PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. fhSi Ui. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 151 (14.242) Trst, četrtek, 2. julija 1992 Ker dosedanji pritiski in grožnje niso spametovali Beograda Kakovostni skok ameriške politike ladje šestega brodovja v Jadranu Washington je pripravljen v okviru OZN s silo poskrbeti za nudenje pomoči BiH Ponovno odprtje sarajevskega letališča - Kozirjev obtožil nacionalistično politiko Beograda LJUBLJANA — Del šestega ameriškega ladjevja je zaplul v Jadransko morje, da bi zagotovil ustrezno podporo pri zagotavljanju humanitarne pomoči prebivalcem Bosne in Hercegovine. Na Jadranu je zdaj šest ameriških ladij - 4 amfibijske ladje s preko 200 ameriškimi marinci in s 40 jurišnimi in transportnimi halikopterji, križarka in rušilec. Sarajevsko letališče so včeraj spet odprli. Kanadski bataljon (s približno tisoč vojaki), ki naj bi zagotovil obrambo letališča, pa so na poti od D aru varja proti Sarajevu srbske sile včeraj zadržale v Turbetu pri Travniku. Bataljon je lahko nadaljeval pot šele potem, ko je poveljnik sil ZN v Sarajevu general MacKenzie ostro protestiral pri voditelju bosanskih Srbov dr. Radovanu Karadjiču. Prihod dela ameriškega Šestega ladjevja v Jadransko morje vsekakor pomeni novo etapo v razreševanju bosansko-hercegovskega spopada. Tako predstanviki ameriškega Pentagona (obrambnega ministrstva) kot zunanjega ministrstva so sporočili, da gre pri tej ameriški akciji predvsem za željo, da se zagotovi nemoteno pošiljanje humanitarne pomoči izmučenim in sestradanim prebivalcem Sarajeva in Bosne in Hercegovine. Seveda pa ni moč zanikati, da gre tudi za svojevrstno demonstracijo sile in za ponovno opozorilo agresorjem. Ameriškim vojaškim ladjam, ki so že v Jadranskem morju, naj bi se pridružila tudi letalonosilka Saratoga, ki je sicer zasidrana v Cannesu. Čeprav je ameriški predsednik Bush ponovno poudaril, da se ameriški vojaki ne bodo direktno vmešali v »državljansko vojno v Bosni in Hercegovini«, pa opazovalci ne izključujejo možnosti ameriškega posega, če bi bile ogrožene oziroma napadene sile OZN. Kanadski general MacKenzie, ki poveljuje silam OZN v Sarajevu, je včeraj izjavil, da bo prvih 72 ur po prevzemu sarajevskega letališča NADALJEVANJE NA 2. STRANI Na sarajevsko letališče je včeraj prispelo tudi 120 francoskih vojakov (AP) V senatu PRI in DSL izrazila pripravljenost, da podpreta nekatere ukrepe nove vlade V pričakovanju glasovanja o zaupnici začetek razprave o vladnem programu Junija se je inflacija spet nekoliko znižala RIM — Po podatkih Istata so se drobnoprodaj-ne cene v juniju v primerjavi z majem povečale za 0,3 odstotka (lani junija za 0,5 odstotka), letna inflacijska stopnja pa je znašala 5,5 odstotka, medtem ko je bila maja 5,7-odstotna, junija lani pa 6,9-odstotna. Kar zadeva letno rast cen po posameznih področjih, so bile cene živil junija letos v primerjavi z lanskim junijem višje za 5,2 odstotka, oblačila so se v letu dni podražila za 5,6 odstotka, električna energija in pogonska goriva za 3,8, stanovanja za 6,1, predmeti za gospodinjstva za 5,6 odstotkov, zdravstvene storitve in izdatki za zdravje so bili višji za 5,0 odstotkov, cene prevozov in komunikacij so se povečale za 4,2 odsototka, rekreacija, prireditve, izobraževanje in kultura za 6,8 odstotka, druge dobrine in storitve pa za 6,7 odstotka. RIM — Amatova vlada je včeraj začela svojo plovbo po parlamentarnih vodah v pričakovanju izglasovanja zaupnice, do katere naj bi prišlo do konca tedna. Včeraj se je začela razprava v senatu - danes popoldne bo na vrsti poslanska zbornica in v stališčih strank ni prišlo do novosti. Štiris-trankarska večina vlado podpira, ostali pa je ne nameravajo podpreti, čeprav je tudi včeraj prišla do izraza pripravljenost republikancev in predstavnikov DSL, da glasujejo za posamezne ukrepe. Armando Cossutta (SKP) je napovedal odločno obstrukcijo, zeleni pa so izrazili določeno pripravljenost na dialog. Polne podpore je bila Amato deležen od socialistov, kjer je Fort e zagovarjal predvsem gospodarske cilje. Prav tako prepričana je bila podpora liberalcev in Camapana je s tem v zvezi poudaril nujnost pooblastila vladi na področju zdravstva, »da bi ukinili vsako obliko asistencializma.« Za DSL je Chiarante napovedal »ne« zaupnici, potrdil pa je pripravljenost DSL, da podpre tiste ukrepe, »ki bodo šli v pravo smer.« Predsednik PRI Visentini pa je ponovil razloge, zaradi katerih republikanci ne morejo glasovati za zaupnico vladi. Visentini je tudi kritiziral sestavo vlade, zagotovil pa je podporo, če bo vlada sprejela »prave« ukrepe za 'gospodarsko sanacijo. V imenu Severne lige je govoril predsednik Miglio, ki je tudi napovedal, da bodo »severnjaki« glasovali proti zaupnici vladi. Toda reflektorji na italijanski politični sceni so bili včeraj usmerjeni tudi na demokristjane, med katerimi še vedno potekajo polemike v zvezi z notranjim položajem v stranki. Včeraj se je oglasil član »skupine štiridesetih« Mastella, ki ni bil potrjen na podtajniškem mestu. Forlanija je pozval, naj bo dosleden in po vladi nadaljuje s prenovo tudi v stranki. Toda protesti in slabo razpoloženje v teh dneh se morajo po mnenju nekaterih spremeniti v konkretne predloge na naslednjem vsedržavnem svetu stranke, če nočejo, da vse skupaj ostane pri sterilnem razburjanju zaradi izgubljenih mest v vladi. Zagreb bi lahko doletele sankcije V S OZN ZAGREB — Potem ko je Varnostni svet OZN odobril sankcije proti Srbiji, vse več znakov in dejanj daje misliti, da bo z isto šibo kaznoval tudi Hrvaško. Povod za tako dejanje naj bi bilo hrvaško nespoštovanje obvez, ki so jih sprte strani sprejele, ko so se dogovarjali o pošiljanju enot OZN na krizna področja širom po Hrvaški. Poveljnik modrih čelad v bivši Jugoslaviji, indijski general Satish Nambiar, je ostro kritiziral zagrebško vodstvo, ker je hrvaška vojska 21. junija izvedla širokopotezno akcijo, s katero je osvobodila vso Mi-ljevsko planoto med rekama Čikolo in Krko v občini Drniš, od koder je jugoslovansko topništvo z daljnos-trelnimi topovi bombardiralo Šibenik. To področje je z etničnega vidika pretežno hrvaško, vključeno pa je v tako imenovane »rožnate cone«. To so tista področja, ki mejijo na območja, ki bi jih morale neposredno nadzorovati enote OZN. Po dogovorih, bi se morala jugoslovanska vojska s teh območij umakniti v meje nove Zvezne republike Jugoslavije že pred štirimi tedni. Ker pa tega ni storila, so Hrvati kar sami poskrbeli za čiščenje tega teritorija. Hrvaške enote so v zračni liniji zdaj oddaljene le 10 kilometrov od Knina, glavnega mesta uporniške Srbske republike Krajine. Nambiar je v svojem poročilu tajniku OZN Butro-su Galiju med drugim zapisal, da »ofenziva hrvaške vojske pomeni resen korak nazaj pri uresničevanju mirovnega načrta«. Gali je nato od Hrvaške zahteval, da naj se njene enote umaknejo iz »rožnatih« področij. Umik naj bi potekal pod kontrolo posebnih mešanih komisij. Hrvaške civilne oblasti bi nato, pod nadzorstvom enot Unproforja, ponovno prevzele oblast na teh območjih. Galijeve grožnje s sankcijami so bile prava hladna prha za hrvaške politike, ki so zmago pri Drnišu seveda hoteli izkoristiti v volilne namene. Vlada in Tudjman se pred mednarodnimi očitki branijo s trditvijo, da enote Unproforja sploh niso kos nalogam, ki bi jih morale opravljati. Hrvati imajo verjetno prav, saj modre čelade niso še poskrbele za demilitarizacijo okupiranih področij, kjer srbski ekstremisti še naprej kraljujejo in uničujejo hrvaške hiše, da bi tako beguncem preprečili povratek v lastne domove. Problem »rožnatih con« ni omejen samo na drniško območje. Hrvaški NADALJEVANJE NA 2. STRANI Na tržaški prefekturi dosegli dogovor o škedenjski železarni NA 4. STRANI Določen datum prve obravnave za 22 obtožencev v zvezi z ustanovo lpab V milanski aferi zaprli še dva člana KD MILAN — Milanski karabinjerji so v noči na sredo izvedli še dve aretaciji. Za zapahi sta se znašla bivši lombardski deželni trajnik KD Gianstefano Frigerio in predsednik milanske družbe Ferrovie Nord Patrizio Sguazzi, ki je prav tako član KD. Frigerio je obtožen sodelovanja pri korupciji v obtežilnih okoliščinah in je bil 6. maja že aretiran zaradi neke druge zadeve v okviru milanskega škandala s podkupninami in je bil trenutno v hišnem priporu. Očitana dejanja naj bi bila povezana z občinskimi odlagališči smeti. Sguazzi pa je obtožen sodelovanja pri večkratnem zahtevanju podkupnine z obremenilnimi okoliščinami v zvezi z natečaji za zakup del pri družbi Ferrovie Nord. Oba sta zdaj zaprta v zaporu San Vittore. Bivšega deželnega tajnika KD pa bremenijo tudi kršitve čl.61 kazenskega zakonika, ki go- vori o odstranjevanju oziroma prikrivanju dokazov. Besedilo tega člena dobesedno pravi, »da gre za obremenilno okoliščino, ko kdo krši zakon zato, da bi prikril ali storil drugo kaznivo dejanje, ali če s tem hoče zase ali za druge pridobiti določeno korist oziroma si zagotoviti nekaznovanost za drugo kaznivo dejanje.« Kot trdijo preiskovalci, naj bi Frigerio, ki je bil prvič aretiran zaradi zadev v zvezi deli na milanski podzemeljski železnici, skušal uničiti nekatere dokaze, ko je prišlo do prvih aretacij zaradi odlagališč smeti. Patrizio Sguazzi pa naj bi zahteval podkupnine za nekatere natečaje, pri čemer mu kot obremenilno okoliščino štejejo, da je pri iskanju osebne koristi nekaterim osebam povzročil veliko materialno škodo. Včeraj pa so milanski sodniki tudi nadaljevali z zaslišanji osumljencev. Tako so dopol- dne zaslišali Maria Chieso, prišlo pa je tudi do soočenja med deželnim svetovalcem KD Luigi-jem Martinellijem in grofom Carlom Radice-jem Fossatijem. Martinelliju naj bi Gino Nico-letti, ki se je sodnikom predal v ponedeljek, prinesel eno milijardo kot podkupnino, ki jo je plačal Radiče Fossati. Toda kot prabvi Marti-nelli, sam ni dobil vsega zneska, o katerem se govori. Včeraj so tudi odločili, da bo prva obravnava v zvezi s podkupninami pri občinskem skrbstvenem podjetju lpab 24. septembra. Postopek zadeva bivšega predsednika in komisarja te ustanove Mattea Carriero in še 21 drugih oseb, za katere je javni tožilec Gherardo Co-lombo pred dnevi zahteval vložitev obtožnice na kazensko sodišče. Zastoji v prometu zaradi včerajšnje stavke slovenskih železničarjev Kakovostni skok Svobodni sindikati v praksi dokazali da se ne ozirajo na vladno obarvanost LJUBLJANA - Včeraj so zaradi stavke železniških delavcev stali vlaki v Sloveniji. Tudi na obmejnih prehodih prevzem vlakov ni potekal, tako da je prišlo do zastojev tudi v mednarodnem prometu. Stavka je trajala od 8. do 14. ure in je bila po besedah vodje stavkovnega odbora Cveta Zrimška »kratka in radikalna«. Stavkujoči so od vlade zahtevali izplačilo višjega regresa za letni dopust. Stavka ni rešila ničesar. Vlada ne bo nakazala sredstev za izplačilo regresa iz republiškeha proračuna, ker nima denarja, gtavkujoči pa so napovedali, da bodo stavko nadaljevali vsakih osem dni, dokler njihove zahteve ne bodo izpolnjene. Stavke se je udeležil le sindikat železniških delavcev pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Pre- ostale tri sindikalne skupine na železnici k stavki niso pristopile, čeprav imajo iste zahteve. France Tomšič, predsednik konfederacije Neodivsnost, ki je ob svobodnih sindikatih druga naj večja sindikalna skupina v Sloveniji, je dejal, da bi se stavki lahko izognili. Neodvisnost je zagovarjala miren način reševanja spora in obnovo dogovorov o socialnem paktu, ki naj zaustavi stavkovni val. Za svobodne sindikate so take ocene sporne. Opozarjajo, da je vlada enostransko odstopila od sporazuma, ki ga je sklenila s sindikati o višini regersa. To je zrevoltiralo delavce, hkrati pa meče slabo luč na vlado in njeno pripravljenost, da spoštujejo lastne sklepe. Vendar, kakor je včeraj povedal minister za promet Marjan Kranjc, država ni sposobna izplačati take vsote. Mitja Gaspari, minister za finance, pa je opozoril, da je vlada namerila že milijardo tolarjev za izplačilo neplačanih obveznosti železniškemu gospodarstvu, ki ne posluje z dobičkom, tako da ne izpolnjuje pogojev za izplačilo regresa. Ob dejstvu, da v proračunu ni dejarja za stavkajoče, vlada svoje ravnanje opravičuje na zelo preprost način. Regres, ki ga zahtevajo železničarji znaša 42.600 SLT, kar je ena najvšijih postavk v Sloveniji. Poleg tega naj bi bile plače pri železnici za tretjino večje od poprečja v gospodarstvu. Nastalo izgubo zaradi stavke republiški proračun ne bo pokril. Vsak dan stavke pa prinese 2,2 milijard STL izgube železniškemu gospodarstvu. Kljub temu, da večje skupine potnikov niso trpele zaradi stavke, stavkajoči v javnosti niso naleteli na razumevanje. Sindikati, ki se stavki niso pridružili, nakazujejo, da sindikalne usklajenosti ne bo. Vendar nosi v sebi stavka tudi nekatere svetle strani: prejšnja Peterletova vlada je Svobodnim sindikatom očitala, da so v službi levih političnih strank. Sedaj, ko so prišle z Drnovškovim mandatarstvom na oblast, so Svobodni sindikati pokazali svojo neodvisnost. Ne glede na barvo vlade ne odstopajo od svojih zathev in zahtevajo doslednost . Svobodni sindikati so namreč prepričani, da ni mogoče nadaljevati pogajanj o socialnem sporazumu z vlado, ki ne spoštuje kolektivnih pogodb. (NIA) Dosedaj največja zaplemba kamorističnih nepremičnin Uslužbenci ogoljufali beneško igralnico za 4 milijarde lir BENETKE — Beneška policija je predsinoč-njim aretirala 25 krupjejev in drugih uslužbencev beneške igralnice, ki so od začetka leta opeharili casino in Občino za približno štiri milijarde lir. Občinska uprava je že v začetku leta opazila, da je kljub povečanemu številu obiskovalcev dobiček nazadoval. Policija je začela s preiskavo aprila in se pri tem poslužila tudi najsodobnejše tehnologije, vključno z miniaturnimi televizijskimi kamerami, da bi ugotovila, kako so uslužbenci prelisičili vse kontrole in dnevno »olajšali« casino za nekaj milijonov lir. Najuspešnejši so pri tem bili krupjeji »chemin de fera«, saj jih je od 30 kar 20 končalo za rešetkami. Po vsemu sodeč pa so poleg predsinočnjim aretiranih v vso zadevo vpleteni še drugi uslužbenci. Od 180 zaposlenih, naj bi bilo nepoštenih kar 60. Beneški kvestor Francesco Landolfi je ob vsem tem navedel, da skušajo sedaj ugotoviti, če so bili v vso zadevo morda vpleteni tudi občinski nadzorniki. NEAPELJ — Po nalogu sodstva iz Santa Marie Capua Vetere so prejšnjo noč in včeraj zaplenili za 470 milijard lir nepremičnin in zemljišč kamorističnemu klanu Augusta La Torre iz Mondragoneja. Policija je zapečatila kar 19 obratov vrednih 323 milijard lir, ki jim je treba dodati vsaj še 133 milijard lir, toliko naj bi bili namreč vredni stroji v teh obratih. Na seznamu so tudi štiri veleblagovnice, 9 vil in drugih poslopij, ki so skupaj z zemljišči vredna 13 milijard lir. Zaplenili so tudi luksuzne avtomobile in druga vozila v vrednosti 300 milijonov lir. Med zapečatim! obrati je tudi neka sirarna, obrat za proizvodnjo sladkorja in luksuzna vila v Ariani di Gaeta. Sodniki so tudi odredili zaplembo družbe Eco Service, ki ima v zakupu smetarsko službo v občini Mondragone. Prav v Mondragoneju je konec leta 1990 stekla preiskava, potem ko je »izginil« de,-mokrščanski odbornik Antonio Nugnes. Preiskovalci so z vztrajnim delom razkrili celotno kamoristično organizacijo, ki si je s slamnatimi možmi in sorodstvenimi vezami ustvarila ob svoji zločinski dejavnosti (izsiljevanja in trgovina z mamili in orožjem) tudi »pošteno podjetniško dejavnost«, v katero je vlagala kaznivo pridobljeni denar. Medtem ko je bil zločinski delokrog na območju Caserte in v spodnjem Laciju, pa so bili obrati razmeščeni na območju od Neaplja do Gaete. Januarja so aretirali Augusta La Torreja in drugih 27 njegovih pajdašev. Kasneje so jih 13 izpustili, glavni kamoristični kolovodje pa so ostali v zaporu. Nedvomno je to največja zaplemba imovine v italijanskem boju proti organiziranemu kriminalu. Sedaj bodo morali poskrbeti za prisilno poslovanje zaplenjenih obratov, ker bi bilo nedopustno, da bi pošteni delavci in uslužbenci ostali brez de la po krivdi svojih kamorističnih delodajalcev. Začel delovati Urad za žensko problematiko LJUBLJANA — Včeraj je pri vladi republike Slovenije začel delovati Urad za žensko politiko, ki ga je kot enega izmed svojih prvih ukrepov uvedla nova Drnovškova vlada. Urad bo medresorsko zastavljen, vodila pa ga bo ugledna članica LDS Vika Potočnik. Kot so povedali na sedežu LDS, je skrajni čas, da začne Urad delovati, kajti v nekaterih vladnih organih so se že začele razprave o porodniškem dopustu, pri čemer nekateri zagovarjajo njegovo znižanje. To bi pomenilo še en korak nazaj od že zagotovljenih ženskih pravic in svoboščin. LDS je vztrajala pri ustanovitvi Urada še v času pred prvimi volitvami in ocenjuje, da se ji je doslednost tokrat obrestovala, kajti Urad bo lahko varoval že dosežene pravice žensk. Vprašanje je seveda, kako. Pred kratkim je bila delegacija ženskega kluba Minerva iz Ljubljane na obisku pri avstrijski ministrici za ženska vprašanja Johanni Doh-nal. Deletjacijo sta sestavljali Metka Mencin in Vika Potočnik. Ugotovili so, da je mogoče v nekaterih posameznih primerih avstrijsko zakonodajo (npr. glede diskriminacije na delovnem mestu) v celoti prenesti v slovenske razmere. Ne pa povsod, kajti v nekaterih primerih je slovenska zakonodaja boljša pri obravnavanju ženskih vprašanj. Zakonodajna vprašanja bodo nedvomno predstavljala velik delež dela, ki ga bo Urad za žensko politiko vzel na svoja pleča. Precejšen delež pa bo verjetno izhajal tudi iz stikov, ki jih bo imel Urad z različnimi ženskimi skupinami. Klub Minerva je npr. poslal ostro pismo vladi republike Hrvaške. V njem piše, da protestirajo proti nameram vlade -predstavljen v koncpetu demografske obnove -, da je vloga žensk zreducirana le na rojevanja otrok. (NIA) Ljudje v Alžiriji iskreno žalujejo za ubitim predsednikom Budiafa niso ubili integralisti? ALŽIR — Z najvišjimi državnimi častmi so včeraj pokopali v atentatu ubitega alžirskega predsednika Mohameda Budiafa (na sliki AP mrtvaški oder) in ob iskrenem žalovanju prebivalstva za starim revolucionarjem, v katerem so preprosti ljudje zaznali človeka, ki bi jih lahko popeljal iz politične in gospodarske krize. Nič čudnega torej, da se v Alžiriji vedno bolj širijo domneve, ki jih krepi tudi domači tisk o domnevni zaroti nekadnje »oligarhije« vladajoče stranke. Budiaf je namreč ob poskusih onesposobljeni a islamskih fundamentalistov odločno stopil na prste skorumpirani in pokvarjeni nomenklaturi prejšnjega režima. Da državni svet in vojska dopuščata taka ugibanja in pisanje, pa nekateri že ocenjujejo kot poskus sprave z islamskimi silami. Atentata naj ne bi zakrivili torej fundamentalisti temveč nekdanji režimski ljudje, ki so se zbali za svoje privilegije. Svet Evrope včeraj sprejel novo resolucijo v zvezi z zaskrbljujočim položajem v BiH BUDIMPEŠTA — Svet Evrope (SE) je potem, ko je sprejel številne predlagane amandmaje, soglasno sprejel novo resolucijo o krizi v bivši Jugoslaviji. V tem dokumentu parlamentarna skupščina SE izraža zaskrbljenost zaradi vojne v BiH, vse vojskujoče strani pa si po njenem mnenju delijo krivdo za uničevanje mest, trpljenje ljudi in kršitve Ženevske konvencije. Resolucija obsoja srbsko oblast za kratenje osnovnih pravic Albancem na Kosovu, Madžarom v Vojvodini in Črni gori ter kratenje pravic Muslimanom in vsem ostalim narodnostim. Volitve, ki jih je Beograd organiziral konec marca v Srbiji in Črni gori, niso bile poštene in svobodne, je poudarjeno v dokumentu. Resolucija še obsoja nadaljnje bombardiranje Dubrovnika in drugih hrvaških mest, kot glavna krivca za uničevanje in rušenje pa navaja bivšo JA in beograjsko oblast, ki podpirata srbske paravojaške sile. Resolucija pudarja, da kriza v BiH in ostalih delih bivše Jugoslavije resno ogroža mir in varnost v Evropi zato parlamentarna skupščina SE zagotavlja podporo naporom varnostnega sveta Organizavcije združenih narodov, da bi zagotovil ponovno odprtje sarajevskega letališča. Resolucija poziva vlade držav, naj podprejo ukrepe generalnega sekretarja OZN, da bi končali krizo v bivši Jugoslaviji in ukrepe Evropske skupnosti ter prosi za pomoč glede nadaljevanja Helsinške konference. Resolucija tudi poziva vlade držav, naj pokažejo solidarnost z begunci in zagotovijo denarno pomoč za humanitarne organizacije. Več sodelujočih na plenarnem zasednaju je pohvalilo Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, ker so sprejele toliko beguncev, nekateri drugi pa so menili, da bi druge evropske države morale slediti njihovemu zgledu, saj so te države že preobremenjene. (STA) NADALJEVANJE S 1. STRANI najbolj kritičnih in da se bodo v tem času sile OZN verjetno soočile tudi s poskusi onemogočanja njihovega poslanstva. V takšnem primeru, še zlasti če bi šlo za hujše napade na sile OZN, pa bi se lahko vmešale vojaške sile ZDA, seveda če bi to od njih zahteval Varnostni svet Združenih narodov. V zadnjih akcijah ZDA nekateri vidijo tudi ameriško reakcijo na »solistično« delovanje francoskega predsednika Mitter-randa. Ni malo tistih, ki menijo, da je Mitterrand prehitel Amerikance, ki so se po dolgem oklevanju vendarle odločili za energičnejšo akcijo v Bosni in Hercegovini, ki naj bi jo formalno »blagoslovili« na ponedelj-ski seji varnostnega sveta OZN. Namesto tega pa so na njej, po spektakularni poti Mitterranda v Sarajevo s svojimi novimi mirovnimi pobudami in izključevanjem mednarodne vojaške akcije,- briljirali Francozi. Tako je VS sprejel tudi predlog francoske resolucije. Nekateri poročevalci in OZN pravijo, da so imeli Američani v žepu svoj predlog resolucije VS, ki naj bi odobrila »Operacijo letališče« - vojaški poseg za odprtje sarajevskega letališča. Predvčerajšnjim sprejeta resolucija Varnostnega sveta štev. 761 v svoji četrti točki sicer ne izključuje niti vojaškega posega, ko pravi, da so mogoči tudi »drugi ukrepi, ki bi zagotovili dostavo humanitarne pomoči Sarajevu«, če ne bo obveljala prekinitev spopadov na območju letališča. Prav predvčerajšnjim pa so se v neposredni bližini sarajevskega letališča - po nekajurnem premirju -zmnova začeli ostri spopadi. Zaradi tega so spet zaprli sarajevsko letališče. Vsekakor je treba počakati še nekaj ur, da bi videli kakšen bo položaj po prihodu kanadskega bataljona na sarajevsko letališče, medtem pa je na letališče že prišlo 120 francoskih vojakov. V Sarajevu in Bosni in Hercegovini tudi sicer včeraj ni bilo miru. V glavnem mestu BiH je bilo včeraj največ napadov v Dobrinji in v neposredni okolici letališča. Hudi spopadi so bili okoli Dervente, granate so letele na Bihač in Cazinsko Krajino, nove topniške napade pa je doživela tudi Breza. Srditi boji so potekali tudi na Veležu v bližini Mostarja. Odbor visokih funkcionarjev Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi še naprej razpravlja o izključitvi Jugoslavije, pri čemer pa je Rusija doslej - v nasprotju z mnenjem večine držav - to izključitev preprečevala. V zvezi s tem pa je vsekakor zanimiva izjava ruskega zunanjega ministra za Izvestije, da se je v Sarajevu na svoje oči prepričal, da srbska vojska v BiH dobiva letala in vojaški material iz Beograda. Kozirjev je kritiziral vodstvo moskovske televizije, ker ni pustilo, da bi preko ruske televizije predvajali oddajo, ki jo je o tem ruska ekipa posnela v Sarajevu. Kozirjev je izrazil prepričanje, da bo predsednik Jelcin dosledno vztrajal pri obsodbi nacionalistične politike Beograda, čeprav ga zaradi tega nekateri krogi v parlamentu ostro napadajo. (NIA) • Zagreb NADALJEVANJE S 1. STRANI veleposlanik v Stekleni palači v New Vorku Šeparovič je tajniku Varnostnega sveta poslal noto, v katerem ga opozarja, da so prejšnje dni enote jugoslovanske vojske iz »rožnatih« področij v južni Dalmaciji s topništvom bombardirale Dubrovnik. Hrvate je tudi segrela 6. točka Galijeva poročila VS OZN, kjer se Hrvaški postavlja zahteva, da naj pomilosti vse Srbe, ki so sodelovali v oboroženem uporu. Šeparovič je menil, da je ta zahteva »ponižujoča«. Novi hrvaški zunanji minister Zdenko Škrabalo pa je Galiju poslal pismo, v katerem ga opozarja, da so srbske sile, od podpisa Sarajevskega sporazuma 3. januarja letos, s katerim so se dogovorili za pošiljanje modrih čelad na okupirana področja, 8 tisoč krat kršile premirje, ubile približno 500 hrvatov, 3300 pa ranile. Medtem je hrvaška javnost vse bolj nezadovoljna s postopanjem modrih čelad. Se posebej ostre so kritike iz področij, ki so pod stalnim udarom srbskega topništva. Iz dneva v dan vse več Hrvatov meni, da bi morala Hrvaška vojska prevzeti pobudo in sama čimprej osvoboditi okupirana področja. Nihče pač ne dvomi, da bi na primer Dubrovčani raje potrpeli nekaj mesecev zaradi gospodarskih sankcij, samo da bi se znebili nevarnega srbskega topni- štva' W. Š. Če bo deželni svet potrdil osnutek volilne zakonodaje SSk tvega izgubo deželnega svetovalca Manj možnosti tudi za druge Slovence Stranka Slovenske skupnost tvega, da ne izvoli več svojega deželnega svetovalca, manjše možnosti pa bi imeli Slovenci tudi v drugih strankah. Pristojna komisija deželnega sveta je na svoji torkovi seji - kot smo že poročali - črtala iz osnutka volilnega zakona kolikor toliko stvarno jamstvo za izvolitev manjšinskega predstavništva in to na osnovi volilnega sistema, ki je npr. v veljavi za izvolitev evropskega parlamenta. Ta sistem je sestavni del italijanske volilne zakonodaje, saj dopušča manjšinskim strankam oziroma njenim predstavnikom možnost volilne povezave z drugimi strankami. V komisiji pa so člen o etničnih manjšinah popolnoma črtali, za izvolitev enega deželnega svetovalca bi tako po novem vsaka stranka potrebovala polni volilni kvocient v vsaj enem volilnem okrožju oziroma vsega skupaj najmanj dvajset tisoč glasov. Prevladalo je stališče KD, Liste za Trst in neofašistov. Če bo deželna skupščina potrdila to usmeritev - splošna debata se bo začela prihodnji teden - bi iz deželnega sveta na osnovi zadnjih deželnih volitev prihodnje leto gotovo izpadli svetovalci SSk, PLI, PRI ter PSDI in morda še kake druge politične sile. V novi deželni svet (volitve bodo čez nekaj manj kot eno leto) pa bi v zameno, na podlagi izidov aprilskih parlamentarnih volitev, prišli svetovalci Stranke komunistične prenove in Severne lige. »Če bo prevladalo mnenje svetovalske komisije, bo tak volilni zakon predstavljal resno nevarnost za kakršnokoli slovensko zastopstvo v novem deželnem svetu. SSk bi izgubila svoje dosedanje predstavništvo, zaradi velikih sprememb na levici bi po novem tudi SKP in DSL ne mogli več zajamčiti izvolitve Slovencev, ki jo je v vsem povojnem času lahko zagotavljala KPI, da o socialistih sploh ne govorimo«, nam je dejal svetovalec SSk Bojan Brezigar, ki je iz protesta zapustil torkovo zasedanje svetovalske komisije. Odgovornost za tako nesprejemljivo stališče pripisuje Brezigar vsem velikim strankam, ki so po njegovem pri tem vprašanju pokazale kratkovidnost, kot da bi bile za vse probleme in težave krive le manjše stranke. »S tem, da bodo iz deželne skupščine odpadle vse manjše stranke, in ne samo SSk, bodo velike stranke najbrž res pridobile kakega svetovalca, a gotovo ne bodo rešile odprtih problemov«, je še mnenja zastopnik SSk. Njegova stranka vsekakor ne bo stala križem rok in že napoveduje politične akcije tudi na meddržavni in na mednarodni ravni, da bo Dežela Furlanija-Julijska krajina osvojila evropska načela za enakopravnost manjšin tudi v volilnih zakonih. Zgled napredne volilne zakonodaje, ki jamči manjšinam zastopstvo v parlamentu, je nedvomno sosednja Slovenija. Miloš Budin (DSL) izhaja iz ugotovitve, da smo Slovenci doslej vedno izvolili svoje zastopnike v deželni svet in v parlament, osebno vsekakor misli, da se bo to zgodilo tudi v bodoče. »Zrela demokracija pa mora vzpostaviti pozitiven odnos tudi do narodnih manjšin. Zato smo v komisiji predlagali, da se deželni volilni sistem prilagodi evropskim merilom, točneje evropskemu parlamentu, ki predvideva volilne povezave za manjšinske liste. To je bilo žal zavrnjeno«, nam je povedal Budin, ki napoveduje, da se bo DSL do zadnjega borila za zajamčeno prisotnost slovenskih zastopnikov v deželnem svetu. Za dosego tega cilja pa je nujno potrebna politična angažiranost vseh demokratičnih strank. § T Počitniški spored naše gledališke hiše Prebrisana vdova od jutri na poletnih odrih SSG Slovensko stalno gledališče že več let skrbi, da bi svojim obiskovalcem na Tržaškem, Goriškem in sedaj tudi v Benečiji in Kanalski dolini olepšalo poletni čas počitka. Tokrat se je SSG odločilo, da bo poletni sezoni namenilo kabaretno predstavo Ime mu bo Just in noviteto, Goldonijevo komedijo Prebrisana vdova. S kabaretno predstavo Ime mu bo Just, tako nam je povedal ravnatelj SSG Miroslav Košuta, je gledališče že začelo poletno sezono, najprej v Štanjelu (27. junija), nato v Mačkoljah, v Trebčah in na gradu v Gorici. Vse predstave so bile izredno dobro obiskane, uspeh pa velik. Te dni vadi gledališki ansambel z vsem elanom novo delo, katerega premiera bo jutri, 3. julija, na trgu pred župniščem v Bazovici. »Vaje potekajo redno, brezhibno in v mrzličnem vzdušju, v kakršnem se pri nas rojeva vsaka nova stvar.« Tokrat se bo gledališče predstavilo z Goldonijevo Prebrisano vdovo, ki je bila, kot pišejo gledališki anali, uprizorjena leta 1959 v ljubljanski Drami. Delo režira Meta Hočevar, ki jo naše občinstvo pozna predvsem po njenih svojevrstnih, zelo domiselnih režijskih prijemih. KGS naj ostane na Tržaškem in na Goriškem Kraška gorska skupnost mora ohraniti dosedanjo ozemeljsko ureditev, ker je Kras homogena naravna in družbena enota. Glavna skupščina te javne ustanove je na torkovi seji soglasno pozvala deželno upravo, naj zaščiti dosedanjo zemljepisno in upravno stvarnost KGS ter dala mandat predsedniku Ivu Širci, da to stališče nemudoma posreduje predsedniku Dežele Viniciu Turellu. Zakon št. 142 o reformi javnih uprav določa, da gorske skupnosti ne smejo več obsegati ozemlja dveh pokrajin, občin, ki imajo več kot štirideset tisoč prebivalcev in niti občin, ki imajo manj kot 15 odstotkov goratega območja. Če bi Dežela birokratsko spoštovala ta zakon, ki po novem KGS zaobjemala le območja devin-sko-nabrežinske, zgoniške in repentabrske občine, Trst in Dolina pa bi izpadla iz te skupnost. Goriške uprave, ki so vključene v KGS, bi istočasno postale sestavni del briške oziroma goriške gorske skupnosti. Deželni odbor je vsekakor za sedaj pripravil le okvirni predlog »reforme« gorskih skupnosti, v kratkem pa je pričakovati tudi uradni sklep. Sirca, ki je predložil in obrazložil dokument za ohranitev KGS, je prvenstveno navedel splošno homogenost kraškega področja. S tem v zvezi je izrecno navedel narodnostno specifiko tega teritorija, tako da bi bilo treba po njegovem prav iz tega razloga razširiti KGS še na del miljske občine. Dežela se pri vsem tem ne more togo sklicevati na zakon št. 142 in se lahko kar zadeva KGS nasloni tudi na nedavni sklep Doline Aoste, kjer so uzakonili posebne norme za ureditev tamkajšnjih gorskih skupnosti. Na skupščini so se ukvarjali tudi s problemom načrtovanega Kraškega parka, potem ko je Dežela formalno zaprosila inte-resirane javne uprave, da iznesejo svoja stališča o načrtovanju in o načrtovalcih parka. KGS si ne želi novih sporov z deželno upravo, ker je zmeda v zvezi s parkom itak že prevelika. Konstruktivnemu odnosu gorske skupnosti pa mora slediti enako zadržanje tudi pristojnih deželnih dejavnikov. Kraška gorska skupnost upravičeno zahteva, da bo v prvi osebi upravljala park. Za učinkovito povezavo med politiki in organizacijami civilne družbe Niti mesec dni po junijskih upravnih volitvah se je s predsinočnjim srečanjem na tržaškem sedežu ACLI nadaljevala pobuda, h kateri je pristopilo 23 združenj in prostovoljnih organzacij s Tržaškega. Na srečanje novonastale Zbornice organizacij civilne družbe so bili vabljeni vsi politični predstavniki, izvoljeni v občinski in pokrajinski svet, ki so konec preteklega maja podpisali dokument z zahtevami in predlogi omenjenih organizacij. Poleg pokrajinskega odbora ACLI, ki je med prvimi pobudniki tega načrta, so pri izdelavi dokumenta sodelovali še nekatere članice ARCI, mirovniške in naravovarstveniške organizacije, pokrajinski odbor vsedržavnega MoVI (gibanje prostovoljcev), pomemben je bil tvoren doprinos Zveze slovenskih kulturnih društev, k pobudi pa je pristopila tudi SKGZ. Torkovega prvega srečanja med predstavniki Zbornice združenj in prostovoljnih organizacij in no-vozvoljenimi svetovalci-podpisniki se je, razen nekaterih izjem, udeležila velika večina le-teh. Glavni namen tega prvega tovrstnega stika med zastopniki civilne družbe in izvoljenimi politiki je bilo pravzaprav medsebojno spoznavanje: med obema stvarnosti-ma naj bi se na osnovi izdelanega dokumenta vzpostavila in razvila nova sodelovanjska vez, na osnovi obojestranskega prepričanja, da je v našem mestu in okolici nujno potrebno iskanje novih življenjskih razsežnosti. Po uvodni predstavitvi tržaškega predsednika ACLI Franca Codege, so v razpravo posegli vsi prisotni svetovalci: edini so si bili v pozitivni oceni te pobude, ki med prvimi na državni ravni postavlja temelje novemu sodelovanju med dvema tako različnima svetovoma sodobne družbe tudi v našem mestu. Povezava med civilno družbo in političnimi strankami postaja nujnost, pristop k dokumentu skoraj sedemdesetih kandidatov, izvolitev 15 izmed teh (12 v občinski in 3 v pokrajinski svet) pa je dovolj zgovoren dokaz, da načrt izraža željo tudi velikega dela tržaškega političnega sveta. Kljub poletnim mesecem se bodo v kratkem zvrstila še druga srečanja: če je bil prvi korak k iskanju stičnih točk in uresničevanju le-teh v dobrobit celotne mestne stvarnosti uspešno opravljen, se morata obojestransko prizadevanje in delo sedaj dalje razvijati, v smeri stvarnega doseganja zastavljenih ciljev. Med prvimi bodo na vrsti pravilniki, ki jih morata krajevni ustanovi izdelati na osnovi novega statuta. Poleg "poglavja" o neposrednem sodelovanju občanov pa so na "dnevnem redu" še kakovost storitev, smiselna uporaba teritorija, vrednotenja kulturno-lju-biteljske stvarnosti in - ne nazadnje - vprašanje miru in sožitja v mestu in okolici. DAMIANA OTA »Za to predstavo si je režiserka zamislila nekak Tespisov voz, voz, ki je včasih vozil komedijante po raznih krajih,« nam je povedal ravnatelj Košuta. »Tokrat bo voz nekoliko posodobljen, saj se igra odvija na tovornjaku, predelanem v potujoči oder. Na njem se bo na kraj predstave pripeljala igralska skupina in na njem se bo komedija tudi odvijala.« V komediji nastopa skoraj ves gledališki ansambel. Vlogo prebrisane vdove igra Maja Blago-vič, pomembni ženski vlogi imata še Miranda Caharija, ki igra služkinjo, in Lučka Počkaj v vlogi vdovine sestre. Potem so tu še štirje snubci, ki jih igrajo Stojan Colja (italijanski snubec), Vladimir Jurc (francoski snubec), Primož Ekart, ki upodablja Španca in Alojz Svete, ki igta Angleža. Vsem tem stoji nasproti oče, Ad-rijan Rustja s svojim kandidatom - Alojzem Miličem. Vso zadevo, ki je zelo kočljiva, a tudi polna smešnih in domiselnih situacij, zapleta in razpleta Harlekin, ki ga igra Gojmir Lešnjak. Z uprizoritvijo tega dela se tudi naše gledališče vključuje v praznovanja 200-letnice smrti Carla Goldonija, ki bo potekala v februarju prihodnje leto. Že v soboto bo gledališče nastopilo na Opčinah, 5. julija v Barkovljah, 6. julija v Križu, 8. julija na dvorišču društvene gostilne na Kontovelu, kjer že dolgo ni nastopilo, 9. julija v Prebenegu, 10. julija v Nabrežini, naslednjega dne v Zgoniku, 13. julija na vaškem trgu v Mavhinjah, 14. julija v Zabrežcu, 15. julija pa v Dolini. Sledile bodo predstave na Goriškem: na Vrhu 16. julija, naslednjega dne na Oblici v okviru vaškega praznika, 18. julija bo predstava na Žabnicah v Kanalski dolini, 19. julija spet na Goriškem, v Števerjanu, 21. julija v Doberdobu in 22. julija v Štandrežu. »Morda se bo komu zdel ta naš spored nekoliko pomešan. Pomisliti pa moramo, da potekajo v tem času v številnih naših vaseh tudi vaški prazniki in šagre, ki jim seveda ne smemo v zelje,« je še povedal Košuta. Vaje za novo premiero potekajo na dvorišču obnovljenega Kulturnega doma v Trebčah. »To je priložnost, da se kot predstavnik gledališča zahvalim društvu, ki nam je dalo na voljo svoje prostore,« je najin razgovor zaključil ravnatelj SSG Miroslav Košuta, ki je na koncu zaželel igralcem, režiserki in vsem ostalim, ki pomagajo ustvarjati predstavo, veliko sreče, občinstvu pa obilo zabave- NEVA LUKEŠ razstave šolske vesti razna obvestila V TK galeriji je na ogled razstava DEMETRIJA CEJA. V kavarni Caffe degli specchi je na ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra. V galeriji Fine Ari Room - Ul. della Guardia 16 — bodo danes, 2. t. m. ob 19. uri odprli razstavo slikarja Igorja STEPANČIČA. V galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". V občinski galeriji v Malem Repnu je do 6. julija na ogled razstava del, ki so bila izdelana na ex tempore Poletni solsticij v nedeljo, 21. t. m. Urnik razstave: vsak dan od 19. do 22. ure. V kraški hiši v Devinu je do 5. julija odprta razstava čipk, ki jo organizira Šola čipk iz Gorice v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina, Kulturnim združenjem Devin in Turistično ustanovo iz Trsta. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 21.00; ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 14.30 do 21.00. prispevki Dr. Vlasta Polojac daruje 500.000 lir Slovenskemu dobrodelnemu društvu za begunce. V spomin na Iva Kufersina darujeta Ida Kufersin in Fani Mahne 25.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Ob 4. obletnici smrti Franca Guliča daruje žena Milijana 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Ano Magris vd. Babuder daruje Emilijana Bogateč 50.000 lir za Kardiološki oddelek v Trstu. Sindikat slovenske šole obvešča, da imajo vsi začasni suplenti, ki nimajo plačanega poletja, pravico do doklade za brezposelnost. Prošnjo na zavod INPS morajo predložiti s službenim listom v teku 68 dni od zadnjega dne službovanja na šoli. Obrazce in informacije dobite na sedežu SSŠ. Urnik: ob torkih in petkih od 11.30 do 13.00, ob sredah od 15.30 do 16.30 in ob petkih od 16.00 do 17.00. Ravnateljstvo poklicnega zavoda Jožef Stefan v Trstu sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 92/93 od 9. do 12. ure še jutri, 3. julija. Na liceju France Prešeren je vpisovanje za šolsko leto 1992/93 še jutfi, 3. julija 92. Tajništvo je odprto od 10. do 12. ure. Šola Glasbene matice Trst sprejema potrditve vpisov gojencev za šolsko leto 92/93 vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 11. ure (tel. 418605) do 31. julija. Ravnateljstvo pedagoškega liceja Anton Martin Slomšek sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1992/93 še jutri, 3. 7. 92. Tajništvo je odprto od 10.30 do 11.30. Tajništvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda z oddelkom za geometre Žiga Zois sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 92/93 še jutri, 3. 7. 92, od 9. do 12. ure. čestitke Danes praznuje JOSIP BOLČIČ 85. rojstni dan. Vse najboljše mu Iz srca želijo vsi njegovi. Vasja je dobil sestrico, Suzana in Stojan pa hčerkico ANJO. Iskreno čestitamo, Anji pa želimo mnogo zdravja nono, nona in pranono. Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina. Za 12. mladinski raziskovalni tabor »Bardo 92« se dijaki in univerzitetni študentje lahko prijavijo pri: NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1, Odseku za zgodovino v Trstu, Ul. Petronio 4 in Slovenski ljudski knjižnici D. Feigla v Gorici, Ul. Croce 3. Zveza slovenskih kulturnih društev Trst obvešča, da bodo uradi od 6. julija 92 odprti po poletnem urniku, in sicer: v ponedeljek, sredo in petek od 8.30 do 15.30; v torek in četrtek od 8.30 do 15.30 in od 16.00 do 18.00. Zveza slovenskih kulturnih društev Trst - do 10. julija je možna rezervacija abonmajev za gledališko sezono 92/93 Primorskega dramskega gledališča -Nova Gorica. Informacije in prijave vsak dan razen ob sobotah, tel. (040) 635626. Do 10. julija bo v gostilni Gruden v Šempolaju likovna razstava gojenk prof. Georgea Gabina z univerze v Bostonu. Sklad Mitja Čuk prireja tudi letos KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni ali pedagoški licej. Vse informacije dobite vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) med 8.30 in 13.30 do 13. julija letos v uradih Sklada, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289. Dom na Brdini vabi na dvodnevni tečaj vzhodnih zdravilnih pritiskov (masaže, akupresura, refleksna masaža stopal in japonska masaža šiatsu). Tečaj bo da- nes, 2., in jutri, 3. julija, od 18. do 21. ure v Domu na Brdini na Opčinah. S seboj prinesite trenirko in blazino za na tla. Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da je novi naslov tržaškega sedeža Ul. Carducci 8, II. nadstr., tel. 765633 in 636727, fax 369392. SK Brdina priredi 3., 4. in 5. julija v Zgoniku Smučarski praznik. Zabaval vas bo ansambel Happy Day. Športno združenje Gaja organizira do S.Julija na športnem objektu na Padričah »Šport in zabavo« z nogometnim in odbojkarskim turnirjem. Zabavali vas bodo ansambli Happy Day, Lojze Furlan, Zvezde. Vabljeni! Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo za enoletno namestitev dveh uslužbencev s kvalifikacijo knjigovodje - 6. funkcionalna kvalifikacija. Prošnje je treba predložiti na prostem papirju najkasneje do 11. 7. 1992. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Urad za osebje Občine Devin-Nabrežina. Devinsko-nabrežinska občinska uprava priredi v nedeljo, 5. julija 92, ob 11. mi v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini št. 89 srečanje z vinogradniki na temo: »Razstava in pokušnja domačih vin - rezultati in perspektive«. Vinogradniki občine Devin-Nabrežina so vabljeni, da se srečanja udeležijo. Slovensko dobrodelno društvo SLO- KAD sporoča, da se počitniška kolonija v Dragi prične jutri, 3. julija. Starši naj pripeljejo otroke v Drago ob 16. uri; prosimo jih, da pustijo avtomobil v vasi. Ob 16.30 bo zdravniški pregled. Uprava Občine Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu odprta v juliju in avgustu samo ob torkih od 16. do 19. ure. Sporazum po včerajšnjih skoraj peturnih pogajanjih v palači vladnega komisariata Zelezarji se vračajo v tovarno Do odločitve o komisarski upravi bodo v železarni pogodbeno delali za Ilvin obrat v Piombinu Udeleženci včerajšnjih pogajanj na prefekturi (Foto Magajna) Glasna, z žvižgi in jeznimi vzkliki zabeljena »straža« skedenj -skih železarjev pred palačo vladnega komisariata na Trgu Unita, opremljena z zaporo bližnje obrežne prometnice, izza vrat sejne dvorane na prefekturi pa na trenutke dokaj živčni glasovi pogajalcev. V takem ozračju je četica tržaških novinarjev včeraj od poldneva - ko jim je prefekt Vitiello iz formalnih razlogov odklonil možnost prisostvovanja na pogajanjih - čakala na zaključek tega brez dvoma odločilnega srečanja. Da je bilo odločilno, se je pokazalo že po slabih dveh urah pogajanj, ko ko sta se kronistom odzvala prefekt Vitiello in odbornik Saro in jim nakazala smeri, v katerih se gibljejo pogajalci. Seveda pa je bilo treba še nekaj dodatnih ur tehničnega poglabljanja posameznih vidikov te zapletene zadeve, da so okrog 17. ure končno podpisali sporazum, ki so ga nato predstavniki deželnih in tržaških sindikalnih tajništev CGIL, CISL in UIL predstavili tisku. Sporazum - ki so ga sindikalisti takoj označili za edino možnega glede na predpostavke, vsekakor pa pozitivnega - so podpisali vsi udeleženci včerajšnjega srečanja, ki ga je sklical vladni komisar Vitiello: deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro, pravna zastopnika Ilve in Pittinjeve grupe, ki sta imela pooblastila za odločanje, in seveda zajetna sindikalna delegacija, v kateri so bili tudi predstavniki tovarniškega sveta Skedenjske železarne. Sporazum vsekakor v zelo tehničnih terminih predvideva 4 točke, vsaka od njih pa je obvezujoča za eno od strani: za družbo »Alti-forni e Ferriere di 'Servola«, za škedenjske železarje in njihove sindikalne zastopnike, za finančno družbo Ilva in končno še za Pitti-nijevo železarno »Ferriere Nord« iz Osoppa. Pojdimo po vrsti. Družba Altiforni e Ferriera di Servola bo do petka, 3. t.m., vložila na tržaško sodišče prošnjo za pooblastilo, po katerem bi lahko po tržnih cenah prodala ves proizvod, ki ga ima škedenjski obrat na zalogi, in sklenila tim. pogodbo o predelovanju. Na osnovi te pogodbe bi bilo mogoče zaščiti tovarniško premoženje in izplačati delavcem prejemke, dozorele do 30. junija letos, ali vsaj predujme nanje, zraven pa še poskrbeti za nujno vzdrževanje, učinkovitost in varnost proizvodnih naprav. Delavci in sindikalne organizacije jamčijo, da se bodo obnašali v skladu s sporazumom in se obvezujejo, da bodo nadaljevali z delom, ki ga bo zahtevala direkcija železarne in ki bo zagotavljalo varnost oseb in naprav, zaščito tovarniškega premoženja ter hkrati omogočalo redno izvajanje dejavnosti predelovanja, prodaje in odpošiljanja proizvodov. Ilva se obvezuje, da bo železarni priskrbela predelovalno dejavnost (preko svoje železarne v toskanskem Piombinu) po tržnih cenah in pogojih, in sicer v s sporazumom določenih količinah. Dejavnost bo jamčila do imenovanja komisarjev za škedenjsko podjetje, vsekakor pa do 31. avgusta 1992. Če do tega datuma komisarska uprava še ne bo imenovana, je obvezo možno podaljšati še do 30. septembra. Pri tem se Ilva tudi obvezuje, da bo njena družba v Piombinu škedenjski železarni izplačala opravljeno delo po predaji dokončanega proizvoda. Pittinijeva družba Ferriere Nord pa se obvezuje, da bo nakopičeni škedenjski izdelek odkupila po tržnih cenah in pogojih in da bo nadaljevala svoj profesionalni odnos s škedenjsko železarno, in sicer tako, da bo ohranila vse tehnike, ki so v Skednju delali do 20. junija letos. To je torej sporazum, ki ga morda najbolje opredeljuje naslednji komentar sindikalistov: potapljajočo ladjo smo potegnili na površje, to pa seveda še ne pomeni, da bo tudi plavala. Sporazum vsekakor preprečuje, da bi škedenjski obrat ugasnili, njegovo proizvodno prihodnost pa bo treba šele ustvariti. Nadaljnja usoda (stečaj ali komisarska uprava) je avtonomno v rokah sodnikov, delavci pa se z današnjim dnem z ulic vračajo v tovarno, tudi z jamstvom, da jim bodo 10. t.m. izplačali junijske plače. Upravni svet škedenjske družbe, ki je sklican za ponedeljek, bi po zahtevi sindikatov moral sporazum ratificirati že v soboto, tako da bi se s prihodnjim tednom položaj v Skednju kolikor toliko normaliziral, tudi s preklicom dopolnilne blagajne. Delavci se torej danes vračajo v tovarno, za njihove sindikalne predstavnike pa se začenja nova, še težja bitka. Tudi s potrjeno splošno stavko v industriji 15. julija. Zaradi razhajanj s Perellijem Arnaldo Pittoni včeraj odstopil iz tajništva PSI Arnaldo Pittoni, nekdanji predsednik deželnega sveta in vidni strankin voditelj, je včeraj polemično odstopil iz pokrajinskega tajništva PSI. V pismu, ki ga je poslal tajniku Alessandru Perelli-ju, ugotavlja, da se je tržaška PSI po volilnem neuspehu znašla v zelo hudih težavah, iz katerih po njegovem ne zna najti pravega izhoda. »V stranki je vse preveč razhajanj in polemik, dosedanja reformistična večina pa je dokazala, da ni sposobna za premostitev sedanje krize«, piše še Pittoni, ki dodaja, da PSI tudi spričo splošne krize na Tržaškem ne more še dalje ostati tako paralizirana. Od tod njegov odstop iz tajništva, ki temelji na upanju, da bo ta poteza morda le pospešila razčiščenje znotraj tukajšnje socialistične stranke. Položaj v Craxijevi stranki ostaja vsekakor še zelo nejasen. Au-gusto Seghene, ki je dejanski zmagovalec volitev, je že nekajkrat zaman zahteval Perellijev odstop, pokrajinski kongres PSI pa bo šele sredi oktobra. Socialisti so na zadnjih volitvah izvolili sedem svetovalcev (pet na Občini in dva na Pokrajini), od katerih jih kar pet pripada Seghenejevi komponenti. Zadnji, ki je pristopil v to strujo, je nekdanji predsednik pokrajinske uprave Dario Crozzoli. Pristaš Seghenejeve struje je tudi novoizvoljeni pokrajinski svetovalec, sicer devinsko-nabrežinski župan Caldi. pismo uredništvu O slovenščini v občinskem svetu Preseneča me, kako gospa Kalc, občinska svetovalka »Demokratične zveze« vidi naprej. Preseneča namreč njena samoodreka govoriti v slovenščini v občinskem svetu, ko te pravice naši svetovalci sploh še nimajo, vsaj v praksi ne. Najprej si to pravico moramo izbojevati - računali smo seveda tudi na njeno pomoč - šele potem se bodo naši predstavniki lahko po svoji uvidevnosti odrekali pravici do rabe materinščine v izvoljenih svetih. Gospa se mora zavedati, da dela prav to, kar hočejo fašisti in vsi slove-nofobi v občinskem svetu: da utihne slovenska beseda v vseh izvoljenih telesih v središču mesta in v neposredni okolici, kjer pravzaprav živi največ zamejskih Slovencev. Še enkrat kaže, da se bo Trst in njegovo majavo gospodarstvo rešilo na koži slovenske manjšine. Rešili se bodo vsi problemi, če ne bomo dali fašistom nobenega povoda, da bi razgrajali. Bodimo pa pripravljeni: razni komisarji v občinskem svetu in predsedujoči starejši svetovalci nas bodo vprašali vedno več. Mogoče gospa Kalc popravlja tisti spodrsljaj, ki ga je zagrešila, ko ni podprla svojih strankarskih tovarišev, ko so volili v prid občinskemu statutu, ki je Slovence enostavno prezrl. Še danes ti isti tovariši razglašajo, da je to statut vseh statutov. Rekli smo že, da gospa Kalc vidi naprej. Odreka rabi materinega jezika v občinskem svetu je lahko odlična poteza za prihodnje volitve, priklicala bi nazaj veliko število bivših volivcev KPI, tistih, ki so leta nazaj zašli v Listo za Trst, v Severno ligo in še v marsikatero drugo stranko. Ni pa dobra poteza kar se slovenskih volivcev tiče, za tiste, ki so gospo Kalc izvolili in ji dali svojo preferenco kot Slovenki. Na zadnjih občinskih volitvah so slovenski volilci jasno nakazali, kdo naj jih predstavlja in kako naj se ti predstavniki vedejo. Poleg vseh drugih problemov, ima slovenski svetovalec še enega več, in sicer, da brani identiteto in pravice svojih ljudi, tistih pač, ki so ga zato tudi izvolili. To, kar sem povedal, velja še posebno za tiste kraje, od koder je gospa Kalc doma. Dovolj je, da pogleda volilne izide in videla bo, da tisti kraji niso več rezerva glasov neke stranke, ker ljudje postajajo vedno bolj občutljivi, naveličani praznih predvolilnih fraz in od svojih izvoljenih pričakujejo doslednost. Aleksander Furlan Jadrolinija »predstavila« že ukinjeno plovno progo Reška Jadrolinija je včeraj' opoldne povabila na krov trajekta Liburnija, zasidranega v tržaškem pristanišču, predstavnike tržaškega turizma, pristaniških oblasti in tiska na uradno otvoritev njene linije Trst-Mali Lošinj-Split-Dubrovnik-Igumenica v Grčiji. Linijo so dejansko vzpostavili pred desetimi dnevi, z namero, da bi enkrat tedensko povezovala Trst z Grčijo in še enkrat Trst samo z dalmatinskimi mesti. Namesto malce zamujene promocije pa smo prišli na sedmino. Predstavniki Jadrolinije so gostom, ki so se odzvali na vabilo sporočili, da ukinjajo pravkar uvedeno linijo, ker enostavno ni potnikov, pa čeprav so tako na berlinski kot na milanski turistični borzi dobili zagotovila, da bo zanjo dovolj zanimanja. Brez haska je bilo tudi 50-odstotno znižanje tarif. Jadroli-nijini ljudje so bili predvsem začudeni, ker ni niti dalmatinskih zdomcev, ki se običajno v teh mesecih vračajo domov. Jutri zaključna prireditev mednarodnega glasbenega natečaja »Alpe Adria mladi« V dvorani tržaškega deseža Goethe Instituta bo jutri zaključna prireditev 2. mednarodnega glasbenega natečaja »Alpe Adria mladi«, ki ga je priredilo deželno združenje Arcinova ob sodelovanju Zveze kulturnih organizacij Slovenije, madžarske Europa Baz in milanskega združenja Traietto-rie sonore. Na večeru bodo nagradili zmagovalce natečaja, sledil pa bo koncert, na katerem bodo izvedli najboljše skladbe avtorjev, ki so sodelovali na natečaju. Naj omenimo, da so mednarodno žirijo sestavljali glasbeniki iz Italije, Slovenije (prof. Jakob Jež in prof. Aldo Kumar), Hrvaške, Avstrije in Madžarske, da je prvih pet nagrad šlo mladim italijanskim skladateljem (od katerih pa ni nihče iz naše dežele), šesta pa glasbeniku iz Nemčije. Prireditev, ki bo, kot rečeno, v dvorani Goethe Instituta v Ul. Coroneo 15 z začetkom ob 20.30, bo povezoval Andro Merku. Vabila so na razpolago v Ul. s. Pelagio 6/b (pri Sv. Ivanu), tel. 350320. Javna skupščina DSL Na tržaški Pomorski postaji bo jutri ob 18. uri javna pokrajinska skupščina Demokratične stranke levice. Na njej bodo razpravljali o političnem položaju po političnih in upravnih volitvah. Včeraj predstavili niz glasbenih in gledaliških prireditev Večer prazničnega dne tudi letos ponuja bogat kulturni spored S tiskovno konferenco na novem sedežu tržaške Turistične ustanove so včeraj dopoldne predstavili javnosti letošnjo 4. izvedbo poletnega niza prireditev krožka Jacques Ma-ritain z naslovom Večer prazničnega dne, - La sera del di di festa. Ob prisotnosti predsednika Turistične ustanove Elia Tafara, ki je med drugim opozoril na pozitivno naraščanje zanimanja za ta pomemben kulturni dogodek v sicer ne zelo živahnem poletnem prizorišču, so letošnji niz predstav predstavili člani krožka Rossana Poletti, Mariapia Monteduro in Luigi Silva. V devetih nedeljskih večerih se bo predstavilo 18 gledaliških in glasbenih skupin iz vse Italije, posebni gostje pa bodo člani Ensem-ble Pro Anima iz Petrograda, ki bodo nastopili v nedeljo, 18. avgusta, ob 21. uri, na malem trgu pri Ul. Cattedrale. Seveda tudi letošnja izvedba odraža izbiro prirediteljev, da se s temi poletnimi prireditvami ovrednotijo nekateri sugestivni kotički starega mestnega predela, ponujeni spored - tako gledališki kot glasbeni - pa se navezuje na srednjeveški kulturni utrip. Odlično se torej ujemata po eni strani ponovno odkrivanje srednjeveške kulture v svojevrstnem, izvirnem glasbeno-gledališkem izrazu, po drugi strani pa vrednotenje starega jedra našega mesta, z ' ustvarjanjem prijetnih in nekoliko neobičajnih prireditvenih prostorov, na številnih trgih in ulicah v okolici sv. Justa". Prvi Večer prazničnega dne bo na vrsti že v nedeljo, 5. t.m., vedno ob 21. uri, na trgu pred stolnico, z gregorijanskim petjem skupine I Can-tori di Santomio in žonglerji lombardske Accademie Medievale. Od nedelje do nedelje se bodo nato predstavili občinstvu, vedno ob 21. uri, po ena gledališka in ena glasbena skupina. Med gosti so tudi tri priznane tržaške skupine, vokalni ansambel Polivox (nastopil bo 19. t.m., na ulici Cattedrale), vokalno-instrumentalna skupina Gwenc'h-lan (s keltsko in bretonsko glasbo bo nastopila 26. t.m. na Trgu S. Sil-vestro) in Tržaška komorna skupina Giuseppeja Bolte (predstavila se bo 23. avgusta na Trgu S. Cipriano). V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani Don Sturzo na trgu Rosmini. Poleg glavnih pobudnikov, članov krožka Jacques Mari-tain, pa so tudi letošnji niz podprle še Turistična ustanova, Dežela, Pokrajina, Občina, odbor Trieste 2000, Tržaška hranilnica in Sklad za Trst. Ob zgolj koncertno-gledališkem delu pa se bo tudi ob letošnji izvedbi z Večeri prazničnega dne prepletal še natečaj, ko bo posebna komisija (gledaliških, filmskih, glasbenih, likovnih izvedencev, časnikarjev in drugih) ocenjevala posamezne gledališke predstave. Med glasbenimi skupinami pa bodo nagradili najboljšo oziroma tisto, ki bo izkazala nbajvečjo "gledališko" izraznost. DAMIANA OTA Uspel celovečerni koncert MPZ Vasilij Mirk v Kulturnem domu na Proseku Kvalitetno petje proseško-kontovelskega zbora Moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela se je v soboto predstavil v Kulturnem domu na Proseku s celovečernim koncertom umetnih in narodnih pesmi. V prvem delu sporeda je zbor, ki ga že pet let vodi Miran Žitko, izvajal polifonske skladbe, oziroma pesmi iz prejšnjih stoletij. Začel je z Brucknerjevo Ave Maria, nato je podal pet Gallusovih pesmi, v katerih je občinstvo lahko spoznalo sposobnosti tega velikana naše glasbene preteklosti. Prepletanje glasov, blagozvočna harmonija z občutki nenehnega naraščanja in izdatna živahnost z drznim prehodom iz enega v drugi tonski način, ki se je proti koncu vsake Gallusove pesmi sprostil in umiril, so bile glavne značilnosti teh skladb. Zelo dobro je zbor izvajal tudi prigodnico ob smrti prijatelja v gorah Signore delle Cime ž zelo sugestivnim besedilom ter zaključil prvi del koncerta z italijansko srednjeveško hudomušno Mi vorrei trasformare. V drugem delu sporeda pa so bile na vrsti narodne pesmi slovenskih avtorjev, ki so precej pritegnile občinstvo, posebno, ko sta se oglasila še solista: tenorist Mario Simič in baritonist Marjan Verša. Celoten koncert je napovedoval Bruno Rupel. Občinstvo je ob koncu vsake skladbe nagradilo pevce s toplim aplavzom, ki se je stopnjeval in dosegel višek ob koncu, tako da je zbor 18 pesmim, ki jih je imel na programu, moral dodati še dve. Skratka, proseško-kontovelski pevci so nas v soboto res prijetno presenetili, za kar gre nedvomno tudi pohvala dirigentu Miranu Žitku, ki je zelo sproščeno vodil zbor, dobro sestavil program in pripravil pevce za koncert. Morda edina negativna nota je obisk občinstva, ki tokrat ni bil najboljši, kar za Prosek ni običaj. Škoda, ker bi si koncert gotovo zaslužil večjo pozornost. g g Zapustila nas je naša draga mama Marija Stopar Pogreb bo jutri, 3. julija, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Lokev. Žalostno vest sporočajo Mira, Luigi in drugi sorodniki. Dolina, 2. julija 1992 Za dragim Rudijem Puntarjem žalujejo žena Vera s hčerkama, brat Binko in sestra Marija z družinama. koncerti The Blackbirds bodo nastopili v soboto, 4.7.92 ob 22. uri v CC Klubu v Izoli (Simonov zaliv). BBC Club Nocoj ob 22. uri bo na sedežu v Ul. Donota nastopil tržaški JAZZ KVARTET. Festival operete V ponedeljek ob 20.30 bo na Trgu Unita v sklopu Mednarodnega festivala Operete KONCERT tržaške godbe na pihala G. Verdi, ki bo pod vodstvom Lidiana Azzo-parda izvajala Suppejeve, Straussove, Stolzove, Kalmanove, Lebarjeve, Kemove, Gershwinove skladbe. __________gledališča______________ FESTIVAL OPERETE ROSSETTI Danes, 2.t.m., ob 20.30 tretja ponovitev Stolzove operete POMLADNA PARADA. Dirigent Albert Eschwe, režiser Filippo Crivelli. Jutri ob 20.30 četrta ponovitev. V soboto ob 20.30 zadnja predstava operete ZBOGOM, MLADOST. Dirigent Guerrino Gruber, režija Mario Licalsi. Prodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. kino ARISTON - 21.30 The Commitments, r. Alan Parker. EXCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 Cosi fan tutte, r. Tinto Brass, i. Claudia Koli, □ □ EKCELSIOR AZZURRA - 18.15, 20.10, 22.00 Marrakech Express. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Bestialita bi-Transexual Gay 2, □ □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Parenti serpenti, r. M. Monicelli. NAZIONALE III - Zaprto zaradi popravil. NAZIONALE IV - 17.45, 22.15 Gran Canyon, il cuore della citta, i. Kevin Kline, Steve Martin. GRATTACIELO - 17.30, 19,00, 20,30, 22.15 Piccola peste torna a far danni, 1. Michael Oliver. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Musiča per vecchi animali, i. Dario Fo, Paolo Rossi. LJUDSKI VRT - 21.15 Tartarughe Ninja 2, il segretto di Ooze. EDEN - 15.30, 22.10 Bocca su bocca, porn., □□ LUMIERE - 19.45, 22.15 La leggenda del re pescatore, r. Terry Gilliam, i. Robin VVilliams. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 2. julija 1992 OTON Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob 7.39 in zatone ob 22.15. Jutri, PETEK, 3. julija 1992 TOMAŽ PLIMOVANJE DANES: ob 5.29 najnižja -69 cm, ob 12.13 naj višja 44 cm, ob 17.47 najnižja -17 cm, ob 23.21 najvišja 43 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,2 stopinje, zračni tlak 1014,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lorenzo Fontanot, Gaia Villatora, Gianmarco de Carli, Simone Carli. UMRLI SO: 39-letna Mariangela Rus-coni, 78-letni Renato Buda, 88-letna Anna Craievich, 68-letna VVanda Polo, 85-letni Giovanni Masella, 71-letni Ro-dolfo Puntar, 82-Ietna Margherita Brajuc-ha, 95-letna Maria Gortan, 80-letni Atti-lio But, 80-letni Giuseppe Cordini, 73-letni Paolo Stefani, 90-letna Bruna Rigot-ti, 72-letna Antonietta Antonini, 82-letna Maria Procchi. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 29. junija, do nedelje, 5. julija 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. L. Stock 9 (Rojan) (tel.414304). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Ul. Rossetti 33. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Rossetti 33 (tel. 633080). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. __________mali oglasi_______________ OSMICO je odprl Miro Lovriha, Dolina 233. OSMICO je odprl Karlo Mulič, Veliki Repen št. 50. Toči belo vino in teran. NUDIM inštrukcije iz matematike in knjigovodstva. Tel. na št. 229267. ČEBELAR Anton Maar iz Boršta 4, tel. 228949, razpolaga z akacijevim medom. PRODAM fiat tipo 1.4, november 89, si-vometalizirane barve, s priključkom za prikolice, informacije ob večernih urah na tel. št. 225025. PRODAM alfo 33, 1300, letnik 89, prevoženih 50 tisoč km. Tel. na št. 200093 ali 200318. PRODAJALKA s prakso išče delo v pekarni ali slaščičarni. Tel. po 19.30 na št. 225068. IŠČEM rabljeno moško kolo po ugodni ceni. Tel. na št. 51853. PRODAM fiat 600, letnik 67, v dobrem stanju, s triletnim tehničnim dovoljenjem. Tel. na št. 200140. IŠČEM zaposlitev kot hišna pomočnica ali za nego starejše gospe. Tel. na št. 200252 ob večernih urah. PRODAM mladiča kraškega ovčarja z rodovnikom. Tel. na št. 211468. IŠČEM delo v gospodinjstvu dvakrat -trikrat tedensko. Tel. na št. 213282. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz latinščine, slovenščine in italijanščine. Tel. (040) 225017. DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino;"'italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Tel. in fax (040) 522250. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. na št. 229234. KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, kemije in fizike. Tel. na št. 229234. RENAULT R4, letnik 84, v dobrem stanju, z avtoradiom, prodam za 2.700.000 lir. Tel. (040) 213931 v večernih urah ali pustiti sporočilo na telefonskem tajništvu. DAJEMO v najem dobro vpeljano trgovino jestvin na Krasu. Za informacije tel. na št. 362660 v uradnih urah. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE PREDSTAVE NA PROSTEM Carlo Goldoni PREBRISANA VDOVA Režija Meta Hočevar PREMIERA jutri, 3. julija, ob 21. uri . v Bazovici - trg pred župniščem PONOVITVE: v soboto, 4. julija, ob 21. uri na Opčinah - Prosvetni dom □ v nedeljo, 5. julija, ob 21. uri v Barko vi j ah - Kulturno društvo □ v ponedeljek, 6. julija, ob 21. uri v Križu - Ljudski dom IGOR in PAOLO nova upravitelja Društvene gostilne na Opčinah vabita na otvoritev danes, 2. 7. 1992, ob 17. uri TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar ,. 1147,60 1125.- Nemška marka .. 756,60 748. Francoski frank ..., .. 224,81 221. Holandski florint .. . 671,37 660. Belgijski frank .. 36,766 35,50 Funt šterling .. 2190,95 2180. Irski šterling . 2017,50 1990. Danska krona . 196,74 193,— Grška drahma 6,22 6,— Kanadski dolar . 955. - 910. Japonski jen 9,185 9,— razne prireditve ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v petek, 10. julija, ob 21. uri prijeten večer na dvorišču osnovne šole Miroslav Vilhar v Cerovljah. Zabavali se bomo ob ogledu veseloigre Gospa ministrica v izvedbi dramske skupine iz Štandre-ža. Vljudno vabljeni! V primeru slabega vremena nastop odpade. Sekcija združenja partizanov Pro-sek-Kontovel priredi v nedeljo, 5. julija 92, komemoracijo ob 20. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB na Proseku. Zbrali se bomo pred Soščevo hišo na Proseku, odkoder bomo ob 16. uri krenili v povorki k spomeniku. Po komemoraciji bo v dvorani Kulturnega doma razstava slik o nacističnih taboriščih in prodaja dopolnilne brošure o antifašističnem odporu na Proseku, ki je bila izdana ob tej priložnosti. Sledilo bo tovariško srečanje. izleti Društvo slovenskih upokojencev Trst organizira 15. julija izlet na Ma-šun, kjer bo prijateljsko srečanje s pobratenim Društvom upokojencev Ilirska Bistrica. Vpisovanje v sredo, 8. 7., na sedežu društva v Ul. Cicerone 8 od 9. ure dalje. Sindikat SPI CGIL iz Devina-Nab-režine organizira v soboto, 11. julija 92, izlet v Val Pesarino. Za informacije telefonirati na št. 200007. TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Švicarski frank 840,56 830. Avstrijski šiling 107,482 106.-- Norveška krona .... 193,18 190.-- Švedska krona 209,41 206,- Portugalski eskudo 9,054 8,50 Španska pese ta 11,971 11,25 Avstralski dolar 855,90 810,— Jugoslov. dinar — 10,— ECU 1549,75 ; Slovenski tolar — 14,25 Hrvaški dinar — 4,25 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 menjalnica 1. 7. 1992 današnji televizijski in radijski sporedi ■liiliiflli - lil um □t RAI 1__________________ 7.00 Nad.: Morte di un poeta 7.50 Aktualno: Unomattina, vmes (8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 10.05 Film: L'isola del diavolo (dram., ZDA 1949, r. Frank Borzage, i. Clark Gable, J. Crowford) 12.00 Variete: Unofortuna 12.25 Vreme in dnevnik 12.35 Nanizanka: La signora in giallo - Chiamo a te-stimoniare Jessica Flet-cher (i. A. Lansbury) 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Film: La congiura dei potenti (pust., Fr. 1962, r. Andre Hunebelle, i. Jean Marais) 15.50 Mladinski variete: Big! 17.05 Nan.: Il cane di papa 18.00 Dnevnik 1 18.10 Aktualno: Palio v Sieni (vodi Paolo Frajese) 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Variete: La canzone del secolo (vodi G. Sabani) 22.45 Nočni dnevnik 23.00 Aktualno: Literarna nagrada Strega 0.05 Dnevnik in vreme 0.35 Rubrika opolnoči 1.05 Film: Dove vai tutta nuda? (kom., It. 1969) ^ RAI 2 7.00 Nanizanke in risanke 9.20 Nanizanka: Il dottor Do-ogie Hovvser 9.45 Film: Il monello della strada (kom., It. 1051) 11.15 Aktualno: Galatheus 11.30 Kratke vesti 11.35 Nan.: Lassie, 12.10 L'ar-ca del dottor Bayer 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Gospodarstvo in vreme 13.45 Nad.: Stagioni, 14.35 Santa Barbara 15.20 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 15.35 Film: L oro del mondo (kom., It. 1968) 17.25 Kratke vesti 17.30 Nan.: Un giustiziere a New York, šport 18.35 Nan.: Il commissario Koster, vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nad.: Atto damore (i. Claudia Abreu, 3. del) 22.25 Nan.: Una famiglia come tante 23.15 Aktualno: Pegaz 23.55 Vesti, vreme, horoskop 0.05 Dok.: F. Adorno 0.10 Film: Che fatica essere lupi (kom., ZDA 1981) 1.45 Film: L orribile segreto del dott. Hichcock (srh.) | ^ RAI 3 | 7.00 Sat News 11.30 Šport: IP v balinanju 12.00 Film: L'eroe della strada (kom., It. 1948, r. Carlo Borghese) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Veliki izvajalci: Sergiu Celibidache izvaja Brucknerjevo simfonijo št. 9 v d-molu 15.40 Rubriki: Biči & Bike, 16.05 Kraljica atletika 16.25 Dresura 17.00 Film: Il cavernicolo (komu, ZDA 1981, i. Rin-go Starr, Barbara Bach) 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 20.05 Variete: Non e mai troppo tardi (vodi Gian-ni Ippoliti) 20.30 Aktualno: Crimini e misfatti 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Milano, Italia - Profondo Nord 23.40 Posebnosti TG3 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Film: Arriva un cavalie-re libero e selvaggio (vestern, ZDA 1978) T fr" Tv Slovenija 1 | 10.10 Spored za otroke: Pe-denjžep, 10.40 Dimni-karček se potepa po svetu, 10.50 Vsak regrat dobi enkrat lučko 11.05 Dok.: Nekoč je bilo življenje - Kostni mozeg, 11.30 Skrivnostno življenje strojev - Motor 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH 16.15 Video strani 16.25 Napovednik 16.30 Športna sreda 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.10 Spored za otroke: Oblaček pohajaček 18.30 Svetovalno izobraževalna oddaja: Že veste 19.05 Risanka 19.10 Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.00 Žarišče 20.30 TVariete 21.35 Tednik 22.25 Dnevnik, vreme, šport 22.50 Poslovna borza 23.00 Napovednik 23.10 Sova, vmes nanizanka Dragi John in nadaljevanka Igra, niz in zmaga (2. del) 0.35 Video strani |~^P) TV Koper 16.00 Aktualno: Sever Vzhod 17.15 Dok.: Sodobna umetnost 18.00 Studio 2, vmes (18.25) informativna oddaja Slovenska kronika 19.00 Dnevnik - Vsedanes 19.30 Nad.: Rayanovi 19.55 Nanizanka: Agencija Rockford 20.45 Film: Johnny West, le-voroki revolveraš (vestern, It. 1965, r. G. Paro-lini, i. Dick Palmer) 22.30 TV dnevnik Vsedanes 23.40 Mali koncert 22.55 Nanizanka: Agencija Rockford f fr" TV Slovenija 2 ~ 14.55 Tenis: polfinale Ž (iz VVimbledona) 17.10 Sova, vmes nan. Nenadni uspehi in nad. Igra, niz in zmaga 18.30 Regionalni programi -Slovenska kronika 19.00 Nad.: Modro poletje 19.30 TV dnevnik BIH 20.05 Videolestvica 20.30 Po sledeh napredka 21.30 Umetniški večer: dok. film Živalska farma 0.45 Tenis Ž .. CANALE 5 6.30 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanke: Arnold, 9.00 Denise - Non sono fatta per correre, 9.30 Love Boat - Papa ne sa di piu, 10.30 La famiglia Brad-ford - Il campione J 2.00 Kviz: 11 pranzo e servito 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Variete: Non e la RAI (vodi E. Bonaccorti) 14.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 15.00 Nan.: Starsky e Hutch -Delitto in mare 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Variete: Il TG delle va-canze - Predstavitev 20.30 Variete: Gran ballo delle debuttanti (vodijo E. Bonaccorti, M. Costanzo, D. Mengacci) 22.40 Varite: Il TG delle va-canze 23.10 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1.35 Nočni spored RETE 4_________________ 8.30 TG 4 vesti 9.00 Nadaljevanke: Una don-na in vendita, 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina 11.00 Otroški variete 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.50 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.50 Nad.: Sentieri, 14.20 Maria, 15.20 Io non čredo agli uomini, 15.55 Ines, una segretaria da amare 16.25 Nan.: Super Falcon Crest 17.30 TG 4 vesti 17.50 Variete: Ceravamo tan-to amati 18.20 Kviz: Gioco delle coppie 19.00 TG4 vesti 19.25 Rubrika o lepoti 19.30 Nad.: Cristal, 20.00 Glo-ria, sola contro il mondo 21.30 Film: Tutti dentro (kom., It. 1984, r.-i. SAlberto Sordi, Dalila Di Lazzaro, Joe Pešci) 23.30 TG 4 nočne vesti 23.45 Variete: Buonasera (vodi Amanda Lear) 0.45 Pregled tiska 1.05 Nan.: Lou Grant 1.55 Nočni spored ITALIA 1_______________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroška varjete: Ciao Ciao in risanke 9.05 Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria, 10.45 Hazzard -Carnevale del brivido 11.45 Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 14.00 Odprti studio 14.15 Film: Due mafiosi contro Al Capone (kom., It. 1966, i. Franchi-Ingrassia) 16.00 Nanizanke: Adam 12 -Un uomo crudele, 16.30 Giustizieri della citta -Mai fidarsi dei vicini, 17.30 T.J. Hooker, 18.30 Riptide - Ascoltate il pappagallo 19.30 Odprti studio 19.45 Studio šport in vreme 20.00 Variete: Mai dire TV 20.30 Film: Link (fant., VB 1986, r. Richard Franklin, i. Terence Stamp) 22.30 Film: Moonvvalker (glas., ZDA 1988, i. Michael Jackson, Sean Lennon) 0.30 Vreme, Odprti studio, pregled tiska 0.50 Studio šport 1.05 Nočni spored OPEON________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Viviana 16.15 Film: Ti conosco mas-cherina! (kom., It. 1944, r.-i. Eduardo De Filippo) 18.00 Nad.: Veronica 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Casalingo superpiu 20.30 Film: Uno smeraldo per non morire (pust., r. Je-annot Szvvarc, i. Michael Brandon, M. Berenson) 22.30 Candid camera: Olrait 22.45 Film: il mistero del falco (krim., ZDA 1941, r. John Husaton, i. Humphrey Bogart, Mary Astor) TMC___________________ 8.30 Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini delVArizona 10.00 Rubrika: Ženska TV 11.45 Variete: Kosilo z VVilmo 12.30 Nanizanka: Get Smart -Testimone daccusa 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Arniči mostri 15.05 Risanke: Snack 15.30 Rubrika: Ženska TV 17.35 Film: Jennifer, la storia di una donna (dram., ZDA 1979, r. Guy Green, i. E. Montgomery) 19.30 Sportissimo'92 20.00 Vesti: TMC News 20.35 Kviz: No zapping!, vmes film Matilda (kom., It. 1990, r. Antonietta De Lillo, i. Silvio Orlando) 22.45 Rubrika: Morski planet 23.30 Vesti: TMC News 23.55 Variete: Out-Officina - Con uso spettacolo(vodi-ta Umberto Smaila in Giobbe Covatta) 0.05 Film: A occhio nudo (krim., ZDA 1983, i. David Soul, Pam Davvber) 1.55 Aktualno: CNN News TELEFRIULI____________ 13.00 Nad.: Clayanger 15.00 Rubrika: Koroška 16.00 Kratke vesti 16.05 Risanke 17.30 Nad.: White Florence, 18.05 Ritorno a Brideshe-ad, vmes vesti 19.00 Večerne vesti 19.30 Rubrika: Na prostem 20.00 Film: Accadde domani 21.30 Nad. Lo scialo (i. Massi-mo Ranieri, 3. del) 22.45 Nočne vesti 23.30 Rubrika: Motor News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Poletne melodije, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini Mare Samse: Trst je klical; 8.40 Lahka glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 10.55 Potpuri; 11.30 Odprta knjiga: Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?; 11.35 kantavtorji; 12.00 S potovanja po Srednji Ameriki; 12.30 Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 S festivalov; 14.30 Življenju naproti; 14.50 Orkestri; 15.00 Nadaljevanka; 15.30 Novosti iz radijske diskoteke; 16.00 Moje najljubše knjige; 16.25 Potpuri; 17.00 Kulturna _ kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 varnostna kultura; 19:45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val - Na rešetu: 8.45 Informacije; 9.00 Souvenir d'Italy; 11.00 Hladno-Top-lo-Vroče; 12.00 Tropicana; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.45 Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje; 9.15 M kot mladi; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 _ Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 tropicana; 18.00 Discoteca; 18.30 Ista plaža...; 19.00 Souvenir d'Italy; 19.45 New age; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 The story of...; 21.00 Radio ga ga. Danes otvoritev natečaja Seghizzi, v nedeljo 3. nagrada Evrope Cvet evropskega zborovskega petja te dni na dveh tekmovanjih v Gorici Priprave na 22. festival v Števerjanu Prireditev bo 4.in S.julija Sodelovalo bo 35 skupin Danes ob 11. uri bo pred ljudskim vrtom na Verdijevem korzu svečana otvoritev 31. Mednarodnega natečaja v zborovskem petju C. A. Seghizzi, ki se je sicer že začel sinoči z nastopi 2. tekmovalne kategorije (polifonija - projekt). Danes popoldne se bodo pomerili najprej moški oz. ženski zbori, nato zvečer mešani, jutri popoldne pa vokalne skupine. Jutri ob 20.30 bo v dvorani UGG, kjer se odvijajo vsi nastopi, nagrajevanje s koncertom zmagovalcev v vseh štirih tekmovalnih skupinah v polifoniji. V soboto bodo zbori nastopili še s programi iz ljudskega izročila, v nedeljo pa bo Gorica prvič gostovala sam cvet evropske polifonije na 3. Veliki nagradi Evrope v zborovskem petju, za katero se bo (ob 20.30 v dvorani UGG) potegovalo samo pet zares vrhunskih zborov. Gre namreč za zmagovalce lanskih mednarodnih natečajev v Gorici, Arezzu, Varni v Bolgariji, Tolosi v Španiji in Toursu v Franciji. Po vrsti so to zbori Hortus Musicus iz Celovca, Ket-tvviger Bachensemble iz Leonber-ga v Nemčiji, Hodeiertz iz Tolose v Španiji, St. Jacons Kammarkor iz Stockholma (Švedska) in Komorni zbor iz Pecsa na Madžarskem. V pričakovanju nedeljskega vrhunca pa je že cel ta teden v Gorici v znamenju petja. Včeraj dopoldne se je v konferenčni dvorani razstavišča Espomego zaključil tridnevni posvet muzikologov in glasbenih pedagogov, ki so letos razpravljali o poučevanju glasbe v obveznih šolah. Govor je bil o poučevanju ljudske glasbe in o možnostih zbliževanja med narodi ter uveljayljanja večetnične kulture tudi skozi spoznavanje glasbe. Kar zadeva samo tekmovanje smo že omenili sinočnji uvodni del. Danes bodo nastopi v dvorani UGG popoldne ob 16.30 in zvečer ob 20.30. V popoldanskem sporedu se bodo predstavili zbori S. Pio X iz Trsta, Ozvena-Echo iz Trenči-anskih Toplic (Češkoslovaška), Ausma iz Rige (Latvija), Audite Nova iz Štarancana, zbor Likovnega liceja iz Pecsa (Madžarska) in zbor Moldova iz Kišineva (Moldavija). Zvečer ob 20.30 bodo nastopili mešani zbori Cantemus iz Vil-niusa (Litva), Komorni zbor iz Talilna (Estonija), zbor Arcus izJRige (Latvija), Komorni zbor iz Magdeburga (Nemčija) in zbor Moldova iz Kišineva (Moldavija) v mešani sestavi. Vokalna skupina Ave iz Ljubljane, ki je nastopala že sinoči bo ponovno nastopila jutri v popoldanskem programu s sporedom Gallusovih skladb. Na sliki (foto Marinčič) s posveta o glasbeni vzgoji Števerjan bo v soboto in nedeljo v znamenju tradicionalne glasbene prireditve. Za sodelovanje na 22. festivalu narodnozabavne glasbe se je prijavilo petintrideset ansamblov iz Slovenije. Nekaj ansamblov je že nastopalo v Števerjanu, precej pa je novih imen. Prireditev se bo odvijala, tako kakor zadnja leta, v dveh delih. V soboto bodo igrali vsi prijavljeni ansambli, v nedeljo, v finalnem delu, pa bodo nastopili samo najboljši. Finaliste bo izbrala strokovna komisija v sestavi Ivan Sivec, Franc Lačen in Janez Beličič (zunanji člani) ter Matej Terpin in Valentina Humar, predstavnika društva F.B. Sedej, ki je prireditelj manifestacije. Besedila pesmi bo ocenjevala komisija, ki jo sestavljajo Franko Žerjal, Alenka Saksida in Franka Padovan. V soboto se bo festival začel ob 20. uri, v nedeljo pa ob 17. uri. Napovedovala bosta Janez Dolinar in Tajda Lekše. Prireditelji zagotavljajo, da bodo obiskovalci, ki se bodo ob tej priložnosti zbrali v Števerjanu, poleg užitka ob glasbi, pokušali tudi odlično briško kapljico, na razpolago pa bo tudi priložnostna brošura. Za slovesnejše vzdušje bo v nedeljo popoldne, pred napovedanim pričetkom finalnega dela festivala, poskrbela godba na pihala iz Krmi-na, ki bo nastopajoče pospremila s trga pred cerkvijo na prireditveni prostor v Borovcih. Ugodno rešena kriza v podjetju Venturini Nekaj mesecev trajajoča huda kriza v gradbenem podjetju Venturini iz Gemone (Humi-na) je bila uspešno premeščena. Na izredni 'skupščini v torek je bil sprejet predlog rekapitaliza-cije podjetja in njegova vključitev v konzorcij gradbenih podjetij CO.PRO.LA. iz Barija. Konzorcij bo poskrbel za priliv 3,5 milijarde lir svežega kapitala in s tem dejansko omogočil podjetju zlesti na zeleno vejo. Kakor znano, je podjetje zasšlo v zelo hudo krizo zaradi pomanjkanja likvidnosti. Na izredni skupščini so izvolili tudi nove upravne organe podjetja. Ugoden razplet bo omogočil čimprejšnje odprtje vseh gradbišč, ki jih je imelo podjetje v raznih krajih v državi. V Gorici gradi podjetje Venturini, kakor znano, slovenski šolski center. Po ugodni razrešitvi težav je pričakovati obnovitev dejavnosti tudi na tem gradbišču v Puccinijevi ulici. Tu je treba dokončati izgradnjo telovadnice in avditorija. Občinska potrdila 24 ur dnevno pri okencu Certimat v Ločniku Na Trgu San Giorgio v Ločniku so včeraj ob navzočnosti župana Erminia Tuzzija in drugih predstavnikov občine ter podpredsednika upravnega sveta Goriške hranilnice Sergia Medeota uradno predali namenu novo napravo Certimat. Gre za avtomatično okence podobno bančnim okencem Bancomat, na razliko od le-teh pa pri njem ni mogoče dvigati denarja temveč potrdila iz občinskega anagrafskega urada. Naprava, ki jo je na pročelje socialnega centra v Ločniku namestila Goriška hranilnica, deluje dokaj preprosto. Vsak goriški občan (torej ne le prebivalci Ločnika) lahko pri tem okencu dobi katerokoli potrdilo iz občinskih matičnih uradov. Dovolj je, da v aparat vtakne magnetno kartico s fiskalnim kodeksom in da nato upošteva dokaj enostavna navodila. Pri okencu je mogoče dobiti potrdila na prostem papirju (pristojbina znaša v tem primeru 500 lir, natanko kot na občini), kdor potrebuje potrdilo na kolko-vanem papirju pa bo moral v aparat vplačati zadevno večjo vsoto. Zanimivo je tudi to, da bo potrdila mogoče dvigati ob vsaki uri, saj bo aparat deloval 24 ur dnevno. Zaenkrat je to prvi primer take "avtomatizirane decentralizacije ", predvidoma pa mu bodo kmalu sledili drugi pri Sveti Ani, v Stražicah in morda še v drugih predmestnih rajonih. Na sliki (foto Marinčič) župan je včeraj prvi preizkusil napravo Certimat v Ločniku _____________________pismo uredništvu_______________ Še o problematiki župnišča v Sovodnjah Prejeli smo s prošnjo za objavo naslednje pismo: 'Le čevlje sodi naj kopitar! Le toliko v odgovor tistemu, ki si upa kritizirati moje novinarske sposobnosti. Čigavo naj bo župnišče in čemu naj služi? Vprašanje postaja vse bolj jasno in vse bolj zapleteno: odvisi pač s katerega zornega kota se ga lotimo. Jasno je za vsakogar, ki smatra župnišče kot bivališče in urad vaškega župnika, zapleteno pa je za vse tiste, ki ga strumentalizirajo v politične namene in vidijo v župnišču najprej nov kulturno-strankarski center kot pa to, kar bi moralo biti v resnici. Kar me najbolj moti pri tem pa ni to različno pojmovanje o funkcijah sovodenjskega župnišča, saj lahko vsakdo po svoje razmišlja in se vara, moti pa me predvsem to, da hočejo soliti pamet Sovodenjcem in odločati o tem vprašanju tisti, ki s Sovodnjami in sovodenjskim župniščem imajo malo ali pa sploh nič kaj opraviti. Mislim, da ne pretiravam če rečem, da bodo o župnišču, ki je sicer občinska last in ima zato občina vso pravico o tem odločati, v najbolj ekstremnem primeru bodo odločali Sovodenjci sami (vaščani in ne občani), saj je to samo njihovo župnišče, za dograditev katerega so tudi sami prispevali. Prav nič ni spodobno, mislim da s tem izražam mnenje velike večine Sovodenjcev, da nam tujci, pa naj bodo to škofi, nadškofi, duhovniki ali pa navadni priseljenci, hočejo izsiliti neko izbiro celo z grožnjami ali pa s stru-mentaliziranim pisanjem po časopisih. Sovodenjsko župnišče je po zakonu last občine, moralno pa je last Sovodenjcev,- samo oni bodo o tem odločali, pa naj bo to všeč ali pa ne določenim gospodom, ki jim je skrb za sovodenjske duše le deveta briga, bolj zanimive so jim gotovo številke, ki se pojavljajo vsakih pet let in za celih 45 let se jim v Sovodnjah ne posmejejo. V Sovodnjah razpolagamo že z enim kulturnim centrom, v katerega od vedno zahajajo skoraj vsi občani ne glede na politično prepričanje, saj se ni v njem nikoli gojilo politike (stranke nimajo namreč dovoljen vstop). Ne razumem zakaj po tolikih letih mirnega sožitja in sodelovanja se danes naenkrat čuti tako pomanjkanje drugih središč, v katerih naj bi se razvijale poleg predvidenih tudi take dejavnosti, ki se sicer že gojijo vrsto let nekje drugje. Mislim, da je namen vsakomur povsem jasen. Smatram povsem nepravilno, da bi si določene organizacije lehko brezplačno lastile prostorov, ki so sicer občinska last in zato tudi vseh (!) občanov in ne samo določenih krogov. Smatram arogantne in tudi nesramne zahteve tistih, ki niso Sovodenjci in ki zahtevajo naj občinska uprava enostavno podari prostore. Župnik je bival celo vrsto let v tej stavbi, četudi je bila občinska last,- ne vidim razloga, zakaj se to ne more nadaljevati potem, ko bo objekt popravljen. Ali bolje: razlog obstaja, vendar ni duhovne narave. Organizacije in društva, ki delujejo v občini in ki razpolagajo danes s svojimi domovi in centri, so se potrudila z udarniškim delom in s stvarnimi prispevki, da so prišla do takih objektov. Naj mi kdo pojasni (če se sploh da !), kje je logika in pravica v zahtevah naj občinska uprava kar enostavno podari župnijsko stavbo škofiji tako, da bodo v njej dobile svoj sedež, brez vsakega napora samo določene organizacije ? Kaj bi lahko ob takem početju uprave rekla druga društva, ki niso bila deležna takih privilegijev ? Da bi bila slika problema čimbolj jasna in realna, naj povem še to, da bodo občani lahko bolje presojali. Pred več leti, za časa, ko je bil še župan g. Češčut, je občinska uprava hotela podariti župnišče škofiji, ki pa ga ni sprejela, češ, da bi bilo preveč stroškov s popravili stavbe. Predlagala je sovodenjski občini, naj ga najprej popravi in naj ga nato podari! Ravno tako je pred leti neka domačinka podarila stavbo v bližini cerkve za morebitne potrebe domače župnije. Podarjeno stavbo so enostavno prodali. Rad bi vedel, čemu je služil tisti denar, (za sovodenjske potrebe gotovo ne!). Kaže torej župnijo darovati ? Vsakomur svoj odgovor. Ob vsem tem dogajanju je treba dognati le nekaj: v vasi se ustvarja vse večji razkol med vaščani, ki prav gotovo ne koristi nikomur, če ne samo tistim, (lahko pa tudi ne), ki stvar podpihujejo in strumentalizirajo v strankarske namene. Sovodenjcev nas ni veliko; če bomo še naprej žiyeli strpno in sodelovali kot vsa minula leta, ko so bile Sovodnje vzgled marsikateri drugi vasi, bo vsaka kulturna, športna in druga dejavnost lahko uspevala,- v obratnem primeru bo vse skupaj prej ali slej propadlo, če že ne iz drugih vzrokov bo to neizbežno povzročil demografski padec. Miro Kuzmin." Števerjanski festival bodo posneli za radio Trst A, medtem ko bo TV Slovenija v nedeljo pripravila reportažni zapis. Zdaj pa še imena ansamblov, ki so se prijavili za sodelovanje na festivalu: Bistriški odmev iz Slov. Bistrice, Trio Žibert iz Mengša, ansambel Krt iz Stranj pri Kamniku, Glas Slovenije iz Škofje Loke, Mladi prijatelji iz Pesnice, Goriški fantje iz Nove Gorice, Domžalski odmev iz Domžal, ansambel Ekart iz Starš, ansambel Kogras iz Zgornje Kungote, Slovenski odmev iz Radeč, Boris Razpotnik iz Domžal, Simon Legnar iz Velenja, ansambel As iz Cerkelj, Primorski fantje iz Pirana, Zlate strune iz Rogaške slatine, Slapovi iz Grosupljega, Ivan Pugelj iz Novega mesta, Podkrajški fantje iz Velenja, Ptujski instrumentalni ansambel iz Maribora, ansambel Rubin iz Novega mesta, Trio Svetlin iz Moravč, ansambel Vigred iz Laškega, Kapelski ansambel iz Kapele, ansambel Metalurgi iz Maribora, Rudarski kvintet iz Idrije, Brodniki iz Senovega, , Fantje izpod Rogle iz Zreč, ansambel Bratov Poljanšek iz Kamnika, ansambel Akord iz Prebolda, ansambel Blegoš iz Gorenje vasi, ansambel Jože Šumah iz Šoštanja, ansambel Toni Iskra iz Begunj, ansambel Vigred iz Laškega, ansambel Pod Lipo iz Knežaka, ansambel Bratje iz Oplotnice iz Oplotnice. Gorica kinoma se poslavlja s filmom »Utz« Nocoj (ob 20.45 v kinu Vittoria) se sezona Gorica kinema 1991/92 zaključi s filmom »Utz« Georgeja Slui-zerja, ki je bil nagrajen na Festivalu Berlin '92. »Utz« nadomešča napovedani Szabojev film »Sladka Ema, draga Bobe«, ki še ni izšel. Pripoveduje o starinarju Mariusu Fischerju, ki po smrti prijatelja barona Joachi-ma Kasparja von Utza pride v Prago, da bi kupil Meissenove porcela-ne, ki jih je baron strastno zbiral. Dragoceni kipci so skrivnostno izginili, med iskanjem pa se Fischer spominja na prijatelja in na njegovo ekstravagantno življenje. Film je prežet s humorjem in ironijo. PIHALNI ORKESTER »KRAS« DOBERDOB vabi na šagro ob prammju 45-ietnice obnovitve godbe petek, 3.7. briškola (prva nagrada dve gorski kolesi) sobota, 4.7. koncert godb in ples - igrajo Novi Laposi nedelja, 5.7. nastop štirih godb, ples z ansamblom Prijatelji V nedeljo bogata tombola - 2 milijona lir. kino Gorica VITTORIA 20.45 »Utz«. Režija G. Sluizer. Nagrajen na festivalu v Berlinu 1992. CORSO 18.00-22.00 »Le eta di Lulu«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 20.30 »Zadnji skavt«. SVOBODA Šempeter 20.30 »Maščevanje dvojčkov«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio - ul. Romana, 147 - tel. 40497. __________pogrebi____________ Danes, 9.00, Maria Romanzin vdova Bressan iz bolnišnice Janeza od Boga v Ločnik, 11.00, Margherita Sussich vdova Fattuta iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, 12.30, Luigi Bressan iz splošne bolnišnice v cerkev v Štandrežu in na tamkajšnje pokopališče. Na tržaški univerzi predstavili knjigo arh. Igorja Jogana Urbanistični posegi mnogokrat poglabljajo etnični konflikt Od leve Igor Jogan, Darko Bratina in Roberto Costa V prostorih tržaške univerze je Slovenski raziskovalni inštitut priredil predstavitev knjige arhitekta Igorja Jogana z naslovom »Teritorij in narodnost - vprašanje Slovencev v urbanistični politiki Furlanije Julijske krajine«. Knjiga je izšla lani pri milanski založbi Franco Angeli kot prva v novi zbirki, ki naj bi širši italijanski javnosti predstavila izsledke naše raziskovalne dejavnosti in obenem pripomogla k poglobljenemu poznavanju manjšinskega vprašanja. Danes start manifestacije »Folkest« VIDEM — Mednarodna prireditev Folkest se bo začela danes z videmskim nastopom folklorne glasbene skupine »La sedon salvadie«. Festival ljudskih glasbenikov in godcev, ki ga letos prirejajo že štirinajstič, bo tudi tokrat privabil številne mednarodne priznane folk skupine, ki se bodo predstavile občinstvu iz Furlanije, nekaj koncertov pa bo tudi na Goriškem in v Sloveniji. V Gorici je namreč za petek, 10. julija, predviden nastop katalonske skupine »Primera Nota«, v Bovcu pa bo v" soboto, 11. julija, nastopila _ furlanska skupina »Furclap«. Med najbolj pričakovani nastopi velja omeniti koncert pevke Aliče s skupino Danny-ja Thompsona. Na festivalu, ki bo trajal ves mesec, bodo nastopile tudi skupine iz vzhodne Evrope in arabskega sveta. (r. p.) Prof. Darko Bratina je v uvodnih besedah naglasil, da je Joganovo delo še posebno aktualno v času, ko stopa etnični problem ponovno v ospredje. Nakar je avtor knjige obrazložil svoj pristop k obravnavani tematiki. V svojem delu je namreč prestopil meje ožje urbanistične stroke in težil za tem, da je vprašanje teritorija obravnaval celovito. Avtor namreč meni, da so povsem napačni urbanistično planiranje in urbanistični posegi, ki se PORTOROŽ — S prvim julijem se je v slovenskih obmorskih turističnih krajih začela glavna sezona, gostov pa je le za vzorec, oziroma manj, kot so turistični delavci računali, da bi naj jih bilo. Za letošnjo turistično sezono so napovedali, da bi jih moralo biti vsaj 70 ali 75 odstotkov od obiska, ki so ga beležili v letu 1990. V resnici je turistov skoraj pol manj od takih pričakovanj. Medtem, ko je ob koncu tednov turistična gneča na kopališčih in cestah taka, kot bi šlo za pravo turistično konico, pa je podoba med tednom povsem drugačna. Ob slovenskem morju je le kakih 40 odstotkov tistega števila turistov, ki je bil značilen za konec junija in začetek julija ob normalnih turističnih letinah. Nekaj več kot prejšnja leta je domačih turistov, veliko manj je tujih (ti se še vedno bojijo počitnic v »Jugoslaviji«), K temu je treba dodati zmanjšano kupno moč Slovencev in vse resnejšo konkurenco istrskega turizma, ki nastopa z naravnost astronomskimi cenami. Kljub zmanjšani kupni moči se slovenski turisti niso odpovedali počitnicam ob morju, izračunali pa so, da so lahko počitnice ob odvijajo, ne da bi upoštevali identifikacijskega pomena ozemlja. Nenaključno vsak uranistični poseg sproži med slovenskim prebivalstvom obrambni mehanizem in mnogokrat še bolj poglobi etnični konflikt. Nadalje je avtor knjige naglasil, da je istočasno tudi sama manjšina postavljena pred vprašanje, kakšen odnos naj zavzame do teritorija in do novih urbanističnih posegov. Arh. Roberto Costa se je zaustavil ob nekaterih temeljnih vprašanjih, ki se jih loteva omenjena knjiga. Poudaril je obremenjenost teritorija in skromno površino, ki obkroža mesto. V ospredje je postavil vprašanje mesta, ki je brez zaledja in torej tudi brez ozemlja, ki ga potrebuje za svoj obstoj. Po drugi strani je naglasil, da ne smejo urbanistični posegi potekati na narodnostno mešanem ozemlju mimo etničnega priznanja. Toda, kot je pokazala razprava, so ob urbanistih in prebivalstvu ključni dejavniki krajevni upravitelji ožiro-ma politiki, ki niso doslej osvojili pojma zaščite etničnega teritorija. Uresničevanje smotrnih urbanističnih planov, ki upoštevajo etnične značilnosti teritorija, lahko namreč poteka le ob vzajemnem sodelovanju vseh treh komponent. morju poceni, če pridejo na morje le za en dan. Vožnja jih iz velikega dela Slovenije stane manj, kot prenočišče ob morju, tudi če bi to morali ponoviti sedemkrat v poletju. Začetek glavne sezone pomeni predvsem to, da začenjajo veljati višje - sezonske cene. Polpenzion v Hotelu Piran stane domačega gosta na dan 38 do 44 mark tolarske protivrednosti (po srednjem bančnem tečaju), počitniško stanovanje za štiri osebe 90 mark, prenočišče v zasebni sobi prve kategorije 22 mark, v lucijskem kampu pa osem do deset mark na osebo. V primerjavi s cenami v hrvaški Istri to pomeni, da stane ob slovenskem morju več spanje v kampu, kot na Hrvaškem v počitniških stanovanjih in da stane prenočišče v zasebni sobi pri nas toliko kot prenočišče s hrano v Istri. Res se v hrvaški Istri kaj radi zmotijo pri računanju cene na koncu vendar niso toliko nižje kot ob slovenskem morju, zagotovo pa so konkurenčne. Portoroški turistični delavci-so prepričani, da cene ne vplivajo odločilno na obisk, tudi če bi jih znižali za več kot 30 odstotkov, ne bi imeli veliko več turistov. BORIS ŠULIGOJ Za slovenski turizem se poletna sezona ni začela najbolje Na slovenski obali manj turistov kot so pričakovali Vidov dan prinaša Srbom nesrečo Že lani sem zapisal, da Vidov dan prinaša Srbom nesrečo. Prav 28. junija se je namreč vojna sreča prevesila v prid Slovencem in postalo je jasno, da je jugoarmiji obrnila hrbet. Kajti tako golpistič-no potezo, kot je bila narčto-vana v Sloveniji, je treba izvesti z enim zamahom, sicer se izjalovi. Pa tudi če pogledamo globlje v preteklost, bomo ugotovili, da je Vidov dan nesreče dan, vsaj za Srbe. Leta 1948 je bila tega dne objavljena resolucija o izključitvi KPJ iz kominfor-ma: to je sprožilo znotraj Jugoslavije proces razhajanja s stalinizmom in velikodržav-ništvom, s tem pa tudi proces postopnega ločevanja jugoslovanskih narodov od srbsko-črnogorskega jedra. Leta 1921 je bila na Vidov dan izglasovana istoimenska ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je na samem začetku spodkopala možnost sožitja med njimi, saj je bila tako centralistična, da ni mogla zadovljiti nikogar, razen beograjske čaršije. Leta 1914 je Gavrilo Princip streljal v Sarajevu na nadvojvodo Franca Ferdinanda in na njegovo ženo ter ju smrtno ranil. S tem je zadal usodni udarec ne samo Habsburški monarhiji, temveč tudi Srbiji, ki je v štirih letih vojne in okupacije izkrvavela in leta 1918 prišla na sestanek z drugimi jugoslovanskimi narodi z maščevalno miselnostjo veterana, ki se mora re-vanžirati za prestano gorje. Leta 1389 so na ta dan Turki premagali Srbe na Kosovem polju in jih spravili v štiristo-letno sužnost, ki je v marsičem oblikovala srbski narodni značaj in iz evropskega potisnila v levantinski miselni krog. Letošnji Vidov dan Srbiji spet ni prinesel sreče. 28. junija je namreč zapadel ultimat, ki ga je zastavila mednarodna skupnost za umik iz Bosne, kar pomeni, da Srbiji in Črni gori grozi vojaški poseg pod znakom Združenih narodov. To pa še ni najhuje. V srbski mentaliteti je namreč trdno zasidran kljubovalni odnos vsemu in vsem, in tako si je mogoče tudi predstavljati, da misel na možnost spopada z vsem svetom ne podžiga bojevniške strasti razgretih glav, ki jih v Srbiji ni malo. Najhuje je, da je predsednik Mitterrand izbral prav 28. junij za svoje potovanje v Sarajevo. Očitno se je francoski predsednik odločil za to »grandiozno« in nedvomno pogumno gesto, v upanju, da bo Srbiji pomagal in jo rešil iz zanke, v katero se je zapletla: če bi mu namreč uspelo ustvariti koridor do sarajevskega letališča, bi s tem oddaljil verjetnost vojaškega posega, ki ima za cilj prav deblokado bosanskega glavnega mesta. Toda Mitterrand je v svojem načrtu klavrno propadel, celo njegovo letalo so srbski ostrostrelci poškodovali, tako da se je moral vrniti na varno s helikopterjem. S tem je konec srbsko-francoskega prijateljstva, ki je bilo skoraj celo stoletje temeljni kamen beograjske zunanje politike. Pa ne gre samo za politiko, temveč za globlje intelektualne in ekonomske vezi, ki so se stkale med Srbijo in Francijo v desetletjih in so še pred kratkim krepko pogojevale odnos Pariza do jugoslovanske krize. Spomnimo se le na odklonilno in celo sovražno politiko, ki jo je francosko zunanje ministrstvo vodilo do slovenskih osamosvojitvenih teženj, pa čeprav so izvirale iz vrednot, ki jih je Francija prva L 1789 napisala na svoje zastave. Kdor pozna Beograd ve, da je v bližini Kalemegdana, mogočne turške trdnjave, tam, »kjer se Sava v Donavo zliva«, spomenik Franciji. Postavili so ga v zahvalo za to, kar je storila med prvo svetonvo vojno za ogroženo Srbijo. Simbol prijateljstva, ki ga niti komunistični režim ni mogel načeti. Ko so leta 1953 v Beogradu razpravljali, kdo naj postane novi zunanji minister, je Kardelj podprl kandidaturo Koče Popoviča, predvsem z ugotovitvijo, da je Srb, da je študiral na pariški Sorboni, da ima zveze s Francijo. Sedaj je teh vezi konec: Srbija je pristala na dnu svojega prostega padca v samoto. Preostaja ji le, da začne pisati novo, svetlejše poglavje v svoji zgodovini. A bojim se, da bo zaradi njenih lastnih notranjih konfliktov, ki se zdijo neizbežni, minil še marsikateri nesrečni Vidov dan, preden bo to mogoče. V organizaciji kreativnega ateljeja Klavdija Tutte Likovni stiki v Novi Gorici .Nova GORICA — V organiza-cBi kreativnega ateljeja Klavdija iutte iz Nove Gorice poteka te dni Prvo mednarodno likovno sreča-nle' ki se ga udeležuje 14 slikarjev ln trije fotografi. Gre za zametek novega kulturnega dogodka Slo-Venia open the art, ki naj bi se že v sezoni 1993 manifestiral s petimi ah več likovnimi kolonijami v roženih krajih Slovenije. Z matrialno Pomočjo sponzorjev, MIP Nova Go-,ca' Damber market Nova Gorica m EKA ART Ilirska Bistrica, ki so 'nančno omogočili prvo srečanje, naj bi tudi v bodoče na takih več-nevnih ustvarjalnih srečanjih slo-likovni ustvarjalci - člani ■5LU jn povabljeni gostje iz vse-Ja sveta ustvarjali, se spoznavali r si izmenjavali mnenja in izkuš-irf kako kvalitetno organizirana ustvarjalna likovna manifesta-Jla„ do v sodelovanju s tujimi čustvi in galerijami hkrati tudi oznost prezentacije slovenske li-v°v/!.e ustvarjalnosti in sploh Slo- Ela krstnem srečanju so slikarji z petih držav: Giullermo Giampi-r° iz Argentine, Gianni Borta, uciano del Zotto in Paolo Cervi iz uilije, Robert Primig, Franz Berger in Valentin Oman iz Avstrije, Bruno Paladin iz Hrvaške in pet ak. slikarjev: Zvest Apollonio, Lucijan Bratuš, Martin Avsenik, Erik Lovko, Klavdij Tutta in Tomo Vran ter trije fotografi: Marijan Bažato, Herman Pivk in Metod Zavadlav iz Slovenije. Razstavo del bodo odprli 19. septembra 1992 ob 19. uri v kreativnem ateljeju Klavdija Tutte v Novi Gorici. NIVES MAR VIN Srečanje v Bardu BARDO — Center za kulturne raziskave iz Barda, ki je pred tedni dobil tudi priznanje SKGZ, bo v soboto, 4. julija, praznoval svojo 25-letnico delovanja. Za to priložnost so prireditelji pripravili konferenco, na kateri bosta spregovorila Silvano Taron-do (Izseljeništvo: preteklost in sedanjost) in Francesco Micelli (Etničnost v hribovitih območjih, ki se spreminjajo). Srečanje bo ob 20.30 v novih prostorih zadruge COOP v Bardu. (r. p.) Študijski center Nediča nagradil udeležence natečaja Moja vas Otroci ovrednotili beneško narečje Med nagrajevanjem udeležencev natečaja »Moja vas« ŠPETER — Slovensko narečje v Benečiji se mora razvijati še zlasti med naj mlaj Šimi. Le tako bo zagotovljena osnova za nadaljnje uveljavljanje slovenske besede tudi v teh krajih. Tega se dobro zavedajo tudi pri beneškem Študijskem centru Nediža, ki že skoraj dvajset let prireja natečaj Moja vas, na katerem sodelujejo otroci z Videmskega s spisi v svojem narečnem jeziku. Najboljše so nagradili prejšnjo nedeljo na špetrskem županstvu ob prisotnosti velikaga števila otrok, njihovih staršev in krajevnih upraviteljev z županom Firminom Ma-rinigom na čelu. Letos je na natečaju sodelovalo 126 otrok s celotnega območja videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci, od Čedada do Kanalske doline. Največja udeležba je bila v občinah Špeter (26 otrok) in Bardo (22). Prispevki so bili po vsebini in zahtevnosti tudi letos dokaj različni, od preprostih zapisov na risbah naj mlajših, do ljudskih pripovedk, doživljajskih in domišljajskih sestavkov, podrobnih opisov in raziskav o domači ljudski kulturi. Ob priložnosti nagrajevanja Moja vas, ki je sovpadalo s praznovanjem vaškega praznika v Špetru, so podelili tudi literarno nagrado »Laštra landarske banke«. Ocenjevalna komisija, v kateri so bili Viljem Černo, Bruna Dorbolo, Vilma Martinig, Jole Namor in Pavel Pet-ricig, je sklenila, da letošnjo nagrado podeli Kulturnemu društvu Rečan z Ljes za izid knjige pravljic in kasete »...antada...«. V motivaciji je komisija ugotovila, da zahtevni izdajateljski načrt, ki si ga je društvo zastavilo in odlično izpeljalo, pomeni veliko obogatitev mladinske književnosti v Beneški Sloveniji. Besedila Renza Gariupa so našla prijetno in ustrezno dopolnilo v ilustracijah Luise Tomasetig. Pomembno novost pa predstavlja v beneškem prostoru tudi zvočna predstavitev nekaterih tekstov na kasetl RUDI PAVŠIČ Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, .zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tei.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski JE. dnevnik četrtek, 2. julija 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 04327730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Košarkarske kvalifikacije za Ol; Hrvaška boljša od Slovenije Vse manj možnosti za Italijane ZARAGOZA — Zdaj je že povsem jasno, da vlada v evropski kvalifikacijski skupini za nastop na bližnjih olimpijskih igrah izredna izenačenost. Po treh tekmah finalne skupine je znana menda usoda le dveh ekip: Litve, ki ima uvrstitev že trdno v svojih rokah, in Izraela, ki sameva na dnu. Šest moštev pa ima po štiri točke! SND - ITALIJA 83:75 (44:45) ITALIJA: Coldebella 3, Gentile 13, Vianini 2, Pučka 2, Bosa 7, Brunamon-ti, Pittis 12, Riva 32, Rusconi 4 (Canta-rello, Niccolai in Costa niso igrali) SND: Vetra 6, Bazarevič 12, Miglini-eks 13, Gorin 4, Tihonenko 14, Berež-noj 4, Gadašev 9, Volkov 21 (Babkov, Panov in Nosov niso igrali) SODNIK: Zych (Pol) in Mailhabiau (Fr). PM: Italija 14:25, SND Ž0:30, PON: Vetra (038), Bosa (39). TEHNIČNI NAPAKI: Italija (3j, Gentile (39). TRI TOČKE: Italija 9:19 (Gentile 3:8, Pittis 2:2, Riva 4:8, Rusconi 0:1); SND 5:15 (Vetra 1:5, Bazarevič, 2:3, Miglinieks 1:2, Gorin 1:1, Tihonenko 0:1, Berežnoj 0:2, Volkov 0:1). GLEDALCEV: 2.500. Italiji se Barcelona vse bolj izmika. Sinoči je izgubila tudi proti »ostankom« nekdanje Sovjetske zveze in težko je verjeti, da bi si lahko v tekmah z Nemčijo, Hrvaško in Litvo še izborila pravico do igranja na olimpijskih igrah. Začetek tekme proti SND je obetal povsem drugačen razplet. Italijani so namreč v deveti minuti vodili s 16 točkami prednosti, dosegli pa so kar 38 točk, zahvaljujoč se neverjetnemu razmerju v metih 13:15. Toda brž ko je SND nekoliko reagirala, je nad »NBA spektaklom« azzurrov padel zastor. Italijani so zaigrali vsak zase, metali so iz neizdelanih položajev in v enajstih minutah dosegli le skromnih sedem točk (Bosa 4 in Coldebella 3), tako da je Gadašev v prvi akciji drugega polčasa povedel SND v vodstvo. Odtlej se je Italijanov oprijela živčnost, napadali so neorganizirano in zmedeno ter povsem izgubili boj pod košema (centra Cantarello in Costa pa sploh nista stopila na igrišče). V štirih minutah so tudi iztrošili bonus osebnih napak. Še sreča, da tudi SND ni blestela, tako da je Italija v 28' (s Pučko končno na igrišču) spet povedla 59:57, zadnjič pa vodila v 10’ s prednostjo ene točke (61:60). Toda v naslednjih akcijah so azzurri izgubili celo serijo žog, grešili proste mete in spet zaostali. Pittis je 153" pred koncem zadel met za tri točke (77:72), ne pa tudi dodatnega prostega meta in vseh upanj je bilo konec, španski gledalci pa so navdušeno pozdravili uspeh SND, saj imajo Italijane zaradi protestov (tehnično napako sta sinoči dobila trener Gamba in Gentile) stalno na piki. IZJAVE Gamba: »Igrali smo dobro, zlasti v obrambi. Met pod košem in prosti meti pa so bili žal slabi.« Kukoč (tekmo si je ogledal s tribun): »Slovenija je pokazala, kako je treba s počasno igro ohranjati prednost desetih točk, Italijani pa so po prvih uspešnih metih usodno vztrajali pri hitri igri.« SLOVENIJA - HRVAŠKA 70:93 (39:48) SLOVENIJA: Horvat 2 (2:2), Daneu 8 (4:4), Zdovc 16 (1:2), Kraljevič 3 (1:2), Hauptman 2, Alibegovič 19 (3:5), Vilfan 2, Kotnik 18 (6:7). HRVAŠKA: Petrovič 36 (5:6), Peraso-vič 4 (0:1), Kukoč 16 (3:4), Alanovič 8 (4:5), Tabak 5 (1:2), Vrankovič 11 (3:4), Gregov 6, Komazec 3 (1:2), Radja 4. SODNIKA: Mas (Špa) in Crawley (ZDA). TRI TOČKE: Slovenija 1:11; Hrvaška 8:19. DVE TOČKI: Slovenija 25:48 (52 %), Hrvaška 26:47 (55%). PM: Slovenija 17:22; Hrvaška 17:24. SKOKI: Slovenija 30 (21 + 9); Hrvaška 40 (26 + 14). GLEDALCEV: 3000. Samo ta mala statistika pove vse. Toda samo od 18. minute naprej. Tik pred tem je .Slovenija še vodila s 37:36, nato pa je bil do 27. minute delni rezultat kar 26:2 za Hrvate. Sosedje pač vse slovenske igralce dobro poznajo, zato so vedeli, da morajo odrezati zunanje igralce, kar jim je v drugem delu uspelo in vse je bilo odločeno. »Prav v tem je bila tudi vsa skrivnost. Mi smo trojke, naše najmočnejše ozožje, metali 1:11, pa še to edino je Zdovc dosegel v zadnji sekundi tekme. Z igro po globini pa nismo mogli računati na uspeh. Kotnik je sicer nekajkrat dosegel koš in še izsilil prosti met, toda tega ne moreš ponoviti dvajsetkrat,« pravi Zmago Sagadin, Petar Skansi pa je zlasti pred tujimi novinarji narekoval naslednjo verzijo: »Naša moč je bila v tem, da se pri tako tesnem rezultatu pred koncem polčasa nismo ustrašili. Večina drugih reprezentanc bi se, kajti Slovenci so tu edini, ki res igrajo pravo košarko, ki vedo, kaj hočejo, ki so disciplinirani, ki jih odlično vodi trener Sagadin. Toda mi jih tako dobro poznamo, da smo vedeli, kaj moramo storiti za zma- go. Če bi imeli v naši ekipi Jureta Zdovca, potem se ne bi bali nikogar.« Jure Zdovc: »Malo smo imeli tudi smole, malo sta nas "presenetila" tudi sodnika. Zase lahko rečem, da sem se morda celo peveč zagrizel, preveč koncentriral, šel sem v igro s ciljem, da moramo zmagati. Razlika je kar realna, lahko pa bi si priborili nižjo, okrog 13 točk, če bi nam to kaj pomagalo v morebitnem krogu z Nemci.« Jaka Daneu: »Hrvati so ta hip za nas premočni. Petrovič je igral fenomenalno in ga ni bilo mogoče ustaviti.« (S.T.) OSTALA IZIDA 4. KOLA ČSFR - Izrael 89:80 (38:38); Litva -Nemčija 100:84. LESTVICA Litva 8, Hrvaška, Slovenija, SND, Italija, Nemčija in ČSFR 4, Izrael 0. NADALJNJI SPORED Danes: počitek. Jutri: ČSFR - Hrvaška, Izrael - SND, Italija - Nemčija, Slovenija - Litva. Sobota, 4.7.: Hrvaška - Italija, Izrael - Slovenija, Litva - ČSFR, SND - Nemčija. Nedelja, 5.7.: Hrvaška - Izrael, Nemčija - ČSFR, SND - Slovenija, Litva - Italija. ZDA in Brazilija že kvalificirane PORTLAND - Košarkarski reprezentanci ZDA in Brazilija sta se že uvrstili na olimpijske igre. ZDA so sinoči kar s 112:52 premagale Panamo (Mullin 19 točk). Ostali izidi: Portoriko - Venezuela 91:80, Mehika - Urugvaj 98:89, Argentina - Kuba 73:71. Wimbledon: četrtfinale G. Ivaniševič ugnal Edberga LONDON — Hrvat Goran Ivaniševič se letos postavlja kot resen kandidat za zmago na teniškem turnirju v Wimbledonu. V včerajšnjem prvem četrtfinalnem dvoboju je namreč s 6:7, 7:5, 6:1, 3:6, 6:3 premagal favoriziranega Šveda Stefana Edberga. Dosegel je kar 34 asov. V polfinalu se bo Ivaniševič pomeril z Američanom Petejem Samprasom, ki je zelo prepričljivo s 6:3, 6:2, 6:4 odpravil lanskega zmagovalca Michaela Sticha. Ostala dva polfinalna dvoboja sta bila prekinjena zaradi dežja. McEnroe vodi proti Forgetu s 6:2, 5:5, Agassi pa proti Beckerju s 4:6, 6:2, 6:2, 3:4. V nadaljevanju prekinjenega ženskega četrtfinalnega dvoboja je Ar-gentinka Sabatini po samih treh minutah dobila odločilno deveto igro tretjega seta proti Američanki Capria-tijevi. Končni izid je bil torej 6:1, 3:6, 6:3. V polfinalu bo Sabatinijeva danes igrala proti Grafovi, v drugem polfinalu pa igrata Seleševa in Navratilova. Koprčan Brčin blestel IZOLA — Tretji dan odprtega tedna jadranja na svetovnem prvenstvu v razredu europa v Izoli je zablestel 20-letni koprski jadralec, trikratni držan-vi prvak Branko Brčin. Prepričljivo je dobil 4. regato, v 5. pa je bil tretji. To je vsekakor izjemno lep obet pred uradnim svetovnim prvenstvom, ki se prične prihodnji teden. Jadralec Sirene Miran Guštin je bil včeraj 60. in 43. Vrstni red po 5. regatah: 1. Norton (Šve) 27,4; 2. Brčin (Slo) 30,7; 3. Larson (Sve) 39; 15. Benčič 83; 21. Deržek 111 (oba Slo); 46. Zerial (Barkovlje) 201; 52. Guštin (Sirena) 216 itd. Danes bosta na sporedu zadnji dve regati s startom ob 11. uri. (Kreft). Razjarjeni navijači so napadli sedež Torina Lentini buri duhove MILAN — Prestop napadalca Torina Lentinija k Milanu je razburil ves nogometni, a ne samo nogometni svet. Potem ko je predsednik Torina Borsano izjavil, da je Milan 23-letnemu reprezentantu ponudil 8 milijard (!) bruto letne plače za 4-letno pogodbo, »za priboljšek« pa še 5 milijard lir »una tantum«, se je vsul pravi plaz reakcij, kritik in žolčnih polemik. Skupno naj bi »operacija Lentini« stala Milan 65 milijard lir. Za primerjavo navedimo, da je najbolje plačan nogometaš v Italiji Van Basten, ki prejema letno 3,3 milijarde lir, a Juventus bo Vialliju odštel tri milijarde lir. Tako igralec kot njegovo novo društvo sta vest o bajnih prejemkih nemudoma demantirala, a na včerajšnji improvizirani tiskovni konferenci je Lentini izpadel dokaj neprepričljivo, saj je moral pod pritiskom novinarjev priznati, da je Milanu odstopil tudi pravico do izkoriščanja svojega imidža, česar pa iz pogodbe ne bo razvidno, zato utegne biti res, da ga Milan formalno ne plačuje toliko, de facto pa ga. V Torinu so razjarjeni navijači oblegli sedež Torina in zahtevali odstop »izdajalskega« predsednika Borsana, ki je zdesetkal lani kompetitivno moštvo, potem ko je bil aprila izvoljen v poslansko zbornico. Prišlo je tudi do poskusa fizičnega obračunavanja z igralcem. Zvečer pa so navijači celo napadli sedež Torina , razbili šipe in izruli del ograje. Policija jih je skušala razgnati s solzilcem. Ko to poročamo, je demonstracija še v teku. Pri nogometni zvezi in združenju poklicnih klubov so reakcije previdne, opozarjajo pa, da so društva pri svojih odločitvah svobodna. Svoje so pristavili tudi nekateri parlamentarci (zanesljivo ne bo manjkalo vprašanj) in razne organizacije, vsi pa govorijo o nemoralnosti. Oglasil se je tudi vatikanski list Osservatore' ro-mano, ki piše o »perverznem mehanizmu« industrializacije nogometa in o angažmajih, ki so žaljivi do samega dela. Kot zanimivost pa še to: italijanski nogometaši niso najbolje plačani športniki na svetu. Leta 1991 je ameriški boksar Evander Holyfield prejel 78,6 milijarde lir, njegov kolega Tyson 40,9, košarkar NBA lige Jordan 20,7, avtomobilista Sen-na in Prost 16,9 in 13,2, golfist Nicklaus pa 11 milijard lir. Osim v Grčiji BEOGRAD — Bivši selektor nogometne reprezentance bivše Jugoslavije Ivica Osim bo v prihodnji sezoni treniral grški Panathinaikos. Z atenskim klubom je Osim podpisal triletno pogodbo. Zanimiva pobuda športnega društva Zarja iz Bazovice Nogomet in še kaj za otroke V organizaciji ŠD Zarja se je pred dnevi zaključil enotedenski nogometni kamp, ki se je odvijal na prelepem igrišču v Bazovici. Šlo je za prvo pobudo te vrste, njen cilj pa je bil, da se mladi privrženci nogometa zberejo na enotedenskem bivanju, se med seboj spoprijateljijo in zabavajo in obenem spoznajo nogometno tehniko. Pri Zarji so se letos odločili, da nekaj nudijo tudi v poletni sezoni, pa ne samo na športnem področju. Ob nogometu so se tako otroci lahko sprostili še zlasti po prelepem gozdiču in na izletih v naravo. Zbralo se je kakih petintrideset do štirideset, od Milj do Doline, od samega mesta pa do Opčin. Društvo je kamp priredilo pretežno za letnika 1981-82 z zamenom, da bi v prihodnji sezoni sestavili ekipo začetnikov, prišli pa so tudi otroci letnika 1980. Dan je bil za najmlajše vsekakor "dolg”, saj so se na Bazoviškem igrišču zbrali že v jutranjih urah, ko so imeli prvi stik z žogo. Zatem so pomalicali in šli na izlet v naravo. Kosilo so imeli v Gospodarski zadrugi v Bazovici, kjer jih je čakala "paštašuta". V popoldanskih urah pa je bil spet "trening" z žogo ter izlet in rekreacija v borovem gozdiču. Za zaključek so se podali na Jezero, kjer so lahko občudovali dolino Glinščice. Ob koncu seveda ni manjkala nogometna tekma z ekipo Domia, ko so naši cicibani imeli prvi stik z velikim igriščem. Za kroniko povejmo, da so tudi visoko zmagali (5:0). Za lepo uspeli enotedenski kamp gre zahvala vsem športnim delavcem, ki so se tako požrtvovalno potrudili za naše najmlajše, tako z organizacijskega kot družabnega vidika. Pohvala gre predvsem predsedniku Zarje Mirjanu Žagarju, trenerjema Borisu Primosiju in Dariu Scavuzzi ter požrtvovalnim odbornikom, ki so skrbeli za organizacijo, Vojku Križmančiču, Lonisu Francu, Vojku Ražemu, Augustu Longu, Francu Čufarju ter Lučku Križmančiču! (d.gr.) Na sliki Davorina Križmančiča: udeleženci kampa ŠD Zarja. iz planinskega sveta - iz planinskega sveta Marson predsednik ŠD Sovodnje Na Kdnigstuhl v Avstrijo Začelo se je vpisovanje za enodnevni izlet na Kdnigstuhl, na 2336 metrov visoko goro, ki se dviga na tromeji med avstrijskimi deželami ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje jutri, 3. julija 1992, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah 22. DEŽELNI REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev organov občnega zbora; 3. sprejetje nove članice; 4. poročila; 5. razprava o poročilih in o programskem dokumentu; 6. razno. Salzburg, Štajerska in Koroška. Enodnevni izlet bo dokaj dolg, saj bo treba prevoziti nad 500 kilometrov, vendar se izplača, ker se bomo peljali po izredno razgledni cesti preko gorskega področja Nockberge v istoimenskem narodnem parku. Ustavili se bomo v kraju Karlbad, od koder se bomo v dveh urah povzpeli na Kdnigstuhl in se nato po krožni poti vrnili spet v Karlbad, kjer si bodo izletniki lahko ogledali zanimivo kopališče v kadeh iz izdolbenih macesnovih hlodov, medtem ko vodo segrevajo z razbeljenimi kamni. Pot nas bo potem vodila po omenjeni razgledni cesti do gostišča Zechner, kjer je tudi zanimiv kmečki muzej. Povratek bo v poznih popoldanskih urah po avtocesti do Beljaka in dalje v Trst. Ker je treba za vožnjo po razgledni cesti plačati precej visoko cestnino, bo cena izleta nekoliko višja, kot je bilo napovedano in sicer 25.000 lir. Izlet vodi Lojze Abram, ki je na voljo za vsa pojasnila in odgovarja na telefon 415534. Vpisovanje pa se nadaljuje pri ZSŠD1 v uradnih urah (tel. 635627). Zaradi dolge vožnje bo odhod izletnikov izpred sodne palače v Trstu že navsezgodaj, in sicer ob 5. uri. Dvajset minut kasneje se bo avtobus ustavil na trgu v Sesljanu, kjer bodo vstopili izletniki iz zgornje kraške okolice. Naj na koncu povemo še to, da Kdnigstuhl ne spada več v seznam vrhov Poti prijateljstva, odkar so uvedli cestnino, namesto Konigstuhla je sedaj v seznamu Polinik, na katerem smo že bili pred dvema letoma. Alpinisti gredo na Ortler Alpinistični odsek SPDT pripravlja tridnevni avtomobilski izlet na Ortler 17., 18. in. 19. julija, vendar je število udeležencev omejeno na največ 18 izletnikov. Na Ortler gredo samo izkušeni planinci, ker bodo po ledeniku dosegli vrh v navezah. Podroben program izleta bomo objavili prihodnji četrtek v tej rubriki. (L.A.) Gianni Marson je novi predsednik športnega društva Sovodnje. Tako se je soglasno izreklo vodstvo društva na prvi seji, ki je sledila občnemu zboru. Gianni Marson je v športnih krogih zelo poznan, predvsem zaradi dolgoletne angažiranosti na nogometnem področju. Kot nogometaš je branil barve domačega društva, nato je prestopil k Juventini in Pro Gorizii. Ko je sklenil tekmovalno pot, se je posvetil tre-nerstvu in je v vseh teh letih vodil več enajsteric na Goriškem. Istočasno je že več časa tudi član odbora sovodenj-skega društva, v okviru katerega je bil stalno pozoren na vsesplošno športno problematiko. Na isti seji so si člani porazdelili še ostale funkcije. Vlogo podpredsednika so poverili Ivu Rojcu, ki bo istočasno tudi načelnik sekcije za odbojko. Tajniško mesto je ohranil Lucijan Fajt, blagajnik pa bo še naprej Igor Petejan, medtem ko bo Ljubo Tomšič odgovoren za nogometno sekcijo. Ostali člani odbora so: Aleksander Šuligoj, Mirica Petejan, Davorin Pelicon, Pierino Krašček, Adrijana Petean, Branko Fer-folja, Robi Uršič, Zdravko Novak, Egon Petejan, Paolo Hmeljak, Severin Cotič, Zlatko Vižintin, Rudi Devetak in Claudio Grillo. V nadzornem odboru so Marjan Devetak, Joško Krašček in Fabjan Cevdek. (mal) ŠZ JADRAN sporoča, da je urad na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, zaprt do 12. julija. NA NOGOMETNEM IGRIŠČU FC PRIMORJA je v teku poletni trening za otroke letnikov 1981, 1982, 1983, 1984, 1985 in 1986 od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30. JAMARSKI ODSEK SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za člane in nečlane. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 228253 (Mitja) med 18. in 19. uro ob delavnikih. SK BRDINA organizira tridnevni trening na ledeniku Moltall od 9. do 12. julija. Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 212859 do ponedeljka, 6. julija.