Glasilo SZDL ptujskega okra:a — Uprava in are-dn;.Uvo Ptuj. Lacko- va ul. 8 — Telefon 156, P:u.i štev. 643-T-206 Stev. 11 — Letnik IX. Ptuj, 16. marca 1956 Uzat)u)e urednic odcmi —• Odgovorni urednil? Janez Petrovič — Ro- kopisov ne vrafamo — Tiska Mariborska ti- skarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 d!n, polletna 250 din Nekaj besedi o VI. plenumu CK ZKJ Problemi iz dela Zveze Icomunistov in o delu mladine Komunisti na naših vaseh v Beogradu v poslopju CK Zveze komunistov Jugoslavije je začelo v torek, 13. t. m., pod predsedstvom generalnega se- kretarja Zveze komunistov Ju- goslavije Josipa Broza Tita de- lo VT. plenarnega sestanka CK ZKJ. Plenum je začel tovariš Tito in so bili na njegov predlog sprejeti na dnevni red proble- mi iz dela Zveze komunistov z referatom tovariša Alek.sandra Rankoviča, o delu z mladino z referatom tovariša Petra Stam- boliča in razno. Po sprejetju dnevnega reda je tov. Tito opo- zoril na glavne pomanjkljivosti v nazorih in delu komunistov po VI. kongresu. Po referatu to- variša Rankoviča je bila raz- prava, v kateri so sodelovali številni člani plenuma. Tovariiš Tito je uvodoma med drugim dejal: »Mislim, da ni samo pri nas, marveč zmeraj povsod na svetu glavna vloga komunistov prav v tem, da so vzgojitelji množic. Komunist) pa ne morejo biti vzgojitelji m'nožic, če sami niso zgrajeni, če niso na zadostni teoretični in politični višini Ko- munisti ne morejo biti vzgoji- telji množic, če ne delujejo kot enoten organizem, kot enotna organizacija z vsemi lastnostmi revolucionarne organizacije, ka- kršna mora biti naša Zveza " i- munistov, s čvrsto disciplino in stmjenostjo svojih vrst. Prav pomanjkanje in slabitev takšne monolit-ne organiziranosti v Zvezi komunistov, do česar je prišlo, ko smo spremenili ime Komunistične partije v Zvezo komunistov, je povzročila, da cela vrsta komunistov, celo ne- kateri v visokih vodilnih foru- mih, meni, da niso več dolžni sprejemati sk!exx>v drugega višjega foruma ali kake stvari, ki po njihovem mnenju ne uistreza njihovemu mestu in or- ganizaciji Zato je prišlo do cele vrste negativnih stvari, ki so nas zelo ovirale, ki nas še zdaj ovirajo in ki jih moramo od- stranitj. Mi moramo imeti idej- no in organizacijsko monolitno Zvezo. Decentralizacija, ki je pri nas, nam je pokazala, da smo ravnali pravilno, ker smo ubrali to smer, kajti tako je omogočeno sodelovanje širšega kroga ljudi, širokih množic v oblasti in upravljanju. V takgnih razmerah pa moramo imeti tudi tisto idejno organizacijo, ki vodi vzgojo in prev7/jojo ljudi v so- cialističnem duhu in ki mora biti prav zato tem bolj mono- litna. Pomanjkanje politiCnega in družbenega dela na vasi Iz referata tovariša Rankovi- ča pa naj posredujemo našim bralcem vsaj odlomek v zvezi s političnim in družbenem delu na naših vaseh, o katerem je dejal: Iz tega mrtvila, ki so vanj za- bredle nekatere organizacije, so vznikali in še zdaj vznikajo raz- ni nezdravi pojavi, celo i>ojavi. da so nekateri kmetje zaouščali osnovno orga-nizacijo. Zdaj je domala ,v vsakem okraju nekaj vasi, v katerih še ni organiza- cije Zveze komunistov, v neka- terih vaseh, kjer imajo organi- zacije, pa se je število včlanje- nih kmetov znatno skrčilo. Spri- čo takšnega stanja stvari ni čudo, da je v nekaterih osnov- nih organizacijah na vasi zdaj pretežna večina uslužbencev, učiteljev, trgovcev, skladiščnikov in drugih. Seveda nihče ne na- sprotuje sprejemanju delovnih ljudi iz teh kategorij uslužben- cev v Zvezo komunistov, če s svojo politično zrelostjo in de- javnostjo izpopolnjujejo vse po- trebne pogoje. Neodpustljivo pa je, da v takšnih organizacijah ni kmetov, ljudi iz kmetijske proizvodnje, ko so dani vsi po- goji, ne le da bi bili v njih, mar\'eč. da bi po številu v njih prevladovali. Lahko bi rekli, da tu ne gre samo za konservativi- zem v vprašanju sprejemanja delovnih ljudi iz vrst kmetov v Zvezo komunistov Jugoslavijo, zlasti mlajših, marveč gre za pomanjkanje politične širine, globljega in bolj vsestranskega političnega in družbenega dela na vasi. To je predvsem posle- dica pomanjkljivegT in nekon- kretnega dela naših mladinskih organizacij na vasi, čeprav je tam mnogo mladih ljudi, zlasti takšnih, ki so služili v vojski in si pridobili v njej precej sploš- ne in politične vzgoje. Zdaj pa začenjajo v zvezi z uveljavljanjem novih ukrepov v gospodarstvu komunisti na vasi in osnovne organizacije bolj spoznavati konkretne na- loge, izvirajoče iz teh ukrepov. Vendar pa vzbuja pozornost, da se skoraj največji del dejav- nosti okrog zadrug omejuje v glavnem na vprašanje odkupa in da v marsičem zaradi kam- panjskega forsiranja odkupa premalo upoštevajo obravnava- nje drugih vprašanj v zvezi z zadrugami. Zvezna ljudska skupščina in Zvezni izvršni svet sta sprejela več odlokov i-n ukrepov, ki naj pripomorejo k hitrejšemu raz- voju kmetijske proizvodnje, ka- kor je upostavitev s#redju vprašanje Cipra, posvetovanje francoske- ga in britanskega ministrskega predsednika ter vprašanje Alžira pred francosko narodno skup- ščino, smo menda zajeli najbolj pereče probleme mednarodp« p<^tik6. V situacijo glede otoka CIPRA •ie vnesla najpomembnejšo no- vost odločitev britanske vlade, da pcšlje voditelja ciprskih na- cionalistov, ki se borijo za svo- bodo svojega otoka in za nje- govo priključitev matični drž%- vi Grčiji — Makariosa — v in- ternacijo na Seychellske otoke v Indijskem morju. Ta odloči- te* ni ostala brez posledic samo na otoku Cipru, temveč je v veliki meri razburila tudi Grči- jo. V tej deželi je prišlo do ve- likih demonstracij proti politiki Velike Britanije, poleg tega P* se je grška vlada odločila po- nr.vno sprožiti vprašanje tega otoka pred Organizacijo zdru- ženih narodov. Grška vlada Je raz«n tega še terjala posredova- nje Združenih držav Amerike pri britanski vladi ter odpokli- cala svojega veleposlanika v Londonu. S Cipra pa poročajo, da se je odpor prebivalstva pro- ti britanskim oblastem še pove- čal in da je izbruhnila splošna stavka \'sega delavstva. Posveto\'an,ie MOLLET - EDEN se je kljub pesimističnim napo- vedim končalo v vzdušju spo- razumevanja. Državnika sta razpravljala predvsem o odno- sih med Vzhodom in Zahodom, o problemih razorožitve ter o problemih Afrike in bližnjega Vzhrda. Baje sta v vseh pogle- dih dc.?egla soglasnost in potrdi- la privrženost obeh držav poli- tiki Atlantske zveze. Kar se tiče bližnjega Vzhoda sta politika izrazila željo po poravnavi arabpko-izraelskega spora, gle- de razorožitve pa, da sta vskla- dila svoje poglede na to vpra- šanje in da bo v kratkem objav- ljen sporazumen načrt obeh vlad o tem vprašanju. Za osno- vo tega načrta bo služil načrt stalnega predstavnika Francije v odboru razorcžitvene komisije pri OZN. .Tulesa Mocha. Zanimivo je, da .je predsed- nik britanske vlade izrazil sim- patija svoje vlade do francoske politike v Severni Afriki. V francoski narodni skupšči- ni so bili te dni odločilno bitko o bodoči politiki francoske vlade V ALŽIRU iz katere je odnesla zmago fran- coska vlada s svojim progra- mcm, s katerim predvideva v lej deželi hkrati z gospodarski- mi in socialnimi reformami ter spremembami v upravi in konč- no tudi k »cdločno akcijo« — s čemer je mišljena vojaška sila — vzpostaviti red in varnost ter v treh mesecih po vzpostavitvi tega stan.ia izvesti svobodne volitve. To Mi sicer vladni program, toda k lemTi programu hi lahko dejali, da je račun brez krčmar- .la. Ključi ureditve alžirske za- deve namreč niso več v rokah francoske vlade, ker ima na vo- jaškem pcdrcčju v Alžiru se- daj prvo besedo alžirska narod- na csvobcdilna vojska, ki že kontrolira tretjin'> površine de- žele in je žc prešla k razredne- mu rekmtirarju za svcic enote. V zadnjih dneh .fe prišlo celo do zaostritve bajev in so žrtve z v«? ki m dnem večie. V vriitah «^-'>:.i~i;?^tJč:-!e in radi- kalne stranke kljub temu, da sta ti stranki sestavili sedan.io francc«ko vlado, ne prikrivajo svcj?h pomislekov do tega vlad- nega načrta, pcsebno zato. ker je r«vezan z velikanskimi fi- nančnimi t^-žavami. Ta faza re- št^vanja alžirskega \-prašanjabo stala Po mnenju teh krogov najmani dve sto ali tri sto mi- lijard fT-»nccskih frankov, kar tu''i. -"^ F'^,!nr''o r--"'*^?!! zne- s"''. ^azen tega, ali bo načrt uspel? Sindikalna organizaciia v Kidričevem pred volitvam! v delavski svet Sindikalna podružnica v Ki- dričevem se pripravlja na vo- litve novega delavskega sveta v Tovarni glinice in aluminija. Po obratnih pododborih sindi- kata so že razpravlja o novih kandidatih. Volitve bodo po obratih, v šestih volilnih eno- tah, katerih vsaka pa bo imela okrog 200 volivcev. Sindikalna podružnica je za- htevala od dosedanjega delav- skega sveta temeljito poročilo o svojem delu v zadnjih dveh letih, kakor tudi poročilo o go- spodarskem stanju tovarne Ta poročila bodo podana po obra- tih, kjer bodo člani kolektiva tudi obravnavali bilanco tovar- ne. Dosedanji delavski svet in upravni odbor bi naj tudi pred svojim razpustom sprejela de- lovni poslovnik, da bo imel no- vi delavski svet pred seboj či- ste račune in urejeno vse, kar je potrebno za nemoteno delo. Da bi bilo delo v sindikatu v bodoče bolj sistematično, so bi- le ustanovljene tri komisije, ki bodo stalno proučevale razna vprašanja v kolektivu. To je komisija za delavske upravlja- nje in tarifno politiko, komisija za strokovno, politično-ekonom- sko vzgojo in skrb za članstvo ter komisija za higiensko-teh- nično zaščito in kadrovska vprašanja. Vzroke ustanovitve teh komi- sij bi lahko iskali v tem, ker je prihajalo na sejah podružnice cesto do raznih nejasnih vpra- šanj in dolgotrajnih in tudi ne- plodnih sej Komisije bodo lah- ko probleme podrobneje pro- učile in prišle pred odbor sin- dikata z utemeljenimi predlogi. V sindikalni organizaciji v Kidričevem menijo da je med sindikalnimi organizacijavni, de- lavskimi organizacijami, delav- skimi sveti in upravnimi odbo- ri v ptujskem okraju v'se pre- malo povezave, ki bi zelo ko- ristila izmenjavi izkušenj v delavskem upravljanju. Kot drugje, bo tudi sindikal- na organizacija v Kidričevem morala posvetiti v bodoče mno- go več pozornosti vzgoji svoje- ga članstva, posebno pa še or- ganom upravljanja. Ce delav- ski svet ali upravni odbor pod- jetja slabo delata, je to odraz slabega dela sindikalne organi- zacije. Na sejah delavskega sveta ali tudi upravnega odbo- ra se cesto pojavlja, da posa- mezni člani očitno kažejo ne- poznavanje zakonitosti in zato tudi lahko prihaja do raznih samovoljnosti in do pojavljanja tako imenovanih »profesional- nih diskutantov« na sejah de- lavskega sveta. Te pojave so imeli tudi v Kidričevem, kakor jih tudi v drugih kolektivih ne primanjkuje ter bo zato nujno potrebno organizirati razne se- minarje, v katerih bi se (lani delavskih svetov in upravnih odborov kakor tudi vsi o.stali pobližo seznanjali s problemi, ki jih postavlja vsvtkodnsvno delo pri upravljanju obrr.fa ali cele tovarne ozirom.^ podjetja pred njih. Prav tako bi bilo potrebno in koristno pri občinskih odborih ustanoviti klube članov del:iv- skih svetov, v katerih o";viru bi bila razna predavanja in posvetovanja o delavskem upravljanju, kakor tudi k'u'oe mladih proizvajalcev, v katerih bi se mladina temeljito spozna- vala z vsomt vprašanji delav- skega in družbenega upravlja- nja. Volitve novega delav.sker.a sveta pri Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem n?j bi bile močan odraz polit'čno^^a dela sindikalne organizacije, kar je posebne važnosti za Ki- driČ3vo kot najmočnejši kolek- tiv v okraju naj si bo po števi- lu delavstva ali pa po ek inom- sk' moči tovarne. V zadnjem času se ]c stanje glede delavskega upravi ia.iia. posebno glede sistem i op'a de- lavskega sveta v Kidričevem zelo popravilo. Predlogi sindi- kalne organizacije so se 7a'^oli upoštevati in člani DS rerino dobivajo material sej DS vsaj po tri dni vn?prej, da se lahko pripravijo na sejo Na sejah je čutiti večjo sproščenost, kar ro- di plodne razprave, strah pred raznimi avtoritetami pa pola- goma izginja. Podcenjevalni odnos do sindikalne orj^aniza- cije je torej začel izginjati, kar je pozitivno znsm.enie Da se je veljava sindikalne organizacije tudi na splošno okrepila, priča porast njenega članstva od prejšnjih 880 na 1110 članov. AEROK».Uu h^u.J kot pokrovitelj tekmovanja prireja dne 18. marca 19.^6 Veliko consko tekmcvanje aero - modela r.jev na svojem letališču v Moškanjcih Sodelujejo ekipe iz Cel.ia, Slo- venjega Gradca, Velenja. Mu^'- ske Sobote, Maribora in F tuja. Tekmovanje bo trajalo ves d-in. Po končanem tekmovanju bo svečana podelitev nagrad finali- stom za republiško prvenstvo. Z občinske konference SZDl. V občinskem odboru SZDL bo delalo 25 novoizvoljenih odbornikov v torek, 13. t, m je bila v Ptuju občinska konferenca SZDL s poročilom o delu občin- skega odbora SZDL in teren- skih organizacij SZDL tekom lanskega leta, z volitvami no- vega odbora in delegatov za Okrajno konferenco SZDL v Ptuju, ki bo še pred 1. aprilom t. 1. Konference so se udeležili kot gostje tov. Jože Tramšek, predsednik OLO Ptuj, sekretar (.skrajnega odbora SZDL tovariš Miro Bračič in podpolkovnik JLA tov. Dušan Tepčič. Predsednik občinskega odbo- ra SZDL tov. Ivan Kranjčič je prikazal v svojem poročilu lan- skoletno aktivnost občinskega odbora SZDL in organizacij SZDL na področju ptujske ob- čine pa tudi hibe in slabosti, kjer te obstajajo in kjer jih dosedanji odbori niso znali od- praviti. Organizacije SZDL na področju ptujske občino zaje- majo sedaj skupno 8556 članov od 15.753 volivcev. V nekaterih organizacijah je število član- stva v primernem sorazmerju s številom volivcev. To tudi do- kazuje, da so tam odbori ak- tivni in da so v stalnem kon- taktu s članstvom. V zvezi s številčnim stanjem članstva v organizacijah je diskutiral tov. Bračič in je poudaril, da stanjf ni tako kritično kot ga prika- zujejo številke kar potrjuje pozitiven odziv volivcev ob vseh političnih akcijah v minu- lih letih, ko je naše ljudstvo nastopalo kot en mož v vseh vprašanjih, ko je šlo za našo svobodo in neodvisnost in ko je šlo za nacionalne pravice na- ših bratov izven naših meja (Trst). Izkusnjr iz političnega dela v času NOV in po vojni potrjujejo, da .so želi uspehe v organizacijah OF in SZDL stal- no politično aktivni odbori in da je danes prav tako. Kjer se odbori brigajo za volivce in članstvo SZDL, kjer delajo in vključujejo v delo članstvo, ni nevarnosti, da bi tožili nad nc- zanimanjem članstva za delo odbora itd. To dokazujejo te- renski odbori SZDL v Ptuju, Hajdini, Kidričevem in drugod. Potrebno je le resno prijeti za delo in ne zmanjka pobud, že- lja in predlo,gov članstva za vsa področja naše dejavnosti. Kjer znajo odbori pravilno zaposliti mladino in odrasle s političnim in kulturnopro-svetnim delom, lahko pogostoma slišimo in či- tamo o prireditvah, predava- njih, nastopih in drugem, kar priteguje pozornost vse javno- sti. Delegati so še diskutirali o delavskem upravljanju, o KZ in njihovih več ali man.i poli- tično sposobnih kadrih, o čuva- nju občeljudske imovine, o ženski enakopravnosti in dru- gem, kar pač srečujejo delega- ti in odborniki v vsakdanjem življenju. Na vprašanja so od- govarjali odborniki občinskega odbora SZDL. V novoizvoljenem občinskem odboru je 25 članov in .55 dele- gatov iz ptujske občine se bc udeležilo Okrajne konference SZDL v Ptuju. V J Z občinske konference SZDL občine Bori Občinske konference SZDL občine Bori 12. marca 19.56 se je udeležilo 51 delegatov iz 11 vaških odborov SZDL, ki so toplo pozdravili v svoji sredini sekretarja OK ZKS tov. Ignaca Voljča in ostale vabljene goste. Po izvolitvi konferenčnih or- ganov je sledilo poročilo pred- sednika občin, odbora SZDL tov. Franca Belšaka, ki je te- meljito analiziral politično, go- spodarsko in kulturno dejav- nost na teritoriju občine. Po- udaril je, da zaslužijo prizna- nje nekateri odbori kmetijskih zadrug glede na njihovo kul- turnoprosvetno delo. Med temi je odbor zadruge Bukovci, ki je s pomočjo gasilcev zgradil pro- svetno dvorano, v kateri se va- ščani kulturno izživljajo. Nad 40 članov skrbi za pester spo- red prireditev. Možnosti za kul- turno in prosvetno udejstvova- nje so dane širši okolici v kino dvorani v Muretincih, kjer so vsako soboto in nedeljo kino predstave. V Cirkulanah je kulturno življenje pestro. Mlad učiteljski kader skrbi za pro- svetno dejavnost, vendar jim manjka dvorana, ki bi še v večji meri razmahnila, razgi- bala in poživila kultumopro- svetno delo. V Cirkulanah skrbi za telesno vzgojo TVD Partizan, ki ima precej številno članstvo. Delo Partizana bo treba raz- širiti tudi v ostale kraje naše občine. Tov. Ignac Voljč, sekretar OK ZKS je poudaril, da čaka So- cialistično zvezo in ostale mno- žične organizacije pri kmetijski proizvodiiji mnogo dela ia na- porov, da se bo naše kmetij.-tvo izkopalo iz zaostalosti. O novih gospodarskih ukrepih pa je de- jal, da bodo stimulativno vpli- vali na dvig kmetijske p.^oiz- vodnje in da bo na drugi strani tudi z uvedbo taks na proizva- jalna sredstva odpravljeno iz- koriščanje človeka po človeku. Diskusija se je razvijala okoli kmetijsko gospodarskih šol. Ne- kateri delegati so mnenja, da bi naj občinski LO sprejel sklep o obveznem obisku kme- tijsko nadaljevalnih šol. ker mnogi mladi gospodarji ne zna- jo niti saditi drevja, ga nego- vati in obrezovati in so še da- leč od tega, da bi znali precep- Ijati sadno drevje in si s tem ustvariti boljši sadni sortiment. ^Nadaljevanje o& sjrani) Ptui. 16. marca 1956 Z OBČNEGA ZBORA GOSTINSKE ZBORNICE ZA OKR AJ PTUJ Naše gostinstvo obratuje predvsem s pilačami LOKALI IN OPREMA TER KADRI Na obenem zhoru Okrajne gostinske zborr^ce Ptuj v torek 13. t. m. je dobilo gostinstvo pt-isjskega okraja skupno s svojo zbornico od navzočega zastop- nika republiške zbornice tov. dr. Sega, mariborskega zastop- nih-a tot\ Gerlovlča in predsed- mka OLO Ptuj tov. Jožeta TrainilM kot gostov in od delegatov priznanje za svoje d03eda7ija delo in tudi več na- ukoi^, pobud in np.potkoi'' za I odoče izboljšanje dela zborni- <'(t in napredek gostinstva v okrajic. Gostinski obrati ptujskega okraja so po poročilu predsed- inka upravn^ia odbora Goslin- sko zbornice za okraj Ptuj tov. TCfrsnici dose<»lv; 2DELTA« Mladina tovame perila sc je na svojem sestanku pomenila o svojih kandidatih za delavski svet. C^radijo si igriške za od- brj.-.j, urejajo m svojo mladin- sko sobo. Del mladine je uspeš- no končal gospodinjski in ku- harski tečaj. Formirajo klub šahistov ter se pripravljajo za proslavo dneva mladinskih de- lovnih brigad. B. F. V nedeljo, 11. marca je bila v Juršincih občinska konferen- ca SZDL, ki so ji prisostvovali delegati iz 12 vaških odborov SZDL s področja sedanje obči- ne, kakor tudi člani obč. odbo- ra gasilske zveze, zastopniki Tu- rističnega društva na Gomili, člani obč. odbora RK ter za- stopnik Okrajnega odbora SZDL v Ptuju tov. Ciril Kolarič. Iz poročila, ki sta ju dala predsednik tov. Holc in tajnik tov. Kovačič se je videlo, da je bil občinski odbor SZDL v pre- teklem obdobju v tesni pove- zavi z vaškimi odbori, občin- skim ljudskim odborom, kme- tijsko zadrugo, z gasilci, gospo- darsko-nadaljevalno šolo. Rde- čim križem, prosvetnimi delav- ci, z elektrifikacijskimi odbori ter z vsemi ostalimi množični- mi organizacijami. Med uspehe obč odbora ŠZDL je šteti, da so Juršinci dobili sedež občine, da je v tem kraju v preteklem letu zasvetila luč, da je zgraje- no poslopje z novimi poslovni- mi prostori kmetijske zadruge in zadružna živinska osemenje- valnica, da se je formiral de- lovni občinski ljudski odbor z delovnimi sveti itd. Na skupščini ko delegati raz- pravljali o bodočih nalogah. V kraju je nujno potreben zdrav- nik, zgraditi bo treba nekaj sta- novanj, posebno vneto pa so navzoči razpravljali o najno- vejši davčni politiki. Po končanem zboru SZDL je bil gasilski seminar za društva v Gaberniku, Polenšaku, Vito- marcih, Grabšinski in Breg— Gomila, na katerem je o nalo- gah gasilskih predsednikov, tajnikov in blagajnikov preda- val tov. Vinko Gajser; o nalo- gah gasilskih operativcev sta predavala tov. Cuš in tov. Mar- tin Cainko ter o gasilski sani- tetni službi, o čemer je govorila zaščitna sestra tov. Frida Gla- zerjeva. FH. Ttujskc polje v 17. stoletju) Nemirno sedemnajsto stolet- je je v Ptuju in okolici iz-\'alo pestro množico zanimivih do- godkov, o katerih še danes pri- povedujejo orumeneli listi v raznih arhivih. Tud' Mestni arhiv v Ptuju hrani več svežnjev in spisov, ki rgovomo pripovedujejo o raz- Mčnih dogodkih iz življenja na- gega kmeta in njegovih zemlji- '"'•ih gospodarjev. Še več takega gradiva pa vse- ^uje^^o arhivske ustanove na Dunaju in v Gradcu, kjer so se nekdaj nahajale višje političhe, upravne in sodno oblasti tudi za ne''danjo Spodnjo Štajersko. Nekaj drobcev iz te davne preteklosti našega ljudstva iz okolice Ptuja naj čitatelju po- sreduje življenje pred dolgimi 300 leti. NAD DRAVO TAM PONOSNI GRAD... Sredi 17. stoletja je gospodo- val na Vurbergu ponosen, a na- silen in ošaben grof Jurij Gun- ter Herherstein. Na drugi strani Drave, na rav- nem Ptujsikem polju, pa je vla- dala podložnikom grofica Tere- zija Galler, lastnica dvorca pri Št. .Janžu in gradu Ebensfeld (Ravno polje). Med obema fevdalnima go- spodoma se je vlekel dolgotra- jen spor zaradi ribolova v Dravi in stranskih rokavih, prav tako pa tudi zaradi obrambnih jezov za zavarovanje obrežnih njiv šentjanških podložnikov. Grof Jurij Herberstein si je lastil pravico ribolova na obeh straneh Drave in je s svojimi ljudmi sproti rušil in uničeval nasipe, ki so jih delali kmetje za zavarovanje svojih zemljišč. Tedaj se je grofica Galler kot lastnica graščine Ravno polje zavzela za svoje podložnike in tako je prišlo do zanimivega skupnega nastopa podložnikov in zemljiškega gospodarja proti skupnemu nasprotniku. Po mnogih praskah in spo- padih graščinskih hlapcev in podložnikov obeh graščin je prišlo zadnje dni maja 1677 do dogodkov, ki so imeli nepriča- kovane posledice. Blizu vasi Loka so bili kmetje pod vodstvom graščinskega oskrbnika Grafenauerja z veli- ko muko zgradili nov obrežni nasip ob Dravi, Tedaj je zbral grof Herberstein krdelo svojih ljudi, ki so obrambni jez raz- drli, tako da je voda poplavila lepo obetajoča žitna polja. Razumljivo je, da je ob tem početju zavrela kri tudi sicer bojevitim Poljancem. Z ved- nostjo gTaščakinje in grasčin- .skega oskrbnika se je nasled- njega dne (31. maja 1677) zbralo 200 do 300 kmetov ob poruše- nem nasipu. Oboroženi so bili z gorjačami, vi'.ami, motikami; v gradu so dobili celo nekaj he- lebard (dvojnim sekiram po- dobnih sulic) in pušk Vodja kmetov je bil Andrej Zupanič, po domače RcgaL Oskrbnik Grafenauer je kme- te vzpodbujal na vsak način preprečilo nadaljnje rušenje nasipa, ker grof ne upošteva nobenega ukaza deželnih obla- sti. Oskrbnik šentjaaškega dvorca pa je še dodal' »Ce pri- de sam grof, kar planite nanj in ga pobijte!« IN TEKLA JE GROFOVSKA KRI... Grof Herberstein je z viso- kega gradu 7. daljnogledom opazoval, kako se kmetje zbirajo na drugi strani Drave ob na- sipu. Tedaj ukaže svojemu ribiču, naj pripravi orodje za lov, ^in se v spremstvu nekaj oborože- nih lovcev in služabnikov pr«^-- pelje čez Dravo k nasipu. Tu najprej opsuje zbrane kmete z najgr.^imi priimki. Ko ukaz? spremstvu pripraviti puš^^e. se kmetje malo umaknejo, grof sam pa s kratko puško v roki stopi naprej k nasipu. Za tre- nutek ga zakrije grm in tedaj pade blizu njega kamen, ki ga je verjetno vrgel kdo od zbra- nih kmetov. Tedaj zgrabi grof puško in ustreli proti kmetom; njegovemu zgledu s'.edi ostalo njegovo spremstvo. Kmetje se začno sprva iznenadeni umikati. Tedaj pa se razleže bojni klic oskrbnika Goloba: -Udarite po njih!« (V izvirnem poročilu »tipte ih!«) Tako se je razbes- nel krvav snonad. Grof ustreli nrvesa n^nd^lca in takoj pade še nekaj kmetov težko ranjenih na tla. Sedaj navali ogorčena množica z oglušujočim vpitjem na grofa in njegovo spremstvo, ki pa se je hitro umaknilo, ko je porabilo smodnik. Grof je še nekaj krati ustrelil in se umikal h konju, ki pa je bil zbežal. Nenadoma planejo izza grmovja kmetje, pobijejo služabnika, ki hotel braniti svojega gospodar- ja, in kmet Regal s sabljo po- seka grofa, ki se zgrudi na tla. Ootali kmetje ga pobijejo do mrtvega in zanesejo na dravski breg. Zmage r^iima mr>ožica praznuje veliko zmngo nad o?o\'ražeT;im grofom. Praznovanje se nada- Ijudje tudi v gradu Ravno polie, ki je ta dan rrdodaiTio odprl svoje vinske kleti podložnikom v nagrado in pogostitev. KRVAVA RIHTA GOVORI Kmalu pa se je zmagoslavje graščakinje in njenih podložni- kov poleglo. Krvavemu spopa- du sledi kot zaključek dolgo- trajna kriminalna pravda. Glai-nc storilce: Regala. Go- loba, Grafenaue^-ja in neka- tere so kmalu -zsledili in od- peljali v Gradec., vendar pa je bil Grafenauer po nekaj tednih izpušičen. Zanimiva je sodba prvega so- dišča, ki je odločilo, da so kmetje nastopili v silobranu. da je glavni Icrivec grof sam, ki je napadalec in povzročitelj spopada (»aggrcssor et autor rixae<'). Napadeni pa ima -^po- božjem, naravmem, zasebnem in kanonskem pravu« pravico upreti sc napadalcu In ga celo ubiti. Glavna icrivca sta bila ob- sojena na eno leto, oskrbnik Golob na' pol leta ječe. Sodišče je torej ocenilo uboj grofa Her- berstein a kot silobran po rim- skem pravu. Vdova ubitega grofa je seve- da vložila r^iziv na cesarja Leo- polda, 2:ato je bila določena no- va preiskovalna komisija, ki je stvar zagrabila od dru^e slrani. Izpovedi prič so zelo bremenile obtožence, podložnike grv- 'ire Galler. Se\'ed-=> tudi ta ni d^ala križem rok. Najela je tri od- vetnike, cd katerih je eden (dr. de Aoostolis) znal tudi slo- venski. Ti so skušali oriic-rati nastop kmetov kot silobran. Grof je sodišču prikazan kot prepirljiv, nasilen in maščeva- len — kakor je v resnici tudi bil -T- v neprestanih sporih s svojimi sorodniki in ostalim plemstvom. Nadaljevanje na 4, strani Ptui. 16. marca 1956 a Stoto turistično društvo Slovenije je društvo Bori ' Novica, da se naše društvo uvrjča kot stoto v krog turi- stičnih društev Slovenije, nas je nemalo presenetila. Povedal nam jo je tovariš Matajc iz Tu- ristične zveze, ki je kot njen zastopnik in naš gost bil v ne- deljo, 4. marca, na ustanovnem zboru v gradu Borlu. V gospo- darstvu Slovenije postaja turi- zem vedno pomembnejši. Sto turističnih društev v Sloveniji pomeni, da je potrebno bolj smotrno kot doslej razvijati tu- rizem. Mnogi turistični kraji Slove- nije so hkrati tudi industrijski. V občini Bori pa ni pogojev za ta razvoj. V okolici grada Bori so vinorodni griči in sadovnja- ki. Onstran Drave pa . vidiš z grajske terase ravna polja. Tu- di tu je del občine. Za kmetij- stvo je značilna velika zaosta- lost. Haloškega vinogradnika zelo skrbi obnova Spominska knjiga letovišča Bori hrani mnogo laskavih pri- znanj. Koliko tujih turistov, ki lahko primerjajo več krajev, je že navdušil pogled z gradu pro- ti Halozam. Doma in v tujini si je Bori že priboril ugledno ime. Kaj mora torej društvo še storiti? v zaledju Borla je ne- pregledna turistična celina. Cez \Thove in klance, ob zidanicah nad vinogradi nuj stopa turist. Zarišimo markacije! Nalijmo gostom rujnega domačega vin- ca! PoKtrezimo jim z giozdjem in sadjem! Olepšajmo naše va- aU Očedimo hi^e, na okna pa dajmo nageljne in pelargonije. Iščimo lastna pota! Kazimo tuj- cem pošten domač, naS obraz! Ne presajajmo vseh tujih tu- rističnih cvetk k nam! Vedno ne tispevajo. Ne klanjajmo se dolarjem in markam! Podobne predloge in misli smo slišali iz razgovora in referata. Dela je dovolj. Več kot ga lahko opravi en sam rod. Razvit turizem pa mora in lahko vpliva na razvoj vinogradništva, posebej pa sad- jarstva. Kmalu bo cvetelo po naših gričih. Bori bo odprl grajska vrata. Seveda za vse, saj je le še po spominu fevdalni grad. Le pridite takrat! Ustavili se boste v gradu in se okrepčali. Pogledali boste naokrog, nato pa boste morda želeli, da vam pokažemo še druge kraje. Po- kazali vam bomo pot na Okič in Paradiž. Strmeli boste! Le to ne pozabite, da smo v zaledju šele začeli orati celino. K. K. Starši v Miklavžu se zanimajo zi usselie otrok v šoli v nedeljo. 4. marca, so se v šoli v Miklavžu zbrali roditelji k sestanku z učitelji. Tokrat je bil obisk precejšen, saj je bil največji razred v šoli popolno- ma zaseden. Sestanek je vodil upravitelj šole tov. Stajnko, ki je staršem poročal o šolskih uspehih v prvem polletju. Za 1o točko je bilo med navzočimi največ zanimanja. V poročilu je upravitelj nakazal tudi kvar- ne vplive alkoholizma pri otro- cih. Govoril je tudi o kmetijsko- nadaljevalni šoli, v katero je vpisanih 67 mladincev in mla- dink. Najmanj mladih ljudi obiskuje kmetijsko-nadaljevalno šolo iz vasi Brebrovnik, čeprav je tam večina družin vključena v kmetijsko gospodarstvo Ivanj- kovci. Priporočljivo bi bilo, da vodstvo KG skuša po svojih delovodjih pritegnili mladino v šolo, kar bi koristilo mladini in gospodarstvu. Na sestanku je nato govorila o vzgoji otrok učiteljica tov. Gomilarjeva, po- tem pa so se starši predvsem zanimali za uspehe svojih otrok v šoli. Bilo bi dobro, da bi bili takšni sestanki bolj iX)gosti in da bi se jih udeleževali tudi tisti starši, katerih otroci imajo slabe uspehe v šoli, kajti opa- ziti je, da se le-ti roditeljskih sestankov izogibajo. Dnevni spored za nedeljo, dne 18. marca 6.00—7,00 Prijetno nedeljsko jutro vam želijo na,;i priljubljeni an-sarahli in solisti — vmes ob 6,05—6,10 Porodila in vrein2nsl5a napoved. 7,00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dr.evnega sporeda. 7.15 Reklame. 7,30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7,35 Operetna in lahka glasba. 8,00 O .športu in športnikih: Ob Zakijtičkii letošnje smučarske sezone. 8,15 ..Vsak eno . . ." — Revija narodnih ansamblov, ki sodelujejo v našem raa žalost, ki je znova na vsem le- pem in še s hujšo silo legla name — tako dolgo že nisem bil doma — ni in ni hotela več zapustiti; otepal sem se jc, a se je huje in huje zare7X)vala va- me. Nalival sem si, ali pa mi je Marica sama nalivala, deval sem si na krožnike, a nič več mi ni dišalo. ,Ti ljudje, ta Marica in ta Hrvatov, se veselijo,' se mi je začelo mešati po glavi, ,mene pa so lepo okoli prinesli — tu, na Hedlovem, bi se moral prav- zaprav jaz zeniti, bi nroral jaz prevzeti.' Bile so reči, ki so me vedno bolj davile, z nikakrtno pijačo se niso dale več zaliti, obtičale so mi nekje v prsih, drjga za drugo, ter mi jemale dihanje. In — le po kaj je ta Strafela, ta steklač, prišel k hramu? Vstal sem in se začel razgle- dovati Po izbi, ko da bi si iz- biral plesalko, da ne bi stare- šina ali Marica opazila, kako je z mano in da sem na pobegu. To, kako je bilo z mano, ni biK> nikomur nič mar, najmanj pa komu pod to streho, kjer ne bom imel poslej kaj več iskati. Za tisto Tilčko, ki se je vsa spehana — še vedno je bila v Strafelovih rokah! — nasmeho- vala plesalcu, Strafeli, mi je bi- lo znenada toliko, kakor za lansko otepanje. Toda med pari, ki so se za- ganjali po tesni izbi, da so bili drug dmgemu na nogah, sem zagledal — Tuniko in njenega svatrvčnjaika — Paleka. Tik mene sta priplesala, ne da bi me kateri zagledal. Tunika se je držala resno, skoraj žalost- no; nič manj pametno in nič manj svečano se ni držal Palek. Mimo in enakomerno, kakor je tudi plesal. je podvig oval Tunikino roko, in zdaj pa zdaj sta se pogledala — prav zazrla sta si v oči. Bilo je tako. ko da bi Palek še vedno govoril in mislil. Meni se Tunika smi- li -..' — ko takrat, ko sem ča- kal nanje za gabrovo mejo ob cesti. Gledal sem .ju in v prsih mi je začelo nabijati. Hotel sem se pobrati. Stopil sem ob steni pro- ^ S^^^^ neka žensija. po vsej priliki starešinka, pojadi- kovala za mojim hrbtom. »Saj, saj, najbolj pametno bi bilo, če bi se vzela, deklina pa bi šla od hrama ...« »Kako. jima štima, glej!« »Jezus — Jezus, nesrečni otro- ci, če imajo tako mater!« »Jezus, resnica je! Uboga Tu- nika ...« Najbrž me ženski nista dobro poznali; ali pa me nista zagle- dali; tudi jaz se nisem ozrl. Po- gledal sem -po pvarih — da, držala sta se zares kakor že- nin in nevesta. ,Tak, zato je šla Tunika za svatrvco', mejespre- letelo, ,zato se ni nič branila, kakor je bila njena navada.' Tudi tja k njima nisem več pogledal. Zagledala pa me je Tunika, ko sem se -nil iz med pari in med muzikantoma. »Jezus, Južek!« je vzkliknila. Pri priči jc prenehala e ple- som in prišla s Palekom; drža- la ga je za roko in ga vlekla, ko da ga za nič na svetu ne bi mogla izpustiti. Postavila sita se predme, oba zadihana od plesa- nja, ko da mi bosta zdaj, zdaj kaj povedala, samo da si Tuni- ka oddahne. AH ta čas sta muzikanta odrezala, pari so se ustavili, sredi izbe pa je začel vpiti na ves glas Strafela. »Oja! Hopsasa. Hedlca! Oja!« Pritekla je liza in ga jela potiskati iz izbe. .Sunil jo j€ proč, ne da bi jo pri tem pogle- dal ali se količkaj zmenil zanjo. Toda Lizika se je vrnila in za- čela znova z lepim. Hotela ga je Po vsej sili spraviti iz izbe. Vnovič jo je odrinil, da se .je komaj ujela na noge, jaz pa sem začutil, kako nai jo vse za- gomazelo po hrbtu. Nikoli ni- sem mogel kaj takega gledati in mimo prenašati. Tunika si je zakrivala oči in je bila vsa iz sebe; prišli so mati iz kuhinje in tudi oni so se prijeli za gla- vo — po meni pa je sprcletelo, da si bodo zdaj zdaj začeli pu- liti lase, da se bodo začeli za- ganjati z glavo v zid zaynl'o teh svojih nesrečnih otrok. Štra- feia ni odnehal, očitno je bilo, da tega tudi nameraval ni in da je iskal prepira. Okoli in okoli so ga mirili, a \'se jc bilo za- man, ko da bi gluhemu kričal dobro jutro. V meni je zavrelo. 2c sem se znašel pred njim, že sem ga prijel za suknjo in že sem mu zapiča oči v oči. »Strafela, pojdi!« Bil sem kratek. Komaj komaj sem sc zdržal, da mu nisem kaj hujšega povedal. Stal je, razko- račen, nikakor ga nisem mogel premakniti, ko da bi se vkopal. Začel je mahati okoli sebe in vnovič vpiti. »Tak, iz hrama bi me radi \Tgli, a? O, le počakajte, do pomladi počakajte, samo da se Strafela povrael _ A- _Ptuj. 1 :")■ marca ]9/>6 Leži, leži ravno pol^e... (Nadaljevanje z 2. strani) Zanimivo je, da sodišče ni uporabilo pri zasliševanju ob- tožencev mučenja, čeprav sta vdova in njena hčerlca to iz- recno zahtevali. Pravda se je po zaslugi iz- najdljivih odvetnikov vlekla iz leta v leto, r^e da bi prišlo do sodbe. Obtoženci so bili zaprti v niajhni kamrici mestnega magi- strata v Gradcu in so morali plačevati za svoje vzdrževanje. Živeli so v bednih razmerah: mučila jih je lakota, mrčes in mraz; niso imeli ne obleke ne kuriva. Leta 1680 je Regala po- brala kuga, ostala sta še Golob in Kreusol. A KONEC: BRANIL KMET „ LE SVOJE JE... Sele 18. maja 1681 — po šti- rih letih — je padla končna sodba, ki se je glasila: »Grof Herberstein je glavni napadalec (»principalis aggres- sor«)' kmetje niso imeli napa- dalnih namenov, temveč so se zbraJi, da bi branili sebe in svojo posest (»se et fundos suos defendendi causa«). Obtoženca se naj »v strah vzbujajoč primer, da se prepre- čijo elabe posledice pri drugih podložnildh, tri ure zaporedoma privežeta pri tukajšnjem sramo- tilnem kamnu in se nato izže- neta iz dežele.« Z najviišjo cesarsiko odločbo iz maja meseca 1682 se je obe- ma obsojencema kazen še spre- menila: Golob naj se za eno le- to izžene iz dežele — zaradi ku- ge se tudi to ni izvršilo —, Kreusel pa nai bo 3 ure prive- zan pri sramotilnem kamnu. Zanimiva je zlasti obrazloži- tev te mile sodbe. Poudarja se namreč, da pK>dložmki grofice Galler niso ravnali uporno, tem- več So se izkaizali zveste podlož- nike svoje graščakinje. Zato sod- ba ne more biti stroga, ker bi se sicer v bodoče noben podlož- nik: ne bi več zavzel za svojega ' .gospodarja in ga branil, zlasti ker je na drugi strani mnogo podložn ikov, ki so uporni in se skušajo dvigniti proti svojim gosipodarjem. Fevdalni družbeni red, ki je skozi 1000 let obvladoval vso Evropo, je v 17. stoletju dobi- val niiočne udarce od prebuja- jočega se meščanstva; skoro neopasaio pa vendar vztrajno pa ga je uničevalo njegovo razmer- .ie do »ubopo «nnaine.< npromno množice kmetiških podložnikov, ki so v kmečkih uporih in v poznejših borbah proti svojim izkoriščevalcem izvršili veliko delo, ki je šele mnogo pozneje rodilo končne sadove: uničenje osovraženega fevdalnega sistema in osebno osvoboditev v letu 1848. Tone Klasinc v sredo, dne 14. marca 1956 za kilogram liter ali komad Čebula 50, česen 100, luščeni fižol 50, krompir 15, peteršilj 60, rdeča pesa 35, redkev 25, zelje 30, kerenček 50, ohrovt 30, koruza 30, pšenica 35, oves 30, koruzna moka 35, ajdova moka 60, koruzni zdrob 55, ajdova ka- ša 130, prosena kaša 80, surovo maslo 400, zaseka 300, mleko 28, smetana 130, sir 40—80, kokoši 400, piščanci 400, jabolka 30, jajca 13, kisla repa 30, kislo ze- lje 50, motovileč 200, regrat 180. ^5ESTN0 GLEDALIŠČE PTUJ Petek, 16. marca ob 1.9.30; Franz Streicher: »KAM IZ ZA- DREG«, veseloigra v treh deja- njih (v domačem narečju). — Dvajsetič! Gostovanje v Kidri- čevem (Kino dvorana). Pred- prodaja vstopnic pri posloval- nici »Preskrba«, Kidričevo. Nedelja, 18. marca, ob 16.30: Peppino de Filippo: »NI RES, PA LE VERJAMEM«, komedija v treh dejanjih. Devetič. Go- .stovanje v Majšperku (Sindi- kalna dvorana Tovarne volne- nih izdelkov). Abonma in izven. Četrtek, 22. marca 1956 oh 20. uri: Peppino de Filippo: »NI RES, PA LE VERJAMEM«, komedija v treh dejanjih. De- setič. Izven! Zadnja večerna predstava. Sobota, 24. marca ob 19.30: Peppino de Filippo: »NI RES, PA LE VERJAMEM«, komedija v treh dejanjih. Enajstič. Go- stovanje v Ljutomeru (Dom kulture). .Abonma in izven. — Predprodaja vstopnic pri bla- gajni kina. Nedelja, 23. marcn 1956 oh 14.30: Peppino de Fillipo: »NI RES, PA LE VERJAMEM", ko- medija v treh dejanjih. Dva- najstič. Gostovanje v Križevcih pri Ljutomeru (Zadružni dom). Zaključek kmetijsko- gospodarske šole v Markovcih V peteK, 9. marca je kcn^-al s poukom drugi letnik kmetij- sko-gospodarske šole v Markov- cih. Naslednjega dne so tečajni- ki napravili pod vodsU'om šole ekskurzijo v Ptuj, kjer so si ogledali Veterinarski zavod. Mlekarno, katastrski urad in vinske kleti ptujske Vinarske zadruge in podjetja »Slovenske gorice« ter slikarsko razstavo v Mestnem muzeju. Prijetno so bili presenečeni, ker so jih povsod prisrčno spre- jeli in se povsod trudili, da bi jim čim bolj jasno prikazali in razložili svoj napredek in ko- ristnost. Tečajniki so vodstvoni pod- jetij iskreno hvaležni za izka- zano pozornost ter želijo, da bi iz njihovih podjetij vsak obisko- valec odnesel tako lepe in pri- jetne vtise, kakor so jih oni. .... MM.. GOSPODIMJSEI MS¥£Ti tudi preveč soli Škoduje v primerni količini so rud- ninske soli leksu neobhodno potrebne. Dovajamo mu jih s prehrano: v zelenjavi, sadju je mnogo teh snovi. Sol je telesu prav tako potrebna, le da se te cesto uporablja mnogo preveč. Nekateri ljudje si jedi tako so- lijo, da dovajajo telesu tudi do dvajsetkratno potrebno količi- no. Jasno je, da take količine soli zdravju škodujejo. Pred- vsem trpe ledvice, ki morajo to odvisno sol spravljati iz telesa. Sol namreč povzroča žejo, ker zadržuje vodo v telesu. Ob do- ločenih pogojih povzroča to vodeniko. Ob stalni preobteže- nosti ledvic te obolijo, zaradi tega pa otežijo delo srcu. Pre- več soli v telesu povzroča tudi oslabelost živcev in sklepni revmatizem Iz tega nujno sle- di, da je treba jedi le zelo zmerno soliti. Bolezni ledvic, srca, živcev, poapnenje žil, zvišan krvni pritisk zdravimo z neslano hra- no. Da bi pa bila ta vendar okusna, ji dodajamo prepraže- ne čebule, kumino. česen, li- monin sok, paradižnik, maja- ron. sladko papriko, petršilj in drobnjak. Gospodinje kot kuharice svo- jim družinskim članom, mora- jo zato skrbeti, da je hrana le zmerno slana Imeti morajo v shrambi '-so zelenjavo in za- čimbe, s krierimi zboljšajo okus in vrednost hrane. KAKO UPOR.^BLJAMO ZMRZNJENA ZlVlLA Letošnja zima se je zakasni- la, nato pa nenadoma pritisnila in v marsikateri shrambi je namrznil krompir, korenjo, .so- lata ali jabolka. Kako bomo uporabili ta živ:la. ki kljub poškodbam še ne sodijo na smetišče? , Vsa živil? pustimo kjer so. Krompirja, kolikor ga dnevno potrebujemo damo že zjutraj v mrzlo Vodo. kjer ga pustimo več ur. Predno ga damo kuhot, mu odluščimo ledeno skorjo in ga zalijemo z mrzlo vodo. Po- dobno napravimo z jabolkami. na ptujskem obi^inskem področju v preteklem tednn Rojstva: Hozjan Cirila, Kidri- čevo 68 je rodila Jožeta in Ig- naca; Galun Matilda, Stoperce 12, Jožeta; Kerenčič Julijana, Kajžar 54, Branka; Rihtaršič Ana, Ljutomer, Tatjano; Nemec Marija, Cakovec, Dragico; Ko- vačič Marija, Jelovec 48, Joži- co; Horvat Ana. Janeževski vrh 50. Branka; Kolar Ivanka, Ra- domerščak, Slavka; Kores Ka- tarina. Crmožiše 12, Branka; Slana Ivana. Prvenci 23, Ivan- ko; Stumberger Katarina, Gru- škovec 56, Franca; Vrečko Ve- ronika, Lešje 6, Jožeta; Novak Neža. Ptuj, Bojana; Jakopec Frančiško. Biš 69. Frančiško; Munda Neža. Vičanci 64. Anto- na; Colnarič Jožica, Štatenberg 76. Jožico; Feguš Ivana, Goriš- nica 60. Dušana; Fakin Marija, Sveča 28, Branka; Ciglar Tere- zija, Kicar 83, Ivana: Kosič Ce- cilija. Zerovinci 29, Darjo; Vin- čec Marija. Kidričevo 46, Jože- ta; Jerenko Matilda, Popovci 26. Janka;