KMETOVALEC.
Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega.
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe.
Izhaja 1. in 15. vsaki mesee. — Udje e. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto.
Naročila naj se pošiljajo e. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam.
Štev. 9.	V Ljubljani, I. julija 1884.	Leto I.
Laacke-jeva univerzalna poljska brana.
„Brano in plug" — pravi imeniten strokovnjak — „imenovati moramo srečna zaročnika". — Plug opravlja moževa dela, brana dela pridne gospodinje, ki v hiši povsod ravnaje in pripravljaje vse oskrbuje. Iz tega pa sledi, da naj dobra brana dopolnuje dober plug. Cem težja je zemlja, tem boljša in močnejša biti mora brana.
Dobra brana pa mora imeti pet lastnosti: 1) Smer klinov mora biti s smerjo potezne črte vedno ravnotežna in vštrična, ker sicer deluje brana na pošev; 2) vsak klin napravi naj svojo potezo; 3) vse poteze naj bodo za enako vsaksebi, ker je sicer nemogoče, enakomerno delovati; 4) klini naj bodo na vsaki strani potezne črte enakomerno razdeljeni; 5) sestavljena naj bo brana tako, da klini vedno enakomerno zemljo režejo.
Dosedanjim branam manjkalo je le-teh lastnosti. Posrečilo se je pa sedaj, izumeti brano z omenjenimi dobrimi lastnosti, koja zadostuje za vsako rabo. Zraven stoječa podoba kaže nam to iz kovnega železa napravljeno elastično brano za njive, pri kojej so poteze 3—6 cm. vsaksebi.
Tramovi pri tej brani so preklani in obstojijo iz dveh S-u podobnih vštričnih železij, ki ste pa le na konceh zvarjeni. Tako nastane špranja, v koje se lahko klini na različnih krajih pritrdijo. Med tramovi je prazen prostor, tako da je ta brana jako pripravna. Ker se lahko 16, 20, 24 in 28 potez od 3 do 6 cm. vsaksebi napravi, je ta brana, ako si pravo število zob, tedaj tudi pravo daljavo med potezami omislimo, za vsakojako zemljo pripravna.
Ta brana se dobi pri „Land- und forstwirthschaft-liches Verkehrsbureau, Wien III." za 38 gold.
Opomin vsem posestnikom vinogradov na Dolenjskem.
Kranjska se ne more več prištevati tistim srečnim deželam, katere so bile do sedaj obvarovane pred trtno ušjo. Ta najhujši sovražnik vinarstva je prodrl na svojem uničevalnem potovanji skozi Evropo in našo državo — uže tudi čez meje naše dežele ter se lotil naših vinogradov.
Ogled, katerega je priredilo okrajno glavarstvo krško s pomočjo g. JulijavHanselna, vodje priprav za obrambo proti trtni uši na Štajarskem in podpisanega načelnika kot veščakov in s posredovanjem popotnega učitelja g. Gustava Pirca, katerega je navlašč v to odposlala visoka deželna vlada, je nedvomno dokazal, da se trtna uš uže nahaja v okraji „Cigelnik" blizo Velike Doline, sodnije kostanjeviške, tik meje hrvaške pri Samo-boru, in da je ta okraj le blizo 4 kilometre oddaljen od okuženih vinogradov na Hrvaškem in Štajarskem.
Podpisani odbor za obrambo se je uže v pozivu dne 5. avgusta 1881. skrbeč izrazil: „Kdo jamči nam, da ni nas uže napadel ta škodljivec ali da nas ne napade v kratkem" — in ta nevidljivi sovražnik pričel je baš uže tačas svoje pogubonosno delo, kajti krajevno raziskavanje je nedvomno dokazalo, da je bila trtna uš najmanj uže pred štirimi leti v sedaj okuženem okraji.
Najprvo je bila v vinogradu nekega posestnika iz Štajarskega. — Iz lege in kakovosti sedaj okuženega okraja, katera je okuženemu središču na Hrvaškem in Štajarskem nasprotna, se nedvomno sklepa, da se ta krilati škodljivec ni sam naselil, ampak da so ga zanesli v te kraje delavci z orodjem, posodo in oblačili.
Kako in kam da se razprostira ta okuženi okraj, zamore dokazati le prav vestno in trudapolno preiska-vanje teh vinogradov; vendar seje bati, da so tega škodljivca delavci uže v druge kraje zanesli, sosebno zaradi tega, ker se ni vedelo do sedaj, če je uže v naših vinogradih.
Toraj pazite vestno posestniki vinogradov , naznanite precej vsako nenavadno prikazen na trtji, posebno če prične pešati rast, slabo razvijati se listje, in če je nasad slab ali pa če ga celo ni — politični oblasti naravnost ali pa potom dotičnega županstva, in če je le mogoče, poročajte tudi o tem nemudoma in naravnost odboru za obrambo proti trtni uši, da se prične precej preiskovanje in da se v slučaji okuženja prirede precej dotične priprave, drugače nam uniči ta škodljivec vse vinograde.
Le tačas zamoremo premagati tega škodljivca, če se je zasledil koj početkoma in da ni okuženi okraj preobširen.
Radi tega mora odbor p. n. posestnike vinogradov resno opominjati, da ne pridejo v nobeno dotiko z okuženim okrajem ter se tako obvarujejo velike nesreče.
Akoravno je vže vsa skrb odborova obrnjena na okuženi okraj, vendar ne bode opustil odbor izpolnjevanja prevzete častne dolžnosti po celem obsegu.
Rudolfovo 20. junija 1884.
Odbor za obrambo proti trtni uši.
Anton Ogulin, načelnik.
Obdelujmo umno naša polja!
Spisuje V. Bohrmann, pristav deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu.
I.
Zakaj orjeino ua ozke kraje ali grede?
Mnogo se je uže pisalo o umnem poljedelstvu' mnogo, kako bi se pospeševala rodovitnost zemlje, ki je vir vsega vžitka — vendar naš kmetovalec jo deloma kot tako še premalo pozna in čisla, kar nam kaže obdelovanje njeno. Veliko kmetovalcev je še, ki žalibog orjejo zemljo, da je le izorana, jo povlačijo, da je povlečena, se poslužujejo orodja, katero danim njim razmeram ni primerno itd. Velevažni pomen jakosti obdelovanja ni jim dovolj jasen, dokazov v to dajejo nam tu in tam v ozbilje naši domači kraji.
Ne mislimo si naše zemlje kot mrtve stvari, ki le v stajališče služi rastlinam, mislimo si jo marveč kot naravno delavnico rastlinoreje, katera tem bolje izdelke daje, čem bolj z umnimi pripomočki ji kmetovalec streže! Ona je najbolj gotovo naložen kapital za kmetovalca, kateri tem večje obresti daje, čem bolj je ona rodovitna.
Večjo rodovitnost zemlje pa tudi mi lahko dosežemo, ako zemljo umno obdelujemo, kar izdatno plo-donosnost njeno pospešuje, povekša. Naj nam služijo v izgled naši severni bratje Cehi, kojili gospodarstva so res izgledna v tem oziru! Umno obdelovanje zemlje je pa v raznih krajih kaj različno in se ravna po ob-nebji, krajevni legi, jakosti zemlje, vrstenji rastlin itd., splošno rečeno po krajevnih razmerah (ekonomični si-tuvaciji). Te razne razmere je neobhodno potreba do drobnega spoznavati in si na podlagi natančne pre-
iskave in merodajnega izkustva izbrati pravi način obdelovanja — način, koji nam osiguri kolikor možno največji in najbolj izdatni vspeh!
Ako pogledamo naša polja, vidimo po večjem — govorim sosebno o Dolenjski — oranje na ozke kraje. Gotovo se nam takoj rodi vprašanje, je li to opravičeno ali ne?
Deloma da, deloma ne!
Namen oranja na ozke kraje je hitro odpeljavanje ali odvračanje preobilne mokrote, da se mokra zemlja hitreje osuši; rabi se pa tudi pri zelo plitvi plasti, da zamorejo rastline, sosebno one z daljšimi koreninami, vspešno rasti. Prvi namen je opravičen le v posameznih slučajih in sicer na težki zemlji s plitvo gornjo plastjo, kjer je spodnja plast neprodrljiva in v legaii, kjer leži površje polja malo da ne enako visoko s površjem blizo tekoče vode, kakor to vidimo po Dolenjskem na nižje ležečih poljih, ki se prostirajo poleg Krke, na pr. od Belecerkve doli proti Dobravi itd., ki bi o času izstopa celemu pridelku polja pri drugačnem načinu obdelovanja še bolj škodovati zamogla, kakor uže sedaj škoduje.
V takem položaji držati se mora naš kmetovalec vodila, da čem bolj mokra in neprodrljiva je spodnja plast, tem manj široki in manj plitvi, toraj bolj ozki in bolj visoki kraji so boljši. Slednji se tudi zbokajo, da odstranjenju preobilne mokrote tudi veter lažje pripomore. V tem slučaju, to je, ako nam dane razmere ali ekonomična situvacija veleva omenjeni način obdelovanja na ozke kraje, naj se namenu primerno tako postopa, da se razori nekaj globokejši naredijo, kakor je dosedaj navadno, kateri razori potem tako čiuijo, kakor odprti jarki pri odpeljavauji vode (drenaži). Da se razori globokejši naredijo, poslužuje naj_ se po plugu še lopate; boljše se pa to napravi z osipovalnikom, kakor v posameznih krajih Ceske delajo, kjer so ozki kraji na mestu. Razori se naj zraven tega naredijo po padu zemljišča, da se voda lahko odteka, ne pa da v njih zaostaja in nabiraje se škoduje rasti zelišč.
Ker pa takih razmer ne najdemo tako splošno po Dolenjskem, naj se toraj posnema v ugodnejših legah umne gospodarje in prestopi k oranju vsaj na široke kraje, ako uže ne k oranju brez krajev. Ako si ogledamo, kaj je oranju, na ozke kraje v kvar, vidimo, da je isto oranju na široke kraje le v prid.
Obdelovanje je pri ozkih krajih bolj nepravilno , kajti navadno pride v sredi kraja rodovitna zemlja skupaj, med tem, ko jo pri razoru, sosebno pri plitvi plasti, čisto primanjkuje; ravno tako godi se z gnojem, ako nismo tako previdni, da pri raztrosenji pustimo v sredi kraja progo in ga tudi v razor dajemo. Sejanje navadno trpi, Podorano seme kupiči se navadno v sredi kraja, podvlačeno pa pri zbokanih krajih bolj proti razoru. Vpliv ozračja ni enak in velja to sosebno o toploti, kar pa je odvažno za rast zelišč. Plevel, sosebno isti, kojemu ugaja mokrota, se rad vrine pri razoru in se prostira dalje. K temu pridruži se pa večinoma še ona velika škoda, da se rastoče mlade rastline vsled odtekajoče se vode, ki se pa navadno vsled slabo speljanih razorov v teh nabira, v rasti zadržujejo in celo poginejo.
O vsem tem rečenem prepriča se lahko sleherni, ako prehodi naša polja o času mlade setve — našel bode gotovo te izjave opravičene.
Koliko prostora pri razoru praznega, koliko površja pomanjkljivo posejanega, kako zanikrna, slaba rast pri razoru! Nasprotno pa posamezno kaka gosta, pregosta rast — na korist slame — v sredi kraja! koliko zrna zametanega, ki bi nam dalo umno vporab-ljeno lahko boljše žetve!
In čem bolj ozki so kraji, temveč je škode, temveč je prostora praznega — tembolj se zmanjša plošča plodonosne zemlje! Ni ta škoda izdatna dovelj, da bi se v ugodnejših legah oranje na ozke kraje zapustilo in pričelo orati na široke kraje. Polja postanejo iz naštetih vzrokov — po izkustvu umnih kmetovalcev —-dosti bolj plodonosna.
Naredijo se ti kraji navadno po 18—20 in več brazd široki. Površje krajev se dela ravno in njih lega naj bo po padu zemljišča. Brazde orjejo se tega del enako globoko in razori speljajo naj se dobro, da se voda lahko odteka. Pri strmi legi naredijo se kraji se ve da v navpični meri na pad zemljišča, da nam ne odnaša voda prsti.
Vodilo: „Čem manj razorov je, tem bolj se po-vekša plošča plodonosne zemlje", pripravilo je umne kmetovalce k oranju brez krajev — se ve da v najbolj ugodnih legah, ki pa Dolenjski tudi ne primanjkujejo popolnem. Za odpeljavanje preobilne mokrote spelja se pa pri tem načinu obdelovanja po potrebi ena ali več brazd s plugom, kateri se po strani drži, da naredi bolj trikotni jarek. Te brazde naredijo se vestno po padu zemljišča in treba jih je večkrat čistiti. Dobro speljane brazde za odtekanje vode nado-mestujejo razore pri polji, katerega smo na kraje orali. Na Češkem in drugod je tako oranje na ugodnih legah splošno, radi kojega njim zemlja tudi dosti večji vži-tek daje.
Preiskujmo tudi mi dane nam razmere in izvolimo si pravi način obdelovanja v tem oziru in pokazati se hoče, za koliko bolj smo se okoristili z umnim obdelovanjem.	(Dalje prih.)
Študije o povzdigi našega kranjskega sadjarstva.
Spisal R. Dolenc, vodja deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu.
Sadjarstvo je, ako je v eni deželi (in ne le v po-samesnih krajih ali srenjah) v pravi, to je, veliki meri čez in čez razširjeno, po pravem gospodarskem načrtu vredjeno in gojeno, gotovo velicega gospodarskega pomena. Da nekateri, jako vneti prijatelji sadjarstva, smatrajo to še celo za najpomenljivejšo vejo kmetijstva, češ, da ravno z njeno pomočjo se da najhitrejše in najgotovejše blagostanje kmetovalcev po sadjarstvu ugodnih krajih povzdigniti. No, to je odločno pretirano smatranje, kajti, sadjarstvo je in ostane povsod, kjer je s kmetijstvom spojeno, sicer jako važna, toda vendar le postranska vejica kmetijstva. Da je temu res tako, spričujejo nam cele velike, v sadjarstvu najodličnejše dežele, kakor: Saksonska, Ceska, Wiir-temberška itd. V teh deželah je sadjarstvo uže vendar do tako visoke stopinje dospelo, da nima le vsak kmetovalec, bodi-si majhen ali pa velik, svojega lastnega, razmerah večjega ali manjšega sadnega vrta (ali sadovnjaka), marveč ima tudi vsak med svojimi njivami posa-mesne vrste sadnega drevja zasajene, in obsajena so v teh deželah tudi vsa erarična, vsa skladna, vsa občinska, da še celo vsa poljska pota z drevoredi sadnega drevja. Pa, ako vsakega posameznega kmetovalca teh dežel vprašamo, mu je li sadjarstvo poglavitna veja gospodarstva, ali mu daje ono poglaviti dohodek? — odgovoril nam bode svestno, da ne, ampak da je to živinoreja aH poljedelstvo itd.
Poglaviti kmetijski dohodek zamore sadjarstvo le tam biti, kjer se gospodar skoro izključljivo le s tem
peča, kar je pa le redkokrat, in le pri največih, jako jako dosti sadja porabečih mestih mogoče. Okolo Pariza napr., se nahaja dosti majhnih gospodarstev, katerim je poglaviti in skoro tudi edini pridelek, krasno, na kaj umetnih špalirjih pridelano namizno sadje. Med špalirji pridelujejo le še kuhinjsko zelenjavo kakor postranski pridelek. Taka gospodarstva pričela so se po navodu slavnega barona Babota tudi uže v okolici Dunaja udomačevati, in taka gospodarstva bi bila tudi, ako kje, gotovo v najbližji okolici Trsta, na pravem mestu.
Sadjarstvo je toraj brez vsega pretiranja lahko velicega postranskega gospodarskega pomena', pa biti mora, kakor smo koj v pričetku rekli: 1) V pravi meri, 2) po pravem gospodarskem načrtu, in 3) pravilno gojeno.
K točki 1.
Da bi bilo kje na Kranjskem — in reči se sme tudi na Slovenskem — sadjarstvo dandanes uže v pre-obili meri zastopano, smemo trditi, da ga ni še kraja, pač pa je sadja v obče še povsod mnogo mnogo premalo. Nahajajo se uže marsikje posamezni gospodarji, kateri dosti, da, mogoče da še celo prav dosti sadja pridelujejo; toda koliko pa imajo oni tudi takih sosedov , kateri ga še celo za domačijo dosti premalo, ako ne kar nič ne pridelujejo, kaj še le za trgovino. Da in odkritosrčno, dasiravno nam Slovencem ne v čast, ampak v veliko sramoto moram priznati, da se med nami še tudi kraji nahajajo, v katerih se sadjarstvo kar zaman išče. „Pri nas ni za sadje, ker noče roditi", se zanikerneži po takih krajih izgovarjajo; pa kako hoče roditi, ako se ga ne sadi!
Da bi se sadjarstvo na Kranjskem v krajih, kjer gaje še premalo, ali pa uže celo tam, kjer ga'še skoro nič ni, bolj ko mogoče povzdignilo, storilo se je uže marsikaj. Kmetijska zgodovina nam hrani na pr. imena časti in hvalevrednih gospodov, kateri so si lastne sadne drevesnice osnovali, da so v njih drevje za lastno potrebo, posebno pa za brezplačno razdelitev med farane pridelovali. Vspeh prizadetja takih blagih mož je bil in je še dandanes kaj povoljen, toda taki možje so bili kaj redki in so osobito dandanes.
Od strani slavne vlade storilo se je po c. k. kmetijski družbi v isti namen tudi uže marsikaj! O svojem času delile so se najmarljivejšim sadjerejcem svetinje , po tem denarne podpore, konečno prišle so na vrsto pohvalne diplome. Pa, ker se je previdelo, da vse to le še premalo izda, sililo se je na to, da so se ljudskim šolam z vladno denarno podporo sadne drevesnice preskrbele; le žalibog! da se je za to prej skrbelo, kakor pa za to, da bi se učitelji na pripravnicah zadostno teoretično in praktično podučili. Naravni nasledek tega narobe-postopanja bil je se ve da ta, da se v dostih srenjah za drevesnico potrebni svet niti omislil ni, ker niso vedeli, komu naj bi ga izročili. No, v drugih krajih se je sicer za drevesnico potrebni svet omislil, toda nikdar se ni za-njo porabil; ali je pa eden učiteljev z drevesnico sicer pričel, pa se je tudi kmalu naveličal, bodi-si, ker se je prepričal, da o stvari vendar-le premalo razume, ali bodi-si, ker se je prepričal, da je komoditeta vendar-le lepa reč na svetu. Resnica je pa tudi, da se je v dostih krajih učitelj pri najboljši volji in pri zadostni znanosti drevesnice vendar-le naveličati moral, ker je sprevidel, da srenjskemu zastopstvu, da srenjskemu odboru na drevesnici čisto nič ležeče ni, in da ji dosledno tudi še najpotrebnejših sredstev nakloniti ni hotel. Izročil se je učitelju znabiti kak košček srenjskega pašnika ali morda tudi nalašč za to kupljenega sveta, in mi-
slili so, da je s tem uže vse opravljeno. Kakor da bi učitelj z otroci vse storiti zamogel, ali pa, kakor da bi bil tako izvrstno plačan, da bi zamogel iz lastnega žepa za drevesnico trositi.
V dostih krajih je bilo tudi slučajno, da je učitelj z drevesnico prav resno, in dasiravno po velikih zaprekah, tudi z vidnim vspehom začel, toda premestili so ga, ali si je pa sani na boljše mesto pomagal; njegov naslednik — ali pa uže celo naslednica! — je pa vse zopet opustil.
In tako je od večine nekdajšnjih drevesnic ljudskih šol danes le še prostor, katerega ima kdo v najemu, ali pa še tega ni. So sicer v tej zadevi tudi izjeme, to je, najde se še sem ter tje kaka drevesnica ljudske šole, pa v koliko slučajih bi bilo boljši, da bi niti teh ne bilo, bodi-si zaradi tega, ker so v takem stanu, v kakoršnem bi nikakor biti ne smele, ali pa zaradi tega, ker so povod razprtijam, neslogi med učiteljem in srenjo, ali pa med učitelji samimi. Prvo je navadno tam, kjer si misli učitelj, da ima pravico, ker je bil drevesca izgojil, jih tudi prodati; drugo pa tam, kjer je po več in vrh tega še oženjenih učiteljev na eni in isti šoli nameščenih.
Navadno ima namreč šolsko drevesnico le eden učiteljev v oskrbi, in čestokrat ne tisti, kateri o stvari največ razumi, ampak morda tisti, kateri je le gotovim gospodom najbolj pri srci, če tudi o stvari le malo, ali morda še celo skoro nič ne razumi. Ko pride čas za oddajanje drevja, oddaja ga za denar, od katerega le malokdo ali pa tudi nihče ne ve, kam se steka, kako zaračuni itd.
Sicer se pa tudi po takih drevesnicah in to ne redkokrat, uže odrastlo rodeče drevje nahaja, nahaja se v njih tudi lahko velik, ako ne še celo prevagljivi del prostora s krompirjem, fižolom, salato, mogoče še celo z večletnimi kuhinjskimi rastlinami, kakor so špargeljni, zasajen, kar je ravno vse kaj rado povod razprtiji, in stvari — šoli — škodljivo. Da se nam ne bode od katere strani krivična sodba o drevesnicah ljudskih šol očitala, hočemo priznati, da je mogoče, da še nahaja kje tudi kaka, katera je v vsakem oziru brez graje toda — videli je še nikjer nismo.
Današnje drevesnice ljudskih šol ne morejo toraj po vsem tem toliko zadostiti, da bi se sadjarstvo v zadostni meri po deželi udomačilo, ker prvič so kakor rečeno, naši gospodje ljudski učitelji še v prevagljivi večini stroki, to je sadjarstvu dosti premalo kos, in drugič bi trebalo tudi, da se drevesnice ljudskih šol, to je, da se njih- oskrbovanje v vsem prav postavno določi in uredi, ker sicer ne bodo nikdar do prave sistematične trdnosti dospele.
Da se gospodje učitelji v stroki zadostno podpro, bi bilo pred vsem potrebno, da se na pripravnici kmetijski strokovnjak namesti previden s potrebno drevesnico , kateri bi sadjarstvo temeljito teoretično, in posebno pa praktično podučeval. Zastran današnjega kmetijskega poduka na pripravnici si niso učitelji pač prav nič na boljšem, kajti, kakor se iz popolnem zanesljivih ust sliši, opravi zdajšnji gospod profesor na-ravoslovskih predmetov in ob enem kmetijstva, vse sadjarstvo v poldrugi uri(!).
(Dalje prihodnjič,).
Poraba pepela, kakoršen pri železnicah odpada.
Skoro pri sleherni večji železnični postaji se vidijo velikanski kupi premogovega pepela, kakoršen se iz
lokomotivov, kamor si bodi, iz pota spl-avlja. Koliko ga ni, na pr. le pri Borovnici, Postojni itd.
Vpraša se, ali tak pepel ni več vreden, kakor da se ga čisto zavrženega v miru ležati pusti? Odločni odgovor na to je: 011 je za kmetovalca, in sicer poljedelca, prav velike vrednosti, in sicer ne toliko, kakor zemljognojilna, pač pa kakor svet fizično zboljšajoča snov ali tvarina. To vedo na pr. umni kmetovalci na Češkem prav dobro, in zato se tam pri železnicah in pri parnih tovarnah preostali premogov pepel ne pušča zavržen v miru ležati; marveč porabi se ves za kmetijstvo, poljedelstvo.
Tako mi pripoveduje zdajšnji pristav deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu, g. V. Rohrmann, kateri se je tri leta na Češkem gospodarstva učil, da se na velikanskih cesarskih privatnih gospodarstvih — domenah — kakor v Pahlovicu, Zvolenovesi, Buštje-hradu, Kolecu pri Pragi, in v Reichstadtu in Ploško-vecu na nemškem Češkem, vsaj goveji živini, edino le s premogovim pepelom nastilja, katerega v ta namen kupujejo, in sicer po 5 gld. vagon ali 7 navadnih gospodarskih vozov. Slama se pa tam vsa pokrmi ali pa proda.
Kakor steljna tvarina, ima premogov pepel to izvrstno lastnost, da tekoče živinske odpadke kaj dobro posrče, da pa tudi vsebino kemičnih, rastline redilnih tvarin v gnoju pomnoži. Poslednje res da ne v toliki meri, kakor na pr. slama ali listje, kajti razloček v kemični sostavi slame ali listja in premogovega pepela je sledeči:
Slama ima
bukovo
Listje
hrastovo
	0 >tc rO	kalija	C O CZ C	apna	o> C bl> cz s	•r-, © VJ C/2 ©--,	žveplen kisline
/0	40	7-8	09	35	11	21	11
v	1'0	0-2	—	2-1	0-3	0-2	—
r	11	0-3	—	1-7	0-4	0-2	—
r	-	0-5	—	8-5	1-6	0-8	6-1
Premogov pepel
Rastline direktno najbolj redilnih tvarin, ima po tej tablici premogov pepel res malo, kajti dušca nič, kalija le 0'5 %, fosforjeve kisline le 0 8 % ; zato ima pa v sebi dosti apna 8'5, katerega na ljubljanskem barju tmorostu) tako močno, da skoro popolnem po-manjkuje, in posebno dosti žveplene kisline 61%, katera na kemični razkroj težkega sveta in povzdigo njegove rodovitosti kaj močno vpliva.
Pa, kakor uže koj v pričetku rečeno, je premogov pepel za kmetovalca poljedelca v tem obziru velike vrednosti, da zemljo, da svet fizično zboljša. Ako bi na primer Postojnci premogov pepel, namesto da na škarpi pod kolodvorom čisto zavržen leži, na sosednje kaj težke njive zvozili, ga tam enakomerno in precej na debelo raztrosili, ter na jesen podorali; zadobili bi prav kmalu veliko rahlejšo in tudi veliko rodovitnejšo zemljo, uže celo, ako bi to večkrat, recimo, vsakih 10 let, ponovili. Ako bi pa Borovničani premogov pepel na barje zvozili, ter ga na tamošnjih njivah Postojn-čanom enako porabili; ž njim bi še preprhko zemljo kaj koristno zgostili — vsled teže — ob enem bi pa tudi v pepelu obdržano apno prhlici utelesili, ter s tem — res da v veliko manjši meri — to dosegli, kar s cestnim blatom dosežejo.
Borovničani, Postojnci in drugi blizo železnice ali velikih parnih tovarn stanujoči kmetovalci ne pustite torej premogovega pepela brezkoristno na kupih ležati, ampak porabite ga.	R. D—c.
O državnem gozdnem nadzorstvu in pogozdovanju Krasa na Kranjskem.
(Dalje.)
Razvidno je iz navedenega, da se oni prostori, kateri posestnikom na Krasu le nekaj dobička dona-šajo, ne bodo pogozdili. Da se pa pusti kraji, kateri nobenega dobička ne prinašajo, pogozde, je gotovo le v korist posestnikov.
Vlada gotovo ne misli Kraševcem sveta z silo jemati, kajti potem bi se morali ondotni prebivalci izseliti, kar bi vladi sami ne bilo po godu.
Po postavi izdani za Trst in okolico, katero smo omenili, smejo se le taki prostori prilastiti, kateri so samo za gozd sposobni.
Kranjska dežela do zdaj še nima postave za pogozdovanje Krasa, pa je uže v delu in se bode načrt V prihodnji sesiji deželnemu zboru predložil.
Čeravno še nimamo enake postave, vendar se je uže precej Krasa pogozdilo, ne bode toraj odveč, ako se hvaležno spominjamo mož, kateri so za blagostanje Kraševcev nekaj storili.
Temeljni kamen k pogojzdovanju Krasa položil je leta 1873. tedajni in prvi c. kr. deželni gozdni nadzornik na Kranjskem, gosp. Ludovik Dimic, z napravo štirih gozdnih drevesnic v Postojni in Senožečah. Ta gospod, kateri je zdaj v visoki gozdarski službi v Gmundenu poleg Dunaja, imel je tudi prve tri potne poduke „o pogojzdovanju Krasa leta 1871. v Postojni, Senožečah in Bistrici". Kdor se hoče o pogojzdovanji Krasa temeljito podučiti, naj vzame isti letnik „Novic" v roko in čita izvrstni govor omenjenega gospoda.
Nadaljeval je pogozdovanje Krasa bivši dež. gozdni nadzornik za Dimicom, sedanji višji gozdni svetovalec, tehnični zastopnik državnega gozdnega nadzorstva v poljedeljskem ministerstvu, gosp. J. Salzer. On je v resnici prvi pričel zasajati Kras, in sicer na pašniku »Ostri vrh" pri Postojini. Sadike jemali smo iz državnih gozdnih drevesnic v „Golobičevcu" pri Postojini.
Z vidnim vspehom in največ prostora pogozdilo se je pa pod vodstvom sedanjega c. k. deželnega gozdnega nadzornika za Kranjsko gosp. V. Golla s prijazno podporo visoke deželne vlade in njenega za povzdigo gozdarstva vnetega zastopnika deželnega predsednika gosp. barona Winklerja.
Na ta način se je do zdaj 350 Ha. obsežnega pustega Krasa zopet pogozdilo. To delo stalo je državo 20.200 gold. Porabilo se je 1,656.925 sadik, 68.000 topolovih natičev, 760 kilogr. pravega kostanja in 2100 kilogr. smrekovega semena.
Letošnjo spomlad posajali smo 45 Ha. obsežnih nasadeb in 41 Ha. obsežnega prostora na novo pogozdili. Za posadbe rabili smo 236.000 črnega bora in 4000 jesenov. Za nove nasadbe potrebovalo se je 235.000 tirnega bora, 15.000 akacij, 5000 jesenov in 5000 pravih kostanjev. Delo stalo je 2000 gold. Zaračunjeni SO pa tudi stroški za pošiljanje sadik po železnici in na nasadbe.
Sadike za pogozdovanje Krasa izrejajo se od leta 1875., ko so se opustile državne drevesnice v Postojini, Senožečah in Bistrici, v osrednji gozdni drevesnici, katera meri 2"70 Ha. in se nahaja pod Rožnikom pri Ljubljani.
Konec leta 1883. bilo je v tej drevesnici 9,284.016 eno- in dveletnih šilovnih drevesec, 486.391 enoletnih listnatih drevesec, 4889 divjakov in 534.644 natičev raznih vrb.	(Dalje prih.)
Razjasnilne opombe vladine k načrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti.
(Dalje.)
Tabela V.
Spremembe v posestvu in pa obremenenje vsled pogodeb.
Leto
Število pogodeb
Vrednost posestev
Nova bremena iz kupnin
1872
1873
1874
1875
1876
1877
1878
1879
1880 1881
Skupaj Počez
148.157 153.466 159.289 149.722 148.450 157.237 151.516 147.707 156.545 169.063
1,541.152 154.115
233,149.267 249,809.836 235,356.305 218,518.926 203.408.604 206.521.049 188,300.632 182,415.446 205,540.947 205,951.593
31,349.195 30,135.564 31,400.927 33,414 656
2.128,972.605 212,897.260
126,300.342 31,575.085
% novih bremen od vrednosti
16.s 16-5 15-3 16.„
Pri kupninskih zastankih kaže se za štiri leta, za katere so številke znane, poprečen odstotek vrednosti prodanih zemljišč od 16.1, pa je opomniti, da velik del posestev posestniki izroče za čas življenja, in je ta vrsta izročitev tukaj všteta v kupne pogodbe, iz tega se tudi pojasnuje, zakaj je število te vrste sprememb v posestvi tako visoko, obremenenje pa primeroma malo.
Nove dolgove, kateri drugače nastanejo, kakor pri premembah posestev med živimi ali za slučaj smrti kaže za leta 1878—1881. sledeča
Tabela VI. Novo obremenenje izvau premeiub v posestvu.
Leto	Nova bremena:
1878	121,720.040 gold.
1879	119.615.920 „
188C)	133,782.164*) „
1881	12,135.557 „
Skupaj 496,473.696 gold.
Počez 124,118.424 „ Pri tem pa je opomniti, da je veliko tukaj navedenih posojil sprejetih zato, da se ž njimi poplačajo oni deleži in dedšine, katere so pa navedene v prejšnjih tabelah, toraj odpade velik del.
(Dalje prihodnjič.)
Kmetijske novice in izkušnje.
* Po poročilih hrvatskega uradnega lista pokazala se je trt na uš (Phylloxera vastatrix) v Okičanskili vinogradih. Po mnenji tajnika hrvatsko-slavonske kmetijske družbe g. Kuralta se je nevarna uš vgnjezdila uže po vsih vinogradih okoli Brdoveca, Plješivice in okoli Jaške.
*) Med temi nad 15 milijonov po večkrat zavarovanih dolgov.
* C. kr. finančno ministerstvo je naročilo oskrbni-štvu salin v Wieliczki, da razpošlje za poskušnjo po novem načinu narejeno živinsko sol na nekatere gospodarje na Češkem, Moravskem, v Sleziji in Galiciji. Od teli poskušenj bode odvisno, ali se bode nova živinska sol vpeljala ali ne.
*
* *
*	Kako se zamorejo sodi, v katerih je bil hranjen spiritus ali žganje, porabiti ali pripraviti za vino, tako-le popisuje goriški „Gosp. List": Navadno so taki sodi trdni pavpo nizki ceni, zato jih radi kupujejo tudi vi-norejci. Če je bil v sodu špirit jako ščiščen, rektifi-ciran, potem zadostuje, da se sod z vodo splakne, preden se z vinom napolni. Drugače pa je treba postopati s sodom, ako je v njem bil špirit nizke vrste, nečist, še poln patoke, kar tudi lahko z nosom spoznamo. Kedor ima parni stroj na razpolago, to lahko izvrši, namreč da spusti soparja ali puha v sod, sopar prešine vse doge in treba to izhuhanje tudi parkrat ponavljati, dokler teče iz soda voda brez duha po pa-toki. Žal, da je to sredstvo le velikim posestnikom na razpolago, mali vinorejec si mora pomagati s tem, da vlije v tak sod vrelega luga, s katerim kota sod sem ter tje in to ponavlja, dokler teče iz soda voda brez duha. Prav tako je treba po nasvetu J. Riidin-gerja ravnati s sodom, v katerem se je hranil rum, sicer dobi vino po njem duh in to bo sleliern lehko spoznal ali pa lahko sumičil, da se je vino umetno ponareje-valo. Res boljšega od izparenja z vodno paro za iz-
čiščenje sodov ni.	P.
*
* *
*	Vsled sklepa občnega zbora štajarske c. kr. kmetijske družbe bode od 1. julija t. 1. naprej imela družba svoje glasilo z imenom „Land~irthschaftliche Mittheilungen fiir Steiermark. Urednik novemu listu bode družbeni tajnik Miroslav Muller. „Der steirische Landbote", list, kateri je dosedaj bil glasilo štajarske
kmetijske družbe, je s 16. junijem nehal izhajati.
* <
* *
Teoreticno-praktičen poduk v sadjereji za učitelje priredil je v teku zadnjega leta narodni gosp. učitelj M. Rant trikrat. Dvakrat je podučaval pri sv. Ivanu, enkrat pa v Slavini. Tega poduka vdeležili so se naslednji gg. učitelji: M. Hiti,, Gust. Grosman, Matija Arko, B. Marko, S. Hiti, St. Jelenec in J. Dimnik. Podučeval je gosp. Rant o uredbi šolske drevesnice, o setvi in stradificiranji sadnega semena, o pikiranji, o požlahnjevanji, o obrezovanji sadnega drevja itd.
Ker je g. Rant ta poduk iz lastnega nagiba priredil , brez vsake pomoči, je njegovo prizadevanje še
toliko bolj hvalevredno, čast g. Rantu!
*
* *
* Znano je, da konji ob priliki požara neradi za-puste hlev in da jih ni mogoče dostikrat z največjo silo ven spraviti. Skušnja pak uči, da osedlani konji ali pa če se jim komat na vrat dene, brez ovire hlev zapuste.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 20. Imam junico, katera je lepo rejena, koja je uže štirikrat bila pri biku, a še sedaj ni breja. Kaj mi je storiti? (C. Ž. v KI.)
Odgovor. Junica je gotovo predobro krmena. Dajte ji manj krme in kolikor mogoče le sveže, zelene krme.
Ravno tako poskusite se premembo bika, ker je pri marsikateri kravi temu tudi bik vzrok.
Vprašanje 21. Imam veliko rabljenega čresla na razpolaganje. Ali bi ga bilo mogoče v kmetijstvu koristno porabiti. (F. G. v P.)
Odgovor. Pomešajte čreslo v kompost (mešane«), pridenite zraven apna, blata iz ceste itd. Kompost iz čresla mora biti dobro preležan, vsaj dve leti star in med letom večkrat dobro predelan. Politi ga je treba večkrat z gnojnico. _Čreslovi kompost je posebno dober za gnojenje vrta. Čreslo da se tudi porabiti za kurjavo, dotične peči se ve da morajo biti nalašč za tako kurjavo narejene.
Kot prilogo „Kmetovalcu" dobijo gg. naročniki z današnjo številko, vsled sklepa centralnega odbora v seji 8. junija 1.1., od c. kr. kmetijske družbe izdano knjižico „Mlekarstvo", spisal Gustav Pire, družbeni tajnik.	Uredništvo.
Tržne cene.
V Kranji, 23. junija 1884.
Na današnji trg je došlo 220 glav goveje živine in 141 prešičev.
Pšenica, hektol. Rež, Oves Turšica Ječmen
gl. kr
Ajda, hektol. . Slama, 100 kil Seno, „ „ Speh, fr. kila . Živi prešiči, kila
gl kr.
60 60
Rudolfovo, 23. junija 1884.
			gl. kr.					gl	kr.
Pšenica, hektol.			8	65	Ajda, hektol. .			6	51.
Rež, „			5	86	Slama, 100 kil			—	—
Oves, „			3	9	Seno, „ „			—	—
Turšica, „			5	86	Speh, fr. kila .			—	—■
Ječmen, „		•	5	86	Prešiči, kila			—	—*
V Ljubljani, 28. junija 1884.									
	Povprečna cena.								
	Trg		Magaz.			Trg		Magaz.	
	gl. | kr.		gl-	kr.		gl. j kr.		lkJi!i	
Pšenica, hektol.	7	96	8	56	Sur. maslo, kila	_	85	-	—
Rež „	5	69	6	52	Jajca, jedno. .	-	2	-	—
Ječmen „	4	21	5	58	Mleko, liter . .	—	8	-	—
Oves „	3	25	3	28	Gov. meso, kila	—	64	-	—
Soršica „	—	—	6	70	Telečje meso, „	-	54	-	—
Ajda „	5	53	5	90	Prešič. meso, „	-	70	-	—
Proso „	5	36	5	82	Koštrun „		40	-	—
Koruza „	5	60	5	56	Kuretina, jedna		42	-	—
Krompir, 100 kil	2	50	-	—	Golobje, jeden .	—	18	-	—■
Leča, hektoliter	8	•—-	—		Seno, 100 kil .	2	5	-	—
Grah „	8	—	—	—	Slama, „ „ .	1	78	—	—
Fižol „	9	—	—		Drva, trde, sež.	7	—	-	—
Gov. mast, kila		94	—	—	„ mehke, „	4	50	—	—
Svinska mast „		80	—		Vino, rud., 1001.	—	—	24	—
Speh, fr. „	—	60	—		„ belo, „	—	—	20	—
„ prek. „	—		—