pod vodstvom Danice Pirečnik ter kratki predstavitvi voditeljice pogovora Andreje Petrovič spregovoril prvi. "Knjiga je nastajala dolgo vrsto let, približno 7 let, pravzaprav Po "sprehodih po slovenskih vinogradih" še čašica vina. vse od takrat, ko sem izdal knjigo Bohinj. V bohinjskem koncu je veliko vode, vendar sem bil tam večkrat žejen kot ne, zato sem prišel na idejo, da bi fotografiral rožo, ki seji reče vinska trta. Med nastajanjem knjige sem hodil sirom po Sloveniji in spoznaval pokrajine in ljudi, kjer raste vinska trta. Ob mojem vsakodnevnem črno-belem delu pri časopisu, mi je bilo to v veliko veselje. Spoznal sem čisto drugačno pokrajino kot je Alpska, spoznaval ljudi, njhove navade in nove prijatelje, ki so mi vlili neka nova spoznanja o vinu. Nisem se trudil, da bi bila to strokovna knjiga, želel sem le, da je lepa, nekaj novega. Tako je nastalo nekaj tisoč barvnih posnetkov, ki sva jih z oblikovalcem -.Boni Nekdo se je nekoč spomnil tudi na študente. Sicer je vprašanje, če so ga vodile samo človekoljubne misli, ampak to je vse eno. Nekdo seje spomnil na študente in nastali so boni. Pravljica Vsak študent (s statusom) je od tistega dne lahko vsak mesec za simbolično ceno kupil dvajset bonov. In borv^e prinesel kosilo ali pohan sir alt pico, ali karkoli. Vsi so bili zadovoljni. Gostilne, s polnimi mizami, študenti s polnimi trebuhi in starši, ki so vedeli, da njihovi otroci ne stradajo. Minilo je eno in še eno leto. Boni so postali dejstvo, ne pa pravica. Dejstvo so postale dolge vrste pred K4, kjer je vsak študent prišel po svoj kos bonov. Dejstvo je postala mastna hrana in neprijazni natakarji. Študenti so bili srečni. Samo, da so boni. In to kje, v Daeiy Queenu ali pa v Luban pri Šestič. In sedaj, ko nam je nadškof odprl McDo-naldsovo restavracijo, sedaj bodo kmalu boni tudi za tja. Na krompirček in kokakolo. Naslednji mesec bodo boni. Če ne pa v Mirje na Šink, govedino ali pečenko. Samo da nismo lačni. Če bodo boni ostali. Recimo tudi politika. Obstaja študentski parlament in študentska vlada, ki študentom lajšata življenje. Obstajala naj bi tudi neodvisna komisija, ki naj bi preverjala, kako je s kvaliteto postrežbe. Obstajala naj bi tudi komisija, ki bi preverjala vse, kar naj bi preverjala, kako je s kvaliteto postrežbe. Obstajala naj bi tudi komisija, ki bi preverjala vse, kar je povezano s prodajo bonov. Pa, kakor je meni znano, ne obstaja Vsaj zadnja ne. V prejšnji vladi so si ministri sami dali bone in imeli po sto bonov, za vse svoje prijatelje, znance in vrstnike. Tudi prva komisija ni preveč aktivna, saj bi morala pol gostiln zapreti, tistih mastnih in smrdečih. Pa raje recimo temu politika i na kvadrat. Julija so cene bonov strašno padle. Boni so bili po 40 tolarjev. Takrat so rekli, daje denarja dovolj. Po novemberskih volitvah, ko so študenti volili nov parlament, pa so se boni nenadoma podražali. Spet nazaj na 150 ali celo več. Pa naj bo to politika na deset. Nekateri poslanci so ugotovili, da boni dajejo študentom potuho in jih žali- ! jo. Zaradi slabe hrane, postrežbe, bla, bla, bla... In ker ni denarja... Saj si ne bodo upali ukiniti bonov. To bi bilo prenevarno. Če , bi jih hoteli, bi jih morali avgus- i ta, ko študentov ni. Ne pa sedaj, i ko so vsi študenti na fakultetah. 1 Preveliki mir sije nekdo kupil z , boni, študenti več ne mislijo, i samo da je želodec poln. Kdor- i koli nam že daje denar, tako neu- 1 men že ne more biti! Pravzaprav sem hotel pisati o i sončni nedelji in naši novi sm- i reki, okleščeni na Titovem trgu. 1 Z občinsko zastavo na vrhu. Pa , sem obljubil Alešu, da bom pis- i al o bonih in naši študentski pre- i hrani. Da bom pisal o politiki in 1 luščenju rašid. ■ Jure Trampuš i i ^ V petek 18.12 bona 18h | Stiskami Aleš Črnič pripravil i predavanje s diapozitivi. Zastojn i bodo tako poslušali in gledali 1 vse, kar se mu je zgodilo na po- , tovanju po Nepalu. i V soboto 19.12. bo v Placu i večer angleške skupine The Cure. j Upajmo, da bo tokrat več ljudi, , kot jih je bilo nekega daljnega i večera, ko je Matič v Stiskami < slavil Smithov rojstni dan. Vsi, ki imate kakršenkoli , prispevek za RIT in se še niste i na štiri oči srečali z glavnim ure- 1 dnikom, ki bi vam dovolil, da j svoj prispevek prinesete do kon- , ca leta, vsi ti morajo svoj mate- i rial oddati do sobote! 1 Brezplačna reklama. Na j gimnaziji je izšel novi ŠPRIC! , zlila v knjigo. Ko sva vse to naredila, je nastopil Tone Pavček, ki je knjigo opremil z besedilom, kot ga zna oblikovati samo on." Pravzaprav sta si tudi na tem večeru razdelila svoji vlogi, ki sta jih imela pri nastajanju te fotomonografije. Joco je govoril manj, saj je navsezadnje tisti, ki sporoča s pomočjo oči in fotografije; to paje tiho delo. Fotografije v knjigi Vinogradi pa so tako dobre, da so nekateri kraji na slikah veliko lepši, kot v resnici. Skrivnost tega je skrita v tem, da seje fotograf izognil vsem tistim rečem, ki kvarijo okolje in krajino, kot so vikendi in podobno. Ljubezen do vinske trte in dobrega vina, ljubezen do domovine Slovenije in njenih naravnih danosti, ljubezen do lepe slovenske besede, seje kot slap izlivala iz besed Toneta Pavčka, ko je spregovoril o zbirki z naslovom Pijanost: "Vino je božja kaplja, ki gre v usta in se razširi po ustih in teče po grlu navzdol in to je tako lepo, kot da verzi tečejo navznoter in ne navzven. Pijanosti pa je več vrst. Lahko si pijan od lepote, od gričev. Lahko si navdušen in pijan od afer v Sloveniji. Obstaja pijanost nad življenjem, up, da si večen, pa je varljiv. Ves človek nikoli ne premine, tisto, kar se imenuje duša, živi še naprej. Duša je tudi v vsakem vinu in ti ločiš vino po tem, kakšne duše je. Pri tej knjigi mi je bilo neskončno milo, ker nisem pisal smrtno resno. Veliko sem bral o trtah, vendar me stroka ne zanima tolike. Važno je tisto, kar sem doživljal kot čisto majhen pobič, ko sva z materjo grobala v vinogradih na Dolenjskem." Ta del svojega življenja nam je opisal podrobno in nadaljeval: "Verjamem, da so trte tako za srečne' za potrte in ni ga človeka, ki ima vsaj malo rad trte, ki tega nebi občutil vsaj enkrat. In veš, to je lepo življenje. In zato je Slovenija tako lepa." Ko gaje Joco Žnidaršič prosil za sodelovanje pri fotomonografiji, je bil Tone Pavček, po njegovih besedah, strašno zato. "Tuje del mojega otroštva in navdušenja nad literaturo. Vino ima toliko prednosti, da tudi, če se komu zavrti, nimam korajže, da bi ga "tad-lal". In jaz nimam korajže, da bi "tadlal" to knjigo." O delu fotografa paje povedal:"Ko sem gledal te slike, velike fleke zelenega in rjavega, se ti odpre in rečeš; Saj te Dolenjske ne poznam, saj moram najti nov stavek. To je čudo. Oko fotoaparata ujame, kar je v fotografovi duši in v duši pokrajine. In ko se to dvoje združi, je tako, kot bi se ti Marija prikazala." Smo vam vzbudili skomine? Knjigo Vinogradi je izdala založba Mihelač, poiščite jo in morda poklonite dragemu prijatelju ob bližajočih praznikih. Težko bi našli lepše darilo. ■ Bojana Špegel, foto: Stane Vovk Evropski veletoic - lan Ren ali po latinsko Rhenus je ena največjih in z vodo najbogatejših rek Evrope. Reka je dolga 1320 kilometrov in porečje zavzema 224.550 km2. Ren so omenjali že Rimljani in velja za eno najlepših rek našega kontineta, ki izvira v Švici izpod Gottardskega masiva v dveh krakih. Do Bodenskega jezera teče proti severu, nato zavije proti zahodu do Basla, kjer se usmeri še enkrat na sever v smeri Nizozemske, do izliva v Severno morje in ob izlivu pa je zraslo tudi pristanišče Rotter-dam. Ren je zelo dolga in prav enkratna reka. Je najprometnejša in teče skozi gosto in gospodarsko zelo razvita območja v zahodni Evropi, kar je še posebno pomembno. Reka Ren teče skozi mnoge dežele in ima za večino izreden pomen. Je plovna od Basla v Švici do izvira v Morje na Nizozemskem, je mejna reka med Nemčijo in Francijo ter Nemčijo in Švico. Ob reki so nastala mnoga mesta in pristanišča. Med največjimi so Basel/Švica/, Bonn, Mainz, Koeln, Dusseldorf, Duisburg v Nemčiji, ki velja za največjo rečno luko v Evropi in ob reki je zrastlo še na tisoče mestec in vasi. Za Ren so vitalnega pomena kanali, ki povezujejo nekatere velike reke z Renom - na primer Ren-Rona, Ren-Donava. V švicarskem Schaffhausnu dela Ren 24 m visoke slapove in njegovo vodno energijo koristijo številne hidrocentrale vzdolž reke. Reka ima številne pritoke, predvsem zelo pomembni so tisti v spodnjem toku, kjer se največji bazeni premogovih rud. Ob Renu se razprostrira tudi rensko pogorje, visoko do 880 m. O reki kroži veliko zgodb in legend, ustanovljena je bila tudi tako imenovana Renska zveza 16 renskih dežel, kot protektorat Napoleonove Francije. Najlepši del reke je gotovo v okolici Bonna - glavnega mesta Nemčije, kjer je reka najbolj romantična. Ren in njegove obale so pojem tudi za ljubitelje dobre kapljice. Pri Mainzu in Bingenu je reka široka od 400 - 800 m, pri Koelnu 500 m in nekje celo kilometer. Ob Renu so številni gradovi in njihove ruševine, ki nemo pričajo o tem, da so se nekoč a tem področju bili boji in bitke za oblast nad reko in njenimi strmimi bregovi. Legenda o deklici Lore-ley, o kateri je pisal tudi Heine pa navdušuje vse, ki pljujejo po reki. Ren je najdaljša zahodno evropska reka, ena največjih na svetu, ki dejansko živi za ljudi in so od nje še kako odvisni. ■ Renata Natek-Hudarin Korobači za poveljnike Miklavž, ta enkratni dobrotnik, je minulo na gasilskem plesu skromno obdaril tiste srečnike, ki so si kupili kartico za srečolov. Zastonj pa je obdaril predsednike in poveljnike nekaterih gasilskih društev - s korobačem. Vsakemu je znal v gasilskem stilu povedati, koga in kako naj mlati z njim. Bolj kol vrbova pletena palica pa je ošvrknil nekaj gasilskih patronov šoštanjski Gasilski Peter, kije satirično opisal lastnosti najvišjih funkcionarjev - in nesporno zmagal v natečaju za najboljšo pesnitev. Objestnost brez meja (I) Poka, poka, vse huje. Očitno bodo zaradi objestnosti petarde postale do najdaljše noči v letu naš neizbežni vsakdan. Za mlade so v tem času petarde najbolj priljubljene igračke. Nobena svarila ne pomagajo, tudi v našem tedniku ne, ne pomaga zgroženost stanovalcev, kijih poki tudi na hodnikih vznemirjajo pozno v noč. Objestneži so našli nov način zastraševanja ljudi, upamo, da se ne Zgledujejo po Avstrijcih, saj so jih celo pričeli metati v poštne nabiralnike. Ali moramo resnično ostati brez besed?! Objestnost brez meja (II) Tisti, ki nimajo petard, pa se tudi takole znašajo na to kar vidijo okrog sebe. Posnetek smo napravili v Rdeči dvorani, kjer so se otroci (ne verjamemo, da so to bili starejši) znesli nad gasilnim aparatom. Ne le, da so ga vrgli s stebra, za dodatek so ga še izpraznili. Kaj bi bilo, če bi prah spustitli komu v oči? Lahko bi bilo hujše ali pa... ...ali pa koristnejše. Hujše seveda v primeru, da bi se vse tole zrušilo med vožnjo, pa se na srečo ni, "koristnejše"pa bi lahko bilo v primeru, če bi kdo tovor "razložil," saj se je dobesedno ponujal med minulim vikendom in še tik ob cesti. "Raztovoriti" ga pravzaprav sploh ne bi bilo težko. .................. I _ ttt: CIMOS CITROEN SERVIS IN PRODAJA A Cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje, Ur se priporočamo za nada/nji obisk! Vesel božič in srečno novo leto 1994! DRAGE SLOVENKE, DRAGI SLOVENCI! Za božič in novo leto si voščimo sreče in blagoslova. Tudi Mohorjeva vam iz srca želi vse dobro, svoje želje pa podpiramo še s knjižnim darom, z našo redno zbirko, ki naj vam bo v duhovno oporo, da boste trdnejši v dobrem laže krmarili skozi današnje viharne čase. Letošnji naročniki bodo v decembru prejeli naslednjih pet knjig: (kdor jih ni naročil, jih lahko kupi po naslednjih cenah:) Člani Nečlani broš. vez. broš. vez. 3500 7900 5150 9920 860 1700 1100 2000 ZBIRKA 1993, komplet * KOLEDAR 1994 * UMRJEŠ, DA ŽIVIŠ (Trstenjak) 530 * PESEM 0 PIKI (Lovrenčič) 490 * ŽUPNIK SVETA (Hunermann) 980 * ALJAŽEV ZBORNIK (Klinar, Škulj, Urbanija) 1000 1400 850 800 700 1800 1000 2000 1250 ' 2520 2100 1300 2600 Za prihodnje leto pa smo vam pripravili novost: Mohorska redna knjižna zbirka 1994 (izide novembra 1994) vas vabi, da izberete: na voljo sta vam dva sestava, A in B. Oba staneta v prednaročilu enako: broširan SIT 2.100, trdo vezan SIT 4.700 (vključen 5 % prom.d.). V obeh so po štiri knjige, prvi dve sta enaki (Mohorjev koledar 1994 in večernice), drugi dve pa različni: redna zbirka 1994 - A: MOHORJEV KOLEDAR 1995 I. Ožbalt, MRZLE PEČI J. Ramovš, STO DOMAČIH ZDRAVIL ZA DUŠO IN TELO, II. J. Sernec, KONČNO JE BIL ČAS redna zbirka 1994 - B: MOHORJEV KOLEDAR 1995 I. Ožbalt, MRZLE PEČI 0. Šest, KAR PO DOMAČE 1. Sivec, KRUH PONOČI SPI TORI Gornji grad, Attemsov trg 9, tel: 063/84- 041,842-007 - POOBLAŠČENI SERVIS ZA VOZILA ŠKODA - PRODAJA VOZIL ŠKODA - REZERVNI DELI - DODATNA OPREMA IGL + W ~ ŠKODA Volksvvagen Group Pogrebna služba Strahovnik d.o.o., Žalec Vrečarjeva 3, tel. (063) 712 261, 714 686 Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - veliko tzbtro krst m opreme - prevoz z avtofurgpnom (vključno na upepelitev) ■ dekoracijo sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam in ureditev grobov ■ postavitev žarnib hiš - ureditev kompletne dokumentacije - nudimo tudi vence in cvetje Na zalogi bel pesek za grobove po 50 kg! Na uslugo smo vam ob vsakem času. Hvala za zaupanje! 54-867 H NOVOLETNI CENIK ♦ kotel litoželezni AR 4 30.000 kcal 48.300,00 SIT ♦ kotel litoželezni AR 5 40.000 kcal 56.100,00 SIT ♦ cisterne za olje 1000 - 30001 od 18.700,00 SIT dalje ♦ gorilec MIN0R1 37.500,00 SIT ♦ gorilec 0LYMP 57.000,00 SIT ♦ ekspanzijske posode 8 - 501 od 1.452 do 4.716 SIT ♦ bojler LIK0 kombiniran 801 18.019,00 SIT ♦ ventil mešalni 4 potni 4.440,00 SIT ♦ regulacija kotla TS 7.882,00 SIT ♦ ventil radiat. ravni 1/2" 864,00 SIT ♦ ventil radiat. ravni 3/8" 767,00SIT ♦ zaključek radiat. ravni 1 / 2" 590,00 SIT ♦ sobni termostat H0NEYWELL digital. 11.500,00 SIT ♦ sobni termostat RIELL0 digital. 9.950,00 SIT ♦ tuš kabina 80-90 13.240,00 SIT ♦ cev bakrena plastif. 167,00 SIT/m ♦ toplotna črpalka TČ Z 2A 152.000,00 SIT ♦ radiatorji EMOTHERM 615 592,00 SIT/člen ♦ radiatorji AP0LL0, AKUMAT, V0GELN0T DOSTAVA NA DOM, BREZPLAČNO SVETOVANJE... CENE SO BREZ DAVKA. VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE! m/iiul. Bm ZA BODOČE MAMICE IN OTROKE Šlandrov trg 7, Žalec, tel.: 10631 712 515 P modna konfekcija xa bodoče mamice, tudi iz uvoza P zibke, previjalne mize, vozički, avtosedeii... O otroška konfekcija do št. 6 namenjena vsakodnevni uporabi; zato kvalitetna, pralna, praktična in kar je najvažnejše po dostopnih cenah P igrače, predvsem didaktične Obiščite nas - gotovo boste našli kaj _zase ali svoj naraščaj PRODAJALNA m Kocenova 4 Celje tel.: 24-751 BOGATA IZBIRA IZDELKOV ZA ŠOLARJE SLIKARJE PODJETNIKE GOSPODINJE IN ZA VSE VELIKO PRESENEČENJ! OBIŠČITE NAS! Trgovsko podjetje d.o.o. "INTRADE" Maribor, Mlinska 22 tel. (062) 22 66 00, 22 66 13; tel./fax (062) 22 42 80 POZOR, IZJEMNA IN VELIKA BOŽIČNA PONOOBA! JEDILNI PRIBOR "SOUNGEN" CAR0 (za 12 oseb) za samo 17.999 sit JEDILNI PRIBOR"SOUNGEN"SABINE(12oseb) zasamo 18.999sit JEDILNI PRIBOR "SOUNGEN" SANDRA (12 oseb) za samo 14.999 sil DESERTNEŽLIČKE zasamo 4.599sil INFRAHALOGEN GRELEC 2 moči (550 + 550 W) za samo 26.999 sit ... PO CENAH KOT SE NIKOLI V SLOHNIJII... Trgovsko podjetje d.o.o. "INTRADE" Maribor, Mlinska 22 tel. (062) 22 66 00,22 66 13; tel./fax (062) 22 42 80 Se odločate za nakup audio ali video tehnikepotrebujete darilo za posebne priložnosti? Obiščite nas, svetovali in pomagali vam bomo! Nudimo vam artikle svetovno znanega Korejskega proizvajaka audio in video tehnike Za vas smo pripravili posebno NOVOLETNO ZNIŽANJE z najugodnejšimi cenam// BTV CB 5051 AT - 51 cm, teletekst, daljinski za samo 44.999 sit 8TV 3 5314 AT - 55 cm, teletekst, daljinski za samo 51.999 sit VIDE0R. VX 350 - 4 glave, VPS, LONG PLAY, doljin. za 44.370 sit V1DE0R. VX 300 - 2 glavi, VPS, daljinski za samo 39.780 sit HI-FI SCM 8100 - radio, 2 kat, CD 2*60 w, dalj. za 42.075 sil HI-FI MAX 360 - radio, 2 kas., CD 2*80 W, dalj. za 47.999 sit HI-FI SCM 6500 - radio, 2 kas., CD 2*40 W, dalj. zo 31.999 sit Na zalogi je velika izbira: - IV, ekorderjev, HI-FI stolpov, radiokasetofonov, avtoradiev... POSEBNE UGODNOSTI ZA KUKL % p-" • prodaja na 2 ieka! • darilo prt nakupu nad 5.000 sit • dodatnih 500 sit popusta za kupa iz krajev oddaljerdk jiei kot 30 lan iz Maribora • gartmdja in sevis v Mariboru Za nase zveste stranke in za vas, ki Bas do sedaj niste poznalh posb|emo v Mlinski ulici 22 vsak dan od 9. -12. in 15. -19. ure, v soboto od 9. -12. ure! PRIHRANEK IN KVALITETA SE POTRJUJETA Z NAKUPOM SAMSUNGOVIH 1 '1 IZDELKOV! : PO CENAH KOT SE NIKOLI V SLOVENIJI!, Od mladoletnikov zahtevali denar V enem tednu 32 prometnih nezgod Prejšnji teden se je na območju velenjske policijske postaje pripetilo 32 prometnih nezgod, 2 sta se končali s telesnimi poškodbami, druge pa z materialno škodo. V sredo, 8. decembra, okoli 21.30 je Hans Schneider, 50 let, iz Eber-dorfa v Avstriji, vozil osebni avtomobil po regionalni cesti Velenje -Slovenj Gradec. V Paki, v bližini mostu, je zaradi neprimerne hitrosti in pod vplivom alkohola, v nepreglednem desnem ovinku pričel zavirati. Zaneslo gaje na levo stran vozišča v sneg, nato paje z vozilom trčil v leseno ograjo mostu. V nezgodi seje voznik lažje telesno poškodoval, na vozilu paje nastalo za okoli 300 tisoč tolaijev materialne škode, nekaj pa še na ograji mostu. Naslednji dan, v četrtek, 9. decembra, okrog 17.30 je Florjan Rihter, 62 let, iz Šembrica, vozil z osebnim avtomobilom iz Škal proti Velenju. Približno 300 metrov izven naselja Škale, je na ravnem delu ceste zavil na levi vozni pas in trčil v nasproti vozeči osebni avto, ki gaje upravljal 30-letni Davorin Klančnik iz Plešivca. Pri nezgodi sta se oba voznika lažje telesno poškodovala, na vozilih paje nastalo za okoli 350 tisoč tolaijev materialne škode. Zaradi petard k sodniku za prekrške Zaradi kršitev javnega reda in miru so velenjski policisti v prejšnjem tednu opravili 26 posredovanj. Med drugim so kar šestkrat morali posredovati v družinskih prepirih in pretepih, petkrat zaradi pretepov in razgrajanja v gostinskih lokalih, šestkrat pa zaradi motnje miru pri metanju petard. 6. decembra so posredovali v Šaleku in zaradi metanja petard sodniku za prekrške prijavili Gorana P.. 10. decembra zvečer pa so zaradi petard posredovali na Gorici. Ker so petarde letele iz stanovanja Roberta P., ga bodo prijavili sodniku za prekrške. Vlom v župnišče in osebni avto Neznanec je 7. decembra obiskal župnišče v Skornem. Vendar tja ni prišel z dobrimi nameni, saj je z njim "odšlo" več tujih bankovcev, v skupni vrednosti 15.800 tolaijev. V noči na 11. december paje neznanec vlomil v osebni avto, parkiran na Goriški cesti. Iz njega je odnesel avtoradio in lastnico Ireno D., 30 let, iz Velenja, oškodoval za okoli 8000 tolaijev. Vozilo se je obračalo, pet poškodovanih V soboto, 11. decembra, ob 16.40 seje na regionalni cesti v Presaijah, pripetila huda prometna nezgoda. 31 -letni Anton Žigon iz Žalca je vozil osebni avto iz Pariželj proti Letušu. V bližini stanovanjske hiše Pre-seije 18, je v desnem preglednem ovinku zapeljal čez desni rob vozišča, kjer se je vozilo nekajkrat obrnilo. Pri prevračanju sta se voznik Anton Žigon in sopotnica 29-letna Karmen Žigon hudo telesno poškodovala, sopotniki: 11-letniŽ.Ž., 3-letnaJ.B.in27-letnaVahidaMahmutovič, vsi iz Žalca, pa lažje. Trčil v betonski propust V nedeljo, 12. decembra, ob 15.25 seje na regionalni cesti Moziije -Radmiije pripetila huda prometna nesreča. Iz smeri Moziija proti Na-zaijam je vozil osebni avto 20-letni Marko Perk iz Radmiija. Ko je pripeljal v blagi levi ovinek, je zapeljal desno, izven vozišča v jarek in trčil v betonski propust. V nezgodi seje voznik hudo telesno poškodoval, njegov sopotnik, 24-letni Marko Gradnik iz Okonine pa lažje. ■ mkp Požar v Krnicah naredil za 10 milijonov škode tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiniiti Je bila kriva elektrika? V nedeljo zjutraj malo po 8. uri, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v kraju Krnice v mozirski občini. V požaru, ki mu je veijetno botrovala elektrika, je popolnoma zgorel del poslopja v v pritljičju, kjerje bila žaga za razrez lesa. V drugi etaži je zgorelo več kmetijskih strojev, dve kočiji, pihal-nik za seno, šest nakladalk sena in sušilna naprava za seno, živino pa so k sreči rešili gasilci. Strokovnjaki so škodo, ki jo je povzročil požar, ocenili na deset milijonov tolaijev. ■ mkp Mladoletnika Nenad in Vinko ter polnoletni Simon, doma v Velenju in Mislinji, so si pred tednom dni, v četrtek, 9. decembra, izmislili svojvrsten način, kako priti do kakšnega tolaija. Akcija seje odvijala na avtobusni postaji v Velenju, kjer so si najprej privoščili malo alkohola, potem pa se odločili, da bodo šli med čakajoče potnike in predvsem od mlajših zahtevali po deset tolaijev ali manjši predmet. S tistimi, ki ne bodo pripravljeni sodelovati, so sklenili, pa bodo fizično obračunali. Tako so tudi storili. Več mladoletnikov jim je v strahu res izročilo denar, z enim, ki ni bil poslušen, pa so fizično obračunali in mu prizadeli lažje telesne poškodbe. Velenjske policiste je o tem, kaj se dogaja, obvestilo več občanov, zato so lahko vse tri prijeli na kraju dogajanja. Zoper vse tri pa bodo napisali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nasil-niškega obnašanja. ■ mkp Odgovori do ovadbe Grehi mozirskega funkcionarja in podjetnika Kriminalisti celjske UNZ so ovadili mozirskega funkcionaija in podjetnika Alfreda B. Sumijo ga, naj bi si bil skušal prek sinovega podjetja, katerega je bil nekaj časa tudi sam direktor, pridobiti večjo protipravno korist na škodo družbenega premoženja. Ali zapisano bolj konkretno, od treh mozirskih zdravstvenih ustanov sije skušal pridobiti nad 3,3 milijone tolaijev. Govoric o cepitvi mozirskega "zdravstva" od velenjskega in o kasnejših pogodbah med zasebno firmo, ki naj bi za mozirske tri zdravstvene zavode opravljala knjigovodske in finančne posle, pa tudi o težavah, ki so ob tem nastajale, je bilo predvsem po mozirski občini veliko. Tudi očitkov o nepravilnostih - zdaj sojih kriminalisti tudi raziskali in zapisali ovadbo. Osumljeni Alfred B. naj vi zagrešil kazniva dejanja goljufije in ponarejanja listin v škodo družbenega premoženja. Skladno s pogodbo je namreč razpolagal tudi z žigi, lahko je tudi podpisoval finančne dokumente, tudi prenosne naloge na SDK. Sopodpisnik je ostal še tudi potem, koje direktorsko delo v podjetju prepustil sinu. Očitana kazniva dejanja naj bi bil zagrešil po tem, ko so mu v vseh treh zavodih odvzeli pravico zastopanja, saj z delom zasebnega podjetja niso bili zadovoljni. Tudi na "izsiljenem sestanku z zaposlenimi" sklepa niso spremenili. Zato paje osumljenec v imenu zavoda še izpolnil nekaj akceptnih nalogov. Na trije napisal, kot daje izplačilo "odredil" že 26. maja lani, ko je še imel posamično pooblastilo za podpisovanje takih dokumentov. Vsota na vseh treh nalogih, kot plačilo razlike, je presegla 1,3 milijona tolaijev. Na podoben način je izstavil še tri take naloge, podpisala naj bi jih bila le on in sin, tokrat za vsoto nad dva milijona tolaijev. Vendar pa teh treh akceptnih nalogov ni mogel več vnovčiti. ■ (k) KOOPERACIJA TEL: 063/856-672, 856-417 FAX: 063/856-957 PODROČJA DEJAVNOSTI: 1 GRADBENA IN GRADBENO ZAKLJUČNA DELA: ZIDARSTVO, FASADERSTVO, PLESKARSTVO, KERAMIČARSTVO, TERASERSTVO, TAPETNIŠTVO, TESARSTVO, KLEPARSTVO, INSTALACIJE (STROJNE, ELEKTRO), STEKLARSTVO 2 NIZKE GRADNJE 3 PREDELAVA LESA, KOVIN IN PLASTIKE 4 IZDELAVA TOPLOTNE IN HIDRO IZOLACIJE 5 TISKARSKE STORITVE IN PAPIRNA GALANTERIJA 6 AVTOPREVOZNIŠTVO IN STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO 7 ZASTOPANJE TUJIH FIRM (SCHINZEL, IWK) VESELA BOŽIČNE PRAZMfiE EV SREČNO NOVO LETO 1994 ! Policija svetuje »«888»8888S88888S3g888g8 Praznični dnevi niso opravičilo za razgrajanje Božični in novoletni prazniki so vse bolj blizu. Predpraz-nično vzdušje je že čutiti na vsakem koraku. Trgovine so okrašene in založene bolj kot kadarkoli, gostinska ponudba je še bolj pestra. Kljub temu, da so prazniki pred vrati, pa to ne sme biti opravičilo za razgrajanje in vznemirjanje občanov. Tisti, ki prirejate zabave, bodite obzirni do sosedov in tistih, ki živijo v vaši bližnji okolici in jih ne vznemiijajte. Če poslušate glasbo, ni treba, dajo tako na glas, da vsi v vaši soseščini vedo, kakšen glasbeni okus imate. Če imate recimo vi radi ročk ali heavy metal glasbo, to še ne pomeni, da imajo tudi sosedje enak okus. Opozaijamo občane, ki nameravajo v času praznikov odpotovati, doma pa pustiti otroke same, da se z njimi pogovorijo, jih seznanijo, da stanovanje ni primerno za "praznično diskoteko", ki je odprta do štirih ali še dlje zjutraj, niti za predvajanje glasbenih želja ob polnoči. Tudi okrasitev stanovanja ali hiše zahteva pozornost. Pred uporabo žarnic ali drugih svetlečih predmetov, preverite njihovo brezhibnost, da ne bo prišlo do požara, ki bi morda lahko nastal zaradi poškodovane ali slabe napeljave. Tudi sveč ne postavljajte v bližino predmetov, ki so vnetljivi. Priporočamo, da sveče ugasnete, kadar odhajate iz stanovanja ali k nočnemu počitku. Nekaj časa vas že opozarjamo na uporabo petard in drugih pirotehničnih sredstev. Teh ne uporabljajte na način, s katerim vznemiijate druge in preprečite, da bi te uporabljali otroci. S tem boste preprečili telesne poškodbe, hkrati pa povečali varnost vaših otrok in drugih. Imetnike strelnega orožja opozarjamo na določbe Zakona o orožju. Tega ne smejo uporabljati na javnem kraju, kjer bi lahko ogrožali varnost drugih. Orožja tudi ne posojajte drugim, nepooblaščenim osebam, še zlasti pa ne otrokom. Če pa že imate strelno orožje, to ne pomeni, da lahko z balkona ali skozi okno izstrelite nekaj nabojev. S svojim ravnanjem ne povzročajte nevarnosti za ljudi, ki tega v svojih domovih ne pričakujejo. Na to posebaj opozaijamo, ker smo že imeli primere ranjenih ali ustreljenih ljudi. S svojim obnašanjem in ravnanjem dokažite, da se takšni ali podobni primeri v našem mestu ne bodo zgodili. ■ Adil Huselja V gorski nesreči umrla dva Dravograjčana S*SBKSffiSKSS8ftBSSS5Sg*RS»SS**ft*8«*«SS*S«Sa* Plaz pod Raduho odnesel življenji V nedeljo zgodaj popoldne seje pripetila pod Raduho huda gorska nesreča. Pod plazom sta umrla dva planinaca, 26-letni Vladimir Rotov-nik in 46-letni Peter Verneker, oba iz Dravograda. Okoli 11. ure dopoldne sta se odpravila iz Podolševe proti Raduhi, pri tem sta zavila v plezalno smer. Okoli 13. ure pa seje z vrha Raduhe sprožil snežni plaz in planinca zasul. Takoj je stekla reševalna akcija. Reševalci Gorske reševalne službe iz Prevalij so še isti večer, pozno ponoči, našli pod plazom mrtvega Vladi-mirja Rotovnika, medtem ko so z iskanjem drugega planinca zaradi obilce snega in velike nevarnosti lahko nadaljevali v ponedeljek dopoldne. Okoli 9. ure so najprej našli nahrbtnik, nekaj kasneje paše drugega tragično ponesrečenega planinca Petra Vernekerja. ■ mkp Predsednik sklepal v imenu KS . ........................................ Podaljšal (si) je obratovalni čas To, da sokrajanom kratiš nočni mir, sicer še ni samo po sebi kaznivo dejanje, lahko pa je kaznivo dejanje to, na kak način legaliziraš tako početje. In s tako zadevo so se zadnji čas od poletja ukvaijali policisti in kriminalisti. Po obravnavi so tudi ovadili F.S., predsednika sveta ene izmed velenjskih krajevnih skupnosti. Sumijo ga zlorabe položaja ali uradnih pravic. Sebi in drugim gostincem v krajevni skupnosti naj bi bil omogočil poslovanje v podaljšanem delovnem časii. To je sicer lepo, ni pa lepo to, da naj bi bil sklep o tem v imenu sveta krajevne skupnosti in krajanov (ti se bi morali strinjati s prireditvami in odprtjem gostinskih lokalov tudi dalje v noč) sprejel kar sam. Prireditve, za katere so se v KS odločili, naj bi bile predvsem kulturnega značaja, z lahko glasbo, v tem času naj bi bili dalje odprti tudi gostinski lokali. Občinski upravni organ občine Velenje je na osnovi "soglasja" in pozitivnega mnenja KS res tudi izdal svoje pozitivno mnenje: tako za prireditve kot tudi za podaljšanje obratovalnega časa. Kot je zapisano v ovadbi, je osumljenec, kije tudi sam gostinec, vedel, da sam ne bo dobil dovoljenja za prireditev in tudi podaljšanja odpiralnega časa za svoj gostinski lokal, v povezavi s še ostalimi gostinci po svoje premostil zakonske ovire in "drugačno miselnost krajanov krajevne skupnosti". Ti so pravo obliko prireditev in način izvedbe spoznali šele tedaj, ko skoraj cele noči niso spali. ■ (k) mm T Oven od 21. marca do 20. aprila Največ energije boste izgubili doma, ko bo partner v teh predprazničnih dneh želel, da bili bili več z njim, vam pa delo tega res ne bo dopuščalo. Zato si boste želeli le nekaj mirnih dni, ki bi jih preživeli v samoti, stran od vseh, kijih poznate. Pri kupovanju daril pazite; ne razmetavajte z denarjem, saj se tako ne boste odkupili. Bik od 21.aprila do 20.maja Zvezde vam niso več tako močno naklonjene, zato ne pretiravajte niti v eni stvari. Sploh, ker imate radi utečeno življenje brez večjih čustvenih pretresov. Pazite tudi pri osvajanju; košarica bo vaša, če boste še naprej tako očitni. Sicer pa vam nekaj več zadržanosti v ljubezni sploh ne bi škodilo. n Dvojčka od 21.maja do 21.junija Odnosi doma se bodo počasi talili in segrevali, zato boste spet polni prave volje do življenja. Res je, na delovnem mestu vam jo bo šef včasih zbil na nulo, pa se v naslednjih dneh ne boste preveč sekirali zaradi tega. Prijatelj vas bo prosil za zaupen pogovor. Ne recite ne in pazite, da boste ostali vredni zaupanja. ^ Rak od 22 Junija do 22 Julija ° O —^ Pred vami so spet tisti dnevi, kijih imate radi; prav v vsem vam bodo naklonjeni. Vezanim bo partner ustregel v vseh muhah, prosti pa imate resnično priložnost, da se zaljubite. Pa ne le za toliko časa, da ne boste sami silvestrovali, lahko traja veliko dlje. Pazite na zdravje, ni najbolj trdno. pj Lev od 23.julija do 23.avgusta 0 C Mal° negativnih stvari se vam bo zgodilo v prihodnjih dneh, zvezde vas imajo spet rade. Največ radosti boste čutili ob partnerju, ki se bo precej spremenil in vas prav razvajal. Pustite mu in skupaj uživajta, vendar ne pozabite, da morate dati kaj od sebe tudi vi! ™ Devica od 24.avgusta do 23.septembra ■ Ur Čeprav tudi najboljšim prijateljem kažete vesel in razigran obraz, čeprav ste veliko v veseli družbi, ste v resnici zelo osamljeni. Vendar tega nočete priznati, da bi sekaj spremenilo, pa nimate moči ukrepati. Stara ljubezen še vedno gori v vas, priznate ali pa ne. Ponos je lahko boleč in pri vas je! Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra — Nekdo si bo od vas poskušal sposoditi denar, pa tudi sicer bo postal pogost gost v vaši hiši. Če si hočete dobro, se z njim ne petljajte kaj preveč, ker bi prav gotovo veliko izgubili. Sicer pa boste še v zadnjih dneh tega leta močno zaposleni, ali pa se vam bo samo zdelo, da ste. Veliko boste zdoma. yu Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra 1 ■ L» V tem tednu se vam kažejo lepe možnosti za dober zaslužek. Ker so vam zvezde naklonjene, lahko tudi malo tvegate, sreča bo namreč na vaši strani. Če se boste znali malo umiriti, se bodo močno izboljšali vaši odnosi s prijatelji. To vam bo pomenilo več, kot boste pokazali. Strelec od 23.novembra do 21.decembra Praznovanje bo letos bučno in prijetno, če niže za vami. Počutili se boste dobro, odlično boste razpoloženi, vse to pa se bo stopnjevalo iz dneva v dan. Na vašem računu je naenkrat toliko denarja, da razmišljate o nakupu male "igračke" za vaše proste trenutke. Izpeljite to, nikjer se ne bo poznalo! y» Kozorog od 22.decembra do 20Januarja JP Splača se vam malo reskirati in se spustiti v igro na srečo, kije sicer ob vseh svojih načelih nebi igrali. Srečaje namreč na vaši strani, potrebujete pa jo že kar nekaj časa. Sicer pa bodo naslednji dnevi veliko bolj prijetni in sproščeni, kot ste pričakovali - takšni, kot jih le redko preživljate, saj se sploh ne znate več prav sprostiti. ^ Vodnar od 21 Januarja do 20. marca 'VVA Sploh ne veste več natančno, kaj se dogaja z vami in okoli vas, zato se nikar ne lotevajte pomembnih odločitev. Sploh pa vas vsi zadnje čase obremenjujejo s svojimi problemi, kot da jih vi sploh nimate. Ne poslušajte jih več in že enkrat poskrbite tudi zase. Toplo se oblačite, saj vam grozi prehlad. K Ribi od 21. februarja do 20.marca Pravi vrtinec se bo naredil okoli vas, klopčič, ki ga boste lahko razvozljali le z mnogo truda in energije. Vsaj na enem področju bo spet lepše - na ljubezenskem. Partner bo pozoren, čeprav redkobeseden in prav v tem boste črpali moč za vse napore, kijih boste morali premagati. Veliko bo namreč neodložljivega. ODA Blišč najdaljše noči Bliža se noč, v kateri želimo biti drugačni. Noč, ki ji prav vsaka predstavnica nežnega spola pokloni več pozornosti, pa naj jo preživi doma, na prostem ali v lokalu. Prav je, da o tem razmišljamo nekaj dni prej, da lahko, če se prvi nakup ne posreči in nam tisto, kar vidimo v ogledalu ne ugaja, še modni so letos vsi bleščeči materiali; v različnih živih in pastelnih barvah, še najbolj pa blišč zlata in srebra. Če se boste odločili za takšno blago, ne pretiravajte pri jim dolge, svečane rokavice ali pa se ovijte z umetnim peijem. Tudi tančic ni smemo pozabiti. Iz zelo ukrepamo. Če ste silno občutljivi in imate dobro šiviljo, se raje odločite za dva modela, po možnosti povsem različna, pa bo vse lažje. In kaj izbrati za letošnji silve-sterski večer? Zakona ni, je pa nekaj zakonitosti. Bleščalo se bo vse okoli vas, dajte se še vi! Izredno modelu. Čim bolj preprost naj bo, z tistimi dodatki, ki bodo obleki ali kostimu, pa naj bo hlačni ali klasičen s krilom, vlili svoj stil. Ta naj žari iz vas tudi to noč. Še vedno so "in" (in zame še vedno najlepše) male črne obleke. Preproste, dolge, lahko kar maksi, z visokimi precepi vzpredaj, zadaj ali ob strani. Tudi ob vratu naj bodo enostavne, morda le izrez ali nizek ruski ovratnik, dodajte pa tankih, kvalitetnih tkanin, ki jih krojite tako, da se spuščajo po vašem telesu v več plasteh, boste prav tako posebni in modni. Pa še to; kot vedno, tudi letos ni nujno, da ste v obleki ali krilu. Tudi široke hlače v kombinaciji z svečano srajco v dandy stilu bodo svečane. Važno je namreč tudi to, da se ne boste počutile nenavadno in neudobno. NOVO NA VAŠEM JEDILNIKU * NOVO NA VAŠEM JEDILNIKU Praznično obložena miza Če si med letom ne vzamemo dovolj časa za peko peciva, temu ni tako, ko pride Božič in ko se poslavljamo od starega leta. Brez praznično obložene mize ni pravega veselja, po glavni jedi pa je vedno na vrsti pecivo. V prihodnji številki bomo zapisali več o tradicionalnih Božičnih jedeh, že danes pa vam ponujamo nekaj "sladkih" receptov. Če jih boste uporabili veliko pred "dogodkom", lahko pecivo tudi zamrznete, vendar morate to storiti še s svežim. Pri pripravi testa pa bodite pozorni na temperaturo; v prostoru mora biti toplo, pa tudi sestavine morajo biti vsaj mlačne. Pletena štruca Potrebujemo: 1 kg moke, približno 1/2 1 mleka, 12 dkg slad-koija, 4 jajca, 15 dag masla, 4 dag kvasa, 10 dag rozin, maščoba za pekač, 1 jajce, sladkor za potre-sanje. V lončku zmešamo malo mlačnega mleka s kvasom, malo vode in žličko sladkorja ter vse postavimo na toplo, da dobro naraste. Čez kakih 5 do 10 minut vli- jemo kvas na presejano moko, ji dodamo ostalo mleko, jajca, raztopljeno maslo, sladkor, rozine in sol. Vse skupaj zmešamo in nato stepamo testo tako dolgo, da dela mehutje in se loči od roke. Testo za pleteno štruco mora biti precej gosto, da obdrži obliko. Potrese-mo ga z malo moke, pokrijemo s prtičem in pustimo, da vzhaja. Vzhajano testo razdelimo na 9 hlebčkov, ki jih posvaljkamo v enako dolge pramene. Najprej spletemo kito iz 4 delov, jo položimo na pomaščen pekač in jo namažemo po vrhu z raztepe-nim jajcem; nanjo položimo drugo kito, spleteno iz treh delov, ki jo spet namažemo in damo nanjo kakor vrv zvito testo in dveh delov. Konce upognemo pod štruco, ki jo vso enakomerno namažemo z jajcem in spečemo v srednje vroči pečici. Pečeno štruco potre-semo s sladkoijem, lahko pa tudi z makom ali mandlji. (Čas priprave 3-4 ure) Pogača z mandlji Potrebujemo: 1/2 kg moke, 10 Kovintrade E X P 0 K T I M P 0 R T Zunanja trgovina, Mariborska 7, Celje, tel. 063/411-256,441-245 NOVOLETNI POPUST -10 % DO 30. DECEMBRA1993. Pianina Belarus - cena 126.000 SIT brez p.d. barva črna in rjava Pianina Gnessin - cena 135.000 SIT brez p.d. . barva črna Harmonike 96 bas samo 33.000 SIT brez p.d. _Gotovinski popust. dag sladkorja, 1/8 kg masla, približno 2 1/2 dl mleka, 1 jajce, lupina 1 limone, 4 dkg kvasa, sol, 15 dag mandeljnov 5 dag sladkoija, 8 dag masla. Iz moke, sladkoija, mleka raztopljenega masla, jajca, soli, sesekljane limonine lupine in vzhajanega kvasa napravimo testo in ga dobro stepemo. Ko nekoliko vzhaja, ga damo v namazano kožico, na debelo potresemo s sladkorjem in z zrezanimi mandlji, po vrhu pa damo še majhne koščke masla. Ko pogača ponovno vzhaja, jo spečemo. Lahko jo ponudimo h kavi. (čas priprave: 2 uri in 30 min) Boljša sadna pogača Potrebujemo; Testo: 50 dag moke, 20 dag masla, 3 rumenjaki, ščep soli, 3 dag kvasa, 12 žlic mleka, 6-8 žlic belega vina, razno grozdje, 5 dag sladkoija. polivka: 4 jajca, 8 dag sladkorja, 5 žlic kisle smetane, 2 žlici zmletih orehov in mandljev, 2 žlički belih drobtin. Na desko presejemo moko, vanjo narežemo maslo, primešamo preostale dodatke in zgnetemo v gladko testo, ki naj počiva pol ure na hladnem. Raz-valjamo ga za nožev hrbet debelo, damo na pekač in obrobimo s testenini svaljkom. Na vsaka 2 cm svaljek nekoliko pritisnemo z nožem, da nastane vzorček. Ko testo nekoliko vzhaja, ga postavimo v pečico; ko je napol pečeno, ga obložimo z raznim sadjem; z zrezanimi hruškami, razpolovljenimi slivami...Potresemo ga s sladkorjem, polijemo s polivko in popolnoma spečemo v vroči pečici (približno 50 min.) Polivka: Cela jajca stepamo s sladkorjem, da se spenijo, nato jim dodamo zgoraj naštete primesi. (čas priprave 2 uri in 30 min). DOBRO JE VEDETI Beljak - Ostankov beljakov nikar ne zavrzite. Uporabite jih za lepilo pri kuvertah ali paz nji mi premažite manjše površinske ureze in druge rane, hitreje se bodo zacelile. Ko stepate beljake v sneg, pazite, da vmes ne bo delčkov rumenjaka. Beljak lepo izčisti motno govejo juho (dodajte ga, ko ste jo že odstavili z ognja), če pa ga dodate drugim jedem, ga poprej zmešajte z malo mleka ali druge tekočine, da ne bo za-krknil. Zamrzovanje - Pecivo lahko zamrznete še toplo (ne sme pa biti vroče). Meso razdelite na porcije, vendar naj zavoj ne tehta več kot dva kilograma in pol. Natajano ali popolnoma odtaja-no meso lahko vnovič zamrznete le, če je bi lo poprej skuhano al i pečeno, sicer se pokvari. Preden zamrznete zelenjavo, jo blanširajte, torej za2-4 minute potopite v komaj opazno kipečo vodo. Zatem jo prelijte z mrzlo vodo in ohladite. Blanširana zelenjava obdrži lepo barvo in poln okus. Kis proti nahodu - Če ste prehlajeni, če težko dihate, kašljate in kihate, si pripravite kisovo parno kopel. V vročo vodo vlijte pol skodelice sadnega kisa, si ovijte glavo z brisačo in pet do deset minut vdihavajte paro. Očistila bo dihalne poti. Kožuhovina -Krnene odeje in pregrinjala po pranju ali čiščenju rada otrdijo. Zmehčate jih tako, da navlažite spodnjo, usnjato stran in jih z rokami previdno raztegujete. Lahko pa z usnjato stranjo tudi nekajkrat potegnete prek roba mize. Trdo in raskavo spodnjo spodnjo stran zmehčate in zgladite s plovcem. Svetle dlake lepo očistite z mešanico čiste žagovine in segretega peska, zatem pa pregrinjalo dobro iztepete in skrtačite. Spodnjo stran tu in tam namažite z vazelinom, da ne bo pokala in da bo ostala mehka in voljna. Uremenska prerokovanja bilki pregovorov GRUDEN Če na Štefanje burja buči, trta prihodnjič nič kaj ne obrodi. Dež in veter pred božičem, koplje jamo rad mrličem. kaerAki 16.12. Belica (Albina), Ada, Ajda 17.12. Lazar, Jolanda (Jol-ka), Živa 18.12. Baldo, Vaško (Vasilij), Radovan 19.12. Urban, Hotimir, Hace, Darij 20.12 Evgen (Geno), Blaž, Dominik 21.12. Peter, Tomo, Maša (Tomaža) 22.12. Mitre (Mito), Franka, Mina Lunine mene 18.12. ščip (polna luna), ob 3.17h ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA, PONEDELJEK, TOREK, SREDA, 16. DECEMBRA 17. DECEMBRA 18. DECEMBRA 19. DECEMBRA 20. DECEMBRA 21. DECEMBRA 22. DECEMBRA SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 10.30 Video strani 10.50 Zlati prah: O sraki, ki je hotela visoko leteti 11.00Zgodbe iz školjke 12.30 Šola podjetništva, izob.serija, 1/8 13.00 Poročila 13.05 Po domače 15.50Oči kritike 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program sledi ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto, tv igrica 19.10 Risanka 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.56 Šport 20.00TV nocoj 20.10 Žarišče 20.40 Mr. Bean in Pan Kohn 21.35 Tednik 22.25TV Dnevnik 3,vreme sledi TV šport 23.00 SOVA: sledi Hiša naprodaj, 10/21 23.30 Palača vetrov, 3/6 00.20 Video strani SLOVENIJA 2 15.30 Video strani 15.45 Mediteran, ital. film 17.20 SOVA, ponovitev sledi Burleske Charlieja Cha-plina, 3. del 17.50 Palača vetrov, 2/6 18.45 Že veste 19.15 Risanka 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport 20.05 Dediščina Bojana Štiha, 3/6 20.45 Zgodnjekrščanska in bizantinska umetnost, 3/10 21.45 Ves svet je oder, 12/13 22.40 SP v biatlonu, Pokljuka 23.25 Video strani HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Od igre do dela, 1/5 12.15 Zvezda vodilja 12.50 Risanka 13.00 Nekdo je ukradel Jupitrovo bedro, franc.film 14.40 Monofon 16.05 Domače živali 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Iz življenja tujcev 21.00 Znanost in mi 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko 08.30 Video strani 08.50 Ebba in Didrik, 7/9 09.20 Spartak, amer. film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer 14.00 Ves svet Je oder, 12/13 16.10 Osmi dan 17.00 TV dnevniki 17.10 TOK TOK, oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Štiri v vrsto, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.10 Forum 20.30 Sanjarjenje o Riti, švedski film 22.25 TV dnevnik 3, vreme 22.42 Šport 22.50 SOVA: sledi Ko se srca vnamejo, 3. del 23.20 Palača vetrov, 4/6 00.20 Zvezdni prah, angleški film 02.10 Video strani SLOVENIJA 2 16.00 Video strani 16.25 Mr. Bean in Pan Kohn 17.25 SOVA, ponovitev sledi Hiša naprodaj, 10/21 17.50 Palača vetrov, 3/6 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.05 Znanost, 32. oddaja 20.30 Izbor najlepše urejenega turističnega kraja, 21.35 Angleški kraljevi balet sedemdesetih let 23.00 Videostrani HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Od igre do dela, 2/50 12.15 Zvezda vodilja 12.50 Risanka 13.00 Ženskar, francoski film 16.30 Alpe-Donava-Jadran 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Zabavnoglasbena od- 21.05 Latinica 22.15 Lepa naša 22.45 Slika na sliko 23.50 Moody Beach, kanadski film Sobota, 18. decembra TVS111.45 BREZREPIPETER, švedski film, 1982 Režija: Stig Lasseby, Jan Gissberg Drugi film o Brezrepem Petru se prične s pesmijo "Vsega nima nihče, a nekaj ima vsak, zato bodi zadovoljen s tistim, kar imaš!" Tokrat je Peter že odrasel in učen. Na diplomskem izpitu za mačjeslovca je moral odgovoriti najprej na vprašenje: kater so tri dobre reči, ki se začenjajo s "s", nato pa še katere so tri dolge reči, ki se začenjajo na "č". Z odliko je diplomiral, toda zavist njegovih vrstnikov, predvsem neumnega Billa in Buila je bila prehuda, da bi mu privoščila uspeh... TVS1 22.30 SMRTONOSNI VPLIV, amer. film, 1989 Igrajo: Rob Lowe, James Spader, Lisa Zane Režija: Curtis Hanson James Spader igra ambicioznega, sposobnega mladeniča Michaela Bol-la, ki dela kot finančno prodajni analitik v vrhu uspešnega podjetja. Zaročen je z dekletom iz visoke družbe, kar mu še bolj odpira poti navzgor med vodstvene kadre... Nedelja, 19. decembra TVS114.00 BLUEBERRY HILL, amer. film, 1987 08.20 Radovedni Taček 08.30 Lonček, kuhaj 08.45 Otroci širnega sveta, 25/26 09.10 Klub klobuk 10.00 TOT TOK 10.50 Zgodbe iz školjke, ponovitev 11.45 Brezrepi Peter, Šved. risani film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 15.00 Sanjarjenje o Riti, švedski film 17.00 TV dnevniki 17.10 Terra X, nem. dok. oddaja, 4/8 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Utrip 20.30 Dvanajst slovenskih podob ljud. plesa 21.20 Domače obrti na slovenskem, 9. del 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.45 SOVA: sledi Palača vetrov, 5/6 23.40Smrtonosni vpliv, amer. film 01.10 Video strani SLOVENIJA 2 11.00 Video strani 11.35 SP v alp.smuč., smuk (Ž) 12.50 Antologija slovenske glasbe 14.10 SOVA: sledi Ko se srca vnamejo, 3. del 14.40 Palača vetrov, 4/6 15.35 Onkraj gozda, amer. film 17.10 Športna sobota sledi Kri, znoj in slava, 3. del šport, filma 18.05 Košarka, NBA liga 19.30 TV dnevnik 2, vreme p2b.l0 Udobna vožnja, 5/6 21.00 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, 12/13 21.25 Poglej in zadeni 22.30 Sobotna noč 01.30 Video strani HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 10.35 Doktor Argus, 6/13 12.05 Pikova dama, opera 13.05 Prizma 13.55 The Angel Square, amer. film 17.05 Hrvaška knjiga, dok. oddaja 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Film-video-film 21.00 Charley Varrick, amer. film 23.05 Slika na sliko Igrajo: Carrie Snod-gress, Jeniffer Rubin Režija: Strathford Ha-milton Nostalgičen spomin v petdeseta leta se začenja z letom 1940, ko se je pijani Charlie na poti od svoje ljubice domov v potoku smrtno ponesreči I, i sto noč pa mu je žena rodila hčerko Ellie. Zgodba se nadaljuje v petdesetih letih, leta 1956 in 1957, ko najstniška Ellie živi z ovdovelo materjo še vedno v Johnsondaleu, Kalifornija, mestecu, kije bogu za hrbtom in se še vedno preživlja z gozdarstvom in kjer si mladi na moč želijo odseliti stran, tako kot so to storili Deckerjevi... 08.40 ŽIV ŽAV 09.30 HOV! 8/8 10.30 Ta svet je tudi zate 11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenci v zamejstvu 13.00 Poročila 13.05 Video strani 14.00 Blueberry Hill, amer. film 15.30 Dediščina sončnih bogov, 1/6 16.00 Edvard VII., 12/13 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 S Petrom Ustinovom okoli sveta, 5/6 22.00 TV dnevnik 3, vreme 22.20 SOVA: sledi Ludwig, 3/5 sledi Palača vetrov, 6. zadnji del 00.10 Videostrani SLOVENIJA 2 09.50 SP v alp.smuč. VSL (M) 11.45Znanje za znanje, učite se z nami 12.10 Terra x, 4/8 13.00 Poročila 13.35 Športni pregled 16.25 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Zimska tekmovanja, risanka, 5/13 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.1010.000 obratov 20.55 Televizijska konferenca 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: sledi Ljubezen na prvi pogled, 8/10 sledi Dick Frances Mysteries, 1/3 00.50 Video; SLOVENIJA 2 13.40 Forum 13.55 TV mernik 14.10 Utrip 14.25 Zrcalo tedna 14.40 Nedeljskih 60 10.05 Kam pa kam..., lutke 10.35 Podjetniška mreža 11.05 R + R, znans. oddaja 12.10 Vpreženi pavi, 2. del ang. drame 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.10 Sedma steza 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Lonček kuhaj 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Moda, moč in slava 21.30 Osmi dan 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.50 SOVA: sledi Medvedja usluga, 11. del sledi Dick Frances Mysteries, 2/3 00.55 Video strani __ , 16.10 SOVA, ponovitev SP v alp.smuč. ^ sledi Palača vetrov, 5/6 11.00 Poglej in zadeni 17.05 Ludwig, 3/5 12.05 SP v alp.smuč. VSL (M) lg 50 podjetniška mreža SP v alp.smu^g 20TV nocoj 13.45 Joseph Conrad, 2/6 14.40 Tvariete 15.40 Marie, amer. film 17.25 Športna nedelja: sledi Kajak, kanu od Kopra do Portoroža 18.40 SP v biatlonu, Pokljuka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.05 Alpe-Donava-Jadran 21.00 Las Vegas: žrebanje za SP v nogometu '94 22.30 Športni pregled 23.00 Videostrani HRVAŠKA1 11.00 Malavizija 12.05 Sadovi zemlje 13.55 Duhovni klic 14.05 Velike avanture, risana serija 15.35 Film 18.50 Zajčje zgodbe 19.30 TV dnevniki 20.15 Sedma noč 21.50Odletel bom, 6/16 22.55 Slika na sliko 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.05 Sedma steza 20.25 Vpreženi pavi, 2. del 21.20 R + R, znanstvena oddaja 21.50 Studio city 23.00 Večer jazza v studiu 1 23.20 Video strani HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Življenje se gleda z očmi, 5/6 12.15 Zvezda vodilja 13.00 Rim 16.05 Ali ste vedeli 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Dramska serija 21.15 Hrvaška in svet 22.05 Hitreje, višje, močneje 23.00 Slika na sliko SLOVENIJA 2 16.05 Slovenci v zamejstvu 16.35 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen na prvi pogled, 8/10 17.00 Dick Frances Myste- ries, 1/3 18.45 Iz življenja za življenje, da ne bi bolelo 19.05 Poslovna borza 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Železni Gustav, 3/7 21.00 Intervju 22.00 Videošpon 22.55 Svet poroča 23.30 Video strani HRVAŠKA 1 11.30Življenje glejde z očmi, dok. oddaja 12.05 Zvezda vodilja 13.00 Rim 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Pax Christi, dok. serija, 6/6 21.00 V obsežnem planu 22.35 Prijavo kazalište, glas. oddaja 23.20 Slika na sliko 10.10 Biskvitki, ameriška risana serija 10.35 Videošpon 11.30 Iz življenja za življenje 12.00 Veliki zločini in procesti 20. stoletja 13.00 Poročila 13.05 Studio city 14.20 Intervju 15.15 Železni Gustav, 3/7 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Nasmeh pod pajčola- nom, TV drama 22.15TVdnevnik 2, vreme 22.40 SOVA: sledi Charlie Chaplin, 4. del sledi Dick Frances Mysteries, 3/3 00.40 Video strani SLOVENIJA 2 16.45 Medvedja usluga, 11. del 17.15 Dick Frances Myste- ries, 2/3 18.45 Analitična mehanika, 46/52 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Športna sreda sledi DP v malem nogometu, finale I. 21.35 Murska Sobota: odbojka finala pokala Slove 22.10 Opus HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.30 Otroška serija 12.05 Vodilna zvezda 13.00 Rim 15.30 Učimo se c Hrvaški 16.30 Besede, besede, besede 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Resna glasba 22.50 Slika na sliko TVS215.40 MARIE, amer. film, 1985 Igrajo: Sussy Spaček, Jeff Daniels, KeithSza-rabajka Režija: Roger Donal-dson Film je posnet po resničnih dogodkih, govori o politični korupciji v državi Tennessee. Toda pozornost scenarista Johna Brileya, ki se je naslanjal na knjigo MARIE, RESNIČNA ZGODBA Petra Maasaje posvečena liku naslovne junakinje, ki postavi na kocko svojo kariero in preživetje družine v neizprosnem spopadu z neresnicami in pokvarjenostjo oblasti... iffik, a W ff E R A Gradbeni material, Koroška 2 a POKLIČITE NAS! Telefon: (063) 853-448 ♦ aluminijasta lestev 7 klinov kos 6.480,00 SIT ♦ lVC deske kos 688,00 SIT ♦ vrtno pletivo tm 217,00 SIT ♦ PVC streha tm 1.304,00 SIT ♦ kegral lepilo vreča 724,50 SIT Cene so maloprodajne, z 10% popustom za takojšnje plačilo. Gorenje:Pivovarna Laško 12:21 (5:10) i...............i............. Doslej najhujši poraz V obeh prvih rokometnih ligah - ženske in moški - so v soboto sklenili jesenski del prvenstva. Rokometaši Gorenja so v enajstih krogih osvojili točno polovico možnih točk, kar je gotovo manj kot so njihovi privrženci pričakovali. Velenjčani so v zadnjem krogu gostili za nekatere "sanjsko" ekipo Pivovarno Laško iz Celja, ki pa seje vseeno v jesenskem delu enkrat spotaknila (poraz v Ribnici). Po dolgem času tokrat ni bil derbi, saj so Velenjčani za zdaj preslabi, da bi lahko nudili resnejši odpor odličnim Celjanom. Po nepričakovanem porazu v predzadnjem krogu z do tedaj zadnjim Šeširjem so morda nekateri celo upali na motivacijo, pa z njo ni bilo nič. Ne glede na precejšnjo kakovostno razliko med sobotnima tekmecema, so gostje od vsega začetka zaigrali spoštljivo in odgovorno, saj je trener Šojat šele v zadnji četrtini srečanja prvič v igro poslal igralce, ki sicer niso v prvi postavi. Vsekakor je bilo to srečanje ekip, ki igrata najboljšo obrambno igro v državni ligi. V domači vrsti zaradi poškodbe znova ni bilo Meolica. Velenjčani so po okusu gledalcev igrali le prvih osem minut, ko je bil izid 2:2. Od te minute dalje se gostitelji niso mogli več enakovredno kosati z odličnimi gosti, proti kakovostno in telesno boljšimi gosti so bili nemočni in tudi odlični vratar Beno Lapajne ni mogel preprečiti visokega poraza. Kako nemočni so bili Velenjčani, kaže tudi to, da so vse svoje zadetke dosegli s črte in štirih sedcmmetrovk. To je bil najhujši poraz Gorenja s Pivovarno Laško. Spomnimo se, v lanskem prvenstvu so Velenjčani v Rdeči dvorani slavili zmago. Skratka, približno 800 gledalcev je bilo razočaranih, razočaran in nezadovoljen paje bil seveda tudi trener Miro Požun, kije o tem hudem porazu povedal naslednje: "Težko je igrati, če nimaš dovolj kakovostnih igralcev. Še zlasti smo šibki na zunanjih položajih, saj s teh položajev proti odlični celjski ekipi nismo dosegli nobenega zadetka. Naši igralci so igrali raztreseno, grešili so pri podajah, izgubili veliko žog, hitrih nasprotnih napadov, ki so še ne tako dolgo krasili našo igro, sploh ni bilo. Zadovoljivo so igrali le na začetku srečanja, ko pa so videli, da uspeha ne bo, so zaigrali premalo ostro in preveč mlačno, kar kaže tudi to, da nismo imeli nobene izključitve. Ekipa je že nekaj časa v krizi in vse kaže, da moramo pripeljati nove moči. Še najmanj so razočarali mladi igralci, ki pa seveda s svojo igro zaenkrat še niso prav v kakovostnem vrhu." Na nasprotni strani je bil seveda trener Šojat zadovoljen, saj morda tudi sam ni pričakoval tako lahke in visoke zmage. "Dokazali smo, da imamo vendarle najboljšo obrambno igro, kar nam nekateri oporekajo," je zadovoljen dejal. GORENJE: Stropnik, Krejan 1 (1), Ocvirk 1, German l,Ojsteršek 2, Plaskan 3 (3), Milačak, Oštir 2, Rozman, Tome 2, Cvetko, Lapajne. PIVOVARNA LAŠKO: Pušnik, Šafarič, Ocvirk, Šerbec 6 (3), Načinovič 2, Ivandija 3, Jeršič 1, Čater I, Pungartnik 3, Tomšič 2, Leve 3, Strašek. ■ vos Gorenje:Titanic 31:15 (15:3) ■ (»■•Klini........... Poštena oddolžitev tretjeligašu Rokometaši Gorenja so se v povratni pokalni tekmi dobro oddolžili igralcem iz Sežane za poraz v prvi tekmi osmine finala pokalnega prvenstva Slovenije. Takorekoč vsako drugo minuto so zatresli njihovo mrežo in s tem dokazali, da so jih v Sežani vendarle podcenjevali. GORENJE: Stropnik, Krejan 6, Ocvirk 5, German 5, Ojsteršek, Plaskan 7, Oštir 1, Rozman 2, Tome 1, Milačak 3, Cvetko 1, Lapajne. Elektra:Radgona 95:91 (51:45) ■ ■■■■■■■•■■•■■■•■■■■■•■■a Srečnejši v boju za 3.mesto Košarkarji Elektre so z neposrednim tekmecem za 3.mesto na lestvici vodili vso tekmo, največ v 5.minuti drugega polčasa, ko so povedli za 13 točk (66:53). Vendar se borbeni gostje niso predali in 38 sekund pred koncem so celo izenačili na 91:91. Domačini presenečenja niso dovolili in so zasluženo zmagali. S tem so Radgončane zamenjali na 3.mestu, na prvih dveh mestih pa sta Pivovarna Laško in Agrohit iz Slivnice. Vprihodnjem krogu bodo Šoštanjčani gostovali pri ekipi Van-da Starše, ki se še bori za peto mesto, ki vodi v nadaljnje tekmovanje. ELEKTRA: Brinovšek, Mrzel 6, Nežmah, Rizman 16, Tajnik 20, Maličevič, Lipnik 9, Leskovšek, Mlinšek 25, Plešej 11, Mackovšek. ■ Stane Breznik Košarka Januarja zimska liga V nedeljo, 9.januarja, bodo v osnovni šoli Šalek ob 9.uri pričeli z zimsko košarkarsko ligo. Sestanek vodij ekip bo že ta ponedeljek (20.de-cembra) v gostišču Korošec v Velenju, pričeli pa ga bodo ob 18.uri. Pr-ijavnina za posamezno ekipo bo okoli 22.000 tolaijev (odvisno od števila ekip), igrali pa bodo po ligaškem sistemu s končnico. Ekipe lahko pri-javnino plačajo 3.januarja, ko bo v gostišču Korošec ob 18.uri tudi žrebanje, informacije pa nudi Stane Breznik, telefon 857-647. Odbojka «•>««« Vsi štirje brez niza Če smo prejšnji teden pohvalili naše odbojkarske ligaše za uspešne nastope, jim po sobotnem krogu pohvala ne velja. Vsi štiije so izgubili in pri tem niso osvojili niti enega samega niza. V 1 .moški ligi so Topolčani na Bledu izgubili z domačo Minolto, v prihodnjem krogu pa se bodo doma srečali z drugouvrščeno ekipo Vigros Pomurje. Igralke ekipe Gornji grad Brokat so se v derbiju z vrha lestvice v Kopru srečale z vodilnim Cinfosom in prav tako klonile z 0:3. Vseeno so na lestvici zadržale drugo rrtesto, njihove nasprotnice v naslednjem kolu pa bodo igralke HIT Casina, ki so trenutno na četrtem mestu. Topolčanke so v 9.krogu 2.1ige neuspešno gostovale pri drugi ekipi Cimosa, njihove nasprotnice v lO.krogu pa bodo sosede na lestvici, igralke Pomurja. V vzhodni skupini 3.moške lige je druga ekipa Topolšice na svojem igrišču morala priznati premoč vodilne BCI Turbine, v soboto pa bodo mladi Topolčani gostovali v Vuzenici. Igralci Rudarja so za Publlkum nepremagljivi tudi v malem nogometu Dvoransko državno nogometno prvenstvo "Rudarji" (za zdaj) mojstri malega nogometa Nogometaši velenjskega Rudarja imenitno igrajo na prvem državnem prvenstvu v malem nogometu. Po dveh turnirjih in štirih krogih so edina ekipa, tako v vzhodni kot v zahodni skupini, brez izgubljene točke. Tekme 3.in 4.kroga so bile na sporedu v nedeljo v Rdeči dvorani, kjer je 1.500 gledalcev uživalo ob igrah nekaterih ekip. Nadvse so bili zadovoljni nad igro Rudarja in ERE Šmartno. Nekatera srečanja so bila resnično nadvse zanimiva in razburljiva. Velenjčani so v 3.krogu premagali Publikum s 3:1 in podaljšali obdobje nepremagljivosti s Celjani. Izredno razburljivaje bila njihova tekma z Muro, kjer so morda celo pričakovali lahko igro, glede na to, da so Sobočani visoko izgubili z drugoligašem ERO Šmartno. Toda gostje so zaigrali odlično in kar trikrat vodili. Gledalci so videli veliko zadetkov, dobre obrambe obeh vratarjev Čaniča in Cernjaviča, na koncu pa so se veselili preobrata v igri v korist domačih zeleno-črnih. Dlani gledalcev so ogreli tudi igralci ERE Šmartno, zlasti v razburljivem srečanju z jesenskimi prvaki druge državne lige, z ekipo Avtobum iz Kočevja, kije kljub dvakratnemu vodstvu tekmo izgubila. S štirimi zmagami so torej Velenjčani v vodstvu z dvema toičkama naskoka pred Mariborom. Od preostalih treh tekem na tretjem turnirju v nedeljo v Celju (Potrošnik, Maribor in ERA Šmartno) bo odvisno ali bodo Velenjčani zadržali vodilno mesto, velik uspeh pa bo že morebitna osvojitev drugega, ki še pelje v veliki finale v Ljubljani. Najboljši strelec velenjskega turnirja je bil Tone Grobelšek (ERA Šmartno) s 5 zadetki, za najboljšega vratarja so izbrali Štefana Cernjaviča (Mura), Željka Spasojeviča (Rudar) za najboljšega igralca, najlepši zadetek paje dosegel Slavko Komar, prav tako Rudar. Rezultati - 3.krog: Potrošnik:Mavrica 6:4, Mura:ERA Šmartno 1:4, RudanPublikum 3:1, Maribor:Avtobum 2:2; 4.krog: Mavrica:PubIikum 2:4, ERA Šmartno:Avtobum 3:2, Potrošnik:Maribor 2:5, Mura:Rudar 2:4. Lestvica: 1 .Rudar 8 (18:4), 2.Maribor 6 (12:7), 3.Publikum 4(12:10), 4.Potrošnik4 (18:20), 5.ERA Šmartno4(11:15), 6.Mura 3(13:12), 7.Avtobum 3 (9:13), 8.Mavrica 0 (12:19). V zahodni skupini so po štirih krogih v vodstvu Primorje, Olimpija in Istragas s po 6 točkami. ■ vos Mali nogomet h m a ■ ■«««■» Sportklub Velenje -regijski prvaki Medobčinska nogometna zveza Celje je v Žalcu pripravila finale regijskega prvenstva v malem nogometu. Prepričljivi zmagovalci so bili igralci velenjskega Sportkluba, ki so brez težav premagali oba nasprotnika in se bodo konec januarja na Ptuju borili za naslov državnega prvaka. Najprej so s 4:0 premagali ekipo Joventus iz Šentjurja, za tem pa z 10:4 še ekipo Rebus iz Rogaške Slatine; tekma med slednjima ekipama se je končala s 4:4. S 7 zadetki se je izkazal Boris Tomažič, gledalce pa sta z odličnimi obrambami navduševala vratarja Verboten in Hrustelj, vsi seveda člani Sportkluba. ■ Jože Grobelnik r-----------—-------- i Enajsti mednarodni turnir Velenjski Sportklub bo od petka do nedelje v Rdeči dvorani orga- ' | niziral že 1 l.po vrsti mednarodni turnir v malem nogometu. Nasto- | ■ pilo bo 60 ekip iz Češke, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V petek (od ■ * 15.do 23.ure) in v soboto (od 8.do 23.ure) bodo ekipe merile moči ■ | po skupinah, v nedeljo (od 8.do 20.ure) pa bodo finalna srečanja. | k__________________J Plavanje « a a « ■ Spela in Sašo najboljša December je mesec številnih novoletnih plavalnih mitingov. Enega izmed njih je v soboto v Trbovljah organiziral domači plavalni klub Dadas Rudar. Na tekmovanju je nastopilo 150 plavalcev in plavalk iz desetih slovenskih klubov, med njimi tudi skupina najboljših velenjskih plavalcev. Plavali so zelo dobro, saj so skoraj vsi izboljšali svoje osebne rekorde, najboljša pa sta bila Sašo Doblšek in Špela Bukovec. V tekmovalnem sporedu so bile drugačne discipline kot na prejšnjih mitingih, uvrstitve pa so štele samo v absolutni konkurenci. Rezultati velenjskih plavalcev: ženske - 200 m delfin: 2.Bukovec 2:36,89; 400 m prosto: 6.Bukovec 4:51,47; 200 m mešano: 7.Valcl 2:38,60; 100 m prosto: 8.Valcl 1:04,20; 200 m prsno: 7.Udovičič 3:07,33, 8.Gregorič 3:13,80; moški - 200 m prsno: 2.Doblšek 2:42,37,5.Tajnikar 2:48,74; 200 m delfin: 4.Valcl 2:27,63; 400 m prosto: 6,Fricelj 4:28,24, 10.Valcl 4.33,74; 200 m hrbtno: 6.Petras 2:36,42. ■ Marko Primožič Branik:Velenje 26:11 (10:5) >i(li<«i(iiiai>i>i>>>» Sedaj prava preizkušnja V 1.državni ženski rokometni ligi so sklenili drugi del prvenstva. V derbiju ekip z dna lestvice so bile rokometašice Branika v svoji dvorani v Mariboru veliko boljše od Velenjčank, saj so zmagale kar s 15 zadetki razlike, obe ekipi pa bosta prvenstvo nadaljevali v slabši, beli skupini. Hud poraz gostujočih igralk je bila kar malce presenetljiv, saj so bile tudi Mariborčanke v tem prvenstvu le senca lanske odlične ekipe. Velikokrat smo že zapisali, da si je mlada velenjska ekipa v modri skupini nabirala le izkušnje, saj je bila konkurenca zanjo prehuda, kajti velenjski klub se po organiziranosti in po finančni plati ne more primerjati z drugimi. Vemo, da v Velenju za zdaj še životarijo in da morajo člani uprave dobesedno iz tedna v teden prosjačiti za sredstva, da lahko prva ekipa sploh igra. Vseeno pa so si nekatere igralke kljub mladosti že nabrale nekaj izkušenj in celo postajajo preveč samozavestne, toda ne v zavzetosti do žoge, ampak se celo obnašajo kot bi bile na modni reviji, ne pa na tekmi. Vsekakor pa gledalci pričakujejo obstanek vsaj v beli skupini. ŽRK VELENJE: Lakič, Špoljar 1, Brelih, Hudarin 4, Topič 3, Noji-novič 2, Rodič, Krajnc 1, Stevanovič, Ibralič, Grudnik, Raukovič. Kegljanje Najslabši je bil boljši "Ranjeni levje spet pokleknil" bi lahko dejali za srečanje šoštanjskih kegljačev v 12.krogu medregijske lige/Gostovali so namreč v Radencih kjer so se pomerili z lendavsko Nafto, ki vse do 12.kroga ni osvojila niti točke. Gostje so bili prepričani, da bodo z gostitelji zlahka opravili, toda Lendavčani so zaigrali odlično in visoko zmagali. Morda je k temu pripomogla utrujenost Šoštanjčanov po dolgem potovanju in zgoden začetek srečanja, vsekakor pa ostaja dejstvo, da so tokrat izgubili že četrto srečanje zapored. Dvomesečni odmor do začetka nadaljevanja prvenstva bo za igralce in člane uprave šoštanjskega kluba še kako dobrodošel. Rezultat srečanja je bil 7:1 in 4.947:4.862, ali 85 kegljev razlike. ŠOŠTANJ: L.Fidej 828 (0), Križovnik 828 (0), S.Fidej 801 (0), Kramer 753 (0), Glavič 832 (0), Hasičič 820 (1). Prvenstvo bodo nadaljevali konec januarja, do takrat pa bodo šoštanjski kegljači skušali popraviti izredno slabo formo na različnih turnirjih po Sloveniji, udeležili se bodo kvalifikacijskega turnirja posameznikov za državno prvenstvo, pripravili pa bodo tudi klubsko prvenstvo. Moška in ženska ekipa ob tem želita vsem svojim privržencem srečno in veselo leto 1994. ■ L.Fidej Squash as a m s « s Fantje prvič zmagali Igralci in igralke velenjskega Squash kluba so v Murski Soboti odigrali zaostalo srečanje 5.kroga državnega prvenstva, kar obenem pomeni tudi konec jesenskega dela tekamovanja. Moška ekipa (Knez. Pavšek, Gradečak, Vihar in Salmič) je zaigrala izvrstno in premagala domačine kar s 5:0. To je bila prva zmaga v tem prvenstvu, ki obeta boljše rezultate v nadaljevanju, čeprav imajo tekmeci v ligi neprimerno boljše pogoje in možnosti. Dekleta (Vihar, Ferfolja in Tamše) so prav tako gladko s 3:0 premagale domačinke in so po jesenskem delu zanesljivo na drugem mestu. V soboto, 18.decembra, bo v Mengšu 3.turnir za slovensko jakostno lestvico. ■ J. H. Tekaška sekcija Gorenje (a«IIlKXfIiiX>I«*B< 9.novoletni tek v Topolšici Preden se bo izteklo leto 1993, se bodo ljubitelji tekov v naravi v prijetnem okolju Šaleške doline srečali še enkrat. Tekaška sekcija Gorenje bo namreč v soboto, 18.decembra, v Topolšici poskrbela za že 9.novoletni tek za pokal Gorenja. Organizatorji bodo pripravili bogat spored tekov za predšolske in šolske otroke ter za odrasle vseh starosti v skupno 22 kategorijah. Tekli bodo številni slovenski tekači, pričakujejo pa tudi nastop tekačev iz Nemčije, Francije, Anglije, Norveške, Etiopije, Češke, Madžarske in Avstrije. Udeleženci bodo štartne številke v hotelu Vesna prevzemali od 1 l.do 13.ure, zatem pa se bodo pričeli teki. Ob 13.20 bodo pričeli otroci do 7 let na 300 metrov dolgi progi, ob 13.40 bodo na 800 metrov tekli otroci od 9 do 11 let, ob 14.00 bo na vrsti tek za otroke od 13 do 15 let (I .<>00 metrov), ob 14.30 pa bodo moški in ženske pričeli osrednji tek na 10,8 kilometra dolgi progi. Zvečer ob 19.uri bodo razglasili rezultate in podelili nagrade in priznanja, obenem bodo sklenili srečelov (podarim-dobim), v teku paje tudi posebna akcija med slovenskimi tekači z glavno nagrado - potovanje na maraton v New Yorku. Novoletni tek bodo izvedli v vsakem vremenu. ■ H.J. Tenis iii« ^ Slavila Cirar in Zevart V soboto so v Beli dvorani odigrali turnir dvojic. Zmagala je dvojica Cirar-Ževart, kije bila v finalu boljša od dvojice Roškar-Roškar, v malem finalu paje zmagala dvojica Meža-Jeriha. Rekreativno ligo bodo po novoletnem zatišju nadaljevali januarja, Birt d.o.o.pa želi vsem srečno novo leto. Strelski šport Veternik prvi, ekipa druga Velenjski strelci s pištolo so v Ljubljani uspešno nastopili na turniiju za prehodni pokal Eurospektra. Ekipa Mroža (Veternik 569, Legner 562, Klančnik 553) je osvojila drugo mesto, s samo dvema krogoma prednosti pa so zmagali strelci Olimpije. Med posamezniki je slavil Simon Vetemik, Fortunat Legner paje bil sedmi. Šahovske novice ■ iilllilKIII V četrtek, 2. decemembra, se je na zadnjem rednem mesečnem hitropoteznem turnirju zbralo kar 24 tekmovalcev, ki so odigrali 9 krogov po švicarskem sistemu. Tempo igre je bil tokrat 10 minut na igralca. Vrstni red: I. Milan Matko 7.5, 2. Štefan Cvar 7, 3. Radiša Rajkovič 7, 4. Robi Podlipnik 6, 5. Tone Vedenik 6 itd.. S tem turnirjem seje tudi zaključila serija mesečnih turnirjev za prehodni pokal za leto 1993, ki gaje letos osvojil Milan Matko. Skupni vrstni red: 1 Milan Matko, 2. Radiša Rajkovič, 3. Milan Goršek, 4. Peter Voglar itd. ŠŠD vabivse svoje člane na redno letno skupščino, ki bo v četrtek, 9. decembra ob 17. uri nad okrepčevalnico Šahec. ■ Andrej Novak _ Mercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. DECEMBER je mesec predprazničnih nakupov, v poslovalnici M - ZKZ Mozirje - pa tudi mesec POPUSTOV in PRESENEČENJ! Za nakup živil, galanterije in tehničnega blaga v vrednosti: • nad 3.000 SIT-3% popust ali plačilo na 2 čeka • nad 6.000 SIT- 4% popust ali plačilo na 3 čeke • nad 10.000 SIT-5% popust ali plačilo na 4 čeke Kreditni pogoji za nakup tehničnega blaga nad 10.000SIT: % na 1 + 4 obroke - brez obresti % na 1 + 6 obrokov - 8 % obresi % na 1 + 12 obrokov -18 % obresti Cenjene kupce čaka v predprazničnih dneh prijetno presenečenje ! gorenje toplotne črpalke Partizanska 4, 63320 Velenje, tel: 063/854 - 867 tel: PRODAJA: 063/851 - 982, fax: 063 / 856 - 796 Pripravili smo vam zanimivo novoletno ponudbo, ki velja do 31.12.1993: ■ Toplotna črpalka za ogrevanje toplotne in sanitarne vode brez boj le rja tip TČ Z 2 C že za 118.125 SIT ■ Toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode z boj le rje m 2001 tip TC Z 2 A že za 159.600 SIT MKlimatizer Manhatan s hladilno močjo 3,7 kw v ločeni izvedbi že za 1.990 DEM RACIONALNA RABA ENERGIJE IN OKOLJU PRIJAZNI PROIZVODI SO NAŠA USMERITEV. Nabava toplotne črpalke pomeni olajšavo pri dohodnini! NUDIMO POSEBNE POGOJE ZA MONTAŽO KLIMATIZERJEV V POSEZONI! Na našem naslovu imamo tudi specializirano trgovino za toplotno tehniko TERMO SHOP. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1994 VAM ŽELI KOLEKTIV gorenje toplotne črpalke IZ VELENJA. M ji z vami ng poti! LIR d.o.o. Šfll€ŠKfl3, p.p. 119 63320 V€l€NJ€ T€l./fflX: 063/855-646 Lepe Iskrene Romantične praznike in prav tako slovo od starega leta vam želi kolektiv LIR-a iz Rdeče dvorane v Velenju! * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * J i o Slikali smo se za nov radio... 3. decembra zvečer smo se vsi, ki delamo pri radiu lepo oblekli, se počesali, in ko je fotograf rekel: "Pazi, ptička," vsi v en glas nasmejali. Radijci smo imeli fotografiranje. Fotografija tega velikega radijskega ansambla bo krasila nove radijske prostore. Za te pa se že spodobi, da je tudi fotografija lepa, ne? Fotografiranja pa se žal niso uspeli udeležiti nekateri naši pridni sodelavci. Mirjam Salobir je namesto na slikanje odšla v porodnišnico, ker je povila lepo hči Klaro. Aleš Ojsteršek je bil v Londonu, njegovi radijski prijatelji pa so poskrbeli, da bo na fotografiji vseeno prisoten. Narisali so ga v naravni velikosti, seveda. Tanji Goljar seje hudo mudilo in ker pred Kulturnim domom, v njem je potekala vsa zadeva, ni našla nikogar, seje kar odpeljala... Tatjana Podgoršek, kije tudi ni bilo, računa, da bo spreten fotograf že zmogel kakšno dobro fotomon-tažo. Marjan Slapnik bo na fotografiji z novimi očali, na katere je nadvse ponosen. Ko je gledal skoznje v bolj čist svet je prepovedal, da se on kjerkoli omenja kot Zgornji Savinjčan. On živi v Zadrečki dolini. Jasno? Jasno! Jožico Ocvirk smo tisti, ki je že dolgo nismo videli, komaj prepoz-nili. Veliko tanjša je. Željka Brajdič komaj našla čas za fotografiranje. S svojim prijetnim glasom ima v decembru precejšnjo gnečo. Včasih komaj sama sebe lovi in teka od hotela, kjer je zaposlena do studia, kjer jo čakajo teksti. Na sliki bo tudi Dare Hri-beršek. To je tisti, kije pred nedavnim poslušalcem razlagal, da se mu ni izpolnilaživljenskaželja: postati pomi valeč posode. Pa gaje po- slušalec potolažil, da za to še ni prepozno. Ta se mu lahko še najhitreje uresniči. Zadanje čase, opaža Bojana Špegel, ki se trudi s frizerskimi saloni, imamo na radiu full veliko dolgolascev. Na sliki bosta rekorderja tehnika Matjaž Jeršič in Dragan Berkenjačevič. Na sliki pa nas bo še veliko...Ko boste prišli na ogled novih radijskih prostorov, računamo, da boste ob Dnevu odprtih vrat tam, nas boste vse spoznali. Če drugače ne, na sliki. Zato smo se pa slikali, ne? ■ Milena Krstič - Planine ŠEST MALO RABLJENIH GOSTINSKIH MIZ in 24 stolov ter starejši šank in biljard, prodam. » 831-985. STRUŽNICO l.MAJ TS-3-1500-FI 500, prodam. 8 882-881. ČEVLJARSTVO IRMAN ŠOŠTANJ, Trg Bratov Mravljak 8 išče računovodjo za vodenje poslovanja. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na gornji naslov. ČEVLJARSTVO IRMAN ŠOŠTANJ, Trg Bratov Mravljak 8, zaposli 2 šiviliji. Potrebno znanje šivanja zaščitnih rokavic. Interesentke naj se javijo osebno v soboto 18.12.93 od 8. do 12. ure. KONFORTNO DVOSOBNO STANO-VANJER v Velenju, prodam najboljšemu ponudniku. Pisne ponudbe pošljite ria upravo lista pod šifro "Najboljši ponudnik". OTROŠKO POSTELJICO (kinderpet zjogijem), pasjo uto, mešalec za slaščičarje in gostince, ugodno prodam. 8 856-837. KRZNENO JAKNO, rdeča lisica, zelo košato, št. 44, prodam. 8 855-215. ŠPORTNI VOZIČEK PRODAM. 8 850-026. STARO MARLESOVO KUHINJO in star hladilnik (izpraven), prodam. 8 852-297 po 20 uri. NAJAMEMO DVO ALI ENO IN POL SOBNO STANOVANJE v Velenju ali Mozirju za 1 leto. Plačilo do 200 dem v naprej. 8 858-297. NEMŠKO OVČARKO, staro 26 me- mali OGLASI secev z odličnim rodovnikom in vzrejnim dovoljenjem, prodam ali dam v rejo. 8 831-048. MOPED S PRIKOLICO, MULTIKUL-TIVATOR S PRIKLJUČKI,traktor, kosilnico, šnops kotel, šrotar, garnituro za avtogeno varjenje in kompresor prodam. 8 855-079. KUPIM HRASTOVE, OREHOVE ALI ČREŠNJEVE DESKE, colarice. 8 858-321 zvečer. REGAL ZA DNEVNO SOBO IN KLUBSKO MIZICO, prodam. 8 858-470 ves dan. COMMODORE 128, barvni monitor, disketnik, tipkovnico, miško in ročko, prodam za 30.000, SIT. 8 857-393. GOLF JXD, letnik 1990, prodam. 8 831-039. KRZNENO JAKNO-LISICA, ugodno prodam. 8 856-667. V ŠOŠTANJU PRODAM HIŠO Z VRTOM in garažo, 800 m2. 8 885-425. IŠČEM ŽENSKO STARO OD 45 do 52 let, ki bi želela silvestrovati pri meni doma. Pisne ponudbe na upravo lista pod šifro "SREČNO 94". KAKOVOSTNO BELO VINO, prodam. 8 858-884. SOBNO PEČ NA KURILNO OUE, malo rabljeno, odlično gretje, poceni prodam. 8 852-996. ELEKTROMOTOR 5,5 KW in betonsko železo fi 10 in fi 12, prodam. 8 881-242 zvečer. NEMŠKEGA OVČARJA Z RODOVNIKOM, starega 3 mesece in psičko staro 8 mesecev, prodam. 8 851-022. ORION VH1288 JS, nov, zapakiran, vrhunski video, prodam za 850 DEM. 8 852-731. NAJAMEM ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, s predplačilom za 5 mesecev. Nudim 300 dem mesečno in stroške. 8 061-481-485. NOV DVOREDNI PLETILNI STROJ STANDARD, prodam. 8 885-290. PRODAJA SATELITSKIH SISTEMOV OD 399 DEM dalje . Plačilo na 4 ali 8 obrokov. 8 850-552. SMUČARSKO OPREMO, vezi Tiroli-ja 590, smuči Fat 175 cm, pancer-je Alpina št. 7,5 prodam. 8 858-293. COMMODORE 128 z tiskalnikom, barvnim monitorjem, disketnikom, kasetnikom, dvema joystickoma ter disketami prodam za 800 DEM. 8 850-696. MOJIM DOBRIM SOSEDOM, JANKU LOBNIKU IN NJEGOVI ŽENI MARIJI, se želim zahvaliti za vso doboroto, ker mi v težkih trenutkih pomagata. Ob enem velja lepa zahvala tudi MARIJI SUŠEČ za obiske. Š.l. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo prodajala kokoši ne-snice, stare 6 mesecev, 2 X cepljene v nedeljo 19.12.93 od 8.30 do 9. ure v Šaleku pred cerkvijo. Naročila sprejema tudi po telefonu 0602-61-202. PIANINO UGODNO PRODAM. 8 851-623. PRAŠIČA ZA ZAKOL, krmljenega z domačo krmo, prodam. 8 779-264. KINO KINO Dom kulture velenje X»»*MXK««MXK(t»MX9«tt* Nedelja, 19.12. ob 10. uri predpremiera (otroška matineje) SAM DOMA II. - mladinska komedija (ne priporočamo najmlajšim obiskovalcem od 10. leta starosti)! Vgl. vlogi: Macaulay Culkin, Joe Pascal, Daniel Stern Mali Kevin ponovno preživlja Božič proč od svoje družine. Tokrat sicer pride do letališča toda sede na napačno letalo in konča v New Yorku, Njegova družina pa na sončni Floridi.... Ponedeljek, torek in sredo, 20., 21., 22.12. ob 20 uri BEGUNEC (The Fugitiv) - akcijska kriminalka. Vgl. vlogi: Harrison Ford, Tom-my Lee Jones Znanemu kirurgu ubijejo ženo, njega obsodijo za njen umor na smrt, na poti v zapor pobegne.... na begu se začne obsedeno iskanje pravega morilca...! Film, ki vam ne bo pustil dihati! Priporočamo!!! Naslednji filmi: SOMERSBY, ter risanke: ALADIN, VSI PSI GREDO V RAJ in KNJIGA O DŽUNGLI (28. - 30.12) KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 20.12. ob 17. uri BEGUNEC KINO Šmartno ob Paki »BKBMff«. S. Torek, 21.12. ob 17. uri BEGUNEC DI MN MOTO PEČN Kavče 15, Velenje IK Poleg vseh dimnikarskih del izvajamo montaže in servise oljnih gorilnikov. Cenjene stranke obveščamo,>, da nas lahko po novem pokličete na mobitel 0609/ 616 751 Od 26. julija dalje se ne imenujemo več — * JUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, IcUll spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni znak pa je ostal enak. Še vedno odkupujemo LES PRAVEGA KOSTANJA za predelavo v tanin. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608 - 41349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro. 68290 Sevnica, Slovenija Hermanova 1, p.p.9 telefon: n.c.|0608| 41 224 fax: 10608) 41 626 telex: 35815 TANSEV SI V SPOMIN JOŽETU MARTINSKU 20.12.1993 bo minilo leto, od kar si nas nenadoma zapustil dragi oče. Temno in tiho je v našem domu, ker tebe več ni, utihnil je tvoj glas in tvoja pesem, ki si jo tako ljubil, a vedi oče, da v naših srcih za tebe večno gori. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. ZENA IN OTROCI Z DRUŽINAMI POLZELA 38 informacije Odpiralni čas: delavnik od 8" -16", sobota od 9h -12" 4 SUBARU * ROVER * * LAND ROVER * FIAT * * ALFA ROMEO'LANCIA* SUBARU cena do reg. ZNIŽANJE CEN V DECEMBRU DARILO OB NAKUPU ■ AVT0RADI0 JUSTYJ 12 GL4VVD 21.680DEM IMPREZA 1,6 4 Vrt) 33.790 DEM IMPREZA 1,8 4 WD 36.200 DEM LEGACY 2,0 4 WD 41.630 DEM POSEBNA PONUDBA: LEGACY1,8 DL 4 WD 35.000 DEM ŠTEVILO VOZIL PO ZNIŽANI CENI JE OMEJENO. NAJUGODNEJŠI KREDITI, LEASING. FIAT PANDA4x4 I.E. CLXCAT92 16.990DEM UN01,4 I.E.S CAT 92 16.490 DEM TIP01,4 I.E.S MAQ CAT 19.860 DEM TIPO 1,6 I.E. SX MAQ CAT 21.630 DEM TEMPRA 2,0 I.E. SLX 92 CAT automatica 24.490 DEM PRI PLAČILU Z GOTOVINO POPUSTI BU 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 16.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Novosti disko glasbe; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 17.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila;^.0.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 18.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 19.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 20.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 21.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 22.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje. Tedensko poročilo o meritvah onesnaženosti zraka na območju občine Velenje V tednu od 6.12. do 12.12.1993 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/nr v naslednjih dneh: za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja 7.12. 8.12. 9.12. 10.12. AMP Ve1 i k vrh AMP Zavodnje AMP Veliki vrh AMP Zavodnje AMP Veliki vrh AMP Graška gora AMP Zavodnje 160 mikro-gramov/m 120 120 130 120 110 210 ■ SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOUA MAX. POLURNE KONCENTR. od 6.12. do 12.12.1993 1000 800 600 400 200 konc. SO 2 (mg/m3) iL SOS 6.12. nun icm2. Sjbib J I. not TOP. V. V. ZAV VEL. MERILNE POSTAJE H 7.12. i_ 11.12. 8.12. 12 12. AUTO SMO? Kosovelova 16, Velenje, Telefon: 855-975 lih BOŽIČNO NOVOLETNI POPUST DO 30,12,1993 * rezervni deli * dodatna oprema: radio, prevleke, tepihi... ❖ alarmne naprave ; :...... : . : .. ; .....■.,,■,,:,, : • ' ■ ■ :: . . . : ■ V naši obratovalnici vam vse to tudi vgradimo. OBČINA VELENJE littKKKHa«) Zdravstveni zavod Velenje Ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje In to 24 ur na dan (podnevi In ponoči ■ ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 16. decembra dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Urbane, nočna dr. Pirtovšek in dr. Ramšak. Petek, 17. decembra - dopoldan DEŽURSTVA dr. Slavič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Kozorog, dr. Renko V. Sobota 18. in nedelja 19. decembra- dnevni dr. Renko 0., nočna dr. Renko V. dr. Lazar. Ponedeljek 20. decembra dopoldne dr. Žuber, popoldne dr. Urbane, nočna dr. Slavič in dr. Gašperjeva. Zobozdravstvo: Sobota 19. in nedelja 20. decembra dr. Zora Pavlovič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je : ežurna Lekarna v Velenju z GIBANJE PREBIVALSTVA enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 17.12.1993 do 24.12.1993 Milan Matko dr. vet. med. Topolšica 15, telefon 892-236. OBČINA MOZIRJE Veterinarska postaja v Mozirju: Do 19. deembra 1993 Maijan Lešnik, dr. vet.med. Ljubija, telefon 831-219. Od 20 decembra do 26.decembra Ciril Kralj, dr. vet. med. Ljubno, telefon 841-410. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta BOJANA SOPOLŠKA 26.6.1950-4.12.1993 Se iskreno zahvaljujemo VSEM za vso izkazano pomoč. Žalujoči: Žena Sonja, hčerka Maja, sin Gregi in vsi ostali sorodniki. Ponosna,trdna kakor skala, vso ljubezen in sebe si nam dala ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenit bo še pozni rod. Za vse ti iskrena livala. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame, tašče, stare mame, prababice in sestre TEREZIJE J A VORNIK rojene ŽNIDAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Toplotna tehnika Tone, APS, Gorenje GA-Štedilniki, osebju internega oddelka bolnišnice Topolšica, dr. Renkovi, gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Planincu in vsem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam pomagali v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Mož Anton, otroci Tone, Stanko, Srečko in Marica z družinami ter brat Franc z družino. Velenje, 11.12.1993 ZAHVALA Umrla je CECILIJA SMON 1908 -1993 Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI OBČINA VELENJE POROKE: Matjaž Štadler,Kardeljev trg 8, Velenje, Kompari Smilja, Kardeljev trg 8, Velenje SMRTI: Leopold Rezar, rojen 1924 Velenje, Šaleška 19 in Frančiška Fenc, rojena 1910, Uri-skova 5, Velenje, Cecilija Smon, rojena 1908, Škale 42, Velenje in Alojz Kočnik, rojen 1910, Koroška 18, Velenje, Dragan Maksimovič, rojen 1958, Jenkova 11, Velenje in Frančuška Trap, rojena 1932, Stantetova 10, Velenje OBČINA ŽALEC: ROJSTVA: Rodil se je en otrok -deklica POROKE: Sašo Planinšek, Polzela in Nada Ribar, Polzela SMRTI: Franc Dimec, star 73 let, upokojenec iz Ceste ne Ostrožno 72 Celje, Marija Grobelnik, stara 54 let, upokojenka, Gotovlje 76 a, Štefanija Škorjanc, stara 46 let, delavka, Dolenja vas 39 a, Katarina Ramšak,stara 71 let, Ul. Fran-kolov. žrtev 7, Celje, Martin Topolšek, star 72 let, kmetovalec, Zavrh pri Galiciji 12 liNiVKiK Bolezen in trpljenje, tvoje kratko je bilo življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina, le srce in duša ve, kako boli, ko te več ZAHVALA ob boleči in mnogo prerani smrti dragega sina in bratca MATJAŽA BALANTA 28.3.1985-3.12.1993 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste kakorkoli pomagali in bili z nami v teh težkih trenutkih slovesa. Hvala sodelavcem Izletnika Velenje in Gorenje Hladilna tehnika, dr.Lazarju, Otroškemu oddelku bolnišnice Slovenj Gradec, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govornikoma Cenclju in Skrlovniku. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga s toliko cvetja in v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: Ati, mamica, brat Marko in ostali sorodniki. Nihče ne ve kako boli, ko se zavemo, da Te večni, ni je solze, ki bi Te zbudila, da med nas bi Te vrnila. Ostal nam nate bo spomin na dni, ko skupaj srečni smo bili. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice in prababice LJUDMILE MRA VLJAK iz Gubčeve 16 v Velenju 8.2.1923 - 6.12.1993 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom, prijateljem in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu Semetu za poslovilne besede v imenu skupčine občine Velenje, krajevne skupnosti Šmartno, ZZB NOV Šmartno, odboru poslovodij RLV, sindikatu skupnih služb RLV, pevcem DU Velenje za zapete žalostinke ter gospodu duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: Mož Hubert, sin Bert z družino, sin Branko, hčerka Milena z družino in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Za vedno seje od nas poslovil KAREL KOŽELJ 21.8.1919-8.12.1993 Njegov lik, poštenost, humanost in dobrote nam bo kot osebnost ostal v trajnem spominu. To slovo so počastili vsi, ki so spremljali do groba, poslali sožalne brzojavke in obdarili njegov grob z rožami. Vsem se zahvaljujemo, posebna zahvla velja govorniku Ivu Gorograncu, rudarski godbi in straži, pevcem, društvu upokojencev, zvezi borcev, gasilski zvezi in gasilskemu društvu Velenje, Rdečemu križu Velenje ter vsem sosedom in prijateljem. Žena Rozalija, hčerke in sinovi z družinami, sestre in ostali sorodniki. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris ZakoSek (direktor in glavni urednik), Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, Rač. prelom in oblikovanje: CTBlTllMllTOfll Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena telefon (063) 853-451,854-761,856-955. in LUMINA Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novi- Cena posameznega izvoda je 90,00 tolarjev, Maribor. Izhaja ob četrtkih. nari''' Peter Rihtarič (oblikovalec). trimesečna naročnina 1000,00 tolarjev. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Adolf Štorman po desetih mesecih in desetih dneh na prostosti iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zapor je slika države skupaj leta in pol zaporne kazni, kolikor mu jo je naložilo drugostopenjsko sodišče. Kazen je, kot že veste, saj se je o tem dosti pisalo, dobil zaradi streljanja, do katerega je prišlo v mozirskem lokalu Merlin, kjer je dve osebi obstrelil, eni pa povzročil telesne poškodbe. Takrat mu je prvostopenjsko sodišče izreklo pogojno kazen, drugostopenjsko pa jo je prekvalificiralo v zaporno kazen. Adolf Štorman, ki je s svojo Republikansko zvezo Slovenije sodeloval v volilni tekmi za vstop v republiški parlament na lansko Miklavževo nedeljo, paje po volitvah skrivnostno izginil, bil v Avstriji, od koder paje letos prišel na prestajanje kazni, ki pa je ni nikdar prav priznaval. Najprej je bil na Dobu, zadnje obdobje paje kazen prestajal v celjskih zaporih. Kot že rečeno, paje bil Adolf Štorman v ponedeljek po desetih mesecih in desetih dneh zapora izpuščen. Vrača se v normalno življenje, vrača se k družini in vrača se v politiko. Adolfu Štormanu smo takoj po prihodu iz celjskih zaporov postavili nekaj vprašanj. Naš čas: Kakšne načrte imate s stranko, ki je ves čas čakala, da se vrnete? Adolf Štorman: "Delali bomo še bolj, kot smo kadarkoli prej in to na vse strani. V tem času smo spoznali in videli marsikaj, tudi delo na področju državne uprave. Rečem lahko, daje ta "rest" ob slabem prinesel tudi marsikaj dobrega. Po zaporu se država spozna. Zapor je slika države." Naš čas: Pomeni to, da se boste že začeli pripravljati na bližnje lokalne volitve? Adolf Štorman: "Seveda. Na lokalne najprej! Vmes se bomo še malo okrepili in potem startali tudi na državne. Mi ne mislimo nehati. Če je kdo računal na to, da bomo popustili, seje zmotil." Naš čas: Kako paje vaša stranka živela ta čas, ko vas ni bilo? Adolf Štorman: "Fantje so bili delno paralizira-ni, a so delali po svojih močeh. Tudi težave so bile, a sojih kar uspešno prebrodili." Naš čas: Kaj ste počeli v zaporu, kako vam je čas mineval? Adolf Štorman: "Počasi, hahaha... Delal sem v pralnici, prej na Dobu mi ni bilo treba. Pravzaprav načrtno nisem hotel. Hotel sem videti, kakšne so sankcije, ker naj po novem ZIKS-u sankcij ne bi bilo. Ljudje pa so govorili, da sankcije so... Ko pa so me prestavili v Celje, se mi je vse skupaj zdelo nesmiselno." Naš čas: Ste pričakovali, da vam bodo skrajšali kazen, oziroma, da vas bodo predčasno spustili iz zapora? Adolf Štorman: "Pri meni v zaporu ni šlo nikoli po nekih pravilih, tako kot je bilo to pri drugih zapornikih. Prošnjo za izreden pogojni odpust sem sicer napisal, ampak "izredna pogojna" prejšnji mesec ni reševala prošenj. Mojo zadevo so tako rešili v rednem delu, 8. decembra. Po pravilih bi moral biti odpuščen, ljudje gredo ven po polovici prestane kazni, sploh tujci. Nihče mi ni čez prste pogledal, česarkoli prizanesel, če kdo to misli." Naš čas: Kaj zasebno načrtujete? Se boste zaposlili? Adolf Štorman: "Nekaj bo treba početi. Preži ve- Na mini tiskovni konferenci pri Turški mački: " V Republikanski zvezi ne mislimo nehati..." ti se bo treba. S tem, da vseeno mislim, da bom večino časa porabil za delo v stranki. Še vedno pa sem prepričan, da mi je bil proces zmontiran." Naš čas: Kaj boste najprej naredili, ko pridete domov? Adolf Štorman: "Najprej bom objel hčerkico. Na to komaj čakam." ■ Milena Krstič - Planine (fotografije: B. Mugerle) V ponedeljek, nekaj minut po deveti uri so se odprla vrata celjskih zaporov in skoznje je nasmejan stopil eden najbolj znanih slovenskih zapornikov in prvak Republikanske zveze Slovenije, Adolf Štorman. "Odsedel" je, kot se temu reče, natanko deset mesecev in deset dni od V ponedeljek, nekaj minut po deveti uri, so se odprla vrata celjskih zaporov. Adolf Štorman je nasmejan zadihal svobodo ALMANAH OBČINE VELENJE V začetku prihodnjega leta bo Naš Čas izdal prvi almanah občine Velenje. V njem bodo zajeti vsi pomembnejši dogodki, ki so zaznamovali življenje v občini v letu 1993. V 17 poglavjih bo publikacija bralcem ponudila obširen pregled družbenega ustvarjanja in dogajanja z različnih področij. Skupina 20-ih avtorjev Almanaha upa, da bo ta, ob svoji dokumentarni teži, prispeval tudi k boljši promociji našega gospodarstva in družbenega ustvarjanja. Dogodki in dosežki bodo v pregledno dokumentarni publikaciji, na več kot 250-ih straneh, predstavljeni v naslednjih poglavjih: Gospodarstvo, Kultura, Izobraževanje, Šport, Družba in politika, Turizem, Zdravstvo in sociala, Ekologija, Religija, Društva, Mediji, Zanimivosti. Vsebino ALMANAHA OBČINE VELENJE lahko sooblikujete tudi Vi! Svoje predloge pošljite na naslov: NAŠ ČAS, Foitova 10, Velenje. Nova prometna ureditev na Gorici Zaprto, razen za pešce in kolesarje Od včeraj (srede) dalje velja zaGorico v Velenju nova prometna ureditev. Za ves promet, razen za pešce in kolesaije, so namreč zaprli Koželjskega ulico med Cesto V in križiščem s Koželjsko ulico mimo blokov (gostišče Živkovič). Prav tako so postavili zaporo na vrhu klanca zaprte Ceste V na meji s Sončni m gričem. Takšna prometna ureditev na Gorici je - po mnenju - predlagatelja - nujno potrebna, saj seje zaradi skrajšane povezave med dvema točkama na magistralni cesti tod zgostil tranzitni promet. Cesta je neprimerna za prevoz težkega tovora, na dan pa so našteli tudi do 4500 vozil. Nenazadnje paje zapora potrebna še zaradi prevelikih hitrosti na Goriški cesti. Promet naj bi tu umirili z dvignjenim prehodom za pešce. Takšna rešitev bo zahtevala izgradnjo hodnika za pešce ob dovozni cesti k OŠ bratov Mravljakov v Velenju. Zaradi nove ureditve Koželjskega ulice mimo stanovanjskih blokov bodo manjkajoče število parkirnih mest uredili ob trgovini Š Dolina. Za zdaj bodo torej urejevalci prometnega režima v velenjski občini poskušali izboljšati prometne razmere v celem naselju s popolno prekinitvijo motornega prometa na Koželjskega ulici in cesti čez Sončni grič. Po potrebi pa tudi pri stanovanjskem bloku Koželjskega št. 7. S tem bo dobila ta ulica svojo prvotno prometno vlogo, pri tem pa rekonstrukcijska dela ceste ne bodo potrebna. S preusmeritvijo tranzitnega prometa iz Koželjske ulice na Šaleško cesto bo zaradi gostejšega prometa potrebna drugačna ureditev v križišču Goriška - Šaleška Kot pravi Peter Kosi, svetovalec za promet v občini Velenje, so takšno prometno ureditev Gorice potrdili v javni razpravi krajani, pa tudi krajevna skupnost Gorica je dala soglasje. Stroški za izvedbo (zapore, signalizacija, dvignjen prehod za pešce, parkirišče, hodnik za pešce, ograje pri vhodih v stanovanjske bloke) bodo - po oceni - znašali 3,5 milijona tolarjev. Ob tem naj še zapišemo, da do sedaj komunalni stražarji kljub neupoštevanju znakov za prepoved parkiranja in ustavljanja na omenjenih cestah niso "preganjali" vozil, niti kaznovali njegovih lastnikov. Ker pa bo poslej dovolj parkirnih površin, pa bodo najprej opozarjali, nato pa za neupoštevanje prometnih znakov tudi pridno "kasirali". Novoletno srečanje rejnic in rejencev Delo, ki ni delo sem bila do sedaj štirim rejencem. Življenje je takšno kot je, veliko- krat moraš biti z njimi bolj potrpežljiv in do njih bolj pozoren kot z lastniki otroki. To ni vselej enostavno in lahko. A, gre, če ima človek rad otroke in če se zna razdajati tudi za druge. Denar pri tem predstavlja skromen delež za tisto, kar takšni otroci potrebujejo." ■ (tp) Že nekaj let zapored v tem božično - novoletnem času organizira Center za socialno delo Velenje srečanje rejnic, ki nudijo toplo domače zavetje rejencem iz velenjske občine. Tokratno je bilo minulo soboto v prostorih resta- so v nekaterih primerih tudi stari starši. Kot vsa prejšnja, je bilo tokratno srečanje priložnost za pogovor o težavah, izmenjavo izkušenj, za dogovor o nadaljnjem tesnem sodelovanju rejnic in strokovnih de- vracije Nama v Velenju. Kot je ob tej priložnosti v pozdravnem nagovoru dejala direktorica omenjenega centra Jelka Fužir, delo rejnic ni delo, kjer bi bili rezultati zbrani na enem mestu. Njihovo delo z rejenci je njihovo življenje. Za ta posel se nikoli posebej ne učijo. Življenjske izkušnje jim pomagajo, da lahko otrokom, ki iz takšnih in drugačnih razlogov ne morejo preživljati svojega otroštva v matični družini, dajo največ kar lahko - topel dom, prežet z ljubeznijo in skrbjo zanje. Besede; hvala za vse, so torej le skromna pozornost za njihov trud in delo. Trenutno je v rejništvu 16 otrok iz velenjske občine, svoje "krušne starše" pa so našli v 15 družinah v velenjski, žalski ter koroških občinah. So različnih starosti, od leta in pol do 18 let, med rejniki pa lavk centra. Za vse to so si vzele čas po obisku dedka Mraza, ki je njihovim rejencem prinesel skromna darila. ■ (tp) Rejnice o svojem delu in rejencih Jožica Anželak iz Zavodenj: "Avgusta lani smo dobili v naš dom novega člana. Pri hiši imamo ob lastnih treh sedaj štiri otroke. Naš Marko je učenec 5. razreda, z njim se praktično ukvaijamo kar vsi po vrsti. Rejništvo je odgovorna naloga, tudi naporna, a če človek dela s srcem, gre. Saj ti otrok vložen trud vrača. Vsaj Marko ga. Dokler mi bo dopuščalo zdravje, bomo rade volje ponudili naš domek še kakšnemu dojenčku - re- jencu. Rada imam otroke in prav nič mi ni žal, da sem se odločila za rejništvo." Marija Legner iz Vinske gore: "Že 13 let se ukvarjam z rejništvom, 10 rejencev paje doslej v naši družini našlo svoj drugi dom. Največ "zaslug" za to ima moja mama. Že ona se je ukvarjala s tem zahtevnim in odgovornim delom, jaz sedaj le nadaljujem njeno skrb za otroke, ki ne morejo biti pri starših. Sem srečna z njimi, lepe in žalostne trenutke pa doživljamo skupaj tudi z mojima odraslima otrokoma in možem. Rejnik ne more biti vsak, ampak le tisti, ki ima čuteče srce tudi za te nebogljence. Denar, ki ga dobiš za skrb, delo z njimi je drugotnega pomena." Olga Volčanšek iz Letuša: "Splet okoliščin je hotel, da sem rejnica že 12. leto. Doslej sem imela le enega rejenca, ki danes obiskuje šolo za slepovidno mladino v Školji Loki. Ljubezni in toplega ter varnega zavetja ne more poplačati še takšna vsota denarja." Hedvika Štinjek iz Dovž: "leta 1962 sem kar sprejela ponudbo socialne delavke in kaišna mama