V obrambo časti in resnice! (S Štajerskega.) Tovariš Alojzij Hreščak nas je obsodil. V »Naših Zapiskih« in v poročilu tov. pedsednika Jelenca v zadnjem »Tovarišu« beremo njegovo drzno obsodbo: »251etnico ]e obhajala letos Zaveza slovenskega učiteljstva — in uspehi: letos so plače slovenskih učiteljev bolj beraške nego pred 25 leti (to je logika! Op. pis.), letos ve slovensko učiteljstvo mnogo manj, kaj hoče, nego pred 25 leti. Vodstvo slovenskega učiteljstva se ni izkazalo kos svoji nalogi. Slovensko učiteljstvo nima jasnega pojma o tem, kaj bi lahko pomenilo v narodu, ne pozna niti kulturnih, niti političnih svojih nalog. Organizirano tava kot razkropljena čreda, organizacija mu je coklja, ki ovira njegov razvoj, mesto da bi mu bila najtrdnejša opora.« In v istega tovariša članku »V bistrenje pojmov!« berem v zadnji štev. »Tovarišu te-le besede: »Z ozirom na to smatram za nujno potrebno, da daste svoji politični devizi kako vsebino, ker drugače jo je treba smatrati le za frazo in politični šloger ...« In v istem članku zgoraj: »... O tej stvari (t. j. o učiteljevi narodnosti) nismo iraeli učitelji še nikake akademične razprave ...« Star učitelj sem po letih življenja in službe, mlad po volji in nazorih — ampak takih besed brez podlage in dokazov še nisem slišal iz učiteljskih vrst! Zaman iščem besede, ki bi z enim mahom podrl*a v nič sirovo natolcevanje in dala duška gnevu, ki mi valovi po duši! Kar hipoma je vse naše delo nič! Razkropljena čreda smo, nič nismo, nič ne vemo, pravdamo se za oslovo senco, sami neumni coklarji! - To je vendar malo prehndo! Kod je pa taval z zavezanimi očmi in z zamašenimi ušesi ta krvavi sodnik, da je šlo vse naše življenje mimo njega brez sledi? Ali je to socialist? To je nergač in razdirač, ki se je postavil na najkomodnejše stališče, kar ga je pod solncem: na stališče absolutne negacije in pavšalnega obrekovanja! On pač misli, da obstoja socializem v tem edinem poslu! Moti se krvavo! Nekaj se je namara načital, a tega ni prebavil, sedaj pa sramoti nas — svoje tovariše, ker ne zajemamo z njim iz ene sklede. Socializem vzgaja pač drugače ljudi! Toda čemu razburjenje! Naj govori zgodovina naše organizacije, ki se ni vanjo Hreščak ozrl niti z enim pogledom, preden je začel pisati svo- jo obsodbo! »Razkropljena čreda« je tako-le go- vorila: ' Na Zavezini skupščini v Novem mestu 1. 1895 (navajam povsod samo najvažnejše): Slovenska mladina naj v leposlovnem berilu temeljito spoznava naše najizbornejše pisatelje in pesnike, v domovinoslovju pa krasoto, rodovitnost in slavne može slovenske zenilje. Vzredimo slovensko mladino v samočinosti, samostalnosti in odločnosti. Narodna vzgoja bo trpela dotlej silo, dokler se ne izvede § 19. temeljnega zkkona v pravico Slovencem. ' V Opatiji 1. 1896: Ves pouk tnora biti tako urejen, da se po njem mladina odgojuje, približuje smofru vse odgoje, trdnemu in plemenitemu značaju. Gojenca je v vsem njegovem početju vaditi največje samostojnosti. Delo je velik in mogočen pospešitelj dobrih in trdnih značajev; zato je v gojencu zgodaj zbujati veselje in zanimanje do dela. Revščina in uboštvo ie dostikrat trdnim značajem v kvar. Kdor pospešuje občno blaginjo, pospešuje tudi značajnost naroda. Izgled več izda, kakor besede. Kdor značajno živi, stori več v odgojo značajev, kakor tisti, ki o značajih le mnogo govori% Šola pa, ki je položila plemenitim in blagim značajem trden temeli, je storila popolnoma svojo dolžnost. VTrstul. 1911: Povsod naj se postaviio higienično, moderno urejene šole. Šolske oblasti naj čimprej preskrbe. da dobe šole šolske zdravnike. V Celju 1. 1890: Vsaka šola naj se oskrbi s potrebnimi kmetijskimi učili, zlasti se naj pri vsaki šoli napravi šolski vrt, ki je najmenitnejše vežbališče naših prihodnjih gospodarjev. Z ozirom na obsežnost kmetijskega pouka naj velja načelo, da je vedno v poštev jemati krajevne razmere. kakor tudi značaj, kakovost in važnost dotične kmetijske stfoke. Za učence, ki so iz šole izstopili, se naj ustanove nadaljevalni kmetijski tečaji. V Celju istega leta: Ohranima si ponosno zavednost, da je naš stan velevažen in da je naše delovanje z ozirom na človeŠtvo neizmerne koristi! Ohranimo si pravi smoter našega delovanja: poučevati in vzgajati za življenje! V Trstu 1. 1891: Pri oddajanju učiteljskih služb nai se uvede status po starosti službenih let, kakor je običajno pri c. kr. uradnikih. Slovenski učitelj si mora v javnem življenju priboriti isti ugled, kakršnega uživajo drugi naobraženi stanovi, torej pristoja učiteljem v vseh javnih zastopih ista veljava, kakoršna drugim stanovom. Skrb Zaveze naj bo v prvi vrsti, da se občinska volilna pravica pridobi vsem ljudskim učiteljem in učiteljicam. Pri izdelovanju, oziroma izpremembi Ijudskošolskih zakonov bi moralo imeti ljudskošolsko učiteljstvo več besede in vpliva, kakor ga ima sedaj. Naprosijo se dotične šolske oblasti. da ne kaznujejo učiteljev brez postavne disciplinarne preiskave. Naj se dotični merodajni činitelji naprosijo, da dobe učiteljice na- Primorskem toliko plače kakor učitelji. y Mariboru 1. 1900: Vedno skrbimo za svojo nadaljno izobrazbo in tirjamo za učiteljiščnike višjo strokovno in splošno izobrazbo. Se potegujemo za boljše plače in odpravo krajevnega plačilnega sistema. za odpravo tajne kvalifikaciie, z izpremembo disciplinarnega reda v modernem smislu, kakor tudi za preosnovo šolskih oblasti tako, da bodo odločali v notranje-šolskih stvareh pedagoško izobraženi člani. Delujmo na to, da prevzame država velik del šolskih stroškov, krajni Šolski sveti pa preskrbijo vsem učencem potreb- na učila. Branimo svoje stanovske m drzavljanske pravice ter točno izvršujmo tudi svoje državljanske dolžnosti in dolžnosti do bližnjega. Pospešujmo tudi s svojim delovanjem izven šole gospodarski in kulturni napredek našega naroda. Svoio stanovsko organizacijo popolnujmo. v njej marljivo in odločno delujmo ter svoji glasili, kakor sploh vsa svoja pod jetja požrtvovalno podpirajmo. Ogibliimo se vsakemu razporu med  seboj in delujmo za enotno organizacijo m  složno delovanje vsega slovenskega, po možnosti tudi vsega avstrijskega učiteljstva. V Trstu 1. 1902: Napredno učiteljstvo naj deluje z vsemi pripustnimi sredstvi proti razširjanju klerikalnega, ugledu šolstva in učiteljstva škodljivega časopisja ter si naj prizadeva, da se širi med ljudstvom o šoli in učiteljstvu prijazno pisoče časopisje. Vodstvo Zaveze naj stopi iznova v zvezo z ostalimi avstrijskimi učiteljskimi zvezami glede korakov, ki jih je storiti vsemu avstrijskemu učiteljstvu skupno v dosego končne pravične ureditve učiteljskih službenih prejemkov, katerim bodi v merilo § 55. zakona z dne 14. maja 1869, drž. zak. št. 62, oziroma XI., X., IX. in VIII. plačilni razred državnih uradnikov. Upravni odbor Zaveze naj začne pretresati vprašanje o ustanovitvi hranilnega in posojilnega društva za avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo ter naj o uspehih študiranja tega vprašanja poroča na prihodnji glavni skupščini. V Šoštanju 1. 1906: Učitelj bodi vsakomur dobrohoten in postrežljiv prijatelj, a nikomur hlapec. Učitelj bodi delaven tudi izven šole ter pospešuj izobrazbo in napredek naroda, posebno pa neguj možatost in samostalno mišljenje nad njim. V Radovljici 1. 1907: Vsakega učitelja in vsake učiteljice stanovska m narodna dolžnost je, da deluje po svojili močeh in ztnožnostih tudi izven šole v prospeh in obrambo šolstva in učiteljstva ter za prosveto naroda. Predpogoj izvenšolskemu delu je možat in neomadeževan značaj ter vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti v šoli. Suprema lex natn bodi brez ozira na stranke in osebe edinole procvit šolstva in napredek prosvete naroda. Delo izven šole je: a) prosvetno (izobraževalno in delo za gospodarski napredek naroda) in b) politiško. Kakor že rečeno, navajam le najglavnejše stvari, ki smo o njih tekom 25 let govorili in sklepali. Vodstvo naše organizacije je vse te sklepe izkušalo izvesti. Obračalo se je do teh-le korporacij, oziroma oseb, ki so: Deželni odbori kranjski, štajerski, goriški, istrski in koroški; deželni šolski sveti v istih pokrajinah; naučno ministrstvo; rninistrsko predsedstvo; finančno ministrstvo; predsedstvo državnega zbora; posamezni državni poslanci; posamezni klubi državnega zbora; vse avstrijske učiteljske zveze. Tako je delala — razkropljena čredat Tako je delala — coklja! — Ako bom pri volji, izpopolnim svoj zagovor. Oradiva je' toliko, da se vanje potapljajo programatične zahteve sociaine demokracije in da ima napredni učiteljski naraščaj, oziroma mlajša naša generacija polne roke dela, ako hoče vse to realizovati, To je vsakomur dano na svobodno voljo! Ako hoče — naj, ako noče — ne! Za kosmata ušesa ne bomo vlekli nikogar. In tudi smešiti se ne damo od nikogar! Resni Ijudje hočemo resnega dela! Kie pa ie organizaciia na vsem slovenskem ozemlju, ki lahko kaže na take plodove razumevanja svoiega znanja?! Ni ie! Končujem za danes, kakor se glasi sklep upravnega odbora naše Zaveze z dne 29. decembra 1913: Dolžnost vsakega organizovanega posameznika in vsake organizovane enote je, da gradi in izpppolnjuje, ne pa da razdira, smeši in pavšalno natolcuje! Treba nam je pozitivnega dela, ni nam pa treba gole negacije! Učiteliskl veteran.