270
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz državnega zbora). Čeravno zbornica poslancov, v kteri polovica ljudstev avstrijanskih ni zastopana, po ustavni postavi nima oblasti presojati stroške in dohodke cele avstrijanske države, in tudi to, s česa se je upravičevalo to podvzetje za letošnje leto, nikakor ne velja za prihodnje leto, kakor je dr. Tašek dokazal, je večina poslancov se vendar udala zahtevam ministerstva in v seji 28. p. m. sklenila, da hoče v pretres vzeti stroške in dohodke za leto 1863, ter je v ta namen izvolila 24 poslancov, kteri bojo po ministerstvu izdelani stroškovnik (budget) za leto 1863 v presojo vzeli in ga potem celemu zboru v pretres podali. Marsikaj čudnega se je slišalo o teh debatah; tako, na priliko, je marski dr. Ryger se strašno hu-doval o tistih, ki odbijajo pretres stroškovnika za leto 1863 ter med drugim z debelim glasom rekel, da taki ;,razru-šujejo Avstrijo!a (radovedni smo: ali bo Rvger z y več pomagal Avstrii, kadar bo treba, ali pa Rieger z ie?), — da njemu ni mar za posamne dežele, ampak za celo državo (kakor da bi država bila brez dežel?) in več takega — priprostega. Gospodje ministri niso pri tej priliki nič govorili; svesti so bili, da imajo večino za-se. Ker pa je delo obširno, ki ga je zbornica s tem prevzela , in ker so poslanci po 16mesečnih sejah že zlo trudni, so sklenili raziti se za 6 tednov in še le 15. septembra se sopet saiti ter dokončati stroškovnik za leto 1862, v kterem dav-kovske zadeve še zdaj niso dognane, in pa lotiti se potem pretresa dohodkov in stroškov za leto 1863. Kadaj po takem odlogu in po tako obširnem novem delu, ki ga ima še državni zbor rešiti, se bojo začeli deželni zbori, ki po ustavi imajo vsako leto se sniti, nobena živa duša ne ve in to toliko manj, ker se še nič ne kaže, da se zdatne priprave delajo za sklic deželnih zborov na Oger-skem, Erdeljskem in Hrvaškem. O predlogih za druge deželne zbore pripravlja ministerstvo marsikaj in, kakor se sliši, je res , da si je državni minister za presojo srenjske postave iz vsake dežele izvolil dva državna poslanca, kterim je izročil osnovo v naprejno presojo; tako za krajnsko deželo dr. Tomanu in dr. žl. Wurzbach-u. — Iz poslednjih sej državnega zbora imamo omeniti med drugim le to , da je zbornica zavrgla predlog ministerstva, po kterim se bi imela cena kuhi nske soli za 1 gold. nov. dn. pri centu povikšati. Minister dnarstva je sicer rekel, da to povišanje ima le za nekoliko časa trpeti, dokler je država v hudih dnarnih stiskah; če pa zbor povišanja cene soli ne dovoli, se morajo drugi davki povikšati; al zbornica je enoglasno zavrgla ministrov predlog. Sol že tako donaša državni kaši lepe dohodke vsako leto; letos je njeni čisti dobiček pri soli 32 milijonov in 638.800 gold. po odbitih tistih 6,909.500 gld., ki jih stroški za napravijanje soli itd. znašajo. Nobena država na celem svetu nima toliko soli kakor Avstrija, pa nikjer ni tako draga kakor pri nas, je rekel škof Litvinovič, in poslanec Stamm je dostavil, da na Angležkem velja cent soli pol goldinarja, v Sicilii celo le 12 kraje. Ako se sol podraži, trpi po tem revno ljudstvo najbolj in več kakor bogatin , kteri nima na vsak krajcar tako gledati kakor siromak. Dalje je tožil tudi zoper dra-gino živinske soli, ktera overa , da se v našem cesarstvu živinoreja še ni tako povzdignila, da bi mogla s •svojim domačim   mesom rediti   svoje   ljudi;   v poslednjih 4
letih je 25 milijonov gold. srebernega dnarja slo za živino iz našega cesarstva v p tuje dežele! Da pod tem tudi obrtuijslvo in kupčija z usnjem, lojem itd. trpi, je očitno. Živina v našem cesarstvu bi vsako leto potrebovala 4 milijone in 340.000 centov soli — po gotovih zapisnikih pa je je dobila le 96.000 centov. Da pri takih okoljšinah si živinoreja ne more pomagati na bolje, je očitno , — krivo tega pa je predraga živinska sol.
—   V Simeringu blizo Dunaja je bil 28. dne p. m. velik strah; v nekem cesarskem lesenem magacinu na planem so imeli 30 centov smodnika (strelnega prahu) in 15 centov strelne pavole. Kako se je ta zaloga vžgala, se ne ve; kakor da bi bilo trešilo , se zemlja ponoči ob dveh celo v daljni okolici strese, hišam okna stare , več oseb s postelj vrže itd. Najhuje pa je zadelo vojaka , ki je poleg magazina na straži stal; razdjalo mu je truplo na več kosov.
Hrvaško. Iz Zagreba 30. julija se piše „Wan-derer-uu, da po celi deželi hrvatski se naberajo zdaj milo-dare za Črnogorce; gosposke sicer niso službeno teh naber dovolile, prepoveduje jih pa tudi nobeden ne. Govorilo se je sicer, da vladi ni ljubo to; al to ni res, ker tudi žena dvornega kancelarja iMažuraniča je dodala svoj donesek; svetli škof Štrossmajer je daroval 400 cekinov. V obče je vse nadušeno za Črnogorce, ki se tako junaško branijo sili turški, in če bi smeli, bi gotovo mnogi Hrvatje jim šli z orožjem v roci na pomoč.
—    5)Gosp. Listu" se piše iz Slavonije, da toliko Božjega blagoslova najstarejši ljudje ne pomnijo, kolikor ga je letošnje leto deželi doneslo. Slavonija je letos mali raj zemeljski. „1 mi v Zagrebu — pravi dalje — osječamo Ijetošnju rodovitost. Tako se je ovih danah (24. julija) 40 do 50 krušakah za 5 novčičah na pijači prodavalo, — toga čudesa nismo vidjeli od godine 1848."
—   Iz Siska smo zvedili, da pšenična cena ne bo dosti padla.
Cesko. Iz Prage. C. k. deželna nadsodnija je zlo poojstrila kazen, v ktero je nedavno deželna sodnija vred-nika „Narod. Novin" obsodila; namesti 5 meseov ječe mu je odločila 10 meseov in namesti 1000 gold. v dnarjih 3000 gold. Celo deželo je po pravici osupnila ta sodba ; se ve, da se bo dr. Greger pritožil do najviše sodniške in ovržne oblasti na Dunaj.
—   V 5)Narod. Listih" dr. Cupr, znani narodni odpadnik, razglaša v dolgem spisu kesanje in pokoro nad odpadom svojim. Ali je vseskozi poštena narodna stranka ravno vesela takega spokorjenca, ne rečejo wNarod. Listi" nič, ki so molče sprejele Cuprov preklic v svoj list.
Laško. Kam jo meri Ga ribal d i s svojimi pripravami za vojsko , je še zmiraj zastavica , ki jo uganja celi svet. Ni davnej, kar je vse mislilo, da meri na Rim; zdaj se spet trdi, da ne, in govori se, da skozi Grško misli udariti na Turško; pa nobeden nič pravega ne ve. 1. dne t. m. so ga v Me si ni pričakovali; v njegovo kerdelo vdinjani vrejo v Korleone. Slišalo se je tudi, da je ame-rikanska ladija pripeljala orožja v Palermo, kjer je bil zadnji čas Garibaldi.
Turško. Zadnje dni je turški vojskovodja Omer paša spet toliko laži po svetu poslal, da so se celo^ taki prestrašili, ki so popolnoma prepričani, da junaških Crnogorcov ne bo premagal omamljeni Omer. Al kmali se je slišalo spet, da vsa zmaga turška je obstala v tem, da so 24. dne p. m. bili Turki pri Zagaracu in Garacu tako strašno te-peni, da so leteli do Spuža in okoli 2000 mrtvih in tudi toliko ranjenih na bojišču popustili. „Wandereru, kteri najhitreje in resnične novice o turško-črnogorskem boji donaša , pravi, da ta dan so Črnogorci spet pokazali svoje junaštvo , ki ga nima para , in da po tem se more soditi, kakošen bode konec turški vojski.