celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CEUE 29. OKTOBRA 1965 — LETO XV. — ST. 43 — CENA 50 DIN Komemofativne svečanosti v Celju ZA DAN MRTVIH OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV V CELJU BO ORGANIZIRALO 30. OKTOBRA OB 11. URI NA SLAN- DROVEIU TRGU V CELJU CENTRAL- NO KOMEMORATIVNO SVEČANOST OB GROBNICI NARODNIH HERO- JEV. SVEČANOST BO VSEBOVALA TUDI KULTURNI PROGRAM, V KA- TEREM BO SODELOVAL PEVSKI ZBOR IN GODBA NA PIHALA FRAN- CETA PREŠERNA TER RECÏTATOR- JI IZ CEUSKEGA GLEDALIŠČA. ISTEGA DNE POPOLDNE OB 16. URI BO KOMEMORATIVÍMA SVEČA- NOST OB GROBNICI 114. PADLIH BORCEV IN ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA NA GOLOVCU. V KULTUR- NEM PROGRAMU NA TEJ SVEČA- NOSTI BODO SODELOVALI MLADI RECITATORU Z GIMNAZIJE IN HU- DINJSKE OSNOVNE ŠOLE, GODBA IZ TOVARNE EMAJLIRANE POSODE TER MOŠKI PEVSKI ZBOR SVOBO- DE. POLEG TEGA BODO KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV PO- ČASTILE SPOMIN PADLIH Z OVEN- CENJEM GROBOV IN ZGODOVIN- SKIH OBELEŽIJ. DELOVNA SIL4 m PROBLEMI ZAPOSLOVANJA Z gospodarsko reformo vnašamo v naše gospodar- stvo številne in globoke spremembe, katerih rezul- tati se bodo pokazali v bliž- nji ali daljnji prihodnosti. Cilj vseh teh sprememb je brez dvoma v tem, da v ce- loti stabiliziramo naše go- spodarstvo, da ob tem do- sežemo čim višjo produk- tivnost dela, za katero ve- žemo tudi večje osebne do-, hodke zaposlenih in konč- no, da realiziramo višjo življenjsko raven vseh de- lovnih ljudi. Da bi vse to lahko uresničili, bodo brez dvoina potrebni veliki na- pori, ogromno zavestnega dela in zavestnega odpove- dovanja za boljši jutrišnji dan. Že prvi meseci izvajanja gospodarske reforme pa so navrgli tudi določene pro- bleme. Dejstvo, da smo v dosedanji praksi razvoja našega gospodarstva širili obseg proizvodnje več ali manj na račun širjenja šte- vila zaposlenih, namesto da bi omogočili manjšemu šte- vilu delavcev dosegati več- je delovne uspehe pri ob- stoječih strojnih napravah, postavlja delovne organiza- cije v novih pogojih v situ- acijo, ko ugotavljajo, da je obseg zaposlenih prevelik:. V delovnih organizacijah- že tečejo določeni pozitiv- ni uspehi, katerih namen je preusmeriti delovno silo znotraj podjetja na ustrez- nejša in efektnejša delovna mesta. Bistveni premiki se vršijo na relaciji med reži- jo in upravnimi službami na eni strani ter neposred- no proizvodnjo na drugi strani; Zmanjševanje števi- la zaposlenih v prvih dveh skupinah omogoča zniževa- nje stroškov, ki ponekod nepotrebno visoko breme- ne proizvodnjo, poleg tega pa se ti ljudje neposredno vključujejo v samo proiz- vodnjo, kjer v procesu de- la ustvarjajo nove vredno- sti. Vendar so ti pozitivni premiki rodili tudi določe- ne negativne pojave, med katerimi je nedvomno naj- bestvonejši v tem, da so se delovne organizacije v se- danjem obdobju za novo delovno silo (tudi strokov- no) praktično zaprle. Vpra^ sanje je, če so bila popol- noma opravičena stališča delovnih organizacij, ko so sklenile, da obstoječega števila zaposlenih ne bodo zmanjševale, da bodo do- puščale samo normalno fluktuacijo delavne sile, ki pa je ne bodo nadomeščali. (Dalje na 3. strani) sodobnejše zdravljenje Prejšnji teden je bilo v Ce- lju prvo. letošnje posvetova- nje otorinolaringologov, ki se ga je udeležilo preko 70 spe- ciaUstov, med njimi tudi iz ostalih republik. S tem v zve- zi je predstojnik otorinolarin- gološkega oddelka celjske bol- nišnice dr. Gvido čadež dejal, da je bilo posvetovanje nad- vse uspešno, saj bo bistveno prispevalo k hitrejši in uspeš- nejši teiapiji pogostih in že kar precej težkih bolezni no- sa, ušes, predvsem pa grla. Po uvodnem referatu je vzbudil veliko zanimanjeT)rav sistem zdravljenja različnih bolezni respiratornih in dihalnih po- vršin grla v celjski bolnišnici. Po zaključku posvetovanja so zdravstveni delavci obiska- li še termalno kopališče v Ro- gaški Slatini. Docent v zdravi- lišču dr. Rudolf Leskovar (na sliki ievo) je navzočim obraz- ložil delovanje nove aparatu- re za sodobno baino terapijo, posebno elektro, ogljikovo in japonsko kopel ter še vedno uspešne podvodne masaže. Po ogledu zdaj že zares sodobnih zdravstvenih prostorov je ob koncu sledil še referat o bal- neoterapiji in otorinolaringo- logiji. Specializant balneotera- pije dr. Krašovec je v razgovo- ru dejal, da si sodobnega zdravljenja bolezni ušes, nosa in grla skorajda ne moremo zamisliti brez naravnih pripo- močkov, kot je baJneoterapi- ja. Posebej uspešne so moder- ne instalacijske naprave za in- halacijo mineralnih vod' in medikamentov. Letošnja zdravstvena sezo- na je bila v Rogaški Slatini v primerjavi s prejšnjimi leti izredno dolga, kar daje celj- skemu intersekcijskemu po- svetovanju še poseben pomen. Sodobno zdravljenje respira- tornih in dihalnih organov s pomočjo naših naravnih ter- malnih voda bo v tem smislu vsekakor naj solidne j ša orien- tacija. G. Badiurai OD 29. OKTOBRA DO 7. NOVEMBRA Med 29. in 31. oktobrom ter med 4. in 6. novembrom padavi- ne. Vmes suho orrroma lepo vre- me. Močnejša ohladitev okrog 4. novembra. CELJE: V NOVEMBRU DERATIZACIJA Kot že nekaj let zapored bo- do letos v Celju spet opravili deratizacijo in z njo napove dali uničenje mišim in podga- nam. Ta golazen ne povzroča namreč samo gospodarske škode, temveč je prava nevar- nost tudi z zdravstvenega sta- lišča, saj prenaša najrazličnej- še bolezni. Deratizacijo bodo v Celju zato začeli izvajati že novembra, in bo za stanovalce brezplačna. Seveda pa se bo treba ravnati po pravilih. De- ratizacijo mora dovoliti vsak/' lastnik ali upravi j alee zgrad- be, higieniku pa je treba pri delu pomagati in upoštevati njegova navodila. Ce se to ne bo zgodilo, bodo taki stano- valci kaznovani. Da bi bila deratizacija čim bolj uspešna, naj stanovalci počistijo kleti, podstrešja, dr- varnice in dvorišča — če je potrebno tudi stanovanja, za- mašiti je treba vse mišje luk- nje, na okna pa namestiti za- ščitne mreže. Ozimnico bi mo rali skrbno shraniti in jo te- meljito' zaščititi, opuščene smelisene jame pa izprazniti. Deratizacija bo uspešna sa- mo v primeru, če bomo rav- nali po navodilih. S tem se bo mo izognili tudi nepotrebnim nevšečnostim in kaznovanju. S SKUPŠČINE ZVEZE SLEPIH V CELJU IWALIDOM POSVETITI ŠIRŠO SKRB ZAKAJ ZA DELO SPOSOBNE INVALIDE NI ZAPOSLITEV? Minulo nedeljo je bila red- na skupščina Zveze slepih v Celju. Skupščine se je udele- žilo veliko število slepih, predstavnikov občin in druž- beno političnih organizacij. Na področju celjske zveze sle- pih je včlanjenih približno 150 invalidov, ki imajo po škodbe na očeh. Skupščina, ki je bila skrb- no pripravljena, je izredno uspela. Udeleženci so v raz- pravi nakazali nekatere prob- leme, s katerimi se invalidi dnevno srečujejo. Med te so- di vsekakor preozko angažira- nje družbe, ki kljub temu, da daje sredstva za njihovo reha- bilitacijo — pogosto ne rešu- je najnujnejših problemov. Tako je na primer od vseh včlanjenih samo 17 zaposle- nih, čeprav je dela zmožnih, tistih, ki so končali rehabilita- cijsko obdobje, še več. Ce upoštevamo višino sredstev, ki jih je družba vložila v reha- bilitacijo invalidov, je nera- zumljivo, da nihče ne uvidi materialne, predvsem pa mo ralne škode, ki nastaja ob ne- razumevanju gospodarskih organizacij, ki z veliko težavo sprejemajo invalide v delov- na razmerja. (Dalje ita 2. strani) Človek in družba v tem obdobju, ki je pogo- jeno z raznimi premiki v! go-^ spodarstvu in družbi, pogostoi zahajamo v protislovja ini skrajnosti. Minulo nedeljo ja na skup- ščini Zveze slepih v Celju ne- ki član dejal: »Pred prvo in med obema vojnama so morali naši tova- riši, da bi se preživeli — be- račiti. Sedaj kaže, da bomo morali beračiti tudi mi — za zaposlitvami.« Na isti skupšči- ni je drug predstavnik zbrane potolažil, da v teh premikih v gospodarstvu, ko moramo vsepovsod varčevati, ob reba- lansu občinskega proračuna ni nihče niti pomislil, da bi odškrtnil sredstva podobnim, organizacijam, kot je Zveza slepih... Pri terPi pa 'ostaja dejstvo, da si je na delovnem mestu delavec poškodoval vid, druž- ba je zanj dala ogromna sred- stva, da bi mu pomagata, po- slali so ga v šole, kjer so ga prekvalificirali. Po vrnitvi, pfed ponovno zaposlitvijo, pa je Zveza slepih morala plačati prvi mesec njegove zaposlitve, da bi lahko v delovni organi- zaciji ugotovili,- če bo sposo- ben ... Ob srečanju internirancev, ki je bilo pred tedni na Sve- tim, je govornik naglasil vred- nost žrtev za to, kar imamo danes. Na to smo ponosni in te žrtve cenimo,^ toda kljub temu na tem srečanju ni bilo nekaterih predstavnikov druž- benopolitičnih organizacij... (Dalje na 4. strani) Sergej Kraigher v Krškem v soboto, 23. oktobra je pri- šel v Kiško zvezni ljudski po- slanec za občino Krško Sergej Kraigher. Л'^ spremstvu predsed- nika občinskega odbora SZDL Petra Markoviča in sekretarja občinskega komiteja ZK Slav- ka Šribarja je obiskal termo- elektrarno v Brestanici in rud- nik na Senovem. Zanimal se je za gospodarjenje v novih pogojih ter za probleme, s ka- terimi se delovna kolejktiva srečujeta. VEČER SLOVENSKE SATIRE v četrtek, 4. novembra ob 17 i nl9.30 bo v veliki dvorani Narodnega doma literarni ve- čer slovenske satire, ki ga pri- reja celjska delavska univer za. Svoja dela bodo brali: žarko Petan, Dušan Fornezzi in Miloš Mikeln. Ker je števik) mest v dvo- rani omejeno, si lahko intere- senti nabavijo vstopnice pri delavski univerzi v Gledališki ulici 2. Ignac Kodjan Ob kuhinjski mizi, ki mu služi tudi za pisalno mizo, sva sedeč obujala spomine. Danes praznuje sedemdeseti rojstni dan. »So stvari, ki se jih človek ne- rad spominja. Enostavno ne raz- mišlja rad o njih,« mi je poudar- jal. »Poleg tega vse stvari izgubijo na vredn,osti, kakor hitro jih za- grne tančica časa. Sprašujete me, česa se nerad spominjam. Vsega. Tudi tistega bega pred 45 leti )z rojstne hiše v Galiciji pri Celovcu na Koroškem.« Po štirih letih borb v prvi sve- tovni vojni se je vrnil domov le toliko, da je lahko znova bežal. Tokrat v Trbovlje. Tu se je za ne- kaj let ustalil. Nato se je 1941. le- ta preselil v Celje. Bil je trgov- ski pomočnik, tajnik, predsednilÇ in direktor. Kot direktor je še) v pokoj pred šestimi leti. — Minulo nedeljo vas je skup-^ ščma Zveze slepih v Celju spreje- la Va častnega člana. Kaj čutite ob tem imenovanju? »Vsekakor sem počaščen, dasi- ravno na to nisem niti pomišljal. Vsekakor sem s tem sprejel tudi nove moralne obveznosti.« — Že pet let ste tajnik Zveze slepih v Celju. Kaj mislite o re- ševanju problemov v zvezi z inva- lidi? »Doslej smo še vedno naleteli na razumevanje. Ponekod težje, ponekod lažje. Normalni ljudje imajo kljub temu, da tega ne pri- znavajo, le določen odnos do in- validov.« Na skupščini smo slišali, da IG- NACU KOCIJANU pripisuje Zveza izredne qspehe. V obdobju njego- vega delovanja je zveza nabavila prvih 15 magnetofonov, 8 pisalnih strojev s pisavo za slepe, prva stanovanja in večje materialne podpore. — Tovariš Ignac, kaj vas pri slepih najbolj preseneča? »Poleg volje do dela, izredna volja do učenja. Učenje in še učenje.« — Ali bi lahko našteli največje težave, ki se porajajo ob zaposlo- vanju invalidov? »Nerazumevanje.« — Kaj pojmujete pod neriizume- vanjenj? , , »Da na primer neka občina od-' vaja mesečno 2 tisoč dinarjev podpore slepi Tončki in še to ne redno. S temi sredstvi živi nam- reč Tončka.« • — Ali morda ljudem kaj zame- rite? »Niti ne. Moti me pa to, da je pred dnevi neki železničar izkori- stil čustva neke slepe tovarišice, njej je pomenil vse, nato pa jo je odpravil na rtiatični urad z listina- mi za poroko — v resnici so bile te listine reklamni lepaki za hla- dilnike.« — Kdaj ste bili v teh letih naj-, srečnejši? »Sedaj, ko so mi otroci že do- študirali, ko se mi zdi, da sem del svojega poslanstva le opravil.« — Ali vas kaj čudi? »To, da sem po vsem tem, kar sem doživel, le marsikaj preživel. Ne morem verjeti, da res že živim 70 let. To je tako mnogo in tako malo.« — Kaj si želite ob današnjem praznovanju? »Zdravja, ker se mi zdi, da mo- ram še toliko stvari'urediti.« PISMA PISMA PISMA lEDNlKU Vaš dinar V nedeljo, 24. tega meseca, se je v avtobusu, ki vozi na relaciji Celje — škof j a vas, pripetil do- godek, ki ni sramoten samo zara- di odnosa do potnikov, temveč tudi do našega že tako podcenje- vanega dinarja. Ob 9. uri in 38 minut sta pred gostilno »Ameri- ka« vstopili v avtobus dve mlaj- ši dekleti — verjetno sta bli še dijakinji. Za avtobusni vožbvnici sta pripravili drobiž. Ko pa sta ga hoteli izročiti sprevodniku, ga je le-ta odrinil in ju nadrl: »Tu imate karte, denar pa sami preštejta! Mene bi bilo sram pri- ti na avtobus s takim denarjem!« Dekletoma je bilo nerodno, zmedeni in rdeči v obraz sta se ozrli naokrog. Ravnanje sprevod- nika pa je ogorčilo tudi vse pot- nike, enega med njimi celo tako, da je sprevodniku izročil za vo- zovnici sto dinarjev v bankovcu. Odnos avtobusnega sprevodni- ka je — milo rečeno — poniže- valen, kaže pa tudi njegovo niz- ko kulturo, za katero ni opravi- čila ne v naglici ne v nervozi in gneči. C. V. Celje Tako je. Predlagali bomo uki- nitev drobiža, da sprevodnika, ki vse plačuje v bankovcih, pred njim ne bo sram. Upamo, da mu bomo s tem prihranili vsaj — rdečico! Slovenka Strinjam se z vsebino pisma, ki ga je Jožica Atelšek objavila v CT 15. tega meseca. Strinjam se namreč, da je bilo težko ocenje- vati Slovenke, prav tako pa se sttinjam z odgovorom uredništva, ko Л prašii je. kako iz zadrege. OU tem pa mislim tole; ured- ništvo je 26. 8. razpisalo prvič na- tcčat »SLOVENKE«, s -čimer \e bilo uradno povedano, da morajo bili slike izrazite, stoječe, da se I ih lahko oceni. Vsaka Slovenka se mora torej s tem ^sprijazniti in takšne slike poslati. Le tako bodo višje ocenjene. M. Sotošek, Ljubljana Mislim, da je tovariUca Atel- ikova hotela povedati nekaj dru- gega, saj med drugim praoi: -»Za- res se sprašujem, kje so tiste Slo- oenke, ki jih osak dan srečujemo 4Ì na tihem občudujemo ...«. Vi- soke ocene torej niso odojsne sa- mo od tega, ali je fotografija iz- razita, »stoječai, ampak mekakor ' od tistega, kar je na njej. Z drugo besedo: ne ocenjujemo zunanjost po obleki.. Odnos do pacienta Tovariš urednik! Dne 7. aprila 1964 me je zdravnik po- slal zaradi gripe in pljučnice z močno vročino • na zdravljenje v celjsko bolniš- nico. Sprejeli so me na interni'oddelek. 10. aprila šO me poslali na pregled srca na oddelek E. K. G. Odšel sem iz sobe na hodnik odtlej pa nisem vedel ničesar več. Kasneje so mi drugi bolniki povedali, da sem padel vznak, obležal nezavesten, ves črn v obraz in oblit s krvjo. Prenesli so me na kirurgični oddelek. Naslednji dan me je na internem oddel- ku obiskala žena. Ker me tam ni bilo, so poiskali dežurnega zdravnika dr. Mordeja, ki je ženo spremil do sobe, v kateri sem ležal. ÌÌ.O me je žena zagledala, se je sil- no prestrašila; tako slab sem bil videti, da je bila prepričana, da bom umrl. Sam za vse to nisem vedel. Povsem sem iz- gubil spomin. Poznal nisem nikogar, niti žene, niti znancev iz tovarne in odbora SZDL. Ljudje so mi svetovali, naj od bolniš- nice zahtevam odškodnino za poškodbe. Sekretarka mi je dejala, da o tem nič ne vedo. Na podlagi posvetovanja z advoka- tom sem poslal upravi bolnišnice še do- pis in dobil odgovor, da pri dogodku ni bilo očividca. Toda priče so bile in to: Anton Gobec iz Makol, Rudi Brezovšek iz Gornjega grada in tovariš Stepanovič iz »Metke« Celje. Zdravstveni delavci so jih ob nesreči poslali proč. Toda videli so. Zaradi poškodb na glavi, ramah, hrbte- nici in levi nogi, pešanja vida, šumenja v glavi sem postal invalid prve kategorije, to je 100 odstotni. Splošna zavarovalnica mi je priznala samo 60 odstotkov invalid- nosti, toda brez pregleda doktorja cen- zorja.'Želel bi, da bi mi izplačali celo in- validnost. Seveda bi tisočkrat rajši delal, kot pa bil invalid. Bil sem dober delavec, udar- ' nik, včasih sem normo presegal celo za 116 odstotkov. Zdaj pa ne dobim niti te- ga, kar mi pripada! Jakob Brelih, Slomškov trg 1 Z A B E U Ž E N O ZA VAS PIŠE: PETER KOZOROG Dinamika dogajanj bndci! Upam, da mi bo dinamika na- klonjena in bo prizanesla mojemu edinemu rogu. Naš dijiamičen čas je poln di- namičnih dogajanj. Recimo: ob ^hegorčlčcDo ulico o Celju posta- ni jo dinamičen kompresor, ki ti t) gladek asfidt izdolbe krasno prunoknino luknjo. Gladkost ce- stišča našega je torej kratka... Kaj hočete, častitljiva in priljub- ljena stara navada, ki ohranja glagol razkopavati in mu daje smisel — potem, ko je že nekaj zgrajeno. Ne bom se zaletaval v »hje.ktiifne vzroke, ki gotovo so, toda moti me. da jih niso videli prej. V Zčuhijcm času je veliko dina- mike ludi o kulturi. V neki usta- novi na primer so razpisali pro- sto delovno mesto direktorja. Pri- javilo se je nekaj kandidatov. To- da, ko je bil razpis zaključen, je /«7.š/o do strašnega odkritja. Ugo- tovili so namreč, da so bili raz-- pisni pogoji pomanjkljivi, saj so kandidata določali le eno fa- kulteto, medtem ko se je prijavil lud' kandidat, ki ima tako rekoč dve fakulteti. Kaj zdaj? Takoj je bilo popolnoma jasno, da ga mo- rajo odkloniti, kajti ni dvoma, da ima eno fakmteto preveč. In so ga res tudi odklonili.. Obrazlo- žitev mi sicer ni znana, vendar hi po tem dejstvu lahko sklepal, da je obveljalo stališče: »Tovariši, popolnoma isto je, ali ima kdo [■i kult feto premalo ali preveč. Ce je nima, je prav toliko, ko da je nima. če ima dve, pomeni, da ima eno odveč. Za razpis je oboje enako heveljavno CELJE: V preurejeni zgradbi okrajnega komiteja ZKS — Art .s# jo zdaj namenili otroškemu vrtcu — bo prihodnje leto prostora z« okrog sto otrok. To je ob majhnih kapacitetah ostalih ort ceo že kar lepo šteoilo. CELJE: Zavod za nepremičnine je v zadnjem času obnovil že ne- kaj lokalov zasebnih obrtnikov. Lokali so seveda družbena last, obrtniki pa plačujejo najemnino. Tako so sedaj nekateri solidni obrtniki — Jaklič, Stožirjeva in drugi — le dobili lokale, kjer bodo delali v normalnejših pogojih. Delovna sila in problem zaposlovanja (Nadaljevanje s 1. strani) rezultati in posledica takih stališč so že evi- dentni. Kažejo se predvsem v svoji negativni luči. število nezaposlenih iz meseca v mesec narašča. V celjski občini se je število oseb, ki so bici zaposlitve v septembru povečalo za 36 % v odnosu na mesec avgust. Medtem ko smo v avgustu imeli vsega skupaj 477 ne- zaposlenih, se je to steviloi v septembru po- večalo na 640. Več kot številke same nam pove struk- tura oseb, ki niso zaposlene, struktura nam- reč glede na njihovo izobrazbo, odnosno kva- lifikacijo. Med nezaposlenimi je 1Ü7 kvalifici- ranih delavcev, 5 visokokvalificiranih, 23 oseb ima nižjo strokovno izobrazbo, medtem ko ima srednjo strokovno izobrazbo kar 40 ne- zaposlenih oseb — večinoma mladih. Prepro- sto neverjetno je dejstvo, da imamo med nezaposlenimi tudi diplomiranega ekonomi- sta! Mar je to res mogoče? Med 40 srednje strokovno izobraženimi ose- bami, ki nimajo zaposlitve, je 9 ekonomskih tehnikov in 6 strojnih tehnikov. Mar ni ab- surdno, da se mladi ljudje, polni znanja in idealizma, ne morejo zaposliti, medtem ko v mnogih primerih njim ustrezna delovna mesta zasedajo ljudje, ki nimajo niti potreb- ne kvalifikacije niti ustrezne izobrazbe. Osnovnega razloga za porast števila neza- poslenih prav gotovo ni mogoče iskati v na- štetih in obravnavanih problemih, ker le-ta nedvomno tiči globlje, predvsem pa v pro- blemu dosedanjega ekstenzivnega širjenja na- šega gospodarstva. Ce so delovne organiza- ^^ije ugotovile, do bodo obse^ proizvodnje Povečale predvsem s pov«čano mtenziteto de- la, torej z večjo produktivnostjo, potem jih v njihovih stremljenjih v polni meri podpira- mo. Ne moremo pa so v celoti strinjati s po- litiko »zaprtih vrat« do nove delovne sile, kvalificirane in strokovne usposobljene de- lovne sile, ki išče zaposlitve v naših delovnih organizacijah, Z novo sistematizacijo delovnih mest, ki jo izvajajo praktično v vseh naših podjetjih se bo pokazalo, kakšna je dejanska izobraz- bena in kvalifikacijska struktura zaposlenh ter kakšna bi glede na pogoje in potrebe v resnici morala biti. Novi pogoji gospodarje- nja nedvomno zahtevajo adekvatno — stro- kovno zasedena delovna mesta, kar pa v na- ših delovnih organizacijah ni dokončno ure- sničeno. Velike rezerve se prav gotovo skri- vajo tudi v tem. Res "je, da bo reševanje takš- nih vprašanj ponekod verjetno težavno, ven- dar se moramo zavedati, da so ti premiki ob reformi nujnost in da je njena dokončna u- resničitev v mnogočem odvisna tudi od njih. y svojih pozitivnih stremljenjih za dviga- nje produktivnosti in delovne uspehe v novih pogojih morajo gospodarske organizacije nuj- no računati tudi s tem, da bodo morale za- gotoviti čim strokovnejšo zasedbo vseh delov- nih mest. Vsa ta vprašanja se samo z not- ranjimi premiki obstoječe delovne sile prav gotovo ne bodo dala rešiti in nujno potreb- no bo tudi v sedanjih pogojih poseči po kva- lificirami in strokovno usposobljeni delovni sih izven gospodarskih organizacij samih. Taksna delovna sila pa je delno na razpola- go! Potrebe-po strokovni delovni sili v naših podjetjih so, to ugotavljajo povsod, samo podreti bo treba nekatera zastarela mišljenja. ki bazirajo na »zadostni strokovni usposoblje- nosti« obstoječega kadra predvsem na račun izkušenj ob istočasnem izražanju bojazni pred zadostno usposobljenostjo, predvsem mlaj- ših kvalificiranih kadrov. Apeliramo na vse delovne organizacije, da čimprej podvzamejo potrebne ukrepe, da v svojo korist prc4lvsem pa v korist naših skupnih naporov čimprej zagotovijo strokovno zasedbo vseh delovnih mest, s čimer lahko zagotovijo zaposlitev tu- di ljudem, ki strokovne kvalifikacije imajo pa so prisiljeni iskati zaposlitve v tujini. Čudno in nerazumljivo je nasprotje med tem, da na eni strani ugotavljamo potrebe po stro- kovno usposobljenih kadrih, da pa le-teh za- radi toge politike in čistega izgovarjanja na objektivne možnosti ne moremo zaposliti. Naloge vseh' zavestnih subjektivnih sil so, da s smotrnimi ukrepi, brez vpliva sybjektiv- nih tendenc in želja takoj zagotove, da se vsa možna delovna mesta zasedejo s strokov- nimi kadri. Na tak način sproščena delovna sila pa naj se usmerja na druga, njim ustrez- na delovna mesta. Delna rešitev trenutne situacije, ki je ne- dvomno resna in pereča, je prav gotovo tudi v tem, da imamo na našem področju kar 216 delovnih mest, ki jih zasedajo osebe, ki ло že upokojene ali za to izpolnjujejo vse pogoje. Te primere bi kazalo v vsaki delovni organizaciji obravnavati individualno in ugo- toviti, kakšne so realne možnosti, da se ta delovna mesta čimprej izpraznejo. Z zaposlovanjem bodo prav gotovo Se ved- no obstajale določene težave, odpravimo 'pa vsaj tiste, ki jih povzročamo sami. Odprimo vse možnosti, ki so nam dane že v trenutnih pogojih in omogočimo mladim, strokovno usposobljenim in kvalificiranim ljudem, da se adekvatno zaposle doma in da ne iščejo dela izven meja naše domovine. Občinska skupščina in vodstva družbenopolitičnih J organizacij občine Celje NOV VODOVOD V KOKARJl V mozirski občini so v zadnjih nekaj letih zgradili več vodovo- dov, tako da imajo vodovode skoraj vsi večji kraji v občini razen Kokarja in okoliških vasi. Večji del sredstev so za izgradnjo vodo- vodov prispevali prebivalci sami predvsem v lesu in s prostovljnim delom. V lanskem letu so k izgradnji vo- dovoda pristopili tudi prebivalci Ko- karja in okoliških vasi. Celotna predračunska vrednost znaša nad 6Ü milijonov dinarjev, gradnja pa je razdeljena v dve fazi. Pred dnevi so zaključili s prvo fa- zo izgradnje vodovoda in so dobile vodo| vasi Kokarje, Lačja vas. Pusto polje in Potok z okoli 90 gospodinj- stev. Letos so zgradili nad 11 km vo- dovodnega omrežja v vrednosti nad 30 milijonov dinarjev. Vodovod bo- do predvidoma zgradili prUiodnje leto in bo napajal kar 10 va^ s pri- bližno 350 gospodinjstvi. Vodovod bo povezan tudi z obstoječim vodo- vodom v Nazarju, ker je njegova sedanja kapaciteta nezadostna zla- sti še zaradi povečane potrošnje vo- de za potrebe lesne industrije in po- večane stanovanjske izgradnje v Na- zarju. Ker gradijo vodovod prebival- ci v lastni režiji, računajo, da bodo stroški izgradnje nižji za preko 10 milijonov dinarjev od predračunske vrednosti. Za izgradnjo vodovoda je del sredstev prispevala občina Mo- zirje, del sredstev delovne organiza- cije iz Nazarja, znaten del pa pre- bivalci sami. Dosedanji delež prebi- valcev znaša nad 10 milijonov dinar- jev. Z izgradnjo vodovoda v Kokarju bo v glavnem zaključena akcija iz- gradnje vodovodov v mozirski cAči- ni. —er 3 priprave na praznovanje novoletne jelke SPET OBLJUBA? Letos se je v Celju sestal odbor za praznovanje novoletne jelke že v zadnjih dneh oktobra ~ dovolj zgo- daj torej, da je še čas za vse pri- prave in razgovore. Tega je doslej namreč zmeraj zmaiijkalo. Medtem ko so se z veselim novoletnim praz- novanjem ponašala tudi manjša me- stai» so v Celju za novoletno »vzduš- je« poskrbele samo trgovine, ki so prazniku primemo' oikrasile izložbe- na okna in ■— v prejšnjih letih — tudi ulice. Iz leta v leto smo otro- kom obljubljali novoletni sprevod, toda vedno smo pogoltnili besedo. Tako so bili praznovanja delemi samo tis4^, katerih starši so člani kolektivov, ki so vendarle namenili nekaj sredstev tudi za improviziran nastop dedka Mraza. Odbor za pripravo novoletne jel- ko je mnenja, da bi letos — ne gle- de na gospodarsko reformo (mor- da celo zaradi nje) — morali prire diti praznovanje vsem našim obča- nom. Sredstva, ki so jih namenili za interne prireditve, naj bi v delov- nih organizacijah odstopili posebne mu skladu, odbor pa bo pripravil tako praznovanje, ki bo najmlaj- šim prav gotovo dolgo ostalo v spo- minu. Dejstvo je namreč, da bi pri- memo zimsko zabavišče, kjer bi se zbralo nmogo otrok, malčkom nudi- lo dosti več razvedrila kot pa vese- lje ob praznovanju v kolektivih nji- hovih staršev. Letos naj bi najmlajše Celjane obiskal dedek Mraz z velikim spremstvom; po povorki po glavnih ulicah mesta bi se mladež napotila v park pred gimnazijo, kjer bi jih sprejela pravljična »dežela« z vsaj delom tistega, kar srečujejo v pri- povedkah in bajkah. Dedek Mraz pa bi otroke tudi skromno obdaril. Bilo bi prav, da bi povsod tam, kjer se bodo v prihodnjih tednih oglasili člani odbora za proslavlja- nje novoletne jelke, razumeli, da gre za lepo akcijo, da gre za otroke, ki jim vsa leta doslej ob njihovem veselem prazniku nismo ustregli tako, kot bi morali in kot bi — išdi- ko. I. B. RAZSTAVA Fl. OBLAKA Slikar Floris Oblak šteje med mlajše sodobne umetnike, ki so ne- kako pred desetimi leti prirejali pr- ve razstave. Uvrščamo ga med tiste nadarjene slikarje, ki akademsko znanje izpopolnjujejo z lastnim iz- krstvom. Ob njegovih delih je lah- ko trditi, da je seme mojstrske šo- le (Gabriel Stupica) pognalo boga- te sadove. Oblak ima prodoren ob- čutek za barvno kulturo in kar ne- vsakdanjo resnost pojmovanja sli- karskega poklica. Svojstvena je nje- gova intenziteta barv, ki niso kri- čave, a »žarijo«. (Greco, Tintoretto, srednjeveško slikanje oken). Ko sledi intuiciji, obravnava slikarske motive kar ciklično. Na naši razsta- vi imenuje te skupine: skladi — pre- prostost, ki se mu nabere ena izmed teh skupin do dvajset, trideset' pla- ten, da gledalec zasluti dolgotrajno, vztrajno delo, napor obvladati pro- blematiko slikarskih nalog. V tem duhu zaslutimo resnost, saj je^ver- jetno njegovo delo v ateljeju brez pojma improvizacije. Njegove figuralne podobe so pri- kazali v reduciranih oblikah, ki bi lahko bile na prvi mah toge, a so po kompoziciji v obrisih in plosk- vah in barvni obravnavi poživi j ene in svojstveno zanimive. (Avtopor- tret, Dekle z jabolki, Kariatida). Fi- guralna kompozicija je slikarju po srcu, a nič manj tihožitja. Poseben svet so njegova olja Preprostost — Skladi. 'Najbrže te koncepte premi- šljuje več let, ko se ob tem odpira- jo slikarju vselej nove vizije. Celj- ska razstava je na pogled sestavlje- na iz dveh, treh skupin, ki prikazu- jejo odtenke in oddaljenosti posa- meznih zaokroženih serij. Ob teme- ljitem ogledovanju se vsa platna zli- jejo v strnjen krog njegovega ust- varjanja. Slikar je primarno nadar- jen in ob zavesti studioznosti ga mo- re bodočnost pripeljati k višinskim ustvaritvam, ki bodo poznavalcu in ljubitelju umetnosti v neskaljeno veselje. A. S. Človek in druZba cNadalj. s 1. strani) Notranje rezerve so... Odkriva- mo jih. Tam, kjer so in tam, kjer naj bi bile. V nekaterih institucijah bomo skrčili število zaposlenih na minimum. Občinske skupščine imajo' baje preveč zaposlenih. V naši trgo- vini je baje zaposlenih več kadrov, kot jih potrebuje celoten evropski trg. Baje imamo več zavodov kot direktorjev s fakultetno izobraz- bo... Kdo jih je ustanavljal in kdo zaposloval? Najdejo se Iju^fe, ki vidijo rwtra- nje rezerve na primer v šolstvu, ker »imamo« že tako preveč strokovnja- kov. Na seji občinskih predstavni- kov in članov zavoda Ivanke Uranje- kove v Celju predstavnik mozirske občine nikakor ni mogel razumeti, kako lahko stane šolnina na poseb- ni šoli več, kako lahko stroški na kvadraturo prostorov znašajo več, kot na primer na normalni šoli... V kulturi so notranje rezerve, ker jo »gojimo« le za nekaj snobov, kaj- ti kaj ima deloven človek iskati v^ gledališču, da o operi ne govori- mo ... Jn kljub temu obstajajo socialni problemi. Danes bolj kot včeraj. V dvajsetih letih graditve našega soci- alizma pri ponižnem in poslušnem slovenskem varčevanju, ko smo ne- štetokrat vpili: rabimo to!, zakaj nam ne daste tega; ne potrebujemo to, temveč ono..., smo začeli sedaj proklamirati parolo: vlagajmo tja, odkoder bomo čimprej dobili na- zaj in več. Ali doslej nismo tega de- lali? J. Sever, mm VEČER Prosvetno društvo v Šmartnem ob Paki je pripravilo prebivalstvu Šmartnega in okoHških krajev prav zanimiv »Veseli večer« v obliki te- iQvizijskega dnevnika. Uprizoritev je izredno lepo uspela in ljudje, ki so napolnili dvorano do zadnjega k<^tička, so bili nadvse za- dovoljni. Zasluge za takšen uspeh ima predvsem tovariš Jože Napotnik, poleg tega pa še društveni režiser in ehnično osebje iz vrst mladine. Ljudje si želijo še več tako uspelih irediter prDervotoega društva. ZAPIS O PREDSTAVI ŽUPANOVE MICKE V VIROVITICI jojme, micka O gostovanju celjskega Delav- skega odra in njihovem spreje-* mu v Virovitici smo že pisali. V naslednjih vrsticah bi želel kot gledalec in kot povprečen pozna- valec odrskih stvaritev v Celju zapisati nekaj pripomb, ki se mi zdijo bistvene za tovrstna gosto- vanja. Doslej smo v praksi izvajali na- čelo, da tujcem pokažemo naša najboljša ali pa vsaj taka dela, ki lahko reprezentatirajo našo o- drsko dejavnost, v tem primeru gledališko predstavo, ki bi vred- no prikazala raven našega ama- terskega odra. Ob predstavi Žu- panove Micke (kolikor bi lahko govoril samo o njej glede na do- datne fragmente iz Kranjskih komedijantov) v Virovitici pa lahko mirne vesti zapišem, da smo vrednost amaterske dejav- nosti Delavskega odra zgnetli v predstavo vaškega odra, vzemi- mo iz Žabjega dola. Ne želim spraševati, kdo je iz- bral ravno Županovo Micko za ambasadorja, niti zakfej, ker je razumljivo, da je bila želja go- stiteljev, da bi Delavske oder go- stoval z delom, ki bi z igralskimi in scenskimi stvaritvami premo- stilo jezikovno razliko. Verjetno je tudi to vodilo režiserja, da je neikoliko kratkemu odrskemu delu Zupanove Micke dodal še fragmente Kranjskih komedijan- tov — ki so po pametni zamish in dobri izvedbi lahko celo or- ganski dodatek. Toda predstava je bila razvlečena in dolgočasna, slabi akciji pa je botrovalo še slabo poznavanje teksta. Da bo pravici zadoščeno, velja omeniti igro Franca Mimika kot Zoisa in Marije Ramšakove kot Lin- hartke, ki sta se edina potrudila vdahniti vlogama nekaj življenja in sta tako nudila gledalcu to, kar smo vajeni ob uspeUh pred- stavah Delavskega odra. Ta diletantska predstava vse- kakor ne sodi na gostovanje, še manj ob dejstvu, da je ravno gledalec v Virovitici navajen dru- gačnih — igralsko in režijsko do- delanih predstav, (gledališki ko- lektiv virovitiškega polprofesio^ nalnega gledališča je s svojimi predstavami dosegel take uspe- he, da ga upravičeno uvrščamo med najboljše!), ne pa amateriz- ma te vrste. To tem bolj, ker isti gledalec verjetno po vsem tem, kar je slišal o celjski odrski de- javnosti, to tudi upravičeno pri- čakuje. Zatorej, če že gostujemo, go- štujmo z deli, pred katerimi nam ne bo treba miže pričakovati izi- dov ter se ob tem sramovati, saj vemo, da ta isti oder s svojimi stvaritvami nudi tudi zahtevnej- šemu gledalcu užitek. Tokrat si upam trditi, da nam je spodle- telo, pa čeprav vem, da bo mar- sikdo potegnil uravnilovko, češ pa je bilo vseeno dobro. Vseka- kor je hvalevredno vsaj to, da je bil pri roki instrumentalni kvin- tet. J. Sever RAZPRAVA O ZAPOSlOVAMJll Jutri bo v sindikalni dvorani žal- ske občinske skupščine seja Sveta za delo skupščine, na kateri bodo člani sveta med drugim razpravljali tudi o gibanju nezaposlenosti in proble- mih zaposlovanja v občini. Trenutno je pri zavodu prijavlje- nih l^ó oseb, od tega 66 žensk, 42 moških in 28 invalidov, ki iščejo za- )oslitev. Število nezaposlenih se \ primerjavi z lanskim letom ni bistve- no spremenilo. Spremenila pa se je kvalifikacijska struktura. Pri tem je na primer zanimiv podatek, da ab- solventi srednjih šol ne najdejo za- poslitve (predvsem absolventi eko- nomske šole!), medtem ko je lanski lopis kadrov v gospodarstvu poka- nl. da so dejanske potrebe po tem ' idrii. Kajti samo v industriji je 558 oritnerov odstopanja previsoke za- poslenosti glede na dejansko izobraz- Ce upošteл-amo, da šteje območje zavoda 9.057 aktivnih zavaroAancev, ' )1 samostojnih obrtnikov ali 31.755 prebivalcev, 136 nezaposlenih niti ni . ko veliko število. s pCeljski tisk€. — CENA: posamezna številka 50 dinarjev, letna naročnina 2.000, polletna 1.000 in četrtletna 500 dinarjev. Tujina 4.000 dinarjev. — TEKOČI RAČUN: 603-lM-«56. —