?*NA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 42
KRANJ, petek, 31. 5.1985
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Blejci se vneto pripravljajo na ameriške bankirje - Na Bledu je turistični utrip že v pol-
zamahu, hoteli so polni, najčešče je slišati angleško govorico Prevladujejo ^^9°^ m manj ponosno ne razkazujejo rjave polti, ki so jo poprej nabrale na morju. ^^.J^^l^^ l«jprej la teden dni popeljejo na morje, nato pa za teden dni na Bled ah Bovec ki f^e ubirajo kot
Sohin in Kranjsko goro. Blejci pa se te dni vneto pripravljajo na .bar^
bodnjeaa tedna udeležili zasedanja jugoslovanskega ekonomskega sveta. Bled bo tedateden dni gostil 300 ^milniltuTceTki bodo bivali i ViUBled in v hotelu Golf Ne le
B*ed čim lepši. Položili so celo novo asfaltno prevleko tik pred vstopom na Bled. Prav bi bilo, da bi topoceli \fred vsako sezono, pravijo pikri jeziki, ameriški bankirji so nam letos res prav prišli.
Hešeto na vseh koncih razpada
^estarji še vedno ne vidijo rešitve
g , po npHavnih razpravah uffr»trwttvah, stališčih in opozorilih je bilo pri-Kovati, da bodo težave pri vzdrževanju cest počasi premagane in da se bo
endarle premaknilo na bolje. Stanje pa je danes še slabše. Izkazalo se je, , a Je zadnja zima nekaj let nevzdrževane ceste načela veliko bolj, kot je bi-j? ^oč pričakovati. Denarja pa je zdaj celo manj, kot je kazalo nekaj časa.
ecembra lani sprejeti plan za letos je zagotavljal 85-odstotno vzdrževanje £° minimalnih standardih na magistralkah in 75-odstotno na regionalnih
estah. Po lanskih cenah pa se je zdaj ta delež že zmanjšal na samo 68 odstotkov.
Cestarji so praktično nemočni. Vsi po vrsti v Sloveniji se zavzemajo, *?aJ bi se vendarle že začel dosledno izvajati zakon o cestah, sprejet pred £°brima dvema letoma. In to tisti del zakona, ki cestarjem nalaga, naj do-J° gospodarijo s cestami. To pa je denar od bencinskega dinarja in obravnavanje amortizacije. Ne gre za podražitev bencina, marveč za drugačno °tranjo delitev oziroma sestavo cene.
Stanje cest je domala povsod v Sloveniji enako. Tudi na Gorenjskem edno bolj občutimo, da cestno rešeto na vseh koncih razpada. Popravilo sada na magistralni cesti Korensko sedlo bi veljalo 25 milijonov dinarjev. e°arja ni. Na regionalni cesti Jereka—Bitnje so kar trije usadi, ki grozijo Popolno zaporo ceste. Podobno je s cesto na Brezjah nad Tržičem in z Zimsko cesto v Moharjevi grapi, kjer se teren lahko vsak trenutek sproži.
e veliko več pa je usadov na lokalnih cestah. Za nobenega od teh usadov P^ni denarja, da bi jih odpravili in ceste uredili za normalen in varen pro-
. Na Gorenjskem je zato enotna zahteva, da naj se decembra lani sprejeti pian 0 vzdrževanju cest v Sloveniji dosledno spoštuje in uresniči. Le ta-*° bo moč rešiti del tistega, kar je bilo v zadnjih letih zaradi pomanjkanja rr^arja zavestno zanemarjeno. Neprizadeto in neodgovorno obnašanje ter , basanje z dosledno uveljavitvijo zakona o cestah bo sicer povzročilo, da
bo
rešeto, ki na vseh koncih že razpada, dokončno razpadlo.
A. Žalar
J
Uspel pohod na Davovec
Cerklje — Cerkljanska borčevska organizacija je skupaj z drugimi Krajevnimi Ji uzuenupoliucnimi organizacijami in društvi priredila tradicionalni pohod iz Cerkelj prek Šte-fanje gore na Davovec pod Krvavcem. Sodelovalo je nad 500 pohodni-kov, med katerimi so bili tudi borci Kokrškega odreda in II. grupe odredov. Sicer tradicionalni pohod je bil letos posvečen spominu na tovariša Tita, dnevu zmage in 40. obletnici osvoboditve. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole iz Cerkelj in taborniki Gorenjskega odreda iz Cerkelj. Slavnostni govornik je bil prvoborec Tine Zaletel, ki je opisal avgustovske dogodke iz leta 1942 na Davovcu, kjer so padli trije borci Kokrškega odreda in 13 borcev II. grupe odredov, ki se je prebijala proti Štajerski. Po proslavi je bilo tova-riško srečanje na Štefanji gori. J. K.
Žalna slovesnost v Tržiču
TRŽIČ — Tragična smrt zaslužnega športnika in alpinista Boruta Berganta, ki se je v daljnji Himalaji uspešno povzpel na vrh Jalung Kanga, v Tržiču še vedno odmeva. Borut Bergant je bil namreč zelo priljubljen športnik, gorski vodnik in reševalec, mladi so ga poznali kot prizadevnega učitelja telesne vzgoje, kot zaslužen član planinske organizacije pa je bil tudi nosilec zlatih častnih znakov Planinske zveze Slovenije in Planinske zveze Jugoslavije.
Od Boruta Berganta se bodo poslovili domači, člani odprave Jalung Kang 1985 in drugi alpinisti, planinci, telesnokulturni delavci ter vsi drugi na žalni seji, ki bo v petek, 31. maja 1985, ob 18. uri v osnovni šoli Heroj Bra-čič v Bistrici pri Tržiču. Tod bo odprta tudi žalna knjiga; vanjo se bodo lahko vpisali vsi, ki so z Borutom živeli, delali in ga poznali, pa tisti, ki imajo radi gore, kakor jih je imel rad Borut.
Janez Kikel
V SREDIŠČU POZORNOST/
Kmet ni sam v nesreči
Na Gorenjskem so se pred petimi leti kot prvi v Sloveniji odločili za skupinsko zavarovanje živine, po katerem (približno) dve petini zavarovalne premije prispeva kmet, polovico občinski intervencijski skladi ter preostalo mlekarne, klavnice in zasebni mesarji. Na videz enoten način zavarovanja vsebuje občinske posebnosti. V kranjski, tržiški in jeseniški občini prispevajo koristniki (predelovalna industrija in intervencijski sklad) za vsako žival enak delež. Na škofjeloškem področju je njihov prispevek odvisen od oddanih količin mleka in mesa. V radovljiški občini so do družbene podpore upravičeni le kmetje, ki z dddajo mleka in mesa presežejo določeno (vrednostno) mejo.
Skupinsko zavarovanje je dalo ugodne rezultate. Kmet se je vsaj deloma znebil občutka, da je v nesreči (pri poginu, zakolu v sili ali bolezni) sam. Delež zavargvane živine se je v petih letih povečal s četrtine na več kot štiri petine, saj je bilo lani zajeto v zavarovanje že 35.956 od skupno 42.900 goved — največ v kranjski in najmanj v radovljiški občini. Izboljšalo se je zdravstveno stanje črede in okrepilo se je sodelovanje med kmeti, zadrugami in živinorejsko-veterinar-skim zavodom.
Tovrstno zavarovanje je bilo tudi pomembna preskušnja za živinorejce. Čeprav se tudi danes zgodi, da kmet namesto soseda pokliče za pomoč pri telitvi kar živinozdravnika (ker ga to nič ne stane), je takšnih nepotrebnih klicev malo in vse manj.
Kmetje so zadovoljni z množičnim zavarovanjem živine, zato za naslednje petletno obdobje ne predlagajo večjih sprememb. Ali bo moč njihove želje upoštevati, bo odvisno predvsem od zaposlenih. Če bodo ti tudi v prihodnosti pripravljeni dajati del osebnega dohodka v intervencijski sklad, potem bo skupinsko zavarovanje ohranilo sedanje temelje, le da bodo kmetje verjetno morali globlje seči v žep in prispevati polovico ali tri petine zavarovalne premije.
Čeprav bi bilo najbolj pravično, da bi »družba« (sklad in ostali) prispevala toliko, kolikor prispeva kmet k družbeni preskrbi, je to težko vgraditi v sistem, ki skuša biti tudi enostaven. Ali pa je slednje le opraviličo za pomanjkanje volje in odločnosti, da bi tudi z zavarovalstvom zagotovili kmetu, ki odda vse tržne presežke zadrugi, prednost (ugodnosti, olajšave) pred špekulanti. q zapiotnik
Jutri srečanje internirancev na Ljubelju
Tržič — Jutri, v soboto. 1. iuniia. ob 10. uri bo na Ljubelju pri nekdanjem taborišču, podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen, tradicionalno srečanje internirancev in mladine. Ob 40-letnici osvoboditve taborišča bo tu še posebej slovesno. Slovesnosti se bodo namreč udeležili tudi številni preživeli zaporniki ljubeljskega taborišča, Francozi, Norvežani, Holandci, Poljaki in drugi.
Letošnjo slovesnost organizira ljubljanska občina Vič-Rudnik, ki bo poskrbela tudi za bogat kulturni program. Sodelovala bo tudi tržiška godba na pihala. Slavnostni govornik bo Stane Vrhovec, član Zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije. Proslava bo ob vsakem vremenu. Vabljeni so vsi nekdanji zaporniki in interniranci vseh taborišč, vsi borci in aktivisti, vsi Gorenjci, posebej pa mladina.
Tekmovanje gozdarjev
Bohinjska Bistrica — Konferenca osnovnih organizacij sindikata Gozdnega gospodarstva Bled in občinska sveta Zveze sindikatov Radovljica in Jesenice prirejata v nedeljo v Bohinjski Bistrici (v Danici) proizvodno tekmovanje gozdarjev, kmetov in voznikov tovornjakov za prevoz lesa. Otvoritev tekmovanja bo ob devetih, pol ure kasneje se bo začelo tekmovanje v delovnih disciplinah, ob 12. uri še tekmovanje v zabavnih disciplinah, ob 13.30 pa bo razglasitev rezultatov in podelitev nagrad.
f
Kranjčani, Gorenjci, ne pozabite! Jutri, v soboto, 1. junija, ob 18.30 bo na Titovem trgu v Kra-jinju   koncert   sedmih pihalnih
godb z Gorenjske. Obeta se vam lep kulturni večer, odprtih rok pa vas pričakujejo tudi kranjski gostinci. Vstopnine ni!
Recital Mladost
Radovljica — Na prvem dnevu srečanja Naša beseda 85, ki poteka v radovljiški občini, so na bistriški osnovni šoli učenci osnovne šole z Bleda pripravili neposredne prisrčne miniature. Predstavili so se recita-torji Karla Horvat, Manuela Knaf-lič, Darja Pogačnik, Romana Purk-hart, Monika Repinc in Marko Man-dič (tudi kot mlad avtor), ki so z mentorico Marijo Birk pripravili še-gave domiselne, vedre literarne utrinke svojih sošolcev, ki odslika-vajo bodisi intimna doživetja »rosnih« let, bodisi odnose najstniki — odrasli v izrazito humornem tonu.
Praznovanje obletnice stavke
Jesenice — V jeseniški občini se že pripravljajo na praznovanje 50-le-tnice stavke jeseniških kovinarjev, 40-letnice enotnih sindikatov in 35-letnice delavskega samoupravljanja.
Tako bodo junija pripravili pogovor za okroglo mizo o stavki pred 50 leti in o dogodkih, ki so stavki sledili. Pogovor bosta organizirala občinski svet zveze sindikatov Jesenice in tovarniška konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov Železarne.
Tehnični muzej bo pripravil razstavo o razvoju delavske stavke na Jesenicah, v dvorani amaterskega gledališča Tone Čufar pa bo slavnostna seja delavskega sveta Železarne, skupaj s samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijami krajevne skupnosti Sava, ki praznuje svoj krajevni praznik v spomin na stavko jeseniških kovinarjev.
V okviru praznovanja nameravajo pripraviti tudi skupni pohod krajanov krajevne skupnosti Sava in žele-zarjev na Pristavo, železarji vseh treh slovenskih železarn pa se bodo srečali na tradicionalni proslavi na Poljanah.
D. S.
»tečanje slovenskih pesnikov v Kranju — Z literarnim večerom v Pre-fiTiovem gledališču se je v sredo, 29. maja, v Kranju začelo četrto sre-, nJe slovenskih pesnikov. Predstavili so se pesniki, ki so lani izdali S}Jigo — zbirko, izborali ponatis, izbor je napravil Tone Pretnar. Ob-A nstvu so se tako predstavili: Milan Dekleva, France Filipič, Boris Novak, Niko Grafenauer, Marko Kravos,^^ja Vidmar, Andrej Ber-
ntin Cundrič, To-impozij na temo hodnjič. — Foto:
Erika Volk, Neža Maver, Mirko Žu £ a* Šalamun in Dane Zaje. Včeraj p p °venski pesnik in evropska kultura.
9. POHOD NA POLJANO NEDELJA, 2. JUNIJA 1985
mmmmmciLAS i. stran
NOTRANJA POLITIKA
PO JUGOSLAVIJI
Zajamčeni OD že junija 21.500 din
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je podprlo predlog odloka o določitvi najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Predlog odloka jo pred tem obravnaval tudi republiški izvršni svet. Najnižji osebni dohodek za polni delovni čas in izpolnjevanje obveznosti se tako s sedanjih 18.500 din povečuje na 21.500 din. To velja že za junijska izplačila osebnih dohodkov.
Junija
sabotinska cesta
Ob deseti obletnici podpisa osimskih sporazumov je uresničena ena najpomembnejših skupnih jugoslovansko-italijanskih nalog sporazuma o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med državama in hkrati dolgoletna želja prebivalcev Goriških brd, da bi dobili krajšo sodobnejšo povezavo z Novo Gorico. Prihodnji mesec, 15. junija, bodo namreč predali namenu sabotinsko cesto. Dolga je nekaj manj kot 8 kilometrov, za prebivalce vzhodnega dela Goriških brd pa bo pot do Nove Gorice skrajšala za dve tretjini.
Milka Planine v ZDA
Predsednica Zveznega izvršnega sveta Milka Planine je govorila pred enim najbolj uglednih neformalnih teles ameriške zunanje politike, pred svetom za zunanje zadeve v New Yorku. V tem organu so najbolj ugledni predstavniki ameriških administracij, člani kongresa, vplivni profesorji in najbolj znani novinarji. V svojem govoru je Milka Planine poudarila, da ima tudi Jugoslavija težave s posojilodajalci in da poskusa o tem vprašanju razmišljati nepristransko. V prizadevanjih, da se čim hitreje osvobodimo nerazvitosti, samo v času, ko so bile obresti še nizke, včasih zastavili programe, ki so presegali naše možnosti. Naš del odgovornosti za zadolževanje smo temeljito proučili, vendar pa moramo z vso samokritičnostjo ugotoviti, da so k našim težavam v veliki meri prispevale zunanje okoliščine. Poučeni s temi izkušnjami smo se naučili, je dejala Milka Planine, da želenega razvoja ne bomo dosegli z enostavnim prenosom tehnologije in s prevelikim najemanjem tujih sredstev. Jugoslavija ostaja odprta država in v programu gospodarske stabilizacije predvideva še bolj intenzivno sodelovanje z drugimi državami.
Ob padajočem standardu več socialnih pomoči
Vlog za socialno varstvene pomoči je letos še enkrat več kot j*? — Koliko upravičencev bo prejemalo eno od več vrst pomoči sj* cer še ni znano, po oceni pa bo prav gotovo še enkrat več ottf kot lani prejemalo denarno pomoč in subvencijo k oskrbnic vrtcu
'alf
liko. Sprememba je le v tem, da Je tos več občanov zaprosilo za en* no denarno pomoč, nekaj nianj ^ moči pa bo za varovance v sociaJj\ zavodih ter za mladino v vzgoJ1^ zavodih in zavodih za usposablja.
Ivan Lauseger: »Upam, da je moje delo verna podoba nekdanjega taborišča na Ljubelju.« — Foto: D. Dolenc
Podoba taborišča na Ljubelju
Za nekdanjim taboriščem na Ljubelju, podružnico koncentracijskega taborišča Mauthausen, je v travi pod novo cesto ostalo le nekaj temeljev, na katerih so stale barake. Človek danes ne more imeti nikakršne predstave o tem, kako veliko je bilo to taborišče, kako je tedaj izgledalo. Tržičan Ivan Lauseger z Deteljice, ki svoj prosti čas že vrsto let koristno porablja za izdelovanje slik iz slame, pa je prišel na misel, da bi upodobil nekdanje ljubeljsko taborišče. Letos za 40-letnico osvoboditve taborišča, pa se je dokončno odločil, da ga bo upodobil. Hotel je, da bi bila ta njegova slika čim bolj veren prikaz taborišča. Našel je neke stare slike taborišča iz let 1943 in 1944 in se posvetoval še z ing. Jankom Tišlerjem. On je bil med delavci, ki so skupaj s taboriščniki delali v ljubeljskem predoru; danes živi v Zagrebu. Kar v pismu mu je ing. Janko Tišler narisal skico taborišča po svojem spominu, opozoril na to, da so stražni stolpi stali zunaj žičnih ograj in še na nekaj drugih posebnosti taborišča. Obenem pa ga je vzpodbudil, naj podobo vendarle dokonča do slovesnosti na Ljubelju.
Ivan Lauseger je vložil v sliko dolge tri mesece dela in danes je pred
nami podoba taborišča, kakršno je bilo leta 1944. Za žico je bilo osem barak za zapornike, drvarnica in dve stranišči. Zunaj ograje, v smeri proti Tržiču, pa so stale tri barake za esesovce in njihova kuhinja, kuhinja za delavce, dve delavski baraki, dve baraki za orodje in material, pri vhodu pa je bila stražarnica. Taborišče je bilo deljeno s staro ljubeljsko cesto: gledano od Tržiča proti Ljubelju je bilo na levi strani taborišče, na desni pa barake delavcev.
Ivan Lauseger pri svojem delu ni pozabil tudi na cerkvico Sv. Ane. Le kapelice v bližini cerkve, ob kateri so taboriščniki pogosto kar mimogrede mrmrali svoje molitve in pri-prošnje za rešitev, na sliki ni videti. Zakriva jo zelenje.
Slamo, pesek, seno in brusni papir ter barve je Ivan Lauseger uporabil za to svojo podobo taborišča v ozki dolini med Begunjščico in Košuto. Jutri, v soboto, 1. junija, bo na ogled na proslavi na Ljubelju, če bo le lepo vreme. Slišati je, da bi Tržičani to njegovo sliko radi podarili Francozom. Menda jih bo prišlo na proslavo na Ljubelj okrog 200. A prav bi bilo, da bi bila stalno na ogled tudi v trži-škem muzeju. Ivan Lauseger je pripravljen napraviti še eno. D. Dolenc
Kranj — Prvi podatki — čeprav še ne celoviti — o socialno varstvenih pomočeh v kranjski občini so že znani. Te dni namreč občani, ki so do roka, to je do konca marca letos, vložili vlogo za eno od socialno varstvenih pomoči, že prejemajo obvestila o tem, ali so do katere od pomoči upravičeni ali ne. Koliko je posameznih pomoči na Centru za socialno delo še niso vedeli povedati, saj kljub sodobni računalniški obdelavi podatkov zbira po posameznih vrstah pomoči še nimajo. Že na osnovi prejetih vlog občanov, teh je prišlo na Center 5100, kar je še enkrat več kot lani, pa ugotavljajo, da je tudi upravičencev do pomoči približno 70 odstotkov več kot lani.
Največ vlog je prišlo za dodelitev denarne pomoči otrokom, in sicer dobrih 3600, iz česar bi lahko sklepali, da bo tudi število otrok, ki so upravičeni do tega nekdanjega otroškega dodatka, verjetno preseglo lansko število 5600. Skupaj s subvencijami oskrbnin za vrtce pa bo število pomoči otrokom verjetno še enkrat večje, kot pa je bilo lani. Upoštevati pa je treba tudi to, da vsi starši, ki bi bili lahko upravičeni do subvencije oskrbnin za vrtce, vloge še niso naslovili na Center za socialno delo. Po vsej verjetnosti pa bo to marsikdo še storil, ko bo prejel položnico z izračunom oskrbnine po novem. Kar okoli 600 družin namreč vloge za subvencijo letos ni obnovilo.
Število občanov, ki prejema denarno pomoč, ker jim njihovi dohodki ne zadoščajo za življenje, se letos bistveno ne spreminja. Takšnih pomoči, enkratnih ali stalnih ter nekaterih drugih, je bilo lani nekaj manj kot 1200, letos pa približno ravno to-
Zmanjšanje gre predvsem na
top
uveljavitve samoupravnega spo
stva-
rna o dodeljevanju socialno var nih pomoči, po katerem k oskrbn v teh zavodih več prispevajo v^ vanci sami oziroma njihovi sttf otroci ali skrbniki. .(
Več kot lani je tudi upravičej1^ do subvencionirane stanarine; »e bo tako manj plačevalo za stano^ nje 444 stanovalcev, lani je bil° tega upravičenih 386. a
Strnemo lahko, da se je pad|p standarda močno odrazilo tud1
kranjski občini. Pri tem pa je ^ upoštevati tudi to, da je socialn3 ven, pod katero je občan oZ^1?^ družina že upravičena do ene od F moči, postavljena dokaj nizko- , moč torej lahko pričakuje le dj"1^. na, ki je res v izredno slabem P°}°m ju. Da pa so nekateri res glp^ pod socialno ravnijo, kažejo ieX datki sami, saj se je kljub tako n*, postavljeni meji število upravi^, cev zvišalo. Nekaj prav gotovo ^ na račun življenjskega rešev*^ problemov občanov oziroma dr^L ki bi jih sicer objektivna račun?*
ško izračunana presoja o porno^1 radi nekaj dinarjev razlike nad zusom gladko izločila, dejansko
M-
Seje zborov škofjeloške občinske skupščine
Prihodnji teden bodo zasedali vsi trije zbori škofjeloške občinske skupščine. Seja družbenopolitičnega zbora bo v torek, 4. junija, ob 13.30 v mali sejni sobi občinske skupščine, seja zbora krajevnih skupnosti bo 5. junija ob 16. uri v mali sejni sobi, seja zbora združenega dela pa istega dne ob isti uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine.
Na sejah bodo obravnavali informacijo o usklajenosti družbenega plana občine Škof j a Loka za sedanje srednjeročno obdobje z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč, predlog odloka o določitvi organov s področja cen, poročilo o opremljenosti s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito v "občini Škof j a Loka, poročilo o uresničevanju dogovora o varstvu spomenikov in drugih obele-
žij socialistične revolucije na področju občine Škof j a Loka ter še nekatere druge spremembe predpisov.
Osrednja točka pa bo analiza uresničevanja resolucije v letošnjem prvem tromesečju. Iz analize je razvidno, da je gospodarstvo realno doseglo enake poslovne rezultate kot v lanskem tromesečju, kar je glede na predelovalni značaj loške industrije zadovoljivo. Akumulacija gospodarstva je realno porasla, kar je odraz zdrave politike pri razporejanju dohodka. Še naprej pa padajo realni osebni dohodki, čeprav jih v organizacijah združenega dela skušajo obdržati na ravni leta 1984.
Za investicije v osnovna sredstva gre še vedno premalo denarja. Osnovni problem je pomanjkanje investicijskih programov,
ki bi po svoji kvaliteti zadovoljili dogovorjena merila in neizdelano dolgoročno strategijo delovnih organizacij. Potrebno bo okrepiti izvozna prizadevanja organizacij združenega dela, saj je jasno, da je domače tržišče premajhno. Ocenjujejo, da je do stagnacije izvoza prišlo tudi zaradi sprememb predpisov oziroma čakanja in nejasnosti glede deviznega zakona.
Zaskrbljujoč je tudi padec fizičnega obsega proizvodnje, ki je manjši kot je bil lani v enakem času. V vseh organizacijah združenega dela naj bi zato kritično ocenili in analizirali gospodarjenje, zlasti pa izvoz in obseg proizvodnje kot tudi investiranje, likvidnostni položaj in cenovno politiko.
L. B.
nje pa še kako opravičuje druz0^ pomoč. Takšno možnost upošteva di samoupravni sporazum, ki vel Sloveniji od 1. maja dalje.
L-
Slovesnost v Podljubelju
Podljubelj — Krajevna skupaj,
in    družbenopolitične or6an'**lpk
Podljubelja  pripravljajo  v Pf,^ 31. maja, ob 18. uri v domu dfU^ nih organizacij v Podljubelju nV93 vo v počastitev 40-letnice osvoji tve ljubeljskega taborišča, osvop tve Jugoslavije in zmage nad fiH mom. V kulturnem programu nastopili mladi člani KUD 1% belj, recitatorji in citrar Matej }*j čar. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim krajanom podelili , priznanja. Po končani proslavi % domu v sodelovanju z muzejem ^j Slovenije odprta razstava fotogjj. skih, slikarskih in kiparskih del jp neza Kranjca, Smiljana Rozman f Lojzeta Pokorna. Razstava bo o0";, ta do vključno torka, 4. junija,,fl cer v soboto, 1. junija, od 11. 4°^ ure, v nedeljo od 10. do 12. ure »*y 16. do 19. ure, v ponedeljek in 40 pa od 17. do 20. ure. (dd)
Osnutek dolgoročnega plana radovljiške občine
Zdaj je čas za pripombe
Lani ovržen in ponovno sprejet prostorski del tekočega družbenega plana je v radovljiški občini povzročil veliko hude krvi, za dobre pol leta pa je ustavil stanovanjsko gradnjo. Da se kaj takega ne bi ponovilo, bi bilo prav, če bi ljudje že zdaj temeljito pregledali osnutek dolgoročnega načrta občine za obdobje 1986/1995—2000, posebej njegov »vedno sporni« prostorski del
Radovljica in Lesce bosta v bodoče skupaj z Bledom in Jesenicami tvorila somestje pokrajinskega značaja. Dejavnosti bodo razdeljene tako, da bo v Radovljici in v Lescah poudarjen razvoj servisnih in storitvenih dejavnosti ter potrebna stanovanjska gradnja. Bled se bo še naprej razvijal kot turistično središče, stanovanjska gradnja bo usmerjena v okoliška naselja. V tem pogledu bo poudarjen razvoj Gorij in Ribnega. V radovljiškem koncu pa Begunj, v manjši meri tudi Krope skupaj z Lipnico in Brezovico. V Bohinju bo Bohinjska Bistrica še bolj dobila značaj urbanega središča, razvoj turizma bo usmerjen predvsem na Ribčev laz. Takšne so v grobem značilnosti bodočih razvojnih usmeritev v prostoru.
Razvoj turizma predvsem na Ribčevem lazu
Večstanovanjski gradnji naj bi bila namenjena zemljišča ob domu Joža Ažmana do Ajdovske ceste v skupni površini 2,4 hektara, vendar do leta 2000 le polovica teh površin. Takoj velja povedati, da kmetijsko zemljiška skupnost temu oporeka. Individualna stanovanjska gradnja je predvidena ob potoku Stržnica, na območju Bi-tenj, Stare Fužine, Bohinjske Češnjice in pod vasjo Studor. Sprva so računali tudi na Pozabljeno, vendar so misel že opustili.
Pri krajevnih, proizvodnih in servisnih dejav-
nostih bodo bolje izrabili sedanje površine, dodatno pa bodo namenili 3 hektare na severni strani LIP-ovega tozda Tomaž Godec in 0,9 hektara na severni strani LIP-ovega tozda Filbo. V zgornji Bohinjski dolini pa bodo dopolnitvi obstoječe žage in mizarstva namenili le 0,2 hektara zemljišča.
Razvoju turizma bo namenjen Ribčev laz južno od ceste, območje med Ribčevim lazom in Staro fužino v površini 5,5 hektara ter ob jezeru za dopolnitev sedanjih površin 5,4 hektara zemljišč.
V Bohinjski Bistrici bodo turizmu namenjeni novi objekti na Zoisovi plani, apartmajski objekti ob domu Joža Ažmana, hotele pa naj bi gradili »na Rebru«.
Nič več stanovanj na Bledu?
Osnutek dokumenta glede večstanovanjske gradnje na območju Bleda vsebuje tri različice, saj še niso dokončno odgovorili na vprašanje: bodo na Bledu še gradili stanovanja ali zgolj turistične objekte. Do sprejema načrta bodo to seveda morali storiti. Po prvi različici naj bi stanovanjski gradnji namenili zemljišča med Bledom in bodočo blejsko obvoznico v skupni površini 5 hektarov. Po drugi na Rečici in sicer severno od železniške proge in znotraj naselja v skupni površini 5,9 hektara. Po tretji pa naj bi stanovanjska naselja gradili na območju Praprotnice v
Zgornjih Gorjah v površini 4,5 hektara, nekaj znotraj Rečice ter v Ribnem in Zasipu.
Individualna stanovanjska gradnja bo možna v Ribnem, Koritnem, Spodnjih Gorjah, Zasipu, delno v Praprotnici in v Zgornjih Gorjah. Nekaj stanovanjskih hiš bo moč postaviti tudi nad Žele-čami, Zagoricami in Dindolom, ker naj bi gradili predvsem penzionske zmogljivosti.
Na področju proizvodnih in servisnih dejavnosti bodo z 1 hektarom zemljišč zaokrožili območje Vezenin in Kovinske delavnice. Ob železnici na Rečici bo 2,4 hektara zemlje namenjene razvoju drobnega gospodarstva, v Lisicah pa 1,2 hektara.
Razvoju turizma je namenjeno središče Bleda v površini 41 hektarov, kjer bo večina turističnih novogradenj, nadalje območje Mlino z Vilo Bled v površini 13 hektarov, območje Velike Za-ke z 10 hektari in Male Zake s 3,5 hektara površin. Zunaj območja Bleda je večji turistični kompleks lociran še v Ribnem, na površini 1,2 hektara. Seveda pa bo moč turistične objekte graditi tudi znotraj ostalih naselij.
Vprašljiva pozidava Predtrga v Radovljici
V radovljiškem koncu naj bi stanovanja gradili predvsem v Radovljici in Lescah. V Radovljici znotraj naselja, z nadzidavo objektov v Grad-nikovi ulici, prenovo objektov v Prešernovi ulici, nekaj tudi na območju središčnih dejavnosti ob cestni povezavi Kranjske in Gorenjske ceste. Novih 2,7 hektara zemljišč pa naj bi namenili ob domu J. Benedika v Predtrgu. Novo območje ob železniški progi naj bi bilo namenjeno nizki večstanovanjski in gosti individualni gradnji. V Lescah bo večstanovanjska gradnja uresničena v okviru zazidalnega načrta Lesce-center, stanovanja nameravajo graditi še v Begunjah (ob sedanjih blokih in v osrednjem delu naselja) ter na območju Krope (Stočje).
•Individualna stanovanjska gradnja bo v Lescah možna na savskih terasah v površini 6,1 hektara, za Merkurjem v površini 3 hektarov* v P^a-
hek*J
dovljici pa v Predtrgu v površini 3,5 h^^f1 (med obstoječo stanovanjsko gradnjo in "Li Večji obseg individualne stanovanjske je predviden še v Begunjah, v smeri proti H čam v površini 4,3 hektara, na Črnivcu 5 b§|
rov, na Brezovici pri Kropi 2,2 hektara, v šah 3,7 hektara, v Podnartu 1,4 hektara >J Kamni gorici 2 hektara. Skupaj naj bi bilo ^ individualni stanovanjski gradnji namefl)e 35,1 hektara zemljišč. ..x Vendar pa je treba takoj dodati, da kmet1^ zemljiška skupnost nasprotuje pozidavi P^ji ga ter gradnji za Merkurjem v Lescah, saj najboljša kmetijska zemljišča (1. kategorije''
Vprašanje ob servisu osebnih vozil .
Za središčne dejavnosti bodo na novo ?a/ njene površine v Lescah ob železniški progi tu likosti 2 hektarov, ob novi avtocesti za turis^j-trgovski center 7,2 hektara, v Radovljici nov0^,< močje ob novi cestni povezavi Kranjske renjske ceste v površini 1,1 hektara, ob no^1 rtovanjski zidavi v Predtrgu 0,8 hektara tef Pastor za izgradnjo novega kulturnega doma ijV vega trga v površini 0,3 hektara. V Begunj*1^ do središčnim dejavnostim namenjene P°vft> ob novem gasilnem domu v obsegu 0,8 hek/V za izgradnjo Gorenjskega muzeja revolucij 1,1 hektara. j
Za proizvodne in servisne dejavnosti bod^ ve površine namenjene ob begunjskem FJ^i< obsegu 1,3 hektara, območje poslovno-sklad1* j cone v Lescah v velikosti 4,2 hektara, nada'J * razširitev Kemične tovarne Podnart, novo ^ strijsko območje med Zalošami in Podnar^t obsegu 2,5 hektara in 1,2 hektara za V° Iskre v Otočah. . p)
Za servisiranje osebnih vozil pa naj bl a namenjene površine ob Cestni bazi Cesu\ podjetja Kranj ali ob obvozni cesti za LancO .* površini 0,8 hektara. Tudi ta ali/ali bodo tof" morali doreči. J
Turizem pa naj bi v radovljiškem koncu .^-t vijali znotraj obstoječih površin, nove PoVfrf| bodo namenili le na območju Črnivca. M ^° {
PETEK, 31. MAJA 1985
NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO
.3. STRAN @®Ig®S5^©ISSGLAS
30 let KOGP Kranj
Na. svečani seji delavskega
Syeta so podelili plakete, Pohvale in nagrade
O-letni razvoj je na svečanosti opisal direktor KOGP Kranj inž. Janez Fre-Wi. Po čestitki predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj pa so * članom podelili zlate, srebrne in bronaste plakete, 80 članom pohvale in članom kolektiva nagrade za trideset, dvajset in deset let dela.
Kranj — Pred 30 leti je bila v Kra-JjJU ukinjena Direkcija komunalnih ^javnosti in takrat so nastala tri samostojna komunalna podjetja: Vodo-v°d, Ceste in kanalizacija in Komuna Kranj. V Komunalnem, obrtem gradbenem podjetju Kranj ta-Kratno odločitev in novo organiziranost beležijo kot ustanovitev seda-nJega podjetja. Minuli petek, so s Sv6čano sejo delavskega sveta, ki so ^e je udeležili predstavniki občinske afUžbenopolitične skupnosti in orga-ni2acij, proslavili 30-letnico delovala.
. Ceste in kanalizacija ter Komunali Kranj sta se že po dobrih dveh le-združili v Komunalni servis. No-v° Podjetje je zgradilo nekatere po-membne objekte v občini: javno razsvetljavo na Savskem mostu in na .Senovem klancu ter vodovode Ba-Ml—Kranj, Savski most—Kalvariji. Duplje, Podreča, Mavčiče, Predor in Struževo. Izvajalo je gradbe-j|a dela na visokonapetostnih vodih, gadilo žičnice na Krvavcu, uredilo »TS revolucije in stadion Stanka /?'akarja, gradilo stanovanjske pro-lzorije ter opravljalo številna dela
na cestnem in kanalizacijskem omrežju. Kmalu pa je s polaganjem podov začelo razvijati tudi obrtne dejavnosti.
Pred 15 leti so se združila obrtna podjetja Pleskarstvo, Tapetništvo, Steklarstvo in Kamnoseštvo. Kasneje je bila zgrajena kamnoseška delavnica v Struževem ter steklarska delavnica in dom družbenega standarda na Primskovem. 1972. leta je z organizacijo temeljnih organizacij združenega dela nastalo Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, kateremu se je nekaj let kasneje pridružila tudi nova temeljna organizacija Opekarne. Hkrati je bila na Primskovem zgrajena nova hala za tapetniško in mizarsko dejavnost. Tako danes ta delovna organizacija v Kranju opravlja pomembno in vsestransko razvejano komunalno, obrtno in gradbeno dejavnost.
Na petkovi svečanosti, kjer je kolektivu zaželel čimveč delovnih uspehov predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj Miha Rauter, so članom kolektiva podelili tudi plakete, pohvale in nagrade.
A. Žalar
Kako je s Prevlako
K°nčne odločitve o gradnji jedrske elektrarne v Prevlaki na JJrvaškem še ni, niti ni znano, kolikšen del zmogljivosti naj bi ^ttancirala Slovenija
, Slovenija in Hrvaška sta se leta .r?0 obvezali, da bosta družno zgra-izV Jedrski elektrarni. Krško že *Koriščamo, za drugo jedrsko elek-naj bi staia v prevlaki na hrvaškem, pripravljalna dela tečejo ^rugo leto. Izdelujejo investicijski Pr?gram, tehnično dokumentacijo, Pridobivajo mnenja, pridobili pa so le različne lokacijske dokumente, računajo, da bo razpis za pridobitev Izdelovalcev ključne opreme trajal °d Junija do novembra letos. Šele re-Jutati bodo omogočili dokončen s«lep: graditi ali ne.
Slovensko elektrogospodarstvo bo etos  za  pripravljalna  dela dalo *9 milijonov dinarjev. .Novo jedrsko elektrarno si na ttrve -
looo
°bsti
aškem zamišljajo kot objekt s I rnegavati moči. Stala naj bi za . --oječim savskim nasipom v obči-y* Dugo selo južno od ceste Oboro-^07~ Prevlaka.   Hrvaški energetiki aČrtujejo, da bo s polovično močjo e °d leta 1995 naprej bogatila hrva-
ško elektroenergetsko bilanco. V Sloveniji pa stvari še niso jasne. Odločiti se bo treba, če bomo financirali polovico zmogljivosti, torej 500 megavatov, ali pa morda samo toliko, kolikor znaša polovična moč nuklearke v Krškem, 316 megavatov torej. Pri nas namreč odločitev med različnimi možnostmi povečanja zmogljivosti še ni padla. Po eni različici naj bi po letu 1995 zmogljivosti okrepili z dodatnimi 316 nuklearni-škimi rnegavati, po drugi pa bi v večji meri združevali sredstva za nove elektrarne v drugih republikah, ele'ktrarne v Prevlaki pa zato leta 1995 še ne bi potrebovali, temveč kasneje.
Julija lani so izgradnjo jedrske elektrarne v Prevlaki ocenili s 266,8 milijard dinarjev, v dolarjih pa je to znašalo 1,8 milijarde dolarjev. Od skupne predračunske vrednosti v dolarjih je 58 odstotkov odpadlo na dinarske stroške, ostalo na tuje valute.
Napredek na lastnih plečih
Drži kot pribito: če bi v katerikoli nemestni krajevni skupnosti urieli ob sicer poasfaltiranih cestah in drugih površinah tudi tak pločnik, kot je na Cesti Staneta Žagarja v Kranju, ga prav gotovo ne bi gledali že toliko let. Krajani tistega območja ali pa vsi bi zbrali samoprispevek, po potrebi tudi prijeli za lopate in konec bi bilo velikih luž, ki se na pločniku naberejo ob dežju. No, kaže, da bo tudi sedanje nemogoče pločnike na Cesti Staneta Žagarja končno žalil asfalt, zato tudi tole pisanje ni namenjeno spodbujanju drugačnih akcij.
Vendar pa si ni mogoče odmisliti primerjave med mestnimi in nevestnimi krajevnimi skupnostmi, med življenjskim standardom, ki ga jrna prebivalec v mestu ali pa prebivalec v krajih, bolj ali manj oddaljenih od centrov. Že dokaj stare so primerjave, da lahko prebivalec *hesta prestavlja noge le po asfaltu, vsi drugi pa drzajo makadamska Pota. Takšna primerjava je z leti izgubila na vrednosti, saj ima že dodala vsaka vaška pot asfaltno prevleko. Vendar je za to enakost v standardu krajan nemestne krajevne skupnosti posegel globoko v žep, globlje kot drugi, pa čeprav enako prispeva za skupne zadeve, tudi take kot je asfaltiranje cest, napeljava vodovoda, kanalizacije, razsvetljave, da ne omenjao še druge kakovosti življenja — kulturo in s tem Možnost obiskovanja kulturnih prireditev, športnih prireditev itd.
Ali je prav, da morajo krajani ene krajevne skupnosti tako globoko poseči v lastni žep, če se hočejo približati določenemu družbenemu standardu — to je brez dvoma zelo težko ocenjevati. Očitno pa krajani na to pristajajo. Tako, na primer, napeljava telefona v vasi pod Krvavcem za prebivalce teh predelov ne pomeni le toliko in toliko milijonov din vredno investicijo, pač pa je tej vrednosti treba dodati še nekaj ^rayen: za hudo potrebno stvar se običajno plača vsakršno ceno. Zato [Udi prebivalci teh odmaknjenih predelov niti ne tarnajo, če morajo za telefon prispevati od 50 do 90 odstotkov vrednosti priključka. Primeriva s prispevkom za priključek v urbaniziranih naseljih je več kot ^govorna: z lanskih 28.000 din se bo letos prispevek povečal na 40.000 ain> kar je tudi do štirikrat manj kot pa za telefon prispeva, na primer, Prebivalec s Šenturške gore. Če pa sem vštejemo še vrednost, ki jo prispeva v materialu in z delom, postane primerjava še bolj nesmiselna.
Krajani v odmaknjenih krajih morajo pač plačevati visoko ceno za odmaknjenost od centra, tu se vse zamude in prepočasen razvoj komunalnih dejavnosti v družbeni skupnosti plačuje dvakratno. Zaradi tega J?a je vsak tako težko pridobljen napredek tudi cenjen kot je treba. Tu-O-1 to je lahko komu za vzor.
REKLI SO
na problemski konferenci o zavarovanju živine in kmetijskih posevkov
Kranj — Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski konferenci SZDL Kranj je v ponedeljek pripravil problemsko konferenco o kmetijskem zavarovalstvu v kranjski občini. Objavljamo nekaj povzetkov iz razprave!
• Franci Lotrič, vodja sektorja za izvajanje zavarovanj v Zavarovalni skupnosti Triglav: »Pred uvedbo skupinskega zavarovanja je bilo v kranjski občini zajeta v zavarovanje le šestina vse goveje živine in le 60 hektarov žitaric, medtem ko so bile lani zavarovane že več kot štiri petine živine (86,7 odstotka) in 950 hektarov kmetijskih posevkov. Številke dokazujejo, da je zavarovanje v petih letih dejansko postalo množično.
Zbrana premija nam omogoča nemoteno izplačilo odškodnin, vendar ne zagotavlja oblikovanje potrebnih rezerv. V primeru obsežne toče ali ob morebitnem drugem večjem škodnem dogodku ki nam solidarnostno priskočila na pomoč industrijska rizična skupnost.
Čeprav nekateri kmetijci predlagajo, da bi kmete, ki dodobra izkoristijo zavarovalno premijo, obremenili z dodatnim plačilom, se v zavarovalnici s tem ne strinjamo. Zavarovalstvo namreč temelji na solidarnosti tistih, ki nimajo škode. Kmet je že ob poginu goveda ali bolezni v hlevu dovolj »kaznovan« in mislim, da ne bi bilo umestno, če bi ga za to »kaznovali« še z višjo zavarovalno premijo.«
• Franci Koblek, pospeševalec v Slogi: »Ko smo s kmeti sklepali pogodbe o proizvodnem sodelovanju in o zavarovanju živine in posevkov, je večina ugodno ocenila tovrstni način zavarovanja. Nekateri so le pripomnili, da so krave premalo zavarovane, saj v primeru pogina ni mogoče kupiti za 60 tisočakov odškodnine nobene plemenske telice. Čeprav imajo kmetje možnost zavarovati živino tudi za večjo vrednost, kot jo predvideva skupinsko zavarovanje, so se za to odločili le redki.«
• Dr. Srdjan Bavdek, predsednik izvršnega odbora kranjskega intervencijskega sklada: »Ko smo
se pred leti dogovorili za skupinsko zavarovanje živine, smo zavestno postavili razmerje, po katerem 40 odstotkov prispeva kmet, ostalo pa sklad in predelovalna industrija. V nekaterih drugih občinah, kjer se zgledujejo po »gorenjskem modelu«, imajo živino zavarovano tudi za večjo vrednost, vendar je tudi prispevek kmetov večji. Načrtovanje za novo srednjeročno obdobje je priložnost, da tudi v kranjski občini razmislimo o razmerju kmetovega in družbenega deleža.«
• Martin Jagodic, direktor Ži-vinorejsko-veterinarskega zavoda
Gorenjske: »Skupinsko zavarovanje živine je veliko pripomoglo k ugodnemu zdravstvenemu stanju živine na Gorenjskem. Naši živino-zdravniki so imeli lani 22 tisoč intervencij, od tega polovico v kranjski občini. Kmetje pravočasno pokličejo na pomoč, ker jih to nič ne stane, in zato je tudi zdravljenje uspešnejše. Nekateri, žal, izkoriščajo ugodnosti tovrstnega zavarovanja in po nepotrebnem kličejo ži-vinozdravnika. Temu bi se morebiti izognili, če bi tako kot v zdravstvu uvedli soudeležbo. Za kmete bi bil hud udarec, če ne bi bilo družbene podpore, saj, denimo, zdravljenje mastitisa velja približno 10 tisoč dinarjev.«
C. Zaplotnik
Kranj do leta 2000
Razvoj postavlja tudi dileme
Junija se v kranjski občini začenjajo javne razprave o osnutku dolgoročnega plana občine — V tem dokumentu, ki bo sprejet do konca leta, se bo treba opredeliti med drugim tudi do nadaljnje stanovanjske gradnje in razvoja komunalne cone — vse pa je tesno povezano z varovanjem kvalitetne kmetijske zemlje
Kranj — Od 15. junija dalje bodo v avli skupščine občine Kranj že razgrnjene karte oziroma grafični del prostorskega plana, ki sodi v okvir osnutka dolgoročnega plana občine Kranj do leta 2000. Hkrati s tem bodo v delegacijah dobili tudi tekstovni del, ki bo obravnavan na seji skupščine občine. S tem se bo praktično začela tri mesece dolga javna razprava o dolgoročnem razvoju kranjske občine, ki ne bo samo izredno dolga, pač pa tudi zanimiva; predvsem zaradi nekaterih vprašanj, ki se v zvezi s tem odpirajo glede gospodarjenja s prostorom v prihodnjih petnajstih letih.
Izvršni svet skupščine občine je imel na razpravi o osnutku dolgoročnega plana predvsem na njegov prostorski del obilo kritičnih pripomb, ki zadevajo predvsem izdelovalca tega dela osnutka, to je Dom-plan Kranj. Kljub temu ga je z nekaterimi pripombami predvsem zaradi časovne stiske poslal v razpravo v občinsko skupščino. Pripombe so letele predvsem ne toliko na vsebino kot na koncept prostorskega dela, ki ni dosti jasen, niti ni v celoti delan v skladu z zakonom o urejanju prostora. Pomanjkljivosti osnutka naj bi se še posebej odrazile kasneje, ko bo treba pripraviti osnutke plana za naslednje srednjeročno obdobje. Vsekakor bodo v jeseni na javnih razpravah krajani na konkretno zastavljena vprašanja, katera območja bo mogoče še pozidati, pričakovali tudi konkretne odgovore.
Osrednje vprašanje, pomembno za nadaljni razvoj stanovanjske gradnje v naslednjih letih, je za kranjsko občino prav gotovo območje Planine III, to je predel med vzhodno obvoznico in cesto D. Osnutek dolgoročnega plana poleg tega omenja za stanovanjsko pozidavo še druga območja: Planina-toplarna, Planina-jug, Drulovka, Britof-sever, Zlato polje, Šenčur, Golnik, Bitnje, v mestnem centru pa kare A. Toda če kaj, potem bo Kranjčane razburjala razprava glede Planine III. Znani so zapleti glede gradnje stanovanj na tem delu Kranja, ko je bilo treba zaradi zaščite kmetijske zemlje stanovanjsko gradnjo preusmeriti drugam. Razlog, da osnutek dolgoročnega plana znova omenja Planino III, je po svoje razumljiv. Gradnja v Bitnjah se zaradi ogromnih vlaganj v komunalno opremo, ki jo bo zahteval tak velik kompleks, odmika verjetno iz naslednjega srednjeročnega obdobja. Ali bo potem po letu 1990 vprašanje pozidave s stanovanjskimi bloki na območju Planine III postalo znova aktualno, je seveda vprašanje, na katerega zagovorniki zaščite kmetijske zemlje že zdaj poznajo odgovor. Koliko pa bodo čez pet let tehtali argumenti, da je ceneje to območje pozidati, ker je komunalna oprema na dosegu roke, to je na že pozidanih površinah v bližini, pa bo odvisno tudi od pritiska oziroma potreb po stanovanjih. Odločitev Kranja, ali prej začeti s komunalnim opremljanjem območja v Bitnjah za bodočo stanovanjsko gradnjo ali pa hitreje in ceneje graditi Planino III, vsekakor ne bo lahko rešljiva dilema.
Podobna dilema, nič manj pomembna za nadaljni razvoj kranjske občine se vrti tudi okoli nadaljne gradnje v komunalni coni. Del komunalne cone je že pozidane, nekaj celo na zemlji prve kvalitete. Tako kot se je zaradi interventnega zakona ustavila nadaljnja pozidava Planine, je za sedaj domala enako tudi s komunalno cono. Varovanje zemlje oziroma prostora, s katerim je v preteklosti tudi Kranj ravnal potratno, se je zdaj pojavilo kot zavora gospodarskemu razvoju. Kranj enostavno nima in ne more dajati lokacij za gradnjo potrebnih servisov, skladišč in podobnih objektov. Kako najti srednjo pot med skraj-nostima — povsem obvarovati najboljšo kmetijsko zemljo in obenem imeti tudi prostor za gospodarski razvoj — bo še ena dilema, nič lažja za reševanje kot ta, ki zadeva stanovanjsko gradnjo. Vendar pa se s takimi problemi v prihodnje ne bodo ukvarjali le v kranjski občini, temveč tudi drugod.
L. M.
Pohod po poteh
Kokrškega
odreda
Kranj — Odbor borcev Kokrškega odreda pripravlja dvodnevni pohod po poteh Kokrškega odreda, in sicer
7. in 8. junija 1985, da bi obiskali še tiste kraje in domačije, ki jih v septembrskem pohodu lani niso obiskali.
Zbor bo v petek, 7. junija, ob 7. uri pri spomeniku pri mostu na Kokriči, ob 8. uri pa se bo pohod začel. Prvi dan bo pohodnike vodila pot čez Ilov-ko, Tatinec, Pangerščico, Tenetiše, Kamnjek pri Letencah, Kapnik in Cegelnico do Strahinja. V soboto,
8. junija, bo ob 7. uri spet zbor po-hodnikov pri spomeniku v Strahinju in potem pohod skozi Žeje, Spodnje Duplje, Trnove, Zgornje Duplje, Za-drago, Žigano vas in do Mahavovega griča.
V nedeljo, 9. junija, se bodo pohod-niki udeležili zbora borcev, aktivistov in zapornikov v Krpinu. Pohod bo vodil nekdanji komandant Kokrškega odreda Janko Prezelj-Stane. Udeležili se ga bodo nekdanji borci Kokrškega odreda, taborniki Kokrškega odreda, pripadniki Teritorialne obrambe Kranj, ki bodo nosili prapor odreda in mladina kranjskih srednjih šol ter otroci osnovnih šol iz krajev, kjer bo pohodnike vodila pot. Pohodniki bodo obiskali okrog 30 spominskih obeležij, tu položili vence, in okrog 20 partizanskih domačij, ki jim bodo podelili spominske prte Kokrškega odreda. D. D.
Jeseniška delegacija v Nagoldu
Gostilničarji prikazujejo nizke dohodke
Jesenice — Uprava za družbene prihodke jeseniške občine je pripravila informacijo o davčnih napovedih in odmerah za minulo leto. Iz podatkov izhaja, da se število obrtnih delavnic ne povečuje, posebej obrt zaostaja v primerjavi z ostalimi gorenjskimi občinami, čeprav je davčna politika povsod enaka.
Značilno in pomisleka vredno je dejstvo, da v jeseniški občini vsako leto precej obrtnikov napove tak ostanek dohodka, da ne zadošča niti za povprečen bruto osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije. Leto 1983 je bilo 87 takih obrtnikov, lani pa 57
takih od skupnega števila 400 obrtnikov. Najbolj izstopajo gostinci in le za primerjavo: lani je šest gostinskih obratov družbenega sektorja ustvarilo skoraj toliko prometa kot 33 samostojnih gostilničarjev v občini.
Pripravili so seznam zavezancev, ki so v davčnih napovedih za lani napovedali bruto osebne dohodke, nižje od enoletnega povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu za leto 1984. Nihče od 57 obrtnikov se ni približal znesku 440.436 dinarjev, se pravi, da morajo biti hudo siromašni, saj s tako nizkim mesečnim osebnim dohodkom domala ne morejo preživeti.
Uprava za družbene prihodke je zato pripravila tudi dokaj obsežen seznam zavezancev, pri katerih bodo opravili temeljit pregled lanskega poslovanja.
D. Sedej
Jesenice — Jeseniška občina že nekaj časa goji tesne prijateljske stike s slovenskim kulturnim društvom Triglav v zahodnonemškem mestu Nagold. Pred nedavnim je ob 10-le-tnici dela tega slovenskega društva obiskala občino Nagold jeseniška delegacija, ki se je tri dni pogovarjala o položaju naših ljudi v tem delu Zvezne republike Nemčije, o reševanju njihovih problemov in predvsem o možnostih sodelovanja med Jesenicami in Nagoldom.
Gostitelji so Jeseničane podrobno seznanili z razvojem in problematiko občine ter poudarili možnost za sodelovanje obeh občin tako na gospodarskem kot na kulturnem in športnem področju. Na pogovorih se je izkazalo, da je takšno sodelovanje nadvse koristno in da je med drugim tudi v veliko pomoč našim delavcem na začasnem delu v tujini, obenem pa so se pokazale velike možnosti za sodelovanje na gospodarskem področju
D. Sedej
(Ks)K®S&]J©IEnGLAS 4. STRAN
GOSPODARSTVO
PETEK, 31. MAJA 1985.
Kriza dobre okrepi, slabe pa pokoplje
Mednarodne gospodarske razmere, gospodarska kriza v državi in še nekateri drugi zunanji vzroki prav gotovo vplivajo na poslovanje organizacij združenega dela. Vendar pa so poslovni rezultati prav tako in še v veliko večji meri odvisni od ljudi, ki v določeni delovni organizaciji delajo: od njihove prizadevnosti, pravilnih poslovnih odločitev, pripravljenosti za novosti, organizacije dela in poslovanja in drugih razmer v tovarni. To lepo dokazujejo tovarne, ki imajo podoben ali enak proizvodni program in poslujejo pod enakimi pogoji, vendar ena tone v povprečju, druga pa dosega nadpovprečne rezultate. Zato je Zveza komunistov dala pobudo, da v vseh okoljih, zlasti pa v organizacijah združenega dela ocenijo svoje delo in poslovanje oziroma izkoriščanje lastnih moči in zmogljivosti. Razprave naj bi bile podlaga za odpravo slabosti in izboljšanje razmer, o njihovih ugotovitvah pa bodo spregovorili tudi na enem od prihodnjih zasedanj Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.
V Škof j i Loki so na devetih razpravah sodelovale tudi posebne delovne skupine občinskega komiteja. Obiskale so Tovarno hladilnih na-
prav, Alpetour, Alpino, Poliks, Kladi-var, Jelovico, Alples, Gorenjsko predilnico in Kroj.
Iz razprave v Tovarni hladilnih naprav in Kroju
Organizacija poslovanja ne ustreza več
Tri glavne vzroke, ki od zunaj ovirajo boljše delo oziroma vplivajo na poslovanje, so našteli v Tovarni hladilnih naprav v Škofji Loki: visoka inflacija, vse več administriranja in stalno spreminjanje predpisov ter nespoštovanje samoupravnih sporazumov in dogovorov. Med notranjimi pa so na prvo mesto postavili neustrezno organizacijo poslovanja, neustrezno samoupravno organiziranost ter tehnološko zastarelost, ki je velika ovira zlasti za konkurenčnost na zahtevnih tujih trgih.
Glavni cilji, ki jih ima Tovarna hladilnih naprav v Škofji Loki v letošnjem letu, so: povečanje produktivnosti za 3,5 odstotka, povečanje konvertibilnega izvoza za 94 odstotkov, dohodka z.a 46 odstotkov, sredstev za reprodukcijo za 55 odstotkov s tem, da se bo njihov delež v dohodku povečal s 47 na 50 odstotkov in povečati koeficient obračanja zalog z 2,33 vsaj na 3.
To naj bi dosegli z 10-odstotnim povečanjem obsega proizvodnje, s 7-odstotnim povečanjem zaposlenosti in s kvalitetnejšo proizvodnjo.
Če bodo vse to uresničili, bo Tovarna hladilnih naprav leto zaključila z naslednjimi finančnimi rezultati: celotni prihodek bo od lani večji za 51 odstotkov in bo znašal 13 milijard dinarjev, dohodek naj bi se podvojil in bi znašal 3,4 milijarde dinarjev. Čistega dohodka naj bi bilo za 2,5 milijarde dinarjev in naj bi bil za
45 odstotkov večji, osebni dohodki naj bi bili za 47 odstotkov večji, v poslovni sklad naj bi dali 1,1 milijardo dinarjev ali 45 odstotkov več in v rezervni sklad 0,1 milijarde ali 23 odstotkov več kot lani.
Vendar pa že sedaj ocenjujejo, da se splošni pogoji gospodarjenja tako spreminjajo, da nekaterih ciljev ne bo moč uresničiti. Vse več je predpisov, ki zelo vplivajo na poslovne rezultate. Tako se sedaj nezavarovane (izvozne) terjatve ne štejejo v celotni prihodek (izvoz v DDR). Zato je imel tozd Hladilstvo v prvem četrtletju 37 milijonov dinarjev izgube. Na pogoje gospodarjenja bo zelo vplival tudi novi devizni zakon, če bo prinesel združevanje deviz.
Drug problem je nespoštovanje dogovorov oziroma samoupi avnih sporazumov. THN je velika porabnica surovin: železa porabi letno več kot 10.000 ton, bakra več kot 6.000 ton, aluminija več kot 4.000 ton itd. Zato, da bi si zagotovila redno preskrbo, je podpisala sporazum o zagotavljanju deviz v reproverigi in sporazum o skupnem izvozu, vendar se izsiljevanja glede devizne participacije nadaljujejo.
Največji problem pa je inflacija. Kot je dejal v razpravi direktor Jernej Benedičič, je sedaj že tako visoka,'da se gospodarstvo enostavno ne zna več obnašati. Če je ne bi poskušali na kakršenkoli način kompenzirati, bi takoj propadli. Če bi THN ostala pri lanskih rezultatih, bi zgu-
bila 450 milijonov dinarjev. Žalostno pa je to, da nobena prizadevanja v tovarnah nič ne pripomorejo k zniževanju inflacije.
Tudi v tovarni imajo več problemov, ki ovirajo učinkovitejše poslovanje. Že nekaj časa ugotavljajo, da je organizacija poslovanja slaba, saj se je poslabšala disciplina pri uresničevanju nekaterih nalog, kot tudi pri spoštovanju organizacijskih predpisov. Tudi nekateri modeli organiziranja so že preživeli. Glavni vzrok za tako stanje je, da od oblikovanja tozdov dalje na tem področju niso ničesar naredili.
V Tovarni hladilnih naprav je devet temeljnih organizacij, in to se je sedaj začelo kazati kot ovira. Temeljne organizacije se marsikdaj obnašajo kot delovne organizacije in si oblikujejo vse poslovne funkcije, kar slabi moč delovne organizacije in s tem enotno poslovno politiko in ne nazadnje tudi poslovni rezultat, ki vse bolj postaja seštevek poslovanja posameznih tozdov. Takšna razdrobljenost pa povzroča tudi vrsto drugih težav. Tako so, na primer, dve leti pripravljali referendum o več samoupravnih aktih, potem pa je bil v vseh temeljnih organizacijah sprejet le sporazum o inovacijah.
Velike težave imajo tudi s posodabljanjem opreme. Zanjo je vse manj denarja in vse težje jo je uvoziti. Domači proizvajalci pa so zelo neredni dobavitelji. Tako so, na primer, na Litostrojeve stroje čakali kar sedem let. Podobne težave imajo tudi s Ki-kindo in Prvomajsko. V takšnih razmerah je vse težje obdržati konkurenčno sposobnost na tujih trgih, pa tudi s proizvajalci iz drugih republik, ki imajo za nakup opreme bolj odprta vrata.
Problem postajajo tudi osebni dohodki, ki realno še vedno upadajo, čeprav držijo korak z drugimi tovarnami v loškem prostoru. To že zmanjšuje motiviranost za delo, delavci z nižjimi osebnimi dohodki pa tudi težko živijo.
Potrebna bo boljša
organizacija in
tehnologija
Poslovni uspeh Kroja je bil lani slabši kot v preteklih letih in tudi slabši, kot so planirali. Dohodek je bil za 35 odstotkov večji kot predlani in 3 odstotke manjši od planiranega. Poslabšali so se tudi kazalci rentabilnosti gospodarjenja. Med glavne
NA DELOVNEM MESTU
Kanale je
»pozlatilo«
priznanje
Kranj — Med desetimi člani kolektiva Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj, ki so minuli petek ob 30-letnici delovne organizacije na svečani seji delavskega sveta za prizadevno, dolgoletno delo dobili zlate plakete, je bil tudi Janko Ker-šič, doma z Rupe pri Kranju. 23 let že dela pri komunali na delovnem mestu kanalizerja.
»Začel sem pravzaprav že 1953. leta. Od časa do časa sem vozil za komunalo, potem pa sem se 1963. leta redno zaposlil. Takoj sem bil razporejen na delovno mesto kanalizerja in to delo opravljam še danes. Zdravje mi sicer še kar dobro služi, vendar jih imam že prek šestdeset. Zato se bom najbrž jeseni starostno upokojil,« je razlagal pred dnevi, ko je prekinil dopust in se mu je mudilo v stari del mesta.
Samo ime kanalizer ne pove dosti ali skoraj nič. Gotovo pa ima nekaj zveze s kanalizacijo.
»Ime je res precej učeno. Vendar pa je zato delo toliko manj lepo, da ne rečem umazano. Saj veste; kdaj pa je še bilo čiščenje kanalov lepo delo? Prav zato imamo r^^. obleke.«
»Pa je v Kranju, kar zadeva čiščenje kanalizacije, dovolj rednega dela?«
»Vsa ta leta odkar sem v podjetju, ga nikdar ni zmanjkalo. Vsako leto imamo v programu dva ali tri redna čiščenja vseh kanalov. Največ pa je seveda primerov, ko je treba posredovati. Posebno v starem delu mesta, kjer je kanalizacija stara in dotrajana, so posegi zaradi zamašitev tako rekoč na dnevnem redu. Nič nenavadnega pa ni, če pride sporočilo tudi iz novega stanovanjskega naselja na Planini. Včasih ljudje mečejo v kanalizacijo prav neverjetne stvari, ponekod pa tudi ugotavljamo, da le-ta ni bilo dobro položena.«
»Kako pa se znajdete na terenu? Imate posebno karto, kje potekajo kanali?«
»Če bi iskal kanale po karti,, bi ^največkrat kaj malo opravil. Za-
nesem se le sam nase in na dvajsetletne izkušenje. Zgodi pa se, da včasih malo dlje traja, preden najdeš napako ali okvaro. Vedno pa je pri našem delu, ki je ekipno (ekipa namreč šteje štiri delavce in dva šoferja), pravilo, da ga je treba kvalitetno opraviti. Pa še tako se v starem delu mesta ali pa kje na tovarniških kanalizacijah rade ponavljajo zamašitve.«
»Bodo imeli kanalizerji zaradi čistilne naprave v Kranju v prihodnje manj dela?«
»Prepričan sem, da ne. Vsaj nekaj časa še ne; oziroma dokler ne bo kanalizacija obnovljena ali kolikor toliko urejena. Menim celo, da bi se morali za tovrstno delo čimprej bolje opremiti. Ko sem začel, smo nesnago največkrat odvažali v cisternah s traktorjem. Zdaj imamo sicer greznični avto, vse ostalo pa je še po starem. Redko se dogaja, da v mestu izpraznimo kakšno greznico, pogosto pa v večjih okoliških naseljih. Treba pa bo misliti na bolj mehanizirano čiščenje, saj število prebivalcev v Kranju nenehno narašča.«
»Delovne razmere se, kot kaže, niso kaj prida spremenile. Kako pa je z zaslužkom?«
»Za redno delo brez nadur in različnih dodatkov na starost ali podobno zaslužim okrog 30 tisoč dinarjev na mesec. Lahko bi bilo bolje, vendar pa je komunalno delo nasploh pri nas preslabo cenjeno. Zdaj mi ga je priznanje po svoje »pozlatilo«. Prej ali slej pa bom šel v pokoj, ker imamo doma nekaj zemlje in živine.«
vzroke za realno upadanje dohodka v Kroju navajajo:
Na konvertibilnem trgu dosegajo 17 odstotkov celotnega prihodka. Ker izvažajo le storitve oziroma delo, ta podatek ne pove veliko. Veliko boljši je pbdatek, da z izvozom zaslužijo 44 odstotkov dohodka in da je za izvoz angažiranih 75 odstotkov proizvodnih zmogljivosti. Izvozne cene pa so stalne, razen tega pa tuji partnerji zahtevajo zelo visoko kvaliteto, ki jo v Kroju zaradi izredne prizadevnosti delavk in delavcev tudi dosegajo, vendar pa za to porabijo več časa. Pomeni, da zaslužijo manj. Vzrok, da je produktivnost nižja, je treba iskati v dejstvu, da zaradi uvoznih omejitev ne morejo uvoziti rezervnih delov za stroje. Izvažati pa morajo, če hočejo dobiti devize za nakup blaga pri domačih tovarnah in proizvodnjo za domači trg.
Pri proizvodnji za domači trg imajo v reproverigi kot končni proizvajalec zelo neugoden položaj. Ne samo da združujejo devize za blago, tudi plačilni pogoji in dobavni roki so neugodni. Po drugi strani pa tudi trgovina želi prenesti na proizvajalce — na konfekcionarje — financiranje zalog, poslovni rizik pri prodaji in ne nazadnje celo del investicij.
Delajo tako imenovano težko konfekcijo, kar zahteva visoke sezonske zaloge. Čeprav so vsa pretekla leta dosegali dobre poslovne rezultate in so večji del akumulacije namenjali za obratna sredstva, so vendarle še precej odvisni od kratkoročnih kreditov. Pri današnji ceni denarja je to strošek, ki jim je podrl planirano delitveno razmerje. Na relativno slabši
lanski poslovni rezultat je vplival tudi izpad proizvodnje pri nekaterih kooperantih.
V letošnjih prvih treh mesecih teče proizvodnja po planu in so v p1"1' mer javi z enakim časom lani celotn1 prihodek in dohodek več kot podvoji' li, izvoz je bil večji za 170 odstotkov in akumulacija kar za 16-krat.
Čeprav je Kroj po kvaliteti Prl' znan tudi na inozemskih trgih, P9 vendarle ugotavljajo, da zaostaja]^ za konfekcionarji razvitih deže1 predvsem tehnološko in organizacij' sko. Imajo zastarelo opremo breZ »visečega« transporta, nimajo račU' nalniško vodene proizvodnje in imajo premalo visokostrokovno usposobljenih ljudi. Zato v prihodnjih letih načrtujejo posodobitev proizvodnje-za kar bodo morali najprej dozidati 2000 kvadratnih metrov novih deloV' nih prostorov.
V razpravi v Kroju so tudi poveda" li, da jim zelo primanjkuje delavcev-Menijo tudi, da sedanja srednja šola, »goljufa« učence, saj se morajo P° prihodu na delo še učiti in zato slabo zaslužijo. Velik strošek so tudi pre' vozi delavcev na delo. Lani so v Kf°' ju za to plačali prevozniku 5 milij0' nov dinarjev.
Čeprav v Kroju ugotavljajo, da o> bro izkoriščajo delovni čas, saj de' lavci delajo efektivno vsaj dobrih se; dem ur, vendarle vidijo še možnost1 za boljši poslovni rezultat v boljše111 izkoriščanju delovnega časa, ki b° dosežen z boljšo organizacijo dela in večjo tehnološko disciplino. Rezerv9 je še v nagrajevanju, ki ga bodo oP" gradili tako, da bo motiviral delavk za boljše delo. L. Bogataj
Proizvodnja v Tovarni hladilnih naprav
Janez ne more, Johan pa lahko ...
... lahko tudi Ljubljančan, Škofjeločan pa ne
V razpravi o aktiviranju lastnih zmogljivosti so v Kroju spregovorili tudi o visokih prispevkih, ki jih zaposleni v škofjeloški občini plačujejo za družbene dejavnosti. Prispevne stopnje so najvišje v republiki. Nasprotno temu so menili, da Škofjeločani niso deležni toliko boljših storitev. Prav tako so poudarili, da se v družbenih dejavnostih kljub stalnemu jadikovanju, da ni denarja niti za primerne osebne dohodke, pogosto dela zelo neracionalno. Veliko bolj kot v gospodarstvu. Zlasti pa so kritizirali nesmotrno organiziranost zdravstva in njegovo nesmiselno zapiranje v občinske in regijske meje in delitev dela po občinah, namesto po specialističnih področjih. Dejali so, da so zaradi takšnega zapiranja pri zdravstvenih storitvah prikrajšani.
Janez Ziherl je v podkrepitev razprave povedal, da je imel operacijo v grlu. Operirali so ga na Kliničnem centru v Ljubljani, kamor sedaj hodi na kontrolo. Ker zdravnik ni bil povsem zadovoljen z njegovim okrevanjem, mu je predlagal, naj pride za nekaj dni v Klinični center, od tam pa bo odšel z napotnica>Txa ^zdravljenje v Cri-kitenirro:—■■■-----------* —*
Ko je sestra pripravljala doW mente, je opozorila, da tja ne mOT * ker ni Ljubljančan, oziroma iz ^ bljanske regije. Gorenjci zdraviji nja v Crikvenici ne bodo plačaf^ »Pač niste iz prave občine,« je <*e jala. Q Ker tudi zobe, če jih ne morC11 popraviti v zdravstvenem domu 1 na »socialno«, popravimo za denar pri zasebnem zobozdraif1 ku, je pacient sklenil, da bo *| zdravljenje odšel na lastne stros* Toda se je tudi tu uštel.
Ko je hotel zadevo urediti p° lefonu, so ga najprej vprašali, ce L iz Jugoslavije. Povedal je, da je1 tudi to, da je Slovenec iz Škofje l** ke doma.
»Potem ne morete,« so mu 0(*Q vorili. »Zasebnih domačih pade tov ne sprejemamo.« g Potem so mu še povedali, d& g zadeva lahko takoj uredi. Treba L skočiti le do Celovca, tam po^j^ določeno ambulanto (celo nfl >i v Crikvenici vedeli na pO>1fl^A se i*f
so
tam dobiti napotnico, . zdravilišču in v Celovcu plačati čun v šilingih. m Pomeni, je dejal Janez Ziherl j
bi me kot Johana Sicherla
sprejeli, kot Janez Ziherl pa ne rem v Crikvenico, ker sem L°c in ne Ljubljančan.' • : " ! . ---------------------..-L~Bog*#*
??EKf 31
MAJA 1985
KULTURA
.5. STRAN @©IM§fc 01GLAS
20 let pevskega zbora v Podnartu
Podnart — 15. junija bo v dolcem kulturnem domu sloves-n°st s koncertom ob 20-letnici komornega moškega pevskega zbora DPD Podnart. V pevski sobi bodo odprli razstavo, na kateri bodo prikazali dvajsetletno delo-Vanje zbora, izdali bodo tudi priložnostni bilten. Pevci, ki v zboru Pojejo že vseh dvajset let, bodo Pojeli posebna priznanja krajeve skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij.
Ciril Rozman
^ruga revija mladih glasbenikov Slovenije
Nastop
Predstavnikov glasbenih šol Gorenjske v Filharmoniji
S sodelovanjem učencev glasbe-\&h ^0l' izDranm na področnih revi-jatl šestih društev glasbenih pedago-in nagrajencev s XIV. tekmova-^a učencev in študentov glasbe Slo-J^ije, je minilo letošnje sklepno *kmovalno in revijalno dejanje slo-^nskih glasbenih šol. Na velikem L?.ru Filharmonične dvorane v Lju-sl uni smo v četrtek dopoldne pri-^Uhnili izbrancem, od tega šestim 01lstom, trem ansamblom in osmim agrajencem s štirinajstih (nižjih, ^ednjih  in  visokih)  šol.  Ze po |Premljanju   letošnjih tekmovanj Sf ubl3ana, Trbovlje in Skopje) ter stecanj in revij (Gorenjska), še zla-.'.Pa po drugi reviji mladih glasbe-v^ov lahko ugotovim napredek na-^j»a glasbenega podmladka. Tudi .krat so se najbolje izkazali nagrabi     let°šnjih tekmovanj. Kljub te-j u Pa tudi solisti in ansambli na polenih revijah šestih društev glas-sb!i-n Pedagogov Slovenije niso zao-^Ji za svojimi glasbenimi dosežki. s ? Gorenjske sta bila to tokrat (g.astka-flavtistka    Marjeta Kok kla an^' učitelJ Aleš Kacjan), ki je ob ^^rySki spremljavi Nedke Petkove-
Razstava v Šivčevi hiši v Radovljici
Pisana razstava
Devet mladih ljudi, študentov, absolventov in diplomantov različnih šol in različnih nacionalnosti, predstavlja svoja dela v različnih likovnih tehnikah skupaj s ciklusom barvnih fotografij
fa'Vačič igrala popularni Massene-b ^orceau, pa dokaj redek ansam-kv sestav kljunastih flavt — jeartet Glasbene šole Radovljica, ki . Pod vodstvom učitelja in mentorja Umnega redkih in pravih strokov-jakov pri nas za kljunaste flavte, ■ ernena Ramovša, igral Banchieri-]<%° Ricercato.
ko 0 k°t omenJena nastopa so na p^eertu izzveneli tudi drugi nasto-reč so P°tr3evan ze tolikokrat iz-Ut t 0 u8°tovitev, da so nova in kva-lt0 a glasbena imena na že pravih ^certnih odrih iz šol in izpod pr-je v ter iz glasbenih delavnic-atelje-Cj Prekaljenih ter strokovno kvalifi-anih glasbenih pedagogov.
FRANC KRIŽNAR
Kaj jih druži? Kaj nam želijo z razstavo povedati? Čeprav je ta ali oni v skupini morda povsem slučajen gost, je taka skupinska sestava vendar odraz želje po povezovanju mladih ne glede na nacionalne in državne okvire, odraz želje po odpiranju v širši človeški prostor, odraz prepričanja, da umetnost ne pozna meja, in zavest, da je skupina močnejša od posameznika.
Aton (Valentin Polanšek) iz Železne Kaple se provokativno predstavlja samo s poslikanim paspartu-jem, ki v živi kontrastni barvitosti odraža slikarjevo vitalnost, značilno za vso njegovo ustvarjalnost, ki hoče biti svobodna in neodvisna od slikarske tradicije.
Rudi Benetik iz Podjune razstavlja najnovejše čiste risbe s črno
kredo na tankem belem papirju, ki so zavestno preproste v detajlu in kompozicijsko skrbno pretehtane. Tudi skrajno preprost motiv podpira poetično razpoloženje v risbi.
Darko Birsa v sitotisku in grafiki v zabrisani živalski in antropomorfni motiviki ustvarja likovna dela, katerih »vsebina« je v pretehtanosti likovnih elementov: črt, ploskev in barv. Diagonalna kompozicija in barvna perspektiva ustvarjata vtis širne prostorskosti. Podton njegovih estetsko učinkujočih stvaritev je erotičen.
KULTURNI KOLEDAR
JESENICE — V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah je odprta razstava likovne ustvarjalnosti učencev osnovnih šol jeseniške občine.
V Kosovi graščini razstavlja akademski slikar Vinko Tušek. Razstava je odprta do 24. junija.
BREZJE — V nedeljo, 2. junija, ob 20. uri, bo v domu družbenih organizacij na Brezjah koncert moškega komornega zbora DPD Svoboda iz Podnarta, ki ga vodi Egi Gašperšič. Zbor se bo brez-janskemu občinstvu predstavil' s slovenskimi umetnimi narodnimi pesmimi.
KRANJ — V galeriji Mestne hiše v Kranju razstavlja svoja dela akademski slikar Henrik Mar-chel. Razstava bo odprta do 23. junija.
V Prešernovem gledališču v Kranju bodo uprizorili v soboto, 1. junija, ob 19.30 delo A. Goljev-.ščka Zelena je moja dolina za Elan Begunje.
ŠKOFJA LOKA - V ponede ljek, 3. junija, ob 19. uri bo imela v kapeli puštalskega gradu v Škofji Loki koncert diplomantka srednje glasbene šole flavtistka Polona Barvarjeva iz razreda Drage Ažmanove.
Tuškov sprehod skozi sliko
V petek, 24. maja, so v Kosovi graščini na Jesenicah odprli razstavo objektov Vinka Tuška, ki je pred tem doživela svoj krst v galeriji na J°škem gradu. Na obeh otvoritvah je k razpoloženju bistveno prispeva-la tudi glasba Marka Košnika, posneta brez elektronskih pripomočkov v neki karavli globoko pod zemljo. Glasbeniki so uporabljali le predmete — objekte v prostoru: kamenje, železne palice in drugo. Glasbo,
ki
se je zelo podala likovnemu mediju razstavljenih objektov, so izva-
lil Marko Košnik, Edi Štefančič in Bojan Štokelj. Bila je celota zase, a hkrati tudi odgovarajajoči glasbeni element razstave.
Vinko Tušek ideje slika na koščke papirja, na slikarske ploskve različnih oblik, ki bi jih lahko sestavil v kolaž. Ne more jih sproti slikanj na eno samo platno, tako kot, na primer, Picasso, ki je ustvarjal pred
nmsko kamero. Gledalci smo lahko videli ves postopek nastajanja , ne same slike, v kateri pa jih je bilo mnogo začetih, a samo ena dokončana. Videli smo, kako je slikar svoj čopič sproti podrejal ideji, ka-
0 se je slika spreminjala od trenutka do trenutka vse do končne reali-
acije. Tudi Vinko Tušek je v takšnem ustvarjalnem precepu: to, kar
stvari, bi rad obdržal in še preden realizira eno, se mu porodi že drugačna ideja, ki jo, oziroma ki jih, s tem da jih naslika, tudi iztrga poza-
l- Likovni zapisi — objekti — mu ostanejo kot fragmenti, kot zbirka J7°gledov na zadevo na principu postopne gradnje likovnega dela z do-^aJanjem in kombiniranjem. Vsak del je organizem za sebe, samosvoj, r Vendar odvisen od celote, od ambienta — tokrat galerijskega prosto-
a;'Kombinacija dodajanja raznih elementov lahko čisto spremeni pr-V»rL° zamišUeni koncept in tudi karakter likovnega dela. V njem je
eiiko vplivov postmoderne umetnosti, toda Tušek s tem ni degradiral
snovne ideje, ki jo likovno delo vsebuje. Tako še vedno ostaja uredi-j^^alerije kot slike, zgrajene iz elementov, med katerimi vladajo ta-
o barvni kakor tudi prostorski odnosi. Kolikor je pogledov z različnih Tort'^'touko Je tucn možnih slikarskih rešitev, ki jih slikar nosi v sebi.
-da, če sliko naslikaš kot dokončen produkt razmišljujočega duha, ^tane, Tušek pa nam ponuja več rešitev ene same slike, neke uredile0*prostora in če ze noćete, prostora galerije kot prostora slike. Zato . tudi lahko sprehajamo skozi sliko, zato si lahko sami izbiramo tisti 1 ambienta, ki nam najbolj ugaja. To je gradnja slike s kombinira-
Jem, ki lahko tudi povsem spremeni osnovno zamisel in celo slikarju jairnemu pokaže varianto, ki se mu je izmuznila med njegovim ustvar-•him premišljevanjem.
njegovim Andrej Pavlovec
Vladimir Lonzarič v risbah s črnim tušem na belem papirju z nekaj na lahko potegnjenimi potezami ustvari figuro konja v teku oziroma žival s figuro, ki spominja na duhovite podobe iz televizijskih risank.
Drugo sliko predstavljajo dela, ki so kombinacija barvitega ozadja, ki včasih spominja na zabrisano krajino in vanjo vključene risbe od realistično spoznavne figure do abstraktne arabeske.
Mirko Rajnar se v izrazito kolori-stičnih slikah na papirju poslužuje olja, polikolorja in tempere v kombinaciji s tušem in ustvarja izredno žive vitalne slike, polne veselja in groze obenem. »Naivnost« risbe in barvna zasićenost enako »primitivnih« likov v polikolorju in temperi je v premem sorazmerju z domišljijsko razgibanostjo, kakršno poznamo, pri otroku v njegovi zgodnji dobi, ko še ne loči realnega sveta od fantazijskega. Igrivost in spontano otroško razpoloženje slikar še posebej izraža v pastelnih barvah Pojanih strašil.
Mario Rigoni je v Milanu in Benetkah šolani slikar po svojem likovnem izrazu, zasidranem v estetiki, harmoniji in zadržanem koloritu živo nasprotje impulzivnemu Rajnar-ju. Čeprav znan kot abstraktni eks-presionist, ponovno uvaja v svojih najnovejših v Radovljici razstavljenih delih predmet (figuro in krajino) in v prevladujočo sivo barvitost motiva pretehtano vključuje rdečo barvo.
Albedwin Razzak iz Iraka se je šolal na ljubljanski likovni akademiji in se predstavlja z risbo v mešani tehniki kot figuralist, ki ob vsebinski pomembnosti likovnega dela ne zanemarja dekorativnega izraza, ki ga verjetno črpa iz svoje nacionalne kulture. Slikarski in risarski elementi se v sliki združujejo v ubrano celoto.
Klemen Rodman, študent arhitekture, vendar z izrazito željo po slikarskem izražanju, nam s svojimi, z barvnimi tuši napravljenimi risbami, zanimivo in inventivno predstavi vojaško življenje. Kratke, ravne, oglate in cikcakaste poteze s črnim tušem skoraj v celoti pokrivajo ploskev papirja in ustvarjajo vtis teže in trdot, ki jo znaki in črte v rdeči barvi še stopnjujejo.
Marko Modic, absolvent agronomije, se nam predstavlja v barvno fotografijo, ki po likovnih elementih in po izražanju stisk in brezciljnosti sodobnega človeka nedvomno zasluži ime prave umetniške fotografije.
Maruša Avguštin
Praznik petja Gorenjske
Škofja Loka — Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka in pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke s sodelovanjem drugih gorenjskih zvez kulturnih organizacij pripravljata 11. srečanje pevskih zborov Gorenjske. Na prireditvi, ki so jo poimenovali Praznik petja Gorenjske bodo sodelovali pevski zbori z Jesenic, iz Radovljice, Tržiča, Kranja, Kamnika, Domžal in Škofje Loke. Srečanje bo v soboto, 8. junija, ob 20. uri na prostem v puštalskem gradu, v primeru slabega vremena pa v prostorih osnovne šole Peter Kavčič v Podlubniku.
Barvna študija fasad
Maketo na fotografiji ste verjetno prepoznali. Da, Škofja Loka je to, njeno staro mestno jedro. Napravili so jo strokovnjaki in študentje ljubljanske fakultete za arhitekturo, ki bedijo nad prenovo starega mesta. Z njo si pomagajo pri barvni študiji fasad. Hišice iz papirja imajo na stenah magnetke, nanje je moč pritrditi poljubno barvo fasade. Tako imajo pred očmi kombinacije oziroma vnanjo podobo mestnih ulic. Maketa je le ena od stvari, ki so te dni na ogled (do 7. junija) v galeriji na loškem gradu. Razstavljeni so dokumenti, študije, analize in projekti, ki so nastali v času od februarja do maja letos.
Nakazana je kompleksna prenova loškega in puštalskega gradu. Podrobneje je obdelan Cankarjev trg, kjer je predlagano sprehajališče ob Sori, nove namembnosti v pritličjih, ureditev tlaka, razmišljajo tudi o postavitvi spomenika Pavlu Blazniku. Narejene so študije za ureditev prehoda Pekel.
Segli so tudi ven iz škofjeloškega mesta. Narejena je idejno programska zasnova prenove Tavčarjevega dvorca na Visokem. V gornjem delu Selške doline so pozornost namenili Spodnjim Danjam. Prikazane so študije predlogov za prenovo stavb v starem jedru Železnikov, posebej prenova kulturnega doma na Racovniku.
M. Volčjak
Razstava v Poljanah
Partizanska grafika
Z odličnimi likovnimi razstavami se v zadnjem času ponašata v občini Škofja Loka predvsem šoli Cvetko Golar ha Trati in osnovna šola Poljane. V prvi razstavlja akademski slikar Vladimir Lakovič, v osnovni šoli v Poljanah pa je razstava partizanske grafike. Seveda so razstave v majhnih razstaviščih (v Poljanah kar na hodniku pred razredi) tudi po razsežnostih majhne, toda po kvaliteti naravnost presenetljivo skrbno pripravljene. V poljanski osnovni šoli je izbor originalne partizanske grafike tako premišljen, takšen je, da bi se ga ne sramovala niti poklicna galerijska ustanova. Tudi razstavni program, če samo površno preletimo doslejšnje razstave, je na zavidljivi ravni: v tej galerijici se niso obotavljali razstavljati niti slikarji z »imeni«, kot so na primer Ive Se-ljak-Čopič, Milan Butina, Vladimir Makuc, Ive Šubic, Vida Fakin, Cita Po tokar, Berko in drugi. Razstave niso prirejene samo za šolsko mladino, pogledat jo pridejo tudi delavci obrata LTH v Poljanah, in nikogar ne moti, če med malico in kar v delovnih haljah. Pomembno je, da se likovna kultura s posredovanjem šole širi in da raste zanimanje zanjo.
Razstava originalnih partizanskih grafik z dodatkom partizanskega tiska je še posebej odmevna. Na razstavi se srečamo z originalnim lino-rozom Franceta Miheliča Kolona iz leta 1943 in z Zločinom Vlada Jordana iz leta 1944. Ive Šubic ima na razstavi štiri grafike iz leta 1944 in eno (Požgano) iz leta 1945 in Nikolaj Pir-nat je zastopan s portretom Franca Rozmana-Staneta v originalni grafični izvedbi in v tisku v časopisu Slo-
Vokalni sekstet Dekleta z Bukovice — Marinka Ferlan, Magda Zupane, Jana Demšar, Karmen Jelene, Tončka Jelene in Ema Rakovec danes pojejo skupaj, od vsega začetka se je zamenjala le ena pevka — Silvo Bergant je zamenjala Tončka Jelene. Prepevajo že petnajst let, vodi jih pevovodja Franc Potočnik, ki piše tudi pesmi. Jubilej so proslavile s koncertom v nedeljo, 16. maja, ko sta se jim z nastopom pridružila vokalni kvartet Spev iz Škofje Loke in Miha Dolžan na citrah. Dekleta so prejela srebrno Gallusovo značko in priznanje Zveze kulturnih organizacij Škofja Loka.
venski partizan (Leto III., št. 2 v. dne 13. 2. 1944) kar je hvalevreden domi-slek organizatorja razstave, ki je nekaj podobnih likovnih dejanj, prenesenih v tisk, prikazal prav posrečeno. (Naslovnica Naše žene, razni plakati, prva slikanica v Pionirju.) Posebna dragocenost na razstavi je originalna Prešernova Zdravljieu i/, leta 1944, delo danes akademskega slikarja Janeza Vidica, ki je bila natisnjena v tiskarni Trilof v Davči v nakladi 1500 izvodov, od katerih je bil vsak bibliofilsko oštevilčen. Razstavljeni izvod ima številko 350 in je vsekakor redkost!
V vrsti razstav, ki so bile prirejene v počastitev dneva zmage, je ta prav gotovo pomembnejša celo od tistih v Ljubljani, a kaj, ko prav za te male dragocenosti naša javna občila s televizijo na čelu ne najdejo razumevanja in o njih ne poročajo.
Andrej Pavlovec
Loški umetniški utripi
Pianist Igor Dekleva
Ljubljanski pianist IGOR DEKLEVA, ki je igral pred ducatom poslušalcev v kapeli škofjeloškega puštalskega gradu Škerjanca, Chopina, Ukmarja in de Fallo, je v skrajšanem programu solistične klavirske, igre opozoril nase v smislu poznavanja preverjene klavirske igre. Najprej je Igor Dekleva igral zgodnji klavirski opus Lucij ana Marije Škerjanca. Opus v ožjem glasbenem smislu ni zelo bogat. Klavirske skladbe iz leta 1925 pomenijo pravzaprav nadaljevanje absolutnih glasbenih oblik in vsebin na Slovenskem in to še zmerom na robu 20. stoletja. Klavirska igra I. Dekleve in njegova posebna pozornost slovenski klavirski glasbi je nato še enkrat, našla pozitivne interpretacijske vzgibe v Variacijah na ljudsko pesem Der san jas mali bija Vilka Ukmarja. To delo je tudi v neglasbenem pogledu zanimivejše, medtem ko se v tehničnem pogledu klavirskega stavka v marsičem odvija iz poznoromantičnega Škerjanca v postromantični glasbeni ekspresionizem, tako značilen za Ukmarja. Zgledna klavirska interpretacija Igorja Dekleve je dala pravzaprav iztočnico pianistovemu igranju slovenske glasbe.
Vmesni Chopin in zaključni Ma-nuel de Falla sta zaokrožila pianistov recital in kljub krajši varianti le-tega tudi dosegla svoja namena. Igra pianista Igorja Dekleve je tako še enkrat utrdila svoje mesto v slovenski Klavirski glasbeni reproduk-cfji. 1    '    v '     ' «><
Franc Križh.jr
M^IMISEGLAS 6. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 31. MAJA1?8§
ČRTOMIR ZOREČ
PO PREŠERNOVIH STOPINJAH
V KRANJU
Nakelska zadruga med jugoslovanskimi kmetijskimi rekorderj
Sedanji rod
zadružnikov nadaljuje tradicijo
Naklo — »Ko iščemo korenine sedanjih uspehov, ki so nas pripeljali med jugoslovanske kmetijske rekorderje, se moramo najprej spomniti preteklosti. Ne brez razloga, saj ima zadružništvo v Naklem že 85-letno tradicijo,« poudarja Valentin Cankar, direktor TZO Naklo.
Zgodovinski viri navajajo, da so na zgoden razvoj zadružništva v kraju vplivale predvsem ugodne prometne in posestne razmere. Naklo je bilo s tremi posebnimi hlevi za prevoznike (pri Španu, Težiču in Zgubu) pomembno postajališče na mednarodni poti, po kateri se ni »pretakalo« le blago in ljudje, temveč tudi izkušnje in znanje. Ozka dolina, stisnjena med gozdove Dobrave in Udinboršta, ni dovoljevala, da bi se tod razvili veliki posestniki, tako imenovani vaški mogotci. V Naklem so bili le mali in srednji kmetje, ki so se morali združiti v zadrugo, če so hoteli prodati pridelke in skupno nabaviti stroje.
Na prelomu 19. v 20. stoletje sta bili v kraju ustanovljeni hranilnica in posojilnica, čez tri leta mlekarska zadruga in leto zatem še mlekarna, ki je v začetku predelala le 200 litrov mleka na dan, pred drugo svetovno vojno pa tudi štiridesetkrat več. »Obratovanje je bilo zelo primitivno, stroji so bili vsi na ročni pogon, gonila sta izmenoma vsak dan po dva zadružnika. Vode takrat še ni bilo, zato
jo je bilo treba nositi iz korita na sredi vasi... Surovo maslo so prodajali v Opatijo in na Dunaj. Posneto mleko so kmetje jemali nazaj za hrano in za krmo,« je začetke mlekarstva opisal v nakelskem zborniku' Ivan Zupan.
Ob koncu tridesetih let so v Naklem začeli razmišljati o novi mlekarni, a ker se niso uspeli zediniti, kje bi stala, so obrat zgradili v Čir-čah, kamor se je predelava mleka poleti 1941. leta tudi preselila. V Naklem je ostala le zbiralnica mleka pa tradicija, ki jo sedanji rod zadružnikov uspešno nadaljuje. Nakelska zadruga je tudi zdaj v prireji in odkupu mleka med najboljšimi, če ne najboljša na Gorenjskem in v Sloveniji.
»Temelji za večjo prirejo mleka so bili postavljeni v začetku šestdesetih let, ko smo na pobudo pospeševalne službe kupili prve simentalke in se odločili za postopno »pretapljanje« malo donosne cike v lisasto in kasneje tudi v črno-belo govedo. Pasem-ski sestav kaže, da je zdaj med 1459 kravami 905 lisastih, 325 črno-belih, 214 križank in 15 rjavih,« pravi Valentin Cankar. »Zamenjavo pasme so spremljali drugi gospodarski ukrepi. Hranilno-kreditna služba je v zadnjih sedemnajstih letih odobrila kmetom 221 posojil za izgradnjo in obnovo hlevov in drugih gospodarskih objektov, 324 posojil za na-
Pet let ženskega pevskega zbora Svoboda Žiri
Jutri ob 20.30 bo v dvorani Svobode v Žireh koncert ženskega pevskega zbora, s katerim bodo počastili 5. letnico delovanja
»Glasba je človeštvu že od nekdaj veliko pomenila. Bila je sanja o svet-obi, svobodi in vedri moči; edina pri
ča človekovega notranjega življenja in najčistejši odraz duše.«
Morda zato ni čudno, da se je na prvih vajah, 28. marca 1980, zbralo nad 40 pevk ženskega pevskega zbora Svoboda, Iri so ■želele svoj prosti čas posvetiti zborovskemu petju, ki naj bi jim pomenilo razvedrilo, prijetne ure na vajah in nastopih.
Ženski pevski zbor Svoboda je bil ustanovljen na pobudo krajevne konference SZDL in ga že vseskozi vodi Slobodan Poljanšek. Prva pesem Škrjančki Matije Tomca je že na prvi vaji ubrano zazvenela in z njo ter popularnimi Mokranjčevimi Primorskimi napjevi se je zbor prvič predstavil na prvem nastopu na reviji pevskih zborov občine Škofja Loka v Železnikih maja 1980.
Z neutrudnim in pridnim delom je zboru uspelo, da se je povzpel na solidno raven in je do danes nastopil na številnih revijah v občini in zunaj nje, na proslavah v domačem kraju in posnel TV oddajo Naš kraj Žiri. 23.oktobra 1983 je ženski pevski zbor postal sestavni del mešanega
pevskega zbora Anton Jdbst, vendar še naprej nastopa tudi samostojno.
Ženski pevski zbor se nenehno trudi, da uvršča v svoj program pesmi razvnih zvrsti in tako posega tudi po tuji literaturi (zlasti renesančni) in pesmih jugoslovanskih narodov. Zato je tudi jutrišnji koncert sestavljen iz štirih delov in vsak od njih predstavlja določeno zvrst: pesmi renesanse, slovenske umetne pesmi, slovenske priredbe narodnih pesmi in pesmi NOB.
Zbor želi s takim izborom pesmi pokazati svojo vsestranost, saj se prepogosto dogaja, da amaterski zbori gojijo le eno zvrst — to je slovensko narodno pesem.
Že v prihodnji sezoni zbor načrtuje pomladitev in želi pritegniti k sodelovanju vsaj še deset pevk.
S slavnostnim koncertom ob 5. obletnici delovanja, koncert bo jutri, 1. junija 1985, ob 20.30 v dvorani Svobode v Žireh, dokazati upravičenost svoje ustanovitve, saj je bilo žensko petje v Žireh v povojnih letih do nastanka ženskega pevskega zbora zanemarjeno, kljub temu da je osnovnošolske klopi vsako leto zapustila vrsta zelo dobrih pevk. (-lb)
kup kmetijskih strojev, sedem posojil za nabavo plemenske živine in pet za nakup zemljišč. Kmetje so s pomočjo pospeševalne službe uvedli sodobnejšo rejo. Deseterica živinorejcev, ki se ukvarja le s prirejo mleka, ima hlev za prosto rejo, štirje se na to pripravljajo. Alojz Zaplotnik iz Letenc, ki je prvi na Gorenjskem postavil sušilnico na sončno energijo oziroma na segreti zrak, je do danes samo v naši zadrugi dobil štiri posnemovalce, razen tega še številne v drugih krajih. Sodobne sušilne naprave in silosi omogočajo boljšo kakovost domače krme, zato tudi ni presenetljivo, da se je poraba krmil v zadnjih petih letih zmanjšala z 950 na 550 ton. Kmetje so izdatno pognojili travnike in povečali število odko-sov. Poraba umetnih gnojil (na hektar) se je v zadnjih dvajsetih letih povečala s 300 na 800 kilogramov. Z 'gradnjo avtomobilske ceste, skladišč, gramoznice in drugih objektov ter s širitvijo stanovanjskih naselij smo v treh desetletjih izgubili verjetno več kot sto hektarov plodne kmetijske zemlje. Razmere skušamo ublažiti z izboljševanjem slabših zemljišč. Na območju ob Parovnici in Milki smo se lotili izsuševanja, zatem bomo tu izvedli še zložbo vse to z namenom, da bi izboljšali možnosti za pridelovanje krme in poljščin.«
V nakelski za'drugi so v dveh desetletjih, od leta 1965 do 1984, povečali odkup mleka s 715 tisoč litrov na domala 3,9 milijona. Lani so odkupovali mleko z 286 od skupno 341 kmetij, s katerimi pogodbeno sodelujejo; od vsake krave so odkupili povprečno 2650 litrov mleka ali 600 litrov več kot sicer na Gorenjskem. V Sloveniji je bilo lani le 17 kmetov, ki so oddali več kot sto tisoč litrov mleka, od tega peterica v nakelski zadrugi poleg Janeza Zabreta iz Bobovka (174 tisoč) še Jože Skodlar iz Podbre-zij (127 tisoč), njegov sovaščan Pavel Debeljak (118 tisoč), Ciril Vehovec z Rupe (107 tisoč) in Milan Fende iz Goric (100 tisoč). Najboljši rejci so v
Goricah, kjer oo lani dosegli povprečno mlečnost 4329 litrov. V Letencah so od vsake krave namolzli 3740 litrov mleka in v Podbrezjah 3650. Nakelska zadruga je bila po mlečnosti črno-belih krav s 4868 litri prva v Sloveniji, pri lisastih s 3694 litri na šestem mestu v republiki in najboljša med gorenjskimi zadrugami.
Čeprav so doseženi uspehi velika obveza za kmete in zadružne delavce, je že zdaj moč reči, da razvoj v prihodnosti ne bo tako skokovit, kot je bil v minulih letih in desetletjih. Med kmeti je spričo visokih obrestnih mer vse manj zanimanja za posojila in za posodabljanje gospodarskih objektov. Prireja in odkup mleka se bosta povečevala le z izboljšanjem mlečnosti krav in manj na račun večjega staleža.
C. Zaplotnik
23. zapis
Že 29. februarja 1964 sem se, ves v srhu radovednosti, podal v Maribor, v Rosinovo ulico št. 20, kjer je živel v svoji vili sredi vrta še vedno vojaško vzravnan kapitan Pleiweiss.
Predložil mi je očitno doslej dobro in skrbno hranjene listine — na vsaki od njih tako ljub nam pesnikov kaligrafi-čno drobni lastnoročni podpis.
Naštel bom vseh osem, kar po datumih:
1. Pravni spis za Valentina Pleivveis-sa, naslovljen na okrajno sodišče v Kranju, z dne 5. marca 1847. Pleivveiss s posredovanjem odvetnika predlaga sodišču, da bi na domu zaslišalo bolno pričo v tožbi proti Ivanu Reutzu.
2. Predlog novomeškemu okrajnemu sodišču, da bi proglasilo polnoletnost Ivane Pleivveiss, roj. Kopetzkv (mladoletne soproge Konradove). Varuha, Neža Kopetzky kot mati in Donat Zupančič,
3. Ekspensar (odvetniški račun) za Valentina Pleivveissa (Konradovega očeta in Mirkovega pradeda), trgovca, založnika (lastnika manufakture) in posestnika v Kranju. Račun za Prešernove odvetniške usluge je natančno in obsežno specificiran (16 postavk) in znaša le 24 forintov in 32 krajcarjev. Datiran je z dnem 7. avgusta 1847.
Čudno je, da tega računa ne najdemo v uradnem izvlečku iz Prešernove ekspenzarne knjige, ki je bil sestavljen že mesec dni (9. marca 1849) po pesnikovi smrti!
4. Pravni spis za Konrada Plehveis-sa, naslovljen na kranjsko okrajno sodišče dne 18. septembra 1847. Pleivveiss prosi za izbris treh zadolžnic v skupnem znesku 650 forintov.
5. Predlog za ukinitev varuštva in uveljavitev pravice prostega razpolaganja s svojim imetjem Ivani Pleivveiss, roj. Kopetzkv. Poleg matere Neže in soproga Konrada sta kot priči podpi-
Gorenjski taborniki bodo tekmovali
Kranj — Zveza tabornikov Gorenjske je zaupala organizacijo letošnjega mnogoboja za mlajše tabornike, to je murne, medvedke in čebelice, iz gorenjskih občin Zvezi tabornikov občine Jesenice. Prireditelji vabijo na tekmovanje, ki se bo začelo v soboto, 1. junija 1985, ob 9. uri na Poljanah nad Jesenicami. Zanj se je že prijavilo prek 150 tekmovalcev v več kot 30 ekipah, organizatorji pa pričakujejo na tekmovanju okoli 200 mladih tabornikov z Gorenjske. V primeru slabega vremena bo to tekmovanje v soboto, 15. junija.
Organizacijo mnogoboja za tabornike in klubovce je prevzela ZTO Škofja Loka. To prireditev bo izvedel Odred zelenega Žirka iz Žirov
8. junija 1985, začela pa se bo ob
9. uri pri OŠ Žiri. Če bo vreme slabo, bo mnogoboj naslednji dan ob isti uri.
Prireditelji vabijo na obe tekmovanji starše in druge prijatelje ta-borništva. Ogled taborniških veščin bo gotovo za vsakogar zanimiv.
(S)
sana še dr. Prešeren in Christian G*1' ger. Listina ima datum 19. januar 1848'
6. Odstopno pismo Gregorja Lavtar' ja v korist Konrada Pleivveissa S P£j oblast ilom nadintabulacije v zemlj'^1 knjigi. Datum: 30. marec 1848.
Kot priči (»als Zeuge«) sta pod sp1' som podpisana Dr. Presnem in Primus Schocklizh. — (Torej tak je bil podplS drugega Prešernovega pisarja!) Ob8 podpisnika sta se podpisala v lepi lati' niči, pesnik v bohoričici, pisar pa v ^ kakšni mešanici.
7. Pravni spis za Konrada Pleiweis' sa, naslovljen na okrajno sodišče v Kranju, dne 25. aprila 1848. Pleivveis5 prosi za izbris terjatev na nekem p°se" stvu.
8. Konrad Pleivveiss prosi kranjsk" okrajno sodišče, da bi izvedlo izbris d8' rilne in odstopne pogodbe. Spis je dati' ran z dnem 28. julija 1848.
Tako! Kar šest pravnih opravkov v interesu Konrada Pleivveissa, a v urad' nem izvlečku iz ekspenzarne knjif?e najdemo le enkratno zabeležbo teg8 klienta!
Vseh osem naštetih listin je pisani11 na celih dvojnih polah ta^rf! običajnega pisarniškega format8 (340 mm x 210 mm). Tekst vseh spis<>v je seveda v nemščini in pisan v gotic1. Le podpisi so po večini v latinici.
Pri prvi od naštetih listin je Preše-ren, preden se je podpisal, še lastno^ čno pripisal: Summum periculum i° nora (t. j. pretirano odlašanje je nevaf no). .
Vsi navedeni spisi, ki so bili več ko celo stoletje del družinske zakladnic potomcev Prešernovega prijatelj8 Konrada Pleivveissa, so bili z intimu0 slovesnostjo v kapitanovem domu izr° čeni v začasno last pesnikovega sP° minskega muzeja v Kranju. Trajn lastništvo muzeja pa bodo postale, c ustanova poskrbi za ohranitev in kon servacijo nagrobnika Pleivveissove roo bine ter za imenovanje dela sedan] Tavčarjeve ulice (od Čolnarja do Evf° pe) po začetniku kranjske tekstilne H) dustrijske dejavnosti Valentinu P'e vveissu (1785-1866), ki je bil tudi graditelj in lastnik številnih hiš v tej ozk uličici. Stari Pleivveiss pa je bil tudi d0' ber pesnikov prijatelj, zvest prav njegovih smrtnih ur.
Sedaj so listine, ki smo jih tako izn nada našli v Mariboru, delno raZ^L vljene v vitrini biografskega oddf' Prešernovega spominskega muzej* Kranju. .
Zal pa ni v moji moči, da bi Pleiwe> su ustregel. Predlagal sem poimenov nje, a ni šlo. Tudi slikarski družinii L yerjev naj bi vrnili ulico v starem Kr nju. Celo na Josipino Turnograjsko, P. vo slovensko pisateljico, doma iz P°*9l nad Preddvorom, je pozabila kornis'J za poimenovanje ulic (v Ljubljani 3 ima že več desetletij).
V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO
GORENJSKI
GLAS
Ml PA NISMO SE UKLONILI
Ob harmoniki so pozabili
na vse
Miza in klopi v kuhinji so bile polne diplom. Vsak nastopajoči na nedeljskem tekmovanju v Krpinu, kjer se bodo pomerili harmonikarji iz vse Slovenije, bo dobil eno, pa spominek in nagrado. Nobeden ne bo šel domov praznih rok. Cez 60 tekmovalcev bo, izgleda. Danes se je prijavil še 12-letni Jakob iz Osilnice blizu hrvaške meje. Prišli bodo iz vse Slovenije. Le s Primorske jih bo manj, ker je daleč, pa z avstrijske Koroške ne bo nobenega, kjer se menda partizanskih pesmi ne upajo niti učiti. Partizanska pesem pa je pogoj za nastop v Krpinu. Zato jih bo pa s slovenske Koroške, z Raven, toliko več. A je Tončku žal za Korošci. Tako radi imajo našo pesem. Večkrat je že igral po slovenskih gostilnah v Rožu in Podjuni. Nabrali so se okrog njegove harmonike kot grozd ...
Da bi jim le dež ne ponagajal. Sicer so pa meli še vedno lepo vreme, ni vrag, da bi jim prav letos zagodlo. Letos bo tekmovanje harmonikarjev sedmič v Begunjah. Prvo so imeli pri Sv. Petru. Takrat so se namučili. Ni šel denar od ljudi ne darila od delovnih organizacij! Najraje bi sam vse založil, če bi le imel. In potem so se namučili, preden so postavili oder za nastopajoče. Skoraj vse deske so znosili do Sankaške koče, železarna jim je posodila kabel za elektriko, potem jim je pa nekdo odklapljal, nalašč nagajal, da so postavili stražo, kot v partizanih ...
Triplatov Tonček — partizanski harmonikar
Zdaj je vse lažje. Sprva so pokale kupovali, zdaj jih dobe. Letos so po enega kupili zveza borcev, socialistična zveza in mladina iz Radovljice, socialistična zveza Begunje, enega pa bo dalo menda Turistično društvo Begunje. Les za spominke je obdelal Slavko Malovrhov iz Begunj, Tonček je vanje vžgal harmoniko in napis. Že od februarja se z ženo Milko poganjata okrog za to prireditev. No, drugi v odboru, Begunjci, niso nič manj delavni. Vsak ima svoje skrbi. 10. tekmovanje bi še rad pomagal organizirati, razmišlja Tonček, potem bi pa spregel. Pa ne bo, Tonček že ne. Dokler bo migal, bo zraven.
»Na štor se bo posušil,« se jezi žena, »saj je samo okrog. Trikrat na teden igra v hotelu Pri-sank v Kranjski gori, ob sobotah je kakšna oh-cet, ob nedeljah jo rad na Koroško mahne ...«
Nak, pravi harmonikar se ne da kar tako. Enainpetdeset let že Tonček Triplat iz Rodin, včasih Neščov Tonček iz Begunj, igra harmoniko. V partizanih je bil le dva dni brez nje. V Gorenjskem odredu so takoj poslali ponjo. In takoj je moral iz bataljona v štab. Borec in harmonikar, vodnik in obveščevalec. Mlad človek je zdržal, da danes kar verjeti ne more. Spredaj harmonika, zadaj nahrbtnik, pri strani puška in še arhiv pod pazduho, kadar se je pripravljalo k hajki...
Najhuje pa je bilo, ko so se dajali za Begunje. Tonček je bil med tistimi, ki so držali položaje pri Novi vasi in Zapužah. Vlasovci in Nemci so tu najbolj tiščali od Radovljice sem. Tonček je bil med tistimi partizani, ki so odprli graščinska vrata.
»Med zaporniki je bilo tako presenečenje, da se ne da popisati. Za nas pa tudi. Da smo uspeli! Takrat je v Begunjah zvonilo, da so mi šli lasje pokonci.
Na Koroškem pa je bilo še huje. Tam si srečal vse narode, kar jih je sploh na svetu. Črncev je mrgolelo. V Celovcu smo bili pred Angleži in pred Amerikanci. Še danes mi je žal, da Koroška ni naša. Ampak, to je višja politika ...«
Trio so imeli v Gorenjskem pa potem.tudi v Kokrškem odredu. Tonček na harmoniko, Plahu-tov Bojan, ki je bil po vojni direktor hotela Kompas v Kranjski gori. je igral kitaro, Rajhman s Črnivca pa violino. Čudna je bila z inštrumenti v partizanih. Na smreko so jih obešali in vsak dež jih je namočil. Potem je bilo treba »organizirati« druge. Tonček je v dobrem letu partizanstva pre-menjal čez 40 harmonik. Kamor so prišli, je že kdo vedel, pri kateri hiši je harmonika doma.
Harmonika je v partizanih delala čudeže. Čeprav so bili borci še tako utrujeni in zbiti, je bilo takoj vse živo, ko je Tonček potegnil meh. Kak-
šne mitinge so imeli! Na Breznici pri Žirovnici 5 imeli miting kar v dvorani, blizu žandarmerije' pa v Lešah pod gorami, v Jelendolu v gradu. Ce dan borbe, zvečer mitingi. Narod je kar drl sku paj. Ko so jih Nemci napadli v Dolgih njivah, °. koncu Jelendola, je Tonček s harmoniko daja borcem korajžo. Malo višje, na skali, je igral. T8 ko je pokalo, da sploh nisi slišal posamezni strelov, samo grmelo je, se spominja. Nažigali s v skalo, kot hudiči, a ga niso sklatili. Vražje je ^ lo takrat, Nemci so udarili kar s petih strani Kofc, Kokre, Tržiča, z Loma in s Kala. Izdani s bili, vedeli so, da je odred tam.
Precej dolgo je bil obveščevalec. Vsak dan J moral v Tržič. Zvečer je bil kot cunja, potem P^ na štab'špilat.' No, potem so napenjali telefon Slapa, zgoraj centrale, pa do gradu v Jelend°i£ Takrat so mu pot zelo skrajšali. Do takrat, seve da, ko so Nemci uničili telefon ...
O, je bilo nekaj napetih trenutkov. Kot j* krat, decembra 1944, ko se je s soborcem J°zfl tom Grozettijem skrival na Zgoši, pri sosedu n. skednju. Tončka je izdajal kašelj. Štiri brzostre ke so bile naperjene vanju, pol metra proč so 0 li, potem jih je gospodar, ki je znal nemško, PT pričal, da ni nikogar. Da gredo po pomoč, so *J kli, in šli. Tončkova stara mama je štela, kolik jih je prišlo in koliko jih je šlo. Niso pustili str že in sta hitro ušla. . :j
Tudi doma je bilo enkrat napeto. Tako je Dft ožuljen, da so se mu zadaj na nogi videle kite- P so ga poslali domov, da se pozdravi. Nemci . prišli s psom v hišo. V kevdrcu je bil skrit, P™ kuhinjskim podom in starega očeta postelja J bila porinjena čez. Mama je pohitela z žganje^ Le pes naj gre ven, jim je namignila. Pa so n gnali psa ven ... a
Kdo bi našteval! Vsak dan se je kaj zgodil0-. vse hudo človek pozabi. Le lepega se rad spo^ nja. Harmonike, mitingov, partizanske pesmj-nedeljo bo Tonček v Krpinu prvi zaigral. Bon je vstal... To je ena najtežjih in .najlepših-A. koražo drugim, da jim bo tremo pregnal. D- 1 lene
?II|K, 31. MAJA 1985
ZANIMIVOSTI
7. STRAN (^IMlSScJJ©ISIIGLAS
Eno dveh velikih plaket občine Kranj je prejel Alimpije Andjelski, ki že 12 let vodi izvršni odbor za pripravo sejna
Letošnji sejem si je v spremstvu republiškega sekretarja za ljudsko obrambo in direktorja PPC Gorenjski sejem ogledal tudi predsednik izvršnega sveta SRS Dušan Ši-nigoj
13. sejem opreme in sredstev civilne zaščite
Vse za uspešno zaščito ljudi in imetja
Danes zvečer se zapirajo vrata sejma, na katerem prek dvesto proizvajalcev prikazuje okoli 25 tisoč izdelkov — Odlikovanja najuspešnejšim novostim — Razne spremljajoče prireditve za popestritev
Kranj — Ta teden je postal življenjski utrip v Kranju živahnejši od vsakdanjega. Množico proizvajalcev, strokovnih delavcev in drugih obiskovalcev iz domovine ter tujine je privabil 13. sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki si ga je moč ogledati še danes.
Sejem so odprli v torek, 28. maja, dopoldan. Na slovesnosti, ki so se je udeležili številni gostje iz vse Jugoslavije — med njimi tudi predsednik predsedstva SRS France Popit, je zbranim izrekel dobrodošlico predsednik kranjske občinske skupščine in organizacijskega odbora sejma Ivan C var. Med predstavitvijo prireditve je poleg ostalega povedal, da letos na sejmu razstavlja 210 organizacij iz domovine in 14 iz tujine. Na 22 tisoč kvadratnih metrih razstavišča je okoli 25 tisoč eksponatov, kar je 45 odstotkov več kot lani; med vsemi izdelki Pa je kar 73 novih proizvodov.
Za najuspešnejše nove in prilagojene izdelke so podelili 15 zlatih
medalj in 31 diplom. Dolgoletnemu vodji izvršnega odbora dr. Alimpi-ju Andjelskemu in sodelavcu sejma Brunu Vuletiču so izročili veliko plaketo občine Kranj, petim sodelavcem — med njimi tudi sekretarki izvršnega in organizacijskega odbora Rozaliji Remic iz Kranja — pa male plakete.
V svojem nagovoru ob odprtju sejma je predsednik predsedstva SAP Kosovo Branislav Škembare-vič med drugim naglasil, da številne naravne, tehnične in druge nevarnosti stalno ogrožajo človeška življenja pa njihovo osebno in družbeno imetje. Z razvojem sistema družbene samozaščite in organiziranimi ukrepi civilne zaščite ter preventive se posledice teh nevarnosti zmanjšujejo in omilijo.
Kot so se ob ogledu razstavišča lahko prepričali ugledni gostje in pozneje tudi številni drugi obiskovalci, sejem predstavlja raznovrstne izdelke za zaščito ljudi in imetja. Sejem je prostor za ugotavlja-
nje znanstvenih in tehničnih dosežkov na tem področju, izmenjavo izkušenj ter dogovarjanja vseh, ki si prizadevajo za napredek pri organiziranju in opremljanju civilne zaščite. K temu so pripomogli tudi prikazi delovanja nekaterih naprav in uporabnosti izdelkov.
Kranjska Sava in reška Dezinsekcija sta že v torek prikazala prvič v Jugoslaviji plavajočo zaščitno zaveso za zajezitev onesneženih rek in delovanje lovilca nesnage. Glede na veliko zanimanje za kakovostne zavese za zaščito na morju pričakujejo, da bo šel tudi ta izdelek dobro v promet in bo znatno pripomogel k obvarovanju okolja.
Sejem so tudi letos popestrile razne spremljajoče prireditve. Najbolj številčna je bila udeležba na seminarjih za kadre civilne zaščite, razne probleme, pomembne za SLO in družbeno samozaščito, pa so obravnavali mnogi drugi strokovni delavci.
S. Saje
^cej zanimanja je zbudil prikaz plavajoče zaščitne za-Vese, ki jo izdeluje kranjska Sava
Včeraj so ugledni gostje 13. sejma opreme in sredstev civilne zaščite obiskali tudi Industrijo bombažnih izdelkov v Kranju.
Foto: F. Perdan
__J
Uspešno tekmovanje s skiroji
. Kranj — Avto-moto društvo Kranj je organiziralo v sodelovanju s sve-°m za preventivo in vzgojo v cestam prometu občine Kranj 27. ma-ia 1985 na Titovem trgu v Kranju !*kmovanje s skiroji med cicibani iz *ranjskih vrtcev. Tekmovanja se je beležilo 13 ekip z 39 tekmovalci. Ve-°lna udeležencev je pokazala veliko sPretnosti v vožnji in znanje cestno Pr°metnih predpisov.
, Prvo mesto je osvojil vrtec IBI, za aterega so tekmovali Gorazd Ber-pard, Narjja Bertoncelj in Klemen
K^nde pod vodstvom mentorice Mije
DOMA PRI VAS DVAKRATNA TEDEN GORENJSKI GLAS
?P; ekipa je prejela le 75 kazen-
- lr* točk. Drugo mesto je zavzela z izenskimi točkami ekipa vrtca ricek z Zgornje Bele, katero so se
&2
pjavliali Jaka Sodnik, Damjan Za-je°tnik in Arnež Grohar, vodila pa jo ^ Mojca Pecelj. Na tretje mesto se s 85 kazenskimi točkami uvrstil li K   ^uPlJe' za katerege so nastopi-^ Matej Hribar, Klemen Boncelj in jOrut Hvasti pod vodstvom Zale Ve-* vec. Za njimi so se uvrstili vrtci enčur,   Janina,   Predoslje, MRT p^žišče, Najdihojca, Golnik, Moj-• Preddvor, Mavčiče in Naklo; sled-t^? ekipa je prejela 157 kazenskih
P. Šmitek
Gasilsko slavje v Podbrezjah
Podbrezje — Gasilsko društvo iz Podbrezij praznuje letos 60-letnico delovanja. Jubilej bo proslavilo z več prireditvami. Danes, 31. maja 1985, ob 20. uri bo mokra gasilska vaja, jutri, 1. junija, prav tako ob 20. uri pa slavnostna seja vodstva društva.
Nedeljske svečanosti se bodo začele ob 14.30 s sprejemom gostov. Ob 15. uri bo parada, zatem pa proslava. Med njo bodo po slavnostnem govoru razvili pionirski prapor pod pokroviteljstvom KZ Naklo in prevzeli novo gasilsko cisterno Creina pod pokroviteljstvom Zavarovalne skupnosti Triglav. Sledil bo kulturni spored. Ob 16. uri se bo začela velika vrtna veselica z bogatim srečelovom in kegljanjem za jarca, za zabavo pa bo igral ansambel Sibila. Prireditelji vabijo prebivalce okoliških krajev, naj se udeležijo proslave v čim večjem številu ter se razvedrijo na veselici.
(S)
V nedeljo
k harmonikarjem
v Krpin!
Begunje —■ V nedeljo, 2. junija, bo v Krpinu pri Begunjah 7. srečanje harmonikarjev pod naslovom Amaterske melodije. Tekmovanje za najboljšega harmonikarja se bo začelo ob 10. uri dopoldne. Med tekmovanjem bodo tudi posebne točke kot nastop najmlajšega harmonikarja, celega zbora harmonikarjev iz Raven na Koroškem in podobno, popoldne pa bo za zabavo igral Gornje-savski kvintet. Ne zamudite!
Gorenje vas praznuje
Živahno v okolici, slabše v središču
Medtem ko v okoliških vaseh ljudje z veliko volje in prizadevanji za napredek uspešno uresničujejo zastavljene plane, v Gorenji vasi mrtvilo še ni premagano — Kako bodo rešili problem lokacije za prozvodne dejavosti — V krajevni skupnosti predlagajo, naj bi predlagali več možnosti
3. junij je praznik krajevne skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini. Praznujejo ga v spomin na težke dni leta 1941, ko so Nemci izselili več družin v Srbijo. Tudi letos ga proslavljajo s številnimi športnimi in kulturnimi prireditvami, na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti pa bodo pregledali, kaj so v zadnjem letu naredili in kaj planirajo, da bo letos uresničeno.
Tako kot pretekla leta morajo tudi letos ugotoviti, da plan investicij najbolje uresničujejo v okoliških vaseh, zlasti na področju nekdanje krajevne skupnosti Ho-tavlje, medtem ko se v Gorenji vasi in na področju Žirovskega vrha zadeve le počasi premikajo. Čeprav si novo vodstvo, pred dobrim letom in pol so vodilne funkcije v krajevni skupnosti in v družbenopolitičnih organizacijah prevzeli mladi ljudje, zelo prizadeva, da bi spodbudili ljudi k večjim prizadevanjem za napredek kraja, se posledice preteklih nesoglasij, še Vedno kažejo. Hkrati pa imajo zaradi neurejenih vprašanj v zvezi z urejanjem prostora, ponovno zvezane roke.
Kaj so planirali za letos oziroma v zadnjem letu in kaj so naredili? Predvideli so, da bo v Gorenji vasi zgrajena avtomatska telefonska centrala in da bodo začeli graditi krajevno telefonsko omrežje. Centralo so plačali z denarjem ki so ga dobili od Rudnika urana Žirovski vrh, vendar je Iskra ni pravočasno naredila. Zato računajo, da jo bodo lahko vključili v omrežje šole prihodnjo pomlad. Planirana je bila tudi postavitev montažne trafopo-staje pri novih stanovanjskih blokih na Blatih, vendar investitor Elektro Ljubljana naloge ni uresničil. Prav tako ni bil ojačan električni vod med Todražem in Dolenjo Dobravo.
Predvidena je bila izgradnja gasilskega doma v Gorenji vasi, če bo sprejet urbanistični načrt. Tega seveda še ni, zato tudi z gradnjo doma še niso začeli pa tudi v prihodnje je vprašljivo, če ga bodo zgradili, saj je za takšne investicije vedno manj denarja. Zato jim je Kmetijska zadruga Škofja Loka odstopila še en prostor v zadružnem domu, kjer že imajo gasilsko orodjarno. Tam so uredili tudi prostor za potrebe civilne zaščite. Zgrajen pa je bil protipožarni bazen v Debe-neh, na gradnjo bazena pa se pripravljajo tudi v Čabračah.
Večji problem, ki prav tak«) ostaja nerešen, je izgradnja 400 metrov dolge kanalizacije od Alpine do Sore v Gorenji vasi. Novo stanovanjsko naselje na Blatih je tako še vedno praktično brez kanalizacije in se fekalne vode ob večji moči razlivajo po travniku. Kanalizacije ne morejo zgraditi, ker lastniki ne dovolijo vkopa cevi, kar je povsem nerazumljivo, saj zaradi tega ne bi imeli niti metra zemlje manj za obdelavo. Zaradi neurejene kanalizacije lahko zlasti sedaj,v poletnih mesecih, pride do epidemije.
Za letos je bila predvidena tudi razširitev pokopališča v Gorenji vasi in v Leskovici. Načrti so pripravljeni, vendar se je v tem času spremenila zakonodaja in je treba z začetkom del počakati toliko časa, da bodo dokumente prilagodili novim predpisom.
Obnovitvena dela na cestah. Klavžar—Dolar in Klavžar—Suša pa potekajo po programu, seveda ob velikem prizadevanju domačinov. Veliko pomaga tudi delovna organizacija Marmor Hotavlje. Nadaljuje se tudi izgradnja športnega igrišča ob osnovni šoli v Gorenji vasi in smučišča z vlečnico v Logu. Najbolj so se za omenjena
Osrednja proslava jutri
Danes bo dan šole — osnovne šole dr. Ivan Tavčar v Gorenji vasi. Ob 8. uri si bodo lahko starši ogledali pouk pri odprtih učnih urah, ob 9. bo dramski krožek pripravil igro A. T. Linharta Zupanova Mik-ka, ob 10.20 se bo začel prikaz interesnih dejavnosti. Hkrati bo prodajna razstava Mladinske knjige iz Ljubljane. V soboto, 1. junija, bodo ob 16. uri odprli razstavo izdelkov
učencev, ki bo odprta tudi v nedeljo od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure.
Osrednja prireditev v počastitev praznika krajevne skupnosti bo jutri, v soboto, ob 20. uri v osnovni šoli. Na proslavi bodo podelili priznanja krajevne skupnosti, kulturni program pa bodo pripravili Go-renjevaški oktet, zbor Uranar in učenci osnovne šole. Po proslavi bodo odprli razstavo fotografij o življenju in delu v krajevni skupnosti.
Priznanja ob prazniku
Svet krajevne skupnosti Gorenja vas je na seji 24. maja sklenil, da letošnja priznanja krajevne skupnosti podeli: JANEZU BIZJAKU za družbenopolitično delo in delo v društvu Partizan, STANETU SO-PARJU, PAVLETU GARTNERJU in FRANCU JUSTINU za dolgoletno politično in kulturno delo v krajevni skupnosti, JAKOBU UŠE-NICNIKU za dolgoletno delovanje na kulturno-prosvetnem področju, LEOPOLDU PETERNELJU za dolgoletno delo na kulturnem področju in FRANCKI MIHELIČ za dolgoletno delo v krajevnem odboru Rdečega križa.
dela prizadevali člani društva Partizan, ki jim ni bilo nikdar škoda časa, če je bilo treba prijeti za delo. Lahko so za zgled, kako bi morali reševati tudi druge vaške probleme.
Za leto 1985 je v planu postavitev avtomatske telefonske centrale s 760 telefonskimi priključki, izgradnjo trafo postaje na Blatih, daljnovoda Lajše—Leskovica in trafo postaja ter obnovitev nizkonapetostnega omrežja in javne razsvetljave. Gasilci bodo dokončno uredili prostore v zadružnem domu v Gorenji vasi, dokončali bodo protipožarni bazen in hidrantno mrežo v Debeneh in začeli graditi protipožarno shrambo v Leskovici. V Suši bodo dokončali gradnjo vodovoda in bazena. Prav tako računajo, da bodo letos uredili kanalizacijo od 31at do Sore, prav tako pa tudi zgradili kanal od Palčka do Nežka ter kanal od Kacina do Sore. Začeli bodo širiti pokopališči v Gorenji vasi in Leskovici ter cesti Klov-žar—Dolar in Klovžar—Suša.
Na področju družbenih dejavnosti pa predvidevajo obnovo prostorov v domu Partizan, manjša vzdrževalna dela na smučišču v Logu, kjer naj bi pripravili prostor za daljšo vlečnico, iskali bodo lokacijo za gradnjo trgovine in poskusili najti primernejši prostor za podružnico Ljubljanske banke. Na Hotavljah bodo uredili športno igrišče.
Uresničevanje plana je v veliki meri povezano z urejanjem prostora, s katerim imajo v krajevni skupnosti, zlasti pa na področju Gorenje vasi, slabe izkušnje. Pred nekaj leti so imeli veliko težav pri iskanju lokacije za gradnjo stanovanjskih blokov, sedaj pa so se razmere zaostrile zaradi izbire prostora za proizvodne dejavnosti. Tisti, ki so sodelovali pri izbiranju, so namreč imeli različna merila in poglede, zato so bili tudi njihovi predlogi za rešitev tega urbanističnega problema različni. Predlaganih je bilo šest variant, ki so jih dali v obravnavo krajanom. Na dveh zborih krajanov se praktično niso odločili za nobeno, dodali pa so še sedmo, to je Blata, kjer sta že tovarni Alpine in Jelovice in koder je tudi stanovanjsko naselje štirih blokov. Nazadnje so naredili prioritetni red in sicer so na prvo mesto postavili Blata, na drugo lokacijo »na produ«, ki leži v bližini rudniškega predelovalnega obrata in na tretjo lokacijo »nad vasjo« pri Gorenji Dobavi. Tako so se odločili zato, ker na Blatih že stojita dve tovarni in ker menijo, da posebno velikih gradenj v naslednjih desetletjih v Gorenji vasi ne bo.
Zaradi tako različnih stališč so v Škofji Loki poklicali na pomoč strokovnjake urbanističnega inštituta Slovenije, ki sicer "pripravljajo urbanistične zasnove za celotno Poljansko dolino. Ti so menili, da je za proizvodne dejavnosti najboljši prostor »na produ«. Njihov predlog je podprl tudi škofjeloški izvršni svet, ki pa je hkrati tudi sklenil, da Jelovica in Alpina lahko gradita v okviru tovarniške ograje.
Svet krajevne skupnosti Gorenja vas meni, da takšne odločitve lahko naredijo veliko politično škodo in zato vztraja, da se v osnutek urbanističnih zasnov za Poljansko dolino zariše več variant, tako da , se bodo krajani lahko še kapne je odločali. L. Bogataj
GLAS 8. STRAN.
ta mesec na vrtu
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
PETEK, 31. MAJA 1985
V prvi polovici junija sejemo cvetačo za pozno jesensko uporabo. Tako pridelamo do konca julija dovolj močne sadike za sajenje na stalno mesto. Ker praviloma ne potrebujemo veliko sadik, lahko sejemo posamična semena. V razdalji 5x5 cm pritisnemo po dve semeni cvetače za 1 cm globoko v rahlo prst. Po vzniku pustimo samo po eno rastlino in stalno uničujemo bol-hače. Za junijsko setev izbiramo sorte, ki hitro doraščajo.
Junija sadimo cvetačo nekoliko globlje, kot so rastle sadike na setveni gredi. Rastline se tako bolje zasidrajo v tla in ni treba osipati. Zato takoj poskrbimo za zastirko iz preperelega gnoja ali šote, saj to cvetači silno ugaja. Maja posajene rastline do-gnojujemo in v suši zalivamo.
K oskrbi cvetače sodi tudi zasenčenje glav; to dosežemo tako, da notranje liste nalomimo in položimo čez glavo. Liste sicer najzanesljiveje povezujemo v šop, da so glave popolnoma zatemnjene, toda to je zamudno. Glave spravljamo takoj, ko dora-stejo; navadno jih podsekavamo s težkim nožem. Če s spravilom predolgo odlašamo, se peclji odebeljenega socvetja podaljšajo, zato je glava manj vredna.
Mlade nasade fižola pognojimo, preden se rastline toliko razvijejo, da prekrijejo zemljo. Za dognojevanje uporabimo zali vek mešanega gnojila ali pa gnojilo kar potrosimo med rastlinami in ga plitko podkopljemo.
Sadike zimske ndivije bomo potrebovali proti koncu julija, zato moramo že sedaj skrbeti za pravočasno setev. Za vzgojo sadik potrebujemo približno 5 tednov. Sejati moramo dovolj redko, da ne bomo imeli namesto lepih sadik samo pragozd prete-
gnjenih dolginov. Na m2 setveni-ce posejemo pol grama semena, to pa nam zadošča za kakšnih 200 sadik. Po potrebi po vzniku rastlinice preredčimo, tako da je med njimi najmanj po 3 cm prostora.
Poletno endivijo junija dogno-jujemo v treh zaporednih obrokih. Vsakih 10 dni jo zalijemo z raztopino dušičnega gnojila, še bolie oa ie mešano gnojilo obo-
gatiti s primesjo kakšnega lah-kotopnega dušičnega gnojila.
Prve dni junija posajene kumare nam dajejo večkrat celo več pridelka kot zgodnje setve. To je posebno v višinskih legah, saj se tam zemlja počasi segreva in posajene kumare s težavo napredujejo. Za sajenje vzamemo v lončkih vzgojene sadike z lepimi koreninskimi grudami. Sadike so lahko že tako velike, da so že lepo vidni drugi pravi listi. Po potrebi čez noč zavarujemo mlade kumare s cvetličnimi lončki.
Vzgoja kumar na špalirju, to je na kakšnem ogrodju, zahteva nekaj več dela, toda svoje prednosti pokaže posebno v deževnem poletju. V neugodnem — vlažnem in hladnem — vremenu ostanejo na špalirjih vzgojene kumare precej bolj zdrave kot tiste, ki se plazijo po tleh. Celo dolgotrajnejše deževje ne more poškodovati plodov, medtem ko v takšnem primeru radi gnijejo. Kot špalir za kumare lahko uporabimo na okvir napeto žično mrežo ali enostavno ogrodje iz lat z napeto žico ali vrvico. Žična mreža mora imeti vsaj 10 cm velike zanke. Dolžina okvira za špalir se ravna po dolžini grede, višina pa je 100 do 130 cm. Žico ali vrvico napnemo v razdalji 15 do 18 cm.
Spalimo oporo za kumare postavimo samo poševno. Mrežast okvir se opira na zadnji strani na nekaj opornikov, da se ne more zvrniti. Nagnjena mrežasta ploskev je plezajočim kumaram v oporo in poganjkov navadno ni treba privezovati, ker se z.viticami same dovolj trdno oprimejo vsega, kar lahko obja-mejo. Sprednja stran mrežaste opore naj bo obrnjena proti jugu ali proti jugovzhodu.
Komaj že čakamo, kdaj bomo imeli prvi krompirček. Kakšna dva tedna pred izkopom potrosimo še zadnji obrok gnojila. V domačem vrtu je zgodnji krompir vedno hvaležen gnojenju in zalivanju. Pri zalivanju pazimo, da s curkom razpršilnika ne navlažimo krompirjevke. Krompirjeva plesen ali fitoftora se najprej loti vlažne rastline. Za gnojenje so primerna vsa mešana gnojila, kjer prevladujeta kalij in fosfor.
V začetku junija je najlepši čas, da posadimo na grede fuk-sije, pelargonije, posončnico in kalceolarije ali čeveljčke. Vse, razen fuksij, uspevajo najbolje na soncu. Pelargonije ne smejo imeti preveč hranilnih tal, sicer naredijo preveč listja in malo cveto. Sorte z nevrstnatimi cveti prenašajo deževno vreme bolje kot sorte z vrstnatimi.
prav je, da vemo
Kako preluknjamo dudo
V lekarnah in prodajalnah dobimo običajno dude brez odprtine, tako da morajo starši narediti odprtino po lastni presoji, najpogosteje pač glede na tisto, čemur je duda namenjena: za redkejše tekočine, kot so čaj in sokovi, manjše, za gostejše pa večje. To ni vselej lahko in zgodi se, da se otrok bodisi duši zaradi preveč tekočine ali pa vleče zaman in iz dude ne dobi ničesar.
Kaj storiti?
Izhod v sili je v tem, da s škarjicami za nohte na vrhu dude naredimo majhno zarezo. Druga rešitev terja nekaj več časa in se je ne smemo lotiti šele tedaj, ko je otroku že treba dati hrano: odprtino naredimo z razžarjeno iglo, ki jo zabodemo v zamašek, da tako zavarujemo prste pred vročino. Tako pripravljeno dudo je treba pred uporabo prekuhati. Tretja rešitev: iglo z notranje strani potisnemo skozi vrh dude in jo potegnemo do polovice ven. Vrh igle potem razžarimo, ponavadi s svečo, in jo nato spet potegnemo nazaj, tako da razžarjeni vrh naredi odprtino.
Pri vrtanju odprtine pa velja naslednje pravilo: odprtina ne sme biti nikoli prevelika, ker mora otrok pri hranjenju z dudo vleči, da mu ne bi postalo odveč sesanje materine dojke. Velikost odprtine preverjamo preprosto: stekleničko z dudo obrnemo in iz nje mora tekočina kapljati. Če teče, je odprtina prevelika, in duda je neuporabna. Zato je treba odprtino na novi dudi delati tako, da začnemo z majhno odprtino, ki jo potem po potrebi širimo.
ste za ribe?
Ligenj
Kot vsi ostali glavonožci, ima glavo ostro ločeno od trupa, oči ima izrazite, usta ima obdana z več zelo gibkimi in s prise-ski obraslimi lovkami, s katerimi pleza, tiplje in zgrabi plen. V vodi se premika nazaj s pomočjo izbrizgavanja vodnega curka, ki ga je prej vsrkal skozi prednjo odprtino. Pred napadi se brani z izločanjem rjave tekočine. Ima deset lovk in trup v obliki vreče. Boljši so manjši — to so pravi lignji. Živijo po vseh svetovnih morjih, tudi v Jadranu. Zaradi velike potrošnje se na trgu pojavljajo predvsem pacifiški, ki so ulov raznih držav. Užitne so lovke in trup. Kožico na trupu zaradi boljše okusnosti odstranimo, ni pa nujno. Pri cvrenju še posebej pazimo, da je maščoba vroča in da jih gvremo le kratek čas (narezane v kolobarčke okrog 2 do 3 minute).
V kranjski ribji restavraciji DELFIN smo dobili tale recept za lignje:
Nadevani lignji
Potrebujemo 20 lignjev, 10 dkg riža, olje, česen, peteršilj, sol, poper in timijan.
Lignje očistimo, lovke drobno narežemo in jih popražimo na olju, dodamo česen in peteršilj, posolimo, popopramo in samo malo zalijemo ter dušimo, da se omehčajo. Riž posebej skuhamo ali zdušimo, ga dodamo v pripravljeno meso ter malo počakamo, da se riž napne. S tako pripravljeno maso napolnimo trup, ki ga lahko tudi zašijemo. Lignje na hitro opečemo v ponvi ali na žaru. Nadevov je poznanih še več vrst.
Sladokusci priporočajo k nadevanim lignjem koprsko malvazijo.
por tako in drugače
Por z bučnim oljem
500 g mladega pora, 2 žlici bučnega olja, ščep kumine, sol, kis ali limonin sok.
Očiščen in opran por zreže-mo na tanke rezance. Potrese-mo ga s kumino in zabelimo. Izvrstno se poda k mesu.
Por v solati
600 g pora, 4 žlice olja, sol, poper, česen, kis, zelen peteršilj
Dobro opran por mehko skuhamo v slanem kropu. Kuhanega odcedimo in z vsemi podatki pripravimo solato. Na koncu ga potresemo s sese-
kljanim peteršiljem. Ta solata je odlična, če ji dodamo še sesekljano trdo kuhano jajce.
Kuhan por s kislimi kumaricami
8 porov, 1 kisla kumarica, 2 žlici olja, kis, peteršilj.
Porom odrežemo trši del zelenih listov, cele pore nato skuhamo v slani vodi. Kuhane pore odcedimo, ohladimo in zre-žemo na rezance. Primešamo na male kocke narezano kislo kumarico, zabelimo z oljem in kisom, po potrebi še solimo ter potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem.
pomen kumar v prehrani
Plodovi vsebujejo kar 96 % vo-de, 0,3 % beljakovin, 0,16 % maščob, 1,7% ogljikovih hidratov, predvsem sladkorjev. V 100 g svežih kumar je 160 mg kalij8, 27 mg fosforja, 25 mg kalcija m 1,1 mg železa, 12 do 14 mg vitamina C, 0,10 do 0,24 mg karoti-na, 0,04—0,15 mg vitamina Bi, 0,12 mg vitamina B2 in 1,7 mg niacina.
Kumare odvajajo vodo iz telesa, kar ugodno deluje pri zdravljenju ledvičnih in srčnih bolezni. Svež sok odvaja iz telesa na; kopičene strupene snovi, kri, soljen sok pa ugodno deluje na tanko črevo, ledvice, plju^8 in kožo. V kozmetiki je kumari; čni sok izredno cenjen. SveZ sok, ki ga nanesemo na obraz, zmanjšuje mozoljavost, zdravi spuščaje, ogrce in pege. Številne kreme in losioni kot tudi maske, ki jih dajemo na obraz, vsebuje jo sok kumar. Že v stari Grčiji so kumare veliko uporabljali y kozmetiki. Za zdravljenje ledvičnih bolezni in mehurja pripor^' čamo čaj, skuhan iz semena kumar. Če popijemo dnevno kozarec kumaričnega soka, ohranjamo vitko linijo. Kumarični so* in solata sta primerna hrana z8 sladkorne bolnike, ker znižujeta sladkor v krvi. Pri kronične1" zaprtju pa uživamo čim več sol8' te, narejene iz kumar. Kumaf pri pripravi ne ožemamo, ker iZ' tisnemo večino zdravilnih snoy»-Te ostanejo v soku, ki ga zavrže-mo, ožete kumare pa so težk° prebavljive. Priporočljivo je, p8 jemo cele kumare — tako kot]8' bolko.
dr. Mihaela Černe, dipl. ing. agr. Kmetijski inštitut Slovenije
Mogočnosti srca še nihče ni izmeril
Koskenniemi
Srce je bogastvo, ki se ne prodaja in ne kupu' je, marveč daruje.
Flaubert
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiHiiiiiniiii^
Rešil nas je
V šoli je bilo tisti dan zares težko. Že prvo uro, ko smo bili še vsi zaspani, je tovarišica hotela spraševati in videti je bilo, da ji je prav malo mar, kakšno je naše razpoloženje. Še prej pa je odprla dnevnik in vprašala: »Ali kdo manjka?« Ozrli smo se po razredu in kaj kmalu smo bili mnenja, da smo prisotni vsi.
Nato se je prav počasi začela odpirati redovalnica. To smo samo slutili, kajti naši pogledi so bili uprti v zvezke. Pogled naše tovarišice pa je že plaval med našimi imeni in ocenami. Odprla je usta, da bi izrekla ime učenca, ki naj bi bil vprašan. Prav takrat pa so se vrata čisto počasi odprla in vstopil je naš Rudi. Brez kakršnekoli besede je zavzel svoj prostor in na klop začel tih kakor miška zlagati svoje zvezke. Mislil je, da bo tovarišica med iskanjem žrtve pozabila nanj. Vendar pa se to ni zgodilo, kajti sošolci so se začeli smejati njegovemu nenadnemu prihodu in se mu začeli zahvaljevati, da je vsaj za nekaj trenutkov preložil spraševanje.
Tovarišica se je razjezila, ker od Rudija ni dobila nobenega pojasnila za zamudo. Prišlo mu je na misel, da se mora opravičiti. »Ja, zaspal sem,« je rekel tako smešno, da smo se vsi še bolj za-smejali. On pa nas je gledal začudeno s široko odprtimi očmi. Tako »faco« je naredil, da se je še tovarišica nasmehnila in zaprla redovalnico.
Nataša Rozman, 7. a r.
OS Josip  Broz —Tito
Predoslje
Samota
In v skuštranih laseh je vsa samota mojih mladih let, vse hrepenenje po skrivnih srečanjih, po nečem daljnem, neznanem... Večer je
in v otužnih očeh je večno čakanje ...
Sonja Kmetec,
7. c r. OŠ
Matija Valjavec,
Preddvor
Pomlad okoli naše hiše
Naša hiša stoji v grapi, to pomeni, da jo od obeh strani obdaja gozd. Prvič sem tukaj pričakal pomlad. To je nekaj zelo lepega. Gozd je vseh vrst zelenih barv. Najlepša se mi zdi prebujajoča bukev. Že zgodaj zjutraj je slišati ptičji zbor. Lepo so ozeleneli travniki. Na njivah in vrtovih se je že začelo delo. Mi smo že jedli prvo solato, ki je zrasla v topli gredi. Komaj že čakam, da bom slišal kukavico. Mamica ima zato v žepu vedno nekaj drobiža.
Domen Poljanec, 3. b r. OŠ Peter Kavčič Škofja Loka
Intervju s pisateljem Tonetom Svetino
Kdaj ste začeli pisati?
Pisati sem začel, ko sem bil star trinajst let. Prvo moje delo je bilo Pogovor z vijolico. Za to delo sem dobil nalivno pero, ki je bil moja prva literarna nagrada.
Kaj vas je navdušilo za pisateljevanje?
Za pisateljevanje me je navdušil dnevnik. Pišem ga že dolgo. Kdor hoče pisati knjige, mora pisati tudi dnevnik. Mislim, da bi ga moral pisati vsak, saj s tem spoznava tudi sam'sebe>
Katera je bila vaša prva knjiga?
Lovčeva hči, ki je bila dvakrat ponatisnjena in je prevedena tudi v češkem jeziku.
Koliko časa pišete eno knjigo?
Ukano sem pisal petnajst let. Poprečno knjigo pišem sto dni, če je zahtevnejša, pa devet mesecev.
S katero vašo knjigo ste najbolj zadovoljni in za katero knjigo mislite, da je med bralci najbolj iskana?
Mislim, da je to knjiga Ukana.
Kje ste dobili snov za to knjigo?
Snov sem dobil v vojni in v arhivih. Knjiga je bila izdana v 40.000 izvodih in prevedena v pet jezikov. Koliko knjig ste napisali? Napisal sem dvajset knjig. Ali tudi sedaj pišete kakšno knjigo?
Pred časom sem napisal četrti del Ukane. Sedaj pa pišem vojni roman Po kolibriju.
Nam lahko poveste kaj o svojem življenju?
Rodil sem se na Bledu leta 1925, kjer tudi živim kot pisatelj in kipar. Končal sem srednjo ekonomsko in politično šolo. Sodeloval sem tudi v narodnoosvobodilni vojni. Bil sem dvakrat ranjen, večkrat odlikovan in zdaj sem rezervni major.
Omenili ste tudi kiparstvo. Nam lahko razložite, kako in iz česa izdelujete kipe ter koliko ste jih naredili?
Kipe izdelujem iz kovine z varjenjem različnih železnih kosov. Največkrat uporabljam kose razbitega orožja, delce raztreščenih granat ter najrazličnejše oblike železnih delov. Vse to pa sestavlja razgibane skulpture. Tematika mojih plastik je uperjena proti nasilju, v človeku nenehno prisotni želji po uničevanju. Naredil sem preko 400 kipov in več kot 40 spomenikov..
Ali te kipe tudi prodajate?
Prodajam jih le v redkih primerih.
Za konec pa bi vas še vprašali, če se ukvarjate s kakšnim konjičkom.
Moj konjiček je lov. Imam že vrsto trofej. Sem pa tudi navdušen ribič.
Vanesa Pogačar, 7. b r. OS bratov Zvan Gorje
Medalja za delo
Moja babica je upokojenka že 22 let. Prej je bila 34 let zaposlena v tovarni BPT. Delati je začela leta 1927, ko je bila stara štirinajst let. Večkrat se pogovarjava, kako je bilo takrat v tovarni. V tovarno je morala z Brezij peš, ne glede na to, kakšno je bilo vreme. Tisti teden, ko je delala ponoči, je šla ob 9. uri zvečer od doma. Zjutraj ob 6. uri pa je zopet utrujena pešačila domov. Tako je delala 32 let. Potem je začel voziti avtobus tudi delavce z Brezij.
V začetku je bila predica v predilnici. Skupaj s petimi delavkami je delala na šestnajstih strojih. Takrat so delavci v BPT delali velikokrat tudi ob nedeljah. Tekstilne delavke iz različnih tovarn so tekmovale med seboj, katere bodo več naredile. Babica je bila na takem tekmovanju v Škofji Loki. Ker je bila pridna, je leta 1951 dobila državno odlikovanje, čez deset let pa še eno. Na eni strani medalje je upodobljen lik delavca in delavke, ki imata v roki nagelj. Nad njima pa sta srp in kladivo. Na drugi strani je okrašen napis: medalja dela. Večkrat grem k babici, odprem rdeči škatlici in gledam medalji. Ona pa mi vedno pove kaj novega.
Moja babica je Marija Fajfar.
Peter Fajfar,
6. r. OŠ Heroj Bračič
Tržič
Tako majhen,pa tako močan — Konjiček Matjaža Porente iz Srfd njih Bitenj 104 pri Kranju povsod, kjer se lastnik pojavi z njMJJ
zbudi posebno med najmlajšimi veliko zanimanje. Se posebno ▼ seli so, če ga Tomaž vpreže v voziček in jih potem popelje. Taksn veselje je najmlajšim pripravil tudi minulo soboto na praznovanj Tedna mladosti na športnem igrišču v Kokrškem logu na Primsk vem. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Knjižničarski krožek
V hlevu
V soboto smo imeli naravoslovni dan. Šli smo k Porentovim na ogled kmetije. Doma sem blizu kmetije, zato sem jih počakal kar na dvorišču.
Najprej smo si ogledali hlev. Teta nam je povedala, da ima vsaka krava na tablici svoje ime. Povedala nam je, da so na eni strani molznice, na drugi pa telički in bikci. Na sredi hleva imajo seno, da hranijo živino. Imajo tudi avtomatsko napravo, da jim odpelje gnoj iz hleva. Zraven hleva imajo silose in gospodarsko poslopje. Na drugi strani imajo mlekarnico.
Ogledali smo si lepo urejen hlev.
Gregor Remic,
2- a r. OŠ Cvetko Golar,
Škofja Loka
Rada hodim v šolsko knjižnico, prebiram knjige in zato sem se vpisala v knjižničarski krožek. Dobimo se enkrat na teden, razen tega pomagam tudi pri izposoji knjig.
Pri krožku nam tovarišica predstavi knjižne novosti, prebere nam zanimiv odlomek, pove nekaj besed o pisatelju in nam tudi pokaže izdaje drugih njegovih del. Ure popestrimo s poslušanjem radijskih iger, ki so posnete na kasetah. Seveda potem vsako igro analiziramo in se pogovorimo o njej. Skrbimo tudi za seznanjanje učencev s knjižnimi novostmi, sestavljamo knjižne uganke, razstavljamo knjige na razstavi Moje najljubše knjige in prirejamo občasne razstave ob spominskih dnevih pesnikov in pisateljev. Vsi pa se zelo veselimo ur, ko tekmujemo v poznavanju literarnih del — knjižnih ugank.
Razen tega imamo tudi knjiž' nično vzgojo, kjer spoznavanj urejenost knjižnice in seved uporabo katalogov. Tovarišic nam na listke napiše vprašanj8; mi pa potem iščemo po kata'0 gih želene podatke. Učimo se^, di postavljati knjige na knjižn police. Ko dokažemo primern znanje,   lahko   sami vlagaj knjige na police, znamo pa tudi sami poiskati. Vsi zelo ra izposojamo knjige drugim ^ e cem in vpisujemo na učenčev bralne listke številke izposoje nih knjig.
Letos smo imeli tudi dve ek skurziji. Ogledali smo si Časop sno podjetje Glas in tiskarn Gorenjski tisk ter Pionirs* knjižnico v Ljubljani.
Angela Ahčin in
Justi Dolinšek,
7. a r. OS Davorin Je«**
Cerklje
RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA
9. stran mmmmmj^AS
TELEVIZIJSKI SPORED
^BOTA, 1. junija
:?5 Slovenske ljudske pramce: O treh kraljevih si-J*»h 1. del - 8.20 En dva kdo se vode ne boji -dal Naš prijatelj Tito, na-uai3evanka TV Zagreb -. W Miti in legende - Anti-miti: Heraklej, nanizan-Ja,TV Beograd - 9.05 Nihče 5ak°r jaz, nanizanka TV gajevo - 9.35 Periskop -u.05 Naša pesem - Maribor S ". 10.35 Čudeži narave: ?tkrivnostni l!-3. del
svet plazilcev kanadska poljud-
^nanstvena serija - 11.05 Računalništvo, ponovitev 8. »e*a angleške serije
11.30
ovekovi možgani: Spo-/j11}. ponovitev 2. dela an-?'eške dokumentarne seri-
Sk 16 00 B°J za obstanek: iz veselja, angleška Poljudnoznanstvena serija ^"•30 Retrospektiva filmov
ranceta Štiglica: Tistega
,^ga dne, slovenski film
Sofija: Nogomet-Kva-jUlkacije za SP Bolgarija : /MJoslavija, prenos - v od-j^Hi propagandna oddaja -5,30 Naše 38. srečanje -y-05 Zrcalo tedna - 22.30 °nljač, ameriški film -
Rajniki II. TV mreže: l3.-45 Test - 14.00 Oslo: EP v ^ftinastiki (M) - mnogoboj inale. prenos EVR, ZG1 -
val TV športnih programov - Portorož 85 - 18.25 Proslava ob 40-letnici osvoboditve Istre in slovenskega primorja, reportaža iz Ilirske Bistrice - 18.50 Knjiga -20.00 V. Nedelkovski: Po naše - osebni spor, 2. del nadaljevanke TV Skopje -20.55 Slovenci v zamejstvu -21.30 Športni pregled -
Oddajniki II. TV mreže:
8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA in jugoslovanski film Poklican je tudi 5. c (do 12.55) - Športno popoldne -kombinirani prenosi: - 14.00 Oslo: EP v Gimnastiki (M) -Finale na orodjih - 14.55 Budimpešta: EP v boksu -finale - 18.40 EP v gimnastiki (M) finale na orodjih, posnetek iz Osla - 19.20 Avtomobilske dirke formule I za VN Belgije, posnetek iz Francorchampsa - 20.00 Pod žitom, angleška dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Propagandna oddaja - 21.10 TV kinoteka - Izgubljena mladost, italijanski film -22.30 Kronika Sterijinega pozor j a
TV Zagreb I. program:
10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kme-
tijska oddaja - 13.00 Belo-glavi jastreb, izobraževalna oddaja - 13.30 In tudi letos ... izobraževalna oddaja - 14.00 Mali koncert -14.15 Železna cesta, 2. del zahodnonemške TV nadaljevanke - 15.15 Nedeljsko popoldne - 17.15 Ruski klasiki: Kockar, sovjetski film
- 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma
- 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po naše, nadaljevanka TV Skopje - 20.55 Kotorski gradbeniki, reportaža 21.30 Športni pregled - 22.15 TV dnevnik
PONEDELJEK, 3. junija
17.55 Poročila - 18.00 Nihče kakor jaz, nanizanka TV Sarajevo - 18.30 Slikajte z nami - 18.40 Propagandna oddaja - 18.45 Vam, oddaja za mlade - 20.00 R. Connol-ly: Lvttonova kronika, 2. del angleške nanizanke -21.05 Aktualno - 21.45 S. Rahmaninov: Rapsodija na Paganinijevo temo, balet -22.15 TV dnevnik II -
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor - 19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Raziskovanja - 20.50 Včeraj, danes,
jutri - 21.05 Medigra - 21.10 Premor - 21.15 Propagandna oddaja - 21.20 Dinastija, 49 del ameriške nadaljevanke - 22.10 Premor - 22.15 Stereovizija - 23.15 Kronika Sterijinega pozor j a
TV Zagreb I. program:
17.20 Videostrani - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar -17.45 Ciciban, dober dan, otroška oddaja TV Ljubljana - 18.00 Vstop v arkadijo, otroška serija TV Skopje -18.15 Izobraževalna oddaja
- 18.45 Vam, oddaja za mlade - 19.30 TV dnevnik -20.00 R. Bajić - S. Ravasi: Odkos, 2. del drame - 21.25 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 21.55 Izbrani trenutek - 22.00 TV dnevnik
- 22.20 En avtor, en film -Koni Štajnbager: Kamen
TOREK, 4. junija
17.45 Poročila - 17.50 Pe-denjžep na izletu - 18.20 Miti in legende - Antični miti: Dedal in Ikar, nanizanka -TV Beograd - 18.35 Propagandna oddaja - 18.40 Kako je bilo, dokumentarni film -20.05 Dušan Prebil: Dan kot vsak dan, drama - 21.35 Omizje - 23.40 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Zmajeve otroške igre 85, prenos otvoritve -18.45 Želeli ste, poglejte, poučnozabavna   oddaja -
!?-55 Sofija: Nogomet kvali-acije za SP Bolgarija :
^goslavija, prenos - v od-J!0ru premor - 19.45 Pre-Jj°r - 20.00 V družbi z ... -u-30 Živeti na vasi, feljton I 2115 Poročila - 21.25 ^Portna sobota - 21.50 Bes elov. 1. del ameriškega
RADIJSKI SPORED
?-40 TV v
[Sa - 23.20 Kronika Steri-Jlnega pozor j a
^ Zagreb I. program:
šoli - 12.45 Kriti-točka - 13.15 Z narod-^ orkestrom RTV Novi SS? - 13.45 Poročila - 13.50 Jv koledar - 14.00 Oslo: EP j-^ttmastiki (M) - prenos -'•55 Sofija: Kvalifikacije a SP Bolgarija : Jugoslaviji Prenos - 19.45 TV dnev-\ !k - 20.15 Užitek, francoski
22lV 41,55 TV dnevnik " i-> \t našega dopisnika 1Z Nairobija
j^DEUA, 2- i«™*« ti'«5 Por°čila - Otroška majala: : 8.20 Živ Žav: Risan-
8 1«; j*ce z vseri vetrov " k Grizli Adams, ponovijo ameriške nanizanke -gj Ch. Dickens-D Edgar; »^ljenje in dogodivščine 9^cholasa Nicklebvja, Radnji del angleške nada-Jevanke - 10.40 625, oddaja
£Stik 2 gledalci - 11.00 Ce-VJ*: Mladinski pevski festi-ŽiV. ^e'Je 85, prenos mnogega koncerta - 12.00 vj^etijska oddaja - 13.55 postovi - 14.25 I. Štivičič: am gredo divje svinje, po-k^ev 6- dela nadaljevanem ^ Zagreb - 15.30 Franov zaliv, francoski film -*() 8. Mednarodni festi-
SOBOTA, 1. junija Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Pojte z nami - 10.25 Lahka glasba - 11.05 Svetovna reportaža -11.30 Srečanje republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 15.00 Radio danes radio jutri - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije -19.35 Za naše najmlajše -19.45 Minute -z ansamblom Bojana Adamiča 20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči - 0.05-5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA, 2. junija Prvi program '
5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.10 Pri nas doma - Lojtrca doma-
čih - 15.30 Nedeljska reportaža -16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna 00.05-4.30 Nočni program -glasba
PONEDELJEK, 3. junija Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - .8.25 Ringaraja - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev -Iz naših sporedov - 13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja -20.00 Kulturni globus -20.10 Zaplešite z nami -21.05 Akademija St. Martin in the Fields in dirigent -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.50 Literarni nokturno -
NOV POSLOVNI ČAS
ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj bo s 1- junijem 1985 za ekspoziture, ki do sedaj niso poslovale °b sobotah, uvedla nov poslovni čas in sicer:
Planina pri Kranju	vsak dan	7.-	-18
	sobota	7.-	-12
Stražišče, Bohinjska	ponedeljek, torek	7.-	-12.
Bistrica, Lesce, Gorenja	sreda, četrtek,		
vas, Železniki, Žiri	petek	13.-	-18.
	sobota	7.-	-12.
Podlubnik, Trata	vsak dan	13.-	-18.
	sobota	7.-	-12.
'% Vse organizacijske enote, ki so ob sobotah poslovale °d 8.—12. ure, poslujejo od 1. junija 1985 dalje za stranke od 7.—12. ure.
#£A 'Jubljanska banka
B ^W Temeljna banka Gorenjske
Brane Mozetič: Pesmi v modrem - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
TOREK, 4. junija Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi -13.45 Mehurčki - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -21.05 Radijska igra - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Operetna glasba - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
SREDA, 5. junija Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Zabavni zvoki -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za ... -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 12.10 •Veliki zabavni orkestri -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Naj narodi pojo (8. oddaja)
- 18.30 S knjižnega trga -20.25 Tri poloneze Frederi-ka Chopina - 21.05 Tisoč in en večer - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse
- 00.05-4.30 Nočni program -studio Maribor
ČETRTEK, 6. junija Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za .. . - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrti ljak želja in EP - 17.00 Stu dio ob 17.00 +glasba - 18.30 Gašper Mašek: Veliki kla virski kvartet, op. 6 - 20.00 Četrtkov večer domačih pe srni in napevov - 21.05 Literarni večer - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni proigran] -^glasba
19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Čas podvigov: Iz pekla v svobodo, dok. oddaja - 21.50 Izobraževalna oddaja - 22.20 Čas knjige - 22.50 Kronika Sterijinega pozorja
TV Zagreb I. program:
17.20 Videostrani - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar -17.45 Zmajeve otroške igre 85, prenos otvoritve - 18.45 Želeli ste, poglejte - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Signali notranjepolitična oddaja -20.45 Žrebanje lota - 20.55 Vzpon, sovjetski film - 22.35 TV Dnevnik
SREDA, 5. junija
17.45 Poročila - 17.50 Slovenske ljudske pravljice: O treh kraljevih sinovih, 2. del - 18.05 E. Rostand: Cyra-no de Bergerac, 4. del predstave SMG - 18.35 Propagandna oddaja - 18.40 Računalništvo, 20. del angleške izobraževalne serije - 20.05 Mednarodna obzorja - 20.55 Karlsruhe: EP v košarki (M) Španija : Jugoslavija, EVR. Sarajevo 2 - 22.35/55 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Legende sveta, otroška serija - 18.15 Plus minus 16 let: Občutljive stvari, izobraževalna oddaja - 18.45 Prijatelji glasbe -19.30 TV dnevnik - 20.00 TV svet, večer ZDF - 22.30 TV dnevnik
TV Zagreb I. program:
17.20 Videostrani - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar -17.45 Legende sveta, Otroška serija - 18.15 Plus mi-
nus 16 let: Občutljive stvari
- 18.45 Prijatelji glasbe -19.30 TV dnevnik - 20.00 TV svet: Večer ZDF - 22.30 TV dnevnik
ČETRTEK, 6. junija
17.45 Poročila - 17.50 F. Rudolf: 40 Zelenih slonov - Leteči zajci, 4. del nadaljevanke - 18.10 T. Pavček: Cenča-rija II - 18.20 Ljudje s fotografij Stojana Kerblerja (ČB) - 18.40 Obramba in samozaščita - 20.05 Tednik -21.15 L. Maroti: Franc Liszt, 5. del madžarske nadaljevanke - 22.10 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
13.40 Test - 13.55 Propagandna oddaja - 14.00 Ro-land Garros: Tenis - Polfi-nale (Ž) posamezno - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Na črko, na črko, otroška serija -18.15 Izziv Himere, izobraževalna serija - 18.45 Mali, veliki svet, dokumentarno-zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Karlsruhe: Ep v košarki - Francija : Jugoslavija, prenos - 21.30/50 Poročila - 21.40 Večni klic, 12. del sovjetske nadaljevanke - 22.40 Medtem, dokumentarna oddaja
TV Zagreb I. program:
13.50 Poročila - 13.55 Propagandna oddaja - 14.00 Ro-land Garros: tenis-polfinale (Ž) posamezno, - 17.25 Videostrani - 17.35 TV koledar -17.45 Na črko, na črko, otroška serija - 18.15 Izziv Himere, izobraževalna oddaja
- 18.45 Mali, veliki svet — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Monitor, politični magazin
- 21.05 Za kaj gre - Kviz -22.05 TV dnevnik
PETEK, 7. junija
17.50 Poročila - 17.55 Naš prijatelj Tito, otroška serija TV Zagreb - 18.10 Grizli Adams, ameriška nanizanka - 18.35 Propagandna oddaja - 18.40 Na poti v inovacijsko družbo: Mesto ustvarjalnega dela v združenem delu, izobraževalna serija - 19.58 Karlsruhe: EP v košarki (M) SZ: Jugoslavija, prenos EVR, Sarajevo
- v odmoru propagandna oddaja - 21.30 Ne prezrite -21.45 A. Marodič: Naša krajevna skupnost - Odgovornost, humoristična nanizanka - 22.55 TV dnevnik II
- 23.05 Edithin dnevnik, za-hodnonemški film
Oddajniki II. TV mreže:
13.40 Test - 14.00 Roland Garros: tenis - polfinale (M) posamezno, prenos Evr, Zgl, Lj2 - 17.25 TV dnevnik
- 17.45 V osemdesetih, otroška serija - 18.15 Parki Slavonije, izobraževalna oddaja - 18.45 Humoristični klub
- 19.30 TV dnevnik - 19.55 Karlsruhe: EP v košarki (M) SZ : Jugoslaviji, prenos
- 21.30/50 Včeraj, danes, jutri - 21.50 Nočni kino: Mož iz Klana, ameriški film
TV Zagreb I. program:
13.50 Poročila - 13.55 Propagandna oddaja - 14.00 Roland Garros: Tenis polfinale (M) posamezno, prenos -17.25 Videostrani - 17.35 TV koledar - 17.45 V osemdesetih, otroška serija - 18.15 Parki Slavonije - 18.45 Humoristični klub - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mike Ham-mer, ameriška nanizanka -20.55 Zabavna oddaja -21.40 TV dnevnik - 21.55 Po desetih - kulturni magazin
NAGRADNA KRIŽANKA
SOZVOČJE
urahm OBLEKA DU
HOVNIK0V. SODNIKOV
GRŠKA FILMSKA IGRALKA
PAPAS
POKRAJ SREDIŠČE V MANDŽURIJI
pMtam-
ŠĆEV IZRAELU
SESTAVIL
R.N.
PAVČEK TONE
MORNARSKA PIJAČA
MUZA L JL' BEZENSK PESNIŠTVA
ŽELEZU PODOBNA TEŽKA KOVINA
(NI)
GOROVJE
V GRČkll,
V TESALUI
PRISTANIŠČE NA JAP. OTOKU H0KAID0
PODZEMNI ŽUŽKOJED
IGRALKA KARIČ
GRŠKI POLOTOK
ĆRN0M0R. LETOVIŠČE
RADIJSKA ODDAJA
REKA V SZ, PRITOK VOLGE
RISAR KARIKATUR
FR. OTOK, ZNAN PO GOJIŠČIH OSTRIG
ZGODNJE VINO
RASTLINSKA BODICA
SL. PRAVNIK IN NOVELIST SNUDERL
NIZ0ZEM MESTO, ZNANO PO SIRU
OČE
UMAKNITEV S POLOŽAJA
STEKLENICA IZ BRUŠENEGA STEKLA
GLEDALIŠČE
VRSTA GALANTER USNJA
GL.MESTO TURČIJE
GRM S TRDIM LESOM
HRV, SKLADATELJ
(KRSTO)
KUHINJSKA POSO0A
IGRALKA POČKAJEVA
ŽENSKO OBLAČILO, JOPICA
VERDIJEVA OPERA
ANTON N0VAČAN
POŽIREK
EL MERSKA ENOTA
NEM BAKTE
RI0L0G IGERHARDI
EDO DO-L0RENZ0
RIM BOGINJA JEZE
MESTO V JUŽNI TURČIJI
Rešitev nagradne križanke z dne, 24. maja: Madagaskar, Ana Pavlova, limona, sto,
TNT, os, Atene, risalo, area, Vodnik, AV, enajst, Marlene, Re, Alija, kit, Reval, Jaka, oni, Banat, tesarna, Pirandello, Anastazija.
Prejeli smo 114 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme: Slavka Kocijančič, Lipnica 7, Kropa, 2. nagrado (300 din) prejme Rok Torkar, Kranj, Juleta Gabrov-ška 23, 3. nagrado (200 din) prejme Jocif Vera, Kranj, Mencigerjeva 1. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 5. junija, do 9. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pi judeja 1 — z oznako Nagradnu križunku. 1. nagrudu 500 din, 2.. nagrada 300 din in 3. nagrudu 200 din.
T
GLAS 10. STRAN petek, 31. maja 1985
REPORTAŽA
Krajevna mreža na plečih krajanov
Podjetje za ptt promet Kranj nima denarja za financiranje krajevne telefonske mreže — Kvaliteta telefonskega omrežja — Največja naložba je rajonska centrala na Planini
Kranj — V minulih letih smo po gorenjskih krajevnih skupnostih zgradili precej krajevne telefonske mreže, vendar so še vedno območja, kjer
Dipl. inž. Marko TavžeJj, direktor Podjetja za ptt promet Kranj
si še želijo telefon. O problemih napeljave krajevnega telefonskega omrežja, o financiranju in o težavah, ki se pojavljajo po posameznih krajevnih skupnostih, smo se pogovarjali s predstavniki Podjetja za PTT Kranj.
»Kakšni problemi se pojavljajo pri napeljavi krajevne telefonske mreže na Gorenjskem?«
»Krajevno telefonsko omrežje bomo gradili brez sredstev samoupravne interesne skupnosti in Podjetja za ptt promet, ker pri teh investitorjih ni sredstev. Krajevne skupnosti bodo omrežje gradile tam, če ga bodo, kjer bodo na razpolago telefonski priključki. Predvsem se bodo gradile že začete gradnje (Cerklje, Sovo-denj, Bukovica, Železniki, Žiri, Bled, Brezje, delno Praproše, Brda, Planina, Jezersko, Moj-strana-Dovje, Kranjska gora, Podkoren)! Na novo v naslednjih letih predvidevamo gradnje Planina-Čirče-Hrastje, Preddvor-Bela, Bohinj-jezero-Ukanc, Begunje, Jesenice-Podmežakla, Žirovnica-Rodi-ne, Gorenja vas, Mavčiče, Gorice in Tržič-Brezje-Leše.
Krajevne telefonske mreže bi lahko gradili povsod, vendar v centralah ne bo dovolj telefonskih številk. Telefonske priključke bomo vgrajevali razen v akcijah v krajevnih skupnostih še v omrežja, ki to dovoljujejo — v Kranju, Tržiču in na Jesenicah.
»Kako je Gorenjska telefonsko povezana z Jugoslavijo in s svetom?«
»Telefonski naročniki, ki so na Gorenjskem priključeni na 30 telefonskih central, so vključeni v jugoslovanski in posredno v mednarodni telefonski promet prek tranzitne centrale v Ljubljani in deloma tudi po prečnih zvezah z nekaterimi drugimi centralami.
Zaradi del pri razširitvi tranzitne centrale v Ljubljani je prihajalo in občasno še vedno prihaja do težav pri telefonskem prometu preko tranzitne centrale Ljubljana. Prav tako nam povzroča težave zasedenost spojnih poti, ki bi jih lahko povečali, vendar ne moremo uvoziti opreme. Če bi hoteli domačo, smo vezani na dolge roke: le za ilustracijo lahko rečemo, da je dobavni rok prenosne  opreme,   naročene v
Računalniki in naša miselnost
Računalnik: smeti noter, smeti ven
V moderni tehnologiji našega časa nimajo politične parole ničesar opraviti, saj imajo v računalniški eri prvo in končno besedo le številke — Tehnološki predpisi so zakon — Računalnik je odličen delavec, a popoln idiot — Obdela podatke, ki smo mu jih dali, ne more pa jih preverjati
Jesenice — Veliko govorimo in veliko pi- • šemo o računalništvu in računalniški eri, ki . naj bi se nam v bližnji prihodnosti na veliko obetala. Vendar pa se marsikdaj zazdi, da si ) računalništvo predstavljamo povsem napačno, poenostavljeno ali vsaj da od nove tehnologije pričakujemo preveč.
O uporabi računalništva in naši miselnosti smo se pogovarjali z dr. Božidarjem Bru-darjem, ki se v raziskovalnem oddelku jeseniške železarne ukvarja s procesnimi računalniki.
»Mislim, da imamo včasih do procesnega računalnika, ki obdeluje tehnološke podatke, precej nezrel odnos. Tudi v tehnologijo smo vnesli politični jezik, parole, fraze, kjer pa ni številk. Nihče tako ne pove, za koliko odstotkov se bo proizvodnja dvignila, s kolikšno verjetnostjo lahko pričakujemo, da se bo določen element zmanjšal in tako dalje.
Zaradi takšnega odnosa se prav lahko rodijo novi Feniji, Obrovci, Kortingi...
Ker večkrat tudi ne ločujemo političnih strateških ciljev po njihovi pomembnosti, ki bi jo izrazili s številkami, ampak se zadovoljimo z načelnimi stališči, ustvarjamo ugodna tla za filozofiranje najrazličnejših »novinarjev«, ki bi namesto jeklarne 2 zaposlili 30.000 ljudi, ki bi prodajali računalnike kot solato.
Takšna klima je ugodna tudi za ljudi, ki kupujejo licence, avtoritativno spreminjajo tehnologijo, odločajo o investicijah na osnovi »dolgoletnih izkušenj«, hvalijo eno in grajajo drugo — spet brez številk. Vse skupaj povežejo še s samoupravljanjem, da je odgovornost čimbolj demokratično porazdeljena med tiste, ki zadeve ne poznajo.
Mislim,« nadaljuje dr. Brudar, ki se je pravkar vrnil z obiska v Združenih državah Amerike in se tam seznanil z delovanjem procesnih računalnikov v proizvodnji jekla, »da pri tehnoloških postopkih ne sme biti dogovarjanja. Veljajo pravila, ki jih je treba sprejeti, sicer nas stvar lahko veliko stane.
Tehnološki predpisi so v vsaki proizvodnji zakon, kontrolorji njegovi varuhi. Računalnik je, kot sem nekoč slišal, odličen delavec, a popoln idiot. Procesni računalnik potrebuje zanesljive podatke — rezultati bodo povsem neuporabni, če bodo vhodni podatki pomanjkljivi.
Za uvajanje in uporabo procesnega računalnika je potrebna primerna klima in organiziranost. Predvsem gre za določeno zrelost ali — če že hočete — poštenost. Ni junak tisti, ki mu uspe prevarati računalnik, ki mu je, denimo, svetoval, da je treba vreči v peč 400 kilogramov materiala, on pa ga je vrgel le 40 kilogramov, računalniku pa sporočil, da jih je bilo 400 kilogramov.
Iskri, leta 1982 zamujen za dve leti in je potekel aprila leta 1983.
Kljub vsem težavam pa se trudimo za normalni telefonski promet in tudi za razširitev telefonskih central. Ena največjih telefonskih central je nova rajonska telefonska centrala na Planini pri Kranju, ki jo nameravamo vključiti v telefonski promet v tretjem četrtletju letošnjega leta.
V prvi fazi bomo na novo centralo preusmerili sedanje naročnike iz ulic: Tončka Dež-mana, Janeza Puharja, Veljka Vlahoviča, Vrečkove ulice, ulice Gorenjskega odreda in Gubčeve ulice ter vključevali nove s področij Planina I in Planina II.
Ker je nova telefonska centrala sodobnejša, polelektron-ska, omogoča vključitev tudi sodobnejših telefonskih aparatov z multifrekvenčnim izbiranjem. Zato bi radi svetovali bodočim telefonskim naročnikom, ki bodo vključeni na RTC Planina in bodo kupovali nov telefon, naj nabavijo aparat tipov ETA 38, ETA 38 V, ETA 68 ali ETA 88, s čimer bodo omogočili hitrejši telefonski promet in koristili posebne ugodnosti, ki jih nudi nova centrala.«
Kako dohajamo razvoj telefonije v svetu in v Jugoslaviji?
»V Jugoslaviji se je v zadnjih desetih letih število glavnih telefonskih priključkov povečevalo za okoli 11 odstotkov na leto, torej dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. V Jugoslaviji smo imeli ob
Dr. Božidar Brudar, raziskovalni oddelek jeseniške Železarne
Procesni računalnik, ki ga bomo imeli v novi jeklarni 2 bo prvi tak aparat, ki bo pomagal delati »poceni šarže«. Kako ga bomo znali izkoristiti, pa je odvisno predvsem od nas samih in ne le od kvalitete računalnika in od operaterja na računalniku. Prav ta računalnik bo preizkusni kamen naše zrelosti in organiziranosti. Računalnik naj bi predvsem služil za uspešnejše pridobivanje večjega dohodka...
V Združenih državah Amerike smo povsem nazorno videli, da je računalnik izključno le delovni aparat, ki služi prizadevanjem za večji profit. Računalnik v proizvodnji sleherni hip lahko pove, kako poteka proizvodnja, kje so vrzeli, kako naj bi jih odpravili in kaj se bo ali ne bo zgodilo, če ne bodo ničesar ukrepali. Odličen svetovalec je, informator, saj vam takoj prikaže sliko dnevne proizvodnje, lahko jo primerja z včerajšnjo in posreduje zaključke o končnem učinku. Vsi računalniki v proizvodnji govore enotno, velja pa hierarhična usmerjenost.
Zato bi se morali temeljito zamisliti, kakšne procesne računalnike naj bi v prihodnje kupovali, na katero mesto v proizvodnji bi jih morali vključiti in koliko naj bi s tem povečali dohodek.«
Računalnik je zato izkjučno le delovni aparat, ki ga moramo znati pravilno uporabljati in vključevati izključno le tam, kjer bomo z njegovo pomočjo lahko delo racionalizirali. V svetu pač že vodi satelite, pri nas samo za njegovo popularizacijo predstavljamo igrice, kjer se smučar zaleti v drevo.
Ne le, da je do naše računalniške pismenosti očitno še daleč — a ni nedosegljiva — tudi naša miselnost in odnos do računalnika se bo moral korenito spremeniti. Pri tem je poštenost na prvem mestu, kajti računalnik bo obdelal tiste podatke, ki mu jih bomo posredovali. Če bodo pomanjkljivo približni, jih bo kot take pač obdelal, kajti nadzorovati nas nikdar ne more ali, kot pravijo: če bomo dali smeti v računalnik, bomo smeti iz računalnika tudi dobili... £> Sedej
S predstavniki Podjetja za ptt promet Kranj smo se o položaju podjetja, pošti in njenih problemih, telefon^ pulzu, naložbah in nadaljnji usmeritvi. Posredovali 5??fcJ^? šteto zanimivih podatkov o problematiki, podatkov, ^'/tfL . objavili tudi v naslednjih številkah. Sodelovali so: IVA^J $ '°e MIRAN ČEHOVIN, MARJAN KOŠIR, ANTON ŠKRA&J JAN VOLK in direktor MARKO TAVZEU. — Foto: F-Y,,
. %
..  _ , t/vafli Cif j
nizacija Ptt promet n-
sega slovensko povpre ^ ^
»Znano je, da fonskih impulzov opi*a i}
»___JI        ir    , • _  c kV" t
koncu lanskega leta 2 milijona 300 tisoč glavnih telefonskih priključkov. V Podjetju za ptt promet Kranj smo imeli ob koncu lanskega leta 23.400 glavnih telefonskih priključkov ali za 6 odstotkov več kot leto prej. V Sloveniji nasploh so leto prej dobili največ telefonskih priključkov v Murski Soboti in v Trbovljah, v zadnjih desetih letih pa so dobili največ telefonov v Novem mestu.
Število glavnih telefonskih priključkov na sto prebivalcev je bilo ob koncu lanskega leta v Jugoslaviji 10,16, v Sloveniji pa 13. V Podjetju za ptt promet Kranj je gostota 12 glavnih priključkov na sto prebivalcev. Drži torej, da imajo vse temeljne organizacije v Podjetju za ptt promet Kranj gostoto glavnih priključkov nad jugoslovanskim povprečjem in pri tem temeljna orga-
ženo delo. Kako je s
bil
telefonskega omrežja-
»Število telefonski ^
zov narašča, na kar Pa
tudi redno povečanje ja-<; vodov na relacijah n^, ^' matičnimi  telefonski*11, ^ tralami, kjer so izgub? ta večje od dovoljen1 ^ ^ smo povečali spojne v.* več telefonskih relacU«J nem  pa  pri  42 nafzjv«fo opravili telefonske P°g \ j4v|
pri več drugih meritve smo lahko učinkovito ^ ^ spojne vode in omog0^1 ^ ^ prometno propustnost | ^ J povečanje  telefonske^ ^ meta in s tem tudi nar p, ^
telefonskih impulzov
tj u za ptt promet Kr^U V- ^
Podoba življenja na Škofjeloškem
Kaj smo jedli nekdaj, kaj danes
Knjiga etnologinje Mete Sterle riše podobo življenja na ozemlju današnje škofjeloške občine od* preteklega stoletja do današnjih dni — Sodi v okvir večjega raziskovalnega projekta.- Način žw Slovencev v 20. stoletju — Na Škofjeloškem so posneli tudi video kaseto
zdravstveni, poštni prometni okoliši, 1 kraji prodajno odkup .J
„4.:__i____:_ i___:^+irIle|LJ
(ji1
Knjigo je etnologinja Meta Sterle, kustosinja za etnologijo v Loškem muzeju v Škofji Loki, dokončala že lani po obsežnem raziskovalnem delu, pri katerem sta ji pomagala študenta etnologije Marija Debeljak in Matija Pavlovec iz Škofje Loke. Knjiga je bila z denarno pomočjo škofjeloške raziskovalne skupnosti natisnjena februarja letos. Med Lo-čani je zbudila dokaj zanimanja, kaže, da bo naklada 600 izvodov zlahka pošla. Marsikoga namreč zanima, kakšno je bilo naše življenje pred sto leti, kako se je spreminjalo tekom desetletij do današnjih dni. Meta Sterle nam je povedala, da so bile spremembe največje prav pri prehrani, tudi velikih razlik med mestom in podeželjem ni več. V pozabo so šle nekatere šege in navade, izumirajo ročne obrti. Skratka, marsikaj se je spremenilo od leta 1880 do danes, natančneje do leta 1982, do koder še segajo raziskave. Zajeto je: kmetijstvo, stavbarstvo, prehrana, noša, šege, zdravilstvo, trgovina, promet, turizem. Knjiga ni ozko etnološka, sega tudi na področja drugih ved, izvzeta je le arheologija, ki po svoji naravi pač sega dlje nazaj. Dobrodošla bo torej strokovnjakom na različnih področjih, saj jim bo v pomoč pri njihovem delu.
Knjiga ima dolg naslov: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja — 20. stoletja s podnaslovom: občina Škofja Loka. Že to dejstvo pove, da gre za širši raziskovalni projekt. Slovenski etnologi si namreč v zadnjih desetih letih prizadevajo, da bi dobili čim popolnejšo podobo o načinu življenja Slovencev od konca 19.
stoletja do današnjih dni in želijo, da bi etnološke raziskave služile tudi potrebam današnje slovenske družbe.
Oddelek za etnologijo filozofske fakultete v Ljubljani snuje raziskovalni projekt z naslovom Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem. V tem okviru je leta 1978 raziskovalni skupnosti Slovenije predložil financiranje dolgoročnega raziskovalnega projekta: Način življenja Slovencev v 20. stoletju. V delo so vključeni vsi slovenski etnologi, ustanove, v katerih delajo, in študentje etnologije v Ljubljani s svojimi seminarskimi in diplomskimi nalogami.
Prva stopnja dela je že opravljena, njen rezultat je dvanajst zvezkov vprašalnic. Zdaj teče delo na drugi stopnji, nastajajo pregledi posameznih regij. Zajete so vse slovenske občine ter zamejstvo: Tržaško, Goriško, Beneška Slovenija, Kanalska dolina, Rož, Podju-na, Porabje in Rezija. V obdelavi je torej celotno slovensko etnično ozemlje, kar bo omogočilo sintezo načina življenja Slovencev v 20. stoletju.
Leta 1981 je izšla podoba življenja v občinah Ljutomer in Kočevje, leto kasneje je bila natisnjena topografija občine Gornja Radgona, lani slovenskega Porabja in letos občine Škofja Loka. Rečemo torej lahko, da se je Meta Sterle resnično potrudila in delo opravila med prvimi. Povedati velja tudi, da je tako rekoč ljubiteljsko.
Prelistajmo torej še knjigo. Uvodoma je opredeljeno območje, sledi opis njegove notranje strukture, kot so politično upravni okviri, cerkveno upravni   okviri, pokopališča,
stinskega in turističn ^ čaja, kraji kot sedez*j| in organizacij itd. 0° ' demografski   in SoS^jii) razvoj območja, spre^r poklicnega ustroja in i ga značaja prebivalstv $ sebnem poglavju so za' ^ \ vacije na področju ^n] ^ komunikacijskih sreo stavbarstva  in stan.°(: opreme. Po tematski«1 L,
nosti tradicionalne J podobe in značilnih ^
- kih£ jih je podan pregled °^ lf
čilnib j
kulturnih sestavin in ^ področju poljedelstva , noreje, prehrane, sta^,'^,
in stanovanjske oprer zemljiške  skupnosti ^' ske skupnosti, šeg in j\ stva. Ob koncu je avt°'j
dala oceno preučen^d^ predloge za nadaljnje fl\
Povedati velja, da ^ celotnega projekta e}^> t>i razmišljajo o primeri9 dijah, ki bi pokazale n» ^ nosti življenja na p°s [oj območjih. . \t
Na Škofjeloškem P%^a ^osneta prva video k ^ g( bo   učinkovito 'dop^fo
študije. Naško Križnem* močjo Mete Sterle P°^iA ure dolg film, iz SrVf zmontiral dve in po1 ugfi |*1 video kaseto. Na film5 ku bo tako ohranjeno »V na Ožboltu, kovaštvo J Jj nju, pripovedovalka Pg^." Žireh, črna kuhinja v »qj \ harmonikarja v Staf f\ rezbarjenje v Čabrača j%x citrašici v Puštalu. fjjR
butaric za cvetno Križni gori, žegen in
na Suhi, kruhki v
Pl-
in imitacija lesa v f^&H
M
REPORTAŽA
PETEK, 31. MAJA 1985 11. STRAN @®IMgS5oJJ©ISnGLA8
Angleži so navdušeni nad Preddvorom:
Še nikoli nismo videli takih lepot
^ca
}*P* od poti in razgreti so se v ponedeljek angleški turisti vrača-Pri Preddvoru v ho-'mj j.eni. a presrečni in eni. Takega dopoldne-
»Vni!e'      P°Ua m cvetoma  ke so se sprehodili do #go4UnaSJ ogledali cerkvico , ar^a    in njegovega
Tamle pod drevesom pa je odprt bife .. .
En sam smeh, navdušenje, eno samo veselje jih je. Verjemite, lepo je videti toliko zadovoljnih ljudi skupaj.
o^'Pan zl ega zmaJa- P°" i //A* 1 le Spanu, v čez sto let jV/^C-nečki hiši zvrnili šilce
\B> \ 'i d ' P° domače poma ? W \ >n?ma^ kruh in zaseko, tal Jeir
harmoniki posko
Sim-ln orehe, vse skupaj #anifCiriioviZ-moštom in potem
r6 ''stJt i »špegutanc« pa jvef ^nc« •-. O, je bilo sme-ravijj  Je strešnike privzdigo-
i? ^   posedli po
h i"' hn+   °Pcan na travniku
p3^iS0m in Jezerom- Tu
l sP° \k pravi Pravcatl Jug°" ned' SoftaS.  Piknik- Namesto
rni vs  ga kosila v Jedilni
1.jiitai.^Jim kuharji iz hotela Z fcij kar na tleh, ga obdali tfj^i. da žerjavica ne leti >-°- Ražnjići, nabodeni
^     meter dolge leskovo he,'.Ze čakajo. Vsakemu
ve 00 in vsak si bo na p0v* hftf} vrtel  svoje kosilo.
^!Sv0o1w1pTda,1, kd-aj b0
,t vo Soiii. 0Kus dovolj pečeno.
* C-gledam' kako P°nu3a frasNiT30 Palico zer avici, se
v J" *4 g]0t bi bila Pred men°J KtySnih. smejočih se ri-dojf^dno vrte, a ne manj-*Hj    » PriP°mD. smeha. ,  • natakarji in njihov
y^asnJujejo, kako viso-<i k e Palice' da 00 bolje li-,; °lj slastno. V senci '«1 lik -___i__•______
Mrs Jenny Horne iz Sout-hamptona: »Uživam vsako minuto. Še nikoli se nisem imela tako lepo, pa sem prepotovala že veliko dežel. Zdaj sem prvič s paketom in prvič v Jugoslaviji. Navdušena sem nad pokrajino, nad hribi, nad majhnimi cerkvicami, posebno pa nad prijaznimi ljudmi. Izgleda, da smo prišli najlepši čas, ko vse cvete. Nikjer še nisem videla v travi toliko cvetic, kot pri vas. In vse je tako odprto, preprosto, brez ograj. Otrok lahko trga cvetje, kjer hoče. To je prečudovito.«
Chris Atkinson, vodič agencije Travelsphere: »Vodim že tretjo skupino in vsi so navdušeni nad vašo deželo. Vsi govore le to, da se bodo še vrnili. Preseneča jih prijaznost vaših ljudi, povsod: v hotelu, v trgovini, na pošti, na vasi. Edina
nevšečnost je ta, da ni na voljo spominkov. Komaj čakajo, da bodo šli jutri na Bled in v Bohinj pa potem v Ljubljano in Lipico, da bodo lahko kaj kupili. Bled je bogat s spominki, v Ljubljani jih pa tudi ni dosti. Program je poln, zanimiv, le prekratko je vse skupaj. Naši turisti so štiri dni na poti, pet dni v Sloveniji. Preveč lepot imate, da bi si jih lahko ogledali v petih dneh. Sicer pa, saj bodo še prišli. V bodoče bomo skušali organizirati daljše bivanje pri vas.«
s1 iV
jfj
plerija enega, galerija 9 vsakogar
^ last •
e\ j n° likovno galerijo je vsekakor izjemen položaj, ki pa ga kipar Janez Repanšek ne ohranja ^ fojan- SVoie stvaritve, temveč odpira vrata vsem likovnikom pa tudi prireditvam in kulturnemu "  ju v kamniški in domžalski občini
Mrs. Ethel Dobson, Sout-hampton, 86 let: »Čudovito je pri vas, vsi vaši ljudje so čudoviti, prijazni, srečna sem tu. Nikoli še nisem videla toliko lepot in toliko prijaznih ljudi hkrati. Še bi rada prišla kdaj k vam. Mislite, da lahko upam, pri mojih letih?«
Seveda, gospa Ethel! Pri tako zidani volji in pri taki mladosti, kot jo kažete, boste še dolga leta lahko naš gost. Srečno in nasvidenje! D. Dolenc
Nagrajenec občine Škofja Loka Leopold llovar
Od šestega leta, ko je izgubil mater, si je moral sam pomagati v življenju. Bil je partizanski kurir, preživel je internacijo na Rabu. Po vojni je začel kot progovni delavec, kmalu postal progovni odpravnik in se potem zaposlil v Gradisu. Dokončal je večerno gimnazijo, nadaljeval na Vekšu in 1962 diplomiral na prvi stopnji. Tedaj se je zaposlil v sedanjem lesno-predelovalnem obratu Gradisa na Trati kot vodja finančnega in komercialnega področja, kasneje pa je postal direktor tozda Lesnoindustrijski obrat Gradiš Škofja Loka. Leta 1970 se je odločil za nadaljevanje študija na Vekšu in 1972 diplomiral. S 1. julijem pa je na priporočilo občinske skupščine, občinskega komiteja ZKS Škofja Loka in Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko postal glavni direktor Lesne industrije Jelovica v Škofji Loki.
Tako bi v kratkem zapisali »osebno izkaznico« 62-letne-ga Leopolda Ilovarja.
»Že pri Gradisu sem si prizadeval, da smo čimprej prešli od obrtniškega na industrijski način proizvodnje. Osebno menim, da sem naloge s tega področja, ob sodelovanju sodelavcev, kjer sem bil vedno le prvi med enakimi, uspešno uresničil, kar se je odražalo v tem, da smo dosegali zelo dobre poslovne rezultate in je Gradiš postal sodoben lesnoindustrijski obrat. To je bil tudi eden od razlogov, da so me predlagali za direktorja Jelovice.«
Ko je leta 1981 prišel v Jelovico, je bilo treba naprej izboljšati poslovne rezultate, kar je temeljni pogoj za nadaljnje posodabljanje proizvodnje.
»Zato smo v prvih dveh letih veliko delali zunaj. V okviru STC smo sodelovali na Projektu 202 v Iraku. So-
delovali pa smo tudi pri delih, ki jih je v tej državi opravljala firma DE-PI iz Napo-lija. Obe nalogi smo uspešno opravili in tako dosegli tudi zelo dobre finančne rezultate. Dosežen dohodek je bil osnova, da smo že leta 1981 zgradili počitniški dom v Puli, zaključili dela pri izgradnji žage v Preddvoru, zgradili skladišče izdelkov v Starem dvoru in leta 1983 še objekt za program proizvodnje stavbnega pohištva prav tako v Starem dvoru. Trenutno sta v zaključni fazi še dve investiciji in sicer v Starem dvoru Tovarna vratnih kril in v Preddvoru izgradnja nadomestnih objektov, ker je žago porušil vihar marca 1984. Z dograditvijo navedenih objektov in vso infrastrukturo, so tudi v Jelovici ustvarjeni osnovni pogoji, da se začne posodabljati tehnološki in proizvodni proces. Letos smo tudi zaprosili za mednarodni UFC kredit v višini 900.000 dolarjev, ki ga bomo porabili za nakup sodobne opreme za potrebe tozda Montažni objekti, ki ga je nujno potrebno posodobiti. Čakajo nas tudi vlaganja v razvoj lastne trgovske mreže, bolje je treba organizirati strokovne službe, izboljšati družbeni standard v tovarni in podobno.«
Kako je v današnjih časih biti direktor?
»V času, ko doživljamo predvsem omejevalne ukrepe, je biti direktor nič kaj preveč prijetna naloga. Medtem ko na eni strani govorimo o zmanjševanju režije, jo na vseh ravneh povečujemo in s tem stroške. Veliko se govori o nagrajevanju po delu, vendar smo delo povsem razvrednotili, biti proizvodni delavec je danes že skoraj sramotno. Cene surovinam nezadržno rastejo, kar nam slabša poslovne rezultate, na eni strani surovine izvaža-
mo, na drugi enake, če ne iste uvažamo, slabša se odnos do družbenega premoženja, čeprav po osebnih dohodkih ne zaostajamo za drugimi oziroma še kar dobro zaslužimo, veliko delavcev ne dosega več eksistenčnega minimuma. Toda to ni problem le v Jelovici, temveč povsod. V takih razmerah pa je delavce težko motivirati za dobro delo in če želimo izpeljati dolgoročni stabilizacijski program, se bo o tem moralo zamisliti tudi naše najvišje vodstvo.«
Leopold llovar je za svoje delo v Gradisu in Jelovici letos ob občinskem prazniku dobil malo plaketo občine Škofja Loka.
»Priznanje lahko sprejmem le kot skupno priznanje vsem mojim sodelavcem, s katerimi sem vedno dobro delal t in celotnemu kolektivu.«
L. Bogataj
oi\ ^ °bi Zaradi česar zastane po marsičem drugem. Ne le to, ;t N'škS ' ko vstoPa v  da jo je Repanšek gradil sam
<Ti nik°,Vo galerijo v Radom-  in to dobesedno, galerija je izjemna tudi po namenu, zaradi
Pl0ki$k^     ni zadrega prve
j ^^gif'15)biskovaiec osupne   katerega je bila narejena. VpSth ,kulturnega hrama iz      »Kipar sem; kaj je bolj sijaj-
igdrugih razlogov; ven-l^a. v na     da Popravljen
f} UiwProstore, kJer domu-.1% 'ietr
/^Pr» st in kultura- opo-fif ^l6r,av2aPrav že vsa okoli-fS i'Je- Sredi zelenja trav-»el Nn* *?0ŠUrnevanja gozda
|iV' tifl c*i p*ure' klesan ka" ec j^Ha Moderna ogromna e$ }*bu~ .ttuza  z nenavadno
z nenavadno -PTHo t'?1 stoli steP^Jo v ^iiho? vtis- kot ga J« ho '^iNšpU  UstvarJalec Janez
^Nk!?' na Počutje obisko-• i!'     Sam vplivati že z oko-
flNi Spač daje galeriji
n H i°kv»\« razlaga Re-0"! k? Clpar in lastnik galeri-m /H 1 l2stopa iz drugih li-
nega kot imeti galerijo, kjer lahko razstavljaš, kar hočeš povedati s preoblikovanjem materiala?« To, da ima kaj povedati, Janez Repanšek dokazuje že dolga leta. Najprej kot oblikovalec usnja, zdaj pa kot kipar, oblikovalec nakita z lastno galerijo, ki na široko odpira vrata tudi vsem drugim umetnikom — mladim, še neuveljavljenim ali pa že znanim, uveljavljenim, pa tudi članom raznih likovnih društev in drugim.
Morda je kdo z obžalovanjem pomislil na čase, ko so po Repanškovih zamislih usnjeni izdelki vsepovsod želi priznanje. Toda Repanšek se zdaj, ko je od oblikova-
1 Li    *  rt   i        r wo ir
tf^Stnv3' Sam0 P° tem' USnJU
l#s ^ki^ |Jena v tišino rado- nja stopil na povsem umetni-
travnikov, temveč še ško pot, ni odpovedal. Materi-
al, katerega lastnosti pozna do potankosti, je zdaj uporabil za drugačno izpoved, stvaritev v plastiki, čeprav tudi takšnega oblikovanja predmetov, s katerimi se je ukvarjal pred leti, prav tako ne izključuje. Plastike z usnjem je postavil v predprostor galerije: obiskovalec ima vtis, da so bile ustvarjene samo za ta prostor. Janez Repanšek zdaj snuje novo sožitje z usnjem, tokrat temu toplemu materialu prilaga hladni bron. Sicer pa pravi, da glede izbire materiala ni izbirčen, če ga ideja pritegne, se poskusi tudi s kamnom, lesom, zlatom, z vsem, s čimer je mogoče materializirati likovno zamisel. Usnje je v tej družbi uporabljenih materialov res nekaj nenavadnega, saj ga bolj poznamo kot nekdanji rokodelski, zdaj že bolj industrijski material za praktične in koristne predmete; plastik — sožitje usnja z leseno oblikovno podlago — doslej res ni
Galerija v Radomljah — Janez Repanšek pred svojo galerijo, ki se je v kratkem času uspela s svojim programom vpeti v kulturna dogajanja pri nas. — Foto: L. M.
bilo veliko videti.
Likovna galerija se je v dobrem letu oziroma v pol leta, to je od svoje uradne otvoritve, že lepo uveljavila. »Celo bolj kot sem se nadejal,« ugotavlja Repanšek. »Likovni prostori so že do konca tega leta oddani za razstave, prireditve, literarne večere, koncerte. Galerijo so, lahko bi tako rekel, vzeli za svojo tudi v obeh občinah, domžalski in kamniški, saj bo ob občinskih praznikih tudi v tej galeriji več prireditev. Še večja potrditev galerije pa je, vsaj zame, tudi dokaz, da je že začela opravljati tisto zaželeno kulturno poslanstvo, ki naj bi ga vsaka galerija tudi imela — to, da je bila izbrana kot razstavni prostor za del stalne zbirke Moderne galeri-
je v Ljubljani. Zaradi bližnjega grafičnega bienala bo od konca junija pa do septembra namesto v depojih Moderne galerije del njenih zbirk v moji galeriji.«
Vendar pa galerija v Radomljah ni le razstavni prostor, velik 1800 kvadratnih metrov, temveč vse bolj postaja tudi mesto, kjer se v prijetnem okolju srečujejo umetniki, za kulturo zagreti ljudje. Galerija ima namreč poleg razstavnih prostorov še klubski prostor. Tudi oddaljenost galerije od centrov kot je Ljubljana, nima nobenega večjega pomena.
Kulturni program, ki ga je zastavila galerija, dogajanja, ki bogate kulturno življenje na Kamniškem, vse to je ogre-
lo tudi sprva razumljivo zadržanost kulturnih skupnosti obeh občin. Zdaj kaže, da bo dejavnost Likovne galerije v Radomljah tudi po tej plati že v naslednjem letu sprejeta in potrjena. Čas, ki ga je galerija potrebovala za svojo uveljavitev, je bil razmeroma kratek, toda način, s katerim je galerija prodrla, z dokazovanjem kakovosti,s prepričanjem, da je treba tudi umetnost ponuditi ljudem na bolj oseben način, je bil prav gotovo pravi način. Prav zato je obisk galerije v Radomljah drugačen od obiska v drugih galerijah. Morda se zato v galerijskih prostorih dobro počutijo tudi pevci, literarne skupine iz delovnih organizacij, kot tudi najbolj priznani ustvarjalci. V tem je morda vsa ekskluzivnost Re-panškove galerije.      L. M.
IEEGLAS 12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK. 31. MAJAJiSi
Atletsko področno tekmovanje osnovnih šol
Odlični rezultati osnovnošolcev
Kranj — Atletska steza Stanka Mlakarja v Kranju je v torek popoldne gostila nad osemdeset osnovnošolcev, ki so se borili na področnem atletskem prvenstvu osnovnih šol. Vsi nastopajoči v konkurenci pionirjev in pionirk so pokazali, da so izvrstno pripravljeni za kraljico športa, saj so v vseh disciplinah dosegali odlične rezultate. To* je hkrati veliko priznanje vsem mentorjem v šolah, ki namenijo res veliko svojega dela športu in še posebej atletiki.
V moštveni konkurenci so se ponovno najbolje izkazali ,tekmovalci in tekmovalke osnovne šole France Prešeren, medtem ko so v ženski konkurenci presenetile učenke OŠ Prešernove brigade iz Železnikov. Bile so boljše od tekmovalk iz OŠ Heroja Bračiča i/. Tržiča in France Prešeren iz Kranja.
Moštveni vrstni red — pionirji: 1. OŠ F. Prešeren (Kranj) 142 5, 2. OŠ H. Bračiča (Tržič) 117,5, 3. OS Bratstvo in enotnost (Kranj) 108, 4. OŠ M. Valja-vec (Preddvor) 84, 5. OŠ Simon Jenko (Kranj) 74; pionirke: 1. OŠ Prešernove brigade (Železniki) 123,5, 2. OŠ H. Bra-čič (Tržič) 102,50, 3. OS F. Prešeren (Kranj) 96,5, 4. OŠ H. Grajzer (Tržič) 85,5, 5. OŠ S. Jenko (Kranj) 82.
Rezultati — pionirji: 100 m — 1. Ci-gler 12,0, 2. Orel (oba Bratstvo in enotnost) 12,4, 3. Slapar (H. Grajzer) 12,6,
300 m — 1. Jeras (Bratstvo in enotnost) 40,8, 2. Mlinaric (H. Bračič) 41,0, 3. Zupan (S. Jenko) 41,5, 1000 m — 1. Ožego-vič (F. Prešeren) 2:44,1, 2. Gaber (Trata) 2:54,3, 3. Plevnik (S. Jenko) 2:55,6, višina — 1. Janjič (F. Prešeren) 173, 2. Jelič (Bratstvo in enotnost) 165, 3. Jo-gič (F. Prešeren) 160, daljina — 1. Ka-stinger (Bratstvo in enotnost) 5.67, 2. Perko (H. Bračič) 5.64, 3. Andolšek (Bratstvo in enotnost) 5.54, krogla —
I. Kranjc 14,97, 2. Polak (oba F. Prešeren) 13,52, 3. Mutvar (M. Valjavec) 12,55 4x 100 m - 1. OS Bratstvo in enotnost 48,9, 2. OŠ H. Bračič 49,6, 3. OŠ M. Valjavec (Preddvor) 50,4; pionirke — 100 m - 1. Arh (L. Seljak) 13,4, 2. Maček (Trata) 13,8, 3. Kališnik (H. Grajzer) 13,9, 300 m — 1. Krišelj (M. Valjavec) 46,6, 2. Meglic (Križe) 46,7, 3. Potočnik (Železniki) in Grašič (S. Jenko) 46,6, 600 m - 1. Hafner (L. Seljak) 1:44,1, 2. Ažman (S. Jenko) 1:44,1, 3. Pe-ternelj (J. B. Tito) 1:45,0, višina - 1. Bernard (Železniki) 145, 2. Lorbek (S. Žagar) 145, 3. Mezek (Šk. Loka) in Lei-bacher (H. Bračič) 135, daljina — 1. Vi-tas (F. Prešeren) 4,77, 2. Z. Dežman (H. Bračič) 4,73, 3. Krmelj (Šk. Loka) 4,47, krogla —  1. Dolinar (Gorenja vas)
II. 35, 2. Jelinič 10.84, 3. Kisovec (obe Šk. Loka) 10.82, 4 x 100 m - 1. OŠ Železniki 55,3, 2. OŠ Matija Valjavec 55,6, 3. OŠ Simon Jenko 56,7.    D. Humer
Dobro zastavljeno delo
Gorje — Zametki današnjega teles-novzgojnega društva Partizan Gorje segajo v leto 1879, ko so domači fantje pod okriljem bralnega društva telovadili na prostoru v bližini župnišča in na hlevu. Leta 1928 so začeli v kraju graditi pod vodstvom kaplana Markeža gorjanski dom, v katerem so še isto leto uprizorili prvo igro. Že pred vojno je takratni učitelj France Pikelj, ki zdaj živi v Radovljici, uvedel smučarska tekmovanja. Lovro Žemva je kmalu pokazal nadarjenost za teke na smučeh in že v stari Jugoslaviji je kot prvak in reprezentant obredel vso Evropo. Po končani vojni je svoje znanje nesebično razdajal mladim. Vzgojil je veliko mladinskih in članskih državnih reprezentantov. Janko Slivnik, Vinko Rožič, Marjan Jakopič in Pavel Kobilica so le nekatera imena izmed njegovih, čtovilnih urenrev.'
Po smrti Lovra Žemve je »vajeti« v 7 VD Partizan Gorje prevzel Lado Repe. V minulih dveh letih je dobro usmerjal telesnokulturno dejavnost v kraju, zato so ga ha nedavnem občnem zboru ponovno izvolili za predsednika.
Društvo čakajo letps še zahtevne naloge. V kraju nameravajo dokončati večnamensko, 1600 kvadratnih metrov veliko ploščad, na kateri bodo lahko igrali mali nogomet, rokomet, odbojko, košarko, badminton in tenis. Temelje za igrišča so najprej kopali delavci in stroji gradbenega podjetja Bled-Grad, vendar so bili predragi, zato je društvo ta dela zaupalo Gozdnemu gospodarstvu Bled. Železarna Jesenice je po zmernih cenah dala 900 kubikov žlindre, s katero so utrdili podlago za asfaltno prevleko. Z Elmontom iz Spodnjih Gorij se dogovarjajo, da bi položili električne kable. Denar za to so že prispevali LIP Rečica (500 tisočakov), re-
Občinska kegljaška liga
Sava, Adergas in Živila zmagovalci
Kranj — Z občinsko kegljaško ligo so zaključila tudi moštva, ki so se za najboljša mesta potegovala v skupinah A, B. in C. V skupini A je bila najboljša Sava, Adergas je bil zmagovalec skupine B, medtem ko si je v C ligi naslov »prikegljala« ekipa Živil.
Lestvica skupina A:
Sava	14	11	3	0	22
Merkur	14	10	4	0	20
Gumar	14	7	7	0	14
Iskra Kibernetika	14	6	7	1	13
Iskra Telematika	14	6	8	0	12
Elektro	14	6	8	0	12
Simon Jenko	14	5	9	0	10
Borec	14	4	9	1	9
skupina B:					
Adergas	14	9	0	5	18
Podbrezje	14	9	0	5	18
Sava B	14	8	0	6	16
Krvavec	14	7	1	6	15
Grintovec	14	6	0	7	13
Jelovica	14	6	0	8	12
Preddvor	14	6	0	8	12
Britof	14	4	0	10	8
skupina C					
Živila	12	10	0	2	20
Trim	12	9	0	3	18
Iskra	12	'6	0	6	12
Britof 12	6	6	0	6	12
J. Štucin	12	5	0	7	10
Gorice		12	4	0	8 5
Adergas	12	2	0	10	3
stavracija Vintgar, gostilna na Fortuni, bife pri Nacu, telesnokulturna skupnost Radovljica (150 tisočakov). Počitniški dom Emavs bo namenil 50 tisočakov, Elan iz Begunj pa bo dal na voljo strokovnjake, da bodo izdelali načrte za opremo igrišč. Prav bi bilo, če bi denar za ureditev rekreacijskega središča prispevala tudi druga podjetja, kjer so zaposleni krajani Gorij. Kvadratni meter osem centimetrov debele asfaltne prevleke stane že zdaj 1800 dinarjev in zato bi bilo treba (zaradi podražitev) pohiteti z deli.
Gorjansko telesnovzgojno društvo ima razen doma Partizan še dom na Pokljuki, na planini Kranjske doline. V nekdanji pastirski koči bivajo v času priprav smučarji-tekači, poleti pa ostali, oddiha željni člani Partizana. Ob domu so lani nameravali zgraditi košarkarsko igrišče, vendar jim Kmetijska zadruga Bled tega ni dovolila. Zdaj razmišljajo o postavitvi nove drvarnice in ureditvi zunanjega stranišča.
Med gorjanskimi športniki dosegajo največje uspehe odbojkarice, varovanke trenerja Vinka Kobala, ki tekmujejo v drugi slovenski ligi, ter smučarji tekači, med katerimi izstopa vnuk pokojnega Lovra Žemve.
Na nedavnem občnem zboru so podelili več priznanj. Društvena odlikovanja so prejeli: Matija Černe, Lucija Larisi, Franci Peterman, Jože Ambro žič,, Andrej Zupan, Marjana Klinar, Marica Hudovernik, Jože Skumavec, Minka Pokljukar in Matevž Bizjak.
Jože Ambrožič
Letni plavalni pokal Tudi starejšim pokal
Ljubljana — V letnem bazenu Ilirije v Ljubljani so za letošnji letni plavalni pokal PZ Slovenije tekmovali člani, mladinci in starejši pionirji. Tako kot že v Kranju v kategoriji mlajših pionirjev A so tudi v Ljubljani ta letni pokal osvojili plavalci in plavalke kranjskega Triglava. Med dvanajstimi moštvi so bili prepričljivo prvi, saj so v borbi za lovoriko kar z več kot tisočimi točkami prednosti premagali drugouvrščeno Ljubljano.
Vrstni red: 1. Triglav (Kranj) 35.844,
2. Ljubljana 34.695, 3. Ilirija (Ljubljana) 26.826, 10. Radovljica 6.151.
V Krškem bazenu so se za pokal potegovali mlajši pionirji B. Toda imeli so le eno kolo, končni obračun pa bo
3. julija v Kranju. V vodstvu je kranjski Triglav, ki je bil boljši od moštva Klima Neptun iz Celja.
Vrstni red: 1. Triglav 6.562, 2. Klima Neptun (Celje) 6.187, 3. Rudar (Trbovlje) 4.884, 8. Radovljica 1.435.
-dh
■-;--
Jože Rebec — predsednik Balinarske zveze Jugoslavije
Pazin — Na letni skupščini Balinarske zveze Jugoslavije v Pazinu so delegati za novega predsednika' zveze izvolili Jožeta Rebca iz Radovljice. Ob tej priložnosti so podelili tudi več priznanj: Jože Rebec je prejel zlato kroglo — najvišje priznanje zveze za dolgoletno požrtvovalno delo pri razvijanju tega športa v Sloveniji in Jugoslaviji, Marjan Bajželj iz Radovljice, Stanko Pulce z Jesenic in Ivan Breznik iz Škofje Loke pa zlate značke.
-dh
ŠPORT OB KONCU TEDNA
Gorenja vas: strelsko tekmovanje —
Strelska družina Tabor iz Gorenje vasi prireja jutri, v soboto, na domačem strelišču tekmovanje v vseh disciplinah zračnega orožja. Tekmovanje se bo začelo ob desetih in sklenilo ob 17. uri - B. Košir
Nemilje: 8. tek na Mohor i — Klub maratoncev Mali vrh vabi ljubitelje rekreacije na tradicionalni, 8. tek od gostilne na Razpokah v Nemiljah do vrha Mohorja. Tek bo jutri s startom ob 17. uri. Prireditelj sprejema prijave pred začetkom tekmovanja. Iz Kranja do Nemilj so ugodne avtobusne zveze.
Kokrica: pohod na Poljano — Pred nami je prva junijska nedelja in spet priložnost, da se priključite koloni po-hodnikov, ki se bo podala iz Trstenika na pastirsko poljano med Tolstim vrhom in Storžičem. Hoje je za dve uri.
Nogomet — Nogometaši Triglava se bodo v tekmi slovenske lige pomerili v nedeljo ob 17. uri na štadionu Stanka Mlakarja v Kranju z ekipo Kopra, ki vodi na lestvici in ima možnosti za napredovanje v drugo zvezno ligo. Enaj-sterica Naklega bo v zadnjem srečanju na domačem igrišču gostila igralce iz Medvod. Tekma bo v nedeljo ob 17. uri. H koncu gre tudi tekmovanje v občinskih nogometnih ligah. Razpored tekem — člani, sobota ob 18. uri — Kokrica : Zarica, Sava : Podbrezje, Britof : Trboje, Primskovo : Šenčur, Velesovo : Visoko, Mavčiče : Bitnje, Hrastje : Grintavec, Preddvor : Podgorje; pionirji, sobota ob 16.30 — Zarica : Naklo, Sava : Britof, Primskovo : Bitnje, Kokrica : Podbrezje, Šenčur : Visoko; mladinci, nedelja ob 9.30 — Primskovo : Naklo, Šenčur : Kokrica, Zarica : Preddvor, Bitnje : Trboje. D. Jošt
Rokomet — Gorenjska predstavnika v slovenski ligi igrata v 21. kolu na domačem igrišču: rokometaši Termopola, ki so se že sprijaznili z izpadom iz lige, z ekipo Ponikev, in igralke Alplesa, ki so s porazom proti Ferrotehni zapravile priložnost za napredovanje v II. zvezno ligo, z zadnjeuvrščeno sedmerko Rudarja. V II. moški republiški ligi bo v nedeljo ob 10. uri gorenjski derbi Preddvor : Peko, Križe gostujejo v Novi Gorici in Žabnica v Medvodah. V enakem ženskem tekmovanju se bodo Preddvorčanke pomerile z Olimpijo, Dupljanke jutri ob 18. uri z Eto, igralke Peka pa gostujejo v Metliki pri tamkajšnji Beti. V mladinski moški republiški ligi — center bo danes ob 17. uri tekma Termopol : Kamnik; jutri ob 16. uri Žabnica : Preddvor in Prule : Križe, ob 17. uri Škofja Loka : Olimpija in ob 17.30 Peko : Storžič. V enakem ženskem tekmovanju bo jutri ob 18. uri srečanje Polje : Ratitovec, v nedeljo ob 10. uri Duplje : Šentvid in ob 11. uri Preddvor : Kamnik. V prvi skupini kranjske rokometne lige bodo vsa srečanja 14. kola danes ob 19. uri. Pomerili se bodo Storžič : Duplje, Krvavec : Gumar in Sava : Britof. V drugi skupini bo ob 19. uri tekma Letališče : Veterani (Kranj) in uro kasneje še srečanje Duplje-veterani : Preddvor-veterani. — J. Kuhar
Vrata: Koflerjev memorial — Postaja GRS Mojstrana prireja v nedeljo pod severno Triglavsko steno v Vratih tradicionalno, 13. smučarsko tekmovanje za Koflerjev memorial, na katerem bodo poleg slovenskih nastopili še avstrijskih in italijanski gorski reševalci. Postaja GRS Mojstrana sprejema prijave še danes in jutri v Aljaževem domu v Vratih. — J. Rabič
Kranj: drugo kolo II. zvezne tehniške lige — Teniški klub Triglav vabi vse ljubitelje tenisa, da si jutri in v nedeljo ogledajo na igriščih v športnem parku Stanka Mlakarja v Kranju dvoboje 2. kola II. zvezne lige. Ekipa Triglava se bo pomerila z Metalcem in s Trešnjevko iz Zagreba, v Kranju pa se bo predstavila tudi ekipa Petra Drapši-na iz Banja Luke. — M. Jezeršek
Osnovnošolsko atletsko prvenstvo
Obetavni rezultati
Kranj — Več kot 300 učencev in učenk iz vseh osnovnih šol kranjske občine je sodelovalo na atletskem prvenstvu, ki sta ga v športnem parku Stanka Mlakarja pripravila atletski sodniški zbor in osnovna šola France Prešeren. Ekipno so bili med pionirji najuspešnejši atleti Prešernove šole s 6613 točkami pred OŠ Bratstvo-enot-nost 6148, OŠ Matija Valjavec 5637, OŠ Simon Jenko 5531 in OS Stane Žagar 5077 ter med učenkami OŠ Simon Jenko s 7491 točkami pred OŠ France Prešeren 7433, OŠ Matija Valjavec 7038, OŠ Lucijan Seljak 6587 in OŠ Stane Žagar s 5983 točkami. V teku na 100 metrov sta zmagala: pri pionirjih Ci-gler (B.-E.) in pri pionirkah Arhova (L. S.), v teku na 300 metrov Zupan (S. J.) in Krišljeva (M. V.), v teku na 1000 metrov Ožegovič (F. P.) in v teku na 600 metrov Peterneljeva (J. B.-Tito), v skoku v višino Janjič (F. P.) in Lorbegova (S. Ž.), v skoku v daljino Markun (J. S. M.) in Vitasova (F. P.), v metu krogle Kranjc (F. P.) in Nikoličeva (S. Ž.) ter v štafeti 4 x 100 m učenci osnovne šole Bratstvo-enotnost in učenke Jenkove šole. Najboljši bodo nastopili na republiškem •prvenstvu, 8tf bo' 12.'jAn^ja v Tolrnipu. j -    l' <i ,s   • fL! K6govše*k '
Namizni tenis
Najboljše mladinske ekipe v Kranju
Kranj — Danes ob 15. uri se bo v športni dvorani na Planini začelo ekipno namiznoteniško državno prvenstvo za mladinke. Tekmovanje se bo nadaljevalo jutri in sklenilo v nedeljo približno ob 12. uri. Na prvenstvu sodeluje 12 najboljših jugoslovanskih ekip. Slovenijo bosta zastopala Kemičar iz Hrastnika, ki brani lanski naslov in tudi letos velja za prvega favorita, ter ekipa Namiznoteniškega kluba Kranj v postavi Polona Frelih, Nataša Gašperič in Barbara Matijaševič. Trener kranjskih igralk Janez Stare pravi, da bi bil uspeh uvrstitev na peto ali šesto mesto. Za Polono Frelih bo ekipno državno prvenstvo tudi dobra priprava za evropsko pionirsko prvenstvo, ki bo od 13. do 22. julija na Nizozemskem.
Namiznoteniška zveza Jugoslavije ni brez razloga zaupala izvedbo državnega prvenstva NTK Kranj. Kranjski namiznoteniški delavci imajo namreč s prirejanjem kakovostnih domačih in mednarodnih tekmovanj že obilo izkušenj, (cz)
Ligaški izidi
KOŠARKA
— slovenske lige, 1. in 2. kolo: pionirji — Triglav : Jesenice 61:27, Radovljica : Krvavec 11:86, Gorenja vas : Domžale 42:49, Jesenice : Domžale 30:45, Krvavec : Gorenja vas 47:15; pionirke — Sava A : Kladivar 35:29, Sava B : Kladivar 16:30, Jesenice : Sava A 24:44; kadeti — Lokainvest: Gorenja vas 48:27, Triglav B : Radovljica 45:57, Kladivar : Triglav A 42:63, Radovljica : Kladivar 89:62, Jesenice B : Triglav B 85:46, Lokainvest: Jesenice A 69:81; ka-detinje — Sava B : Ilirija 90:22, Jesenice : Sava A 66:67, Ilirija : Jesenice 45:97, Šentvid : Sava B 80:31; mladinci — Smelt Olimpija : Radovljica 103:89, Hrastnik : Gorenja vas 72:42, Radovljica : Litija 109:111, Gorenja vas : Kamnik 75:45; mladinke — Sava : Šenčur 84:33, Kladivar : Odeja 93:33, Salonit : Jesenice 39:76, Šenčur Jesenice 19:118, Odeja : Salonit 20:0, Sava : Kladivar 46:63. — A. Majce
Tekačice Kranja prve v Kumrovcu
Kumrovec — Atletska zveza Hrvatske priredi vsako leto ob dnevu mladosti partizanski marš, na katerem se zberejo kategorizirani športniki in tekači-rekreativci iz vse Jugoslavije. Moški so tekli na 26 in ženske na 12 kilometrov. Pri ženskah je zmagala ekipa teritorialne obrambe iz Kranja, za katero so tekmovale Tanja Jesenko, Greta Rozman in Darinka Erzetič. V posamični konkurenci je bila Jesenkova druga, Rozmanova četrta in Erzeti-čeva peta. Pri moških je bil Pavel Močnik šesti, Janez Umek 11., Rok Štros 18. in Dušan Hribernik 30. To je doslej največji uspeh kranjskega zastopstva na partizanskem maršu v Kumrovcu. £. Erzetič
Uspešen nastop
Kranj — Na republiškem prvenstvu za starejše mladince v judu — bilo je v Kranju — so se dobro odrezali gostitelji, člani Judo kluba Triglav. Bisahi je osvojil naslov republiškega prvaka v kategoriji do 65 kilogramov, Miran Hudovernik se je uvrstil na drugo mesto v kategoriji do 71 kilogramov, enako mesto pa je zasedel Mehmed Musič v skupini tekmovalcev, težkih do 95 kilogramov. Omenjeni judoisti so se udeležili tudi državnega prvenstva v Splitu, kjer je bil Hudovernik sedmi do osmi med 21 tekmovalci in Mušič peti med 19 starejšimi mladinci.
Drobnjak prvak, Belehar tretji
Celje — Na slovenskem mladinskem prvenstvu v karateju je Dragan Drobnjak, član Karate kluba Kranj, prepričljivo osvojil zlato kolajno v polsrednji kategoriji in dokazal, da se z marljivim treningom razvija v vsestranskega tekmovalca. Učinkovito je uporabljal tako ročne kot nožne tehnike. Za nekaj uspelih akcij je prejel »ippon« (celo točko). Janez Belehar si je v lahki kategoriji izbojeval tretje mesto, kar je že njegova tretja kolajna v prvi tekmovalni sezoni.
Kranjski karateisti so spomladi na prvenstvenih tekmovanjih v mladinski in članski konkurenci osvojili že enajst kolajn in vodijo pred ljubljansko Emono, ki jih ima deset, in mariborskim Borisem Kidričem z devetimi kolajnami. I. Prašnikar
Blejke v drugi zvezni ligi
Jesenice — Blejske odbojkarice so na kvalifikacijskem turnirju za vstop v drugo zvezno ligo na Jesenicah gladko premagale igralke Dervente in Poreča in si tako zagotovile napredovanje v višjo ligo. Prvo mesto na turnirju so si priigrale Ksenija Beravs, Mojca Mušič, Slavica Kavčič, Mateja Marinšek, Barbara Mevlja, Romana Hudovernik, Nina Tilinger, Diana Črv, Jana Ambrožič, Draga Zupan, Natalija Čufar ter trener Štefan Udrih. Vse igralke so doma iz radovljiške občine: iz Krope, Go-rcjvRadftvljueiin rffitedd)! :«•♦!]}:-itfifcfi
......•'■ \t' -   ».; »■•:•»'/
NOGOMET:
— gorenjska   liga:   člani, 16. 17. kolo - Alpina : Lesce 0:1, Bled • Tržič 0:3 (b. b.), Bohinj : Reteče 11:0, » ples : Kondor 4:0, Polet : LTH 3:1, & ples : Alpina 2:0, Polet : Bohinj 1-* LTH : Bled 3:1, Kondor : Lesce 1:1, »J teče : Tržič 1:1. Tržičani so na Bledu s cer izgubili, vendar so osvojili novi WJ ki za zeleno mizo, ker je Bled nastop z neregistriranim igralcem. Vodi TrZ s 26 točkami pred Alplesom 25 in 1^ cami s 23 točkami. — P. Novak
— lige občinske nogometne %st\ Kranj: člani A — Podbrezje : KokrK* 0:2, Zarica : Sava 1:3, Šenčur : Br|W 2:3, Trboje : Primskovo 1:2; vrstni r*» pred zadnjim kolom: Sava 35, Zafl 22, Kokrica 19, Pobrezje 17, Primsko*. 17, Trboje 17, Britof 16, Šenčur 6;
B - Visoko : Bitnje 7:3, Podgorje. Grintavec 8:1, Hrastje : Preddvor «> vrstni red: Bitnje 33, Visoko 23, Mavc» če 23 itd.; mladinci - Naklo : Šenf^, 3:0, Kokrica : Primskovo 2:1, Bitnje Zarica 3:0 (b. b.); vrstni red: Naklo / ' Šenčur 26, Primskovo 22 itd.; pi°n''l — Britof : Primskovo 0:0, Naklo : ^ 1:0, Bitnje : Kokrica 0:3, Šenčur : Zar*, 1:7, Visoko : Podbrezje 3:0; vrstni r** Britof 32, Primskovo 29, Zarica 23, N9 klo 23 itd. - D. Jošt
V Preddvoru dobro delajo z mladimi
-rke
Kranj — Mlajši pionirji in P'0"1^. iz osnovne šole Matija Valjavec vP^. dvoru so letošnji gorenjski prvaki^' kometu. To je nov dokaz, da v PredOv ^ ru najbolje na Gorenjskem delaj0 mladimi. Med pionirkami je zrnj^L ekipa Preddvora s 15 točkami pred v. pljami 14, Pekom 14, Alplesom U Skofjo Loko s 4 točkami in ekipo ^ Lucijan Seljak, ki je končala tekmo y nje brez točke na zadnjem mestu^. konkurenci pionirjev so tri ek>pe z° le po 8 točk, zaradi boljšo razliko v* lih pa so zmagali mladi rokometaši Preddvora pred igralci Ratitovca Škofje Loke. Četrti je bil Peko s 4 * čkami in zadnja Žabnica /. dvema. & pa Preddvora je premagala na don1
ani'
čem igrišču Žabnico kar z 52:0. Končalo se je tudi prvenstvo kf
ske občine za starejše pionirje in Pie nirke. Med starejšimi pionirkam1 ^ zmagala ekipa OS France Prešeren. Kranja, ki je v finalu premagala ke OS Josip Broz-Tito Predoslje z ^ Tretje so bile učenke Seljakove šole ^ četrte igralke OŠ Bratstvo-enotnos^ konkurenci starejših pionirjev je jj. najboljša ekipa iz Preddvora, ki nalu premagala učence Prešernove le s 14:10. V tekmi za tretje mesto^. igralci osnovne šole iz Predoselj n igrali rokometaše Seljakove šole.
J. Kuhar
Kadetska vaterpolska liga prijateljstva
Na prvem turnirju vodstvo Primorja
KRANJ - V kranjskem letnem ^ zenu je bila dva dni vaterpolski tu^1 kadetov v ligi prijateljstva, na katere so nastopila moštva Triestina iz TrS ' Primorja z Reke ter Triglava in K0.^-iz Kranja. Ta liga ima že nekaj let z^ ska in letna srečanja, kar zelo kofl ^ vsem mladim igralcem. Škoda, da je ligo zapustila Ederna iz Trsta. -v Najboljšo igro so v dveh dneh v r»r^
pokazali vaterpolisti Primorja.
nasprotnike.
I
nju
so premagali vse zmagovalci tega kranjskega imajo precejšnjo prednost za osvoj1^, prvega mesta, saj se bo drugi tur^ igral prav na Reki. V moštvu ^° \$ (Triglav II) so nastopali pionirji Tn§ va. 7.j
Izidi — I. kolo: Triglav : Kokra Primorje : Triestina 17:2, II. kolo: y morje : Kokra 17:2, Triglav : TriestjL 17:2, III. kolo: Primorje : Triglav »• Kokra : Triestina 8:3.
Lestvica: g Primorje 3   3   0   0   40: 9 4
Triglav . * 3 2 0 1 39: J j Kokra 3   10   2   1L3/, b
Tfiestma, 3...^ • Q ,3i-,,7-4fh I
i.:;„!,•:.  7 (•, .«: ,1/^-.; .-..* . i • ,-r:M :•' :.:»dh:r: i!U' «.«*
MAJA 1985
ŠPORT IN REKREACIJA
13. STRAN ©©IMIJMIEnGLAS
dogovor z udeležencem odprave Jalung Kang 1985 Tomom Česnom
Himalajo sem si predstavljal lepšo
Slovenski alpinisti so začrtali novo, Jugoslovansko smer in Se prvič po severni strani povzpeli na 8505 m visoki vrh go-re — Kranjski alpinist Česen, ki je skupaj s Tržičanom Ber-8&ntom stal na vrhu, opisuje tovariševo nesrečo — Alpini-*em je trd in nevaren šport
Kranj — V skrajnem severovzhodom deiu Nepala je v himalajskem P°gorju skupina tretje najvišje gore Pa svetu Kangčendzenge, v kateri so .ar štirje osemtisočaki. Zahodni vrh 'e 8505 metrov visoki Jalung Kang, a katerega se je namenila IX. jugo-'ovanska alpinistična himalajska °dPrava.
*lz Katmanduja,« pripoveduje član JjPrave Tomo Česen iz Kranja, »smo 2**U v dveh skupinah. Naša, prva jUpina, v kateri je bila deseterica 'Pinistov, je krenila na pot 9. marca, "^gih pet članov pa je moralo čakati Da glavni del tovorov. Pristop do
ngpeme, 5050 m visokega baznega
^bora, je trajal 15 dni. Prva skupina £ bila v bazi 25. marca, druga pa šele "aprila.
..Med pristopom smo bili alpinisti, |.! s°io prvič prišli v Himalajo, neko-Ko razočarani. Tudi sam sem si jo ^dstavljal s posnetkov lepšo in bolj - kovito. Hoja po dolgih grebenih, ki niso ozeleneli, je bila dokaj pusta,
se
^ovit pa je bil pogled na mogočne hove Kangčendzenge, katere ma-„.v Je bil videti iz baze manj pro-Str«n. kot je
v resnici.«
^rva naloga je bila ureditev bazne-r* tabora. Tod je vladalo dobro vre-e, brez padavin in močnejšega ve-z dnevnimi temperaturami malo - d ničlo. Že 27. marca sta Česen in
je0rSant prišla do mesta za prvi tabor m visoko, od koder sta opazova-
5720
rSzmere
»--•u«re v stebru severne stene. r *r°g njega so se stalno podirali se-aki, zato so se pozneje v bazi odločili a vzpon levo od stebra. Naslednje  dni  so  postavljali in Premij ali prvi tabor ter začeli nape-Jati fiksne vrvi proti dvojki. Ta ta-°r. 6520 m visoko, sta postavila Če-en in Bergant 9. aprila ter v njem ropala, potlej pa sta sestopila v ba-
»Takrat smo bili že vsi na Pangpe-mi,« nadaljuje sogovornik, »zato smo pospešeno tovorih potrebno opremo na dvojko. Nad njo sta Bence in Pod-gornik 10. aprila napela vrvi do približno 6700 m višine, naslednji dan Kozjek, Kregar in Kumar še 200 metrov višje, z Bergantom in Knezom pa smo 12. aprila prišli do mesta za tretji tabor ter sestopili v bazo. Trojko so 15. aprila postavili Bence, Pod-gornik in Jeglič ter tam prespali. Dan pozneje so napeli vrvi do zgornjega platoja na višini 7600 metrov in se vrnili v bazo. Kozjek se je povzpel 19. aprila s šotorom do mesta za štiri-co, kjer sta 20. aprila Knez in Karo 8100 metrov visoko postavila šotor in opremila tabor.
Midva z Borutom sva bila ta dan na trojki. Zjutraj 21. aprila sva se s šerpo odpravila k štirici, kamor je šerpa le s težavo prišel, potlej pa se je vrnil v bazo. Pred spanjem sva malo jedla in veliko pila; ponoči se me je lotila slabost in tudi zjutraj mi ni bilo dobro.«
Po obvestilu bazi, da gresta proti vrhu, sta Bergant in Česen okrog 6. ure odšla na pot. Prvi se je odločil za vzpon brez dodatnega kisika, Tomu pa je verjetno to pomagalo, da se mu je počutje hitro izboljšalo. V strmini kakih 8300 m visoko, kjer ni mogel dovolj hitro dihati z masko na obrazu, je spravil opremo za dodatni kisik in se vzpenjal brez nje. Vzpon po grebenu med Kangčendzengo in Jalung Kangom je bil težavnejši, kot sta predvidevala. Zaradi številnih gladkih stolpov v njem sta splezala na južno stran grebena. Ko je Borut Bergant ob poltretji uri popoldan sporočal bazi, da še ni videti vrha, je Tomo Česen z nekoliko višjega mesta zagledal toliko želeni cilj.
»Odločila sva se,« opisuje naprej kranjski alpinist, »da bova nadalje-
?l)erno pobočje Kangčendzenge z vrisano Jugoslovansko smerjo na °*er*itisočak v zahodnem delu skupine
Tomo Česen: »Vzpon na Jalung Kang je skupni dosežek članov odprave!« Foto: F. Perdan
vala vzpon. Ob 16.25 sva stala na vrhu. Bila sva zelo vesela; trepljala sva drug drugega in se objemala. Imela sva zvezo z bazo in drugimi tabori, po fotografiranju na vrhu pa sva začela sestopati.
Čita, kot smo pravilu Borutu, sprva ni kazal utrujenosti, potem pa je vse težje in počasneje sestopal. Noč naju je ujela na grebenu, pod katerim naju je čakal težaven teren. Ker nisva imela svetilk, sva zelo slabo videla. Ko sva se spuščala ob napeti vrvi, se je Borutu pri dnu zapletla vrv in nikakor ni mogel sestopiti. Nameraval sem se spustiti k njemu in mu pomagati, takrat pa sem zaslišal le rahel ropot in že ga ni bilo več na vrvi. Na moje klice se ni odzval.
Spustil sem se na poličko približno 15 m nižje, se zavaroval in povečal prostor za bivakiranje. Noč pri -35* C sem prebedel med prestopanjem po polici.
Kljub iskanju zjutraj nisem odkril nobenih sledov za pogrešanim tovarišem. Ker sem slabo videl in nisem čutil nog, sem sestopil v četrti tabor, kjer sem si ob pijači in kisiku opomogel. Medtem so iz baze sporočili v trojko, da sestopa z gore en sam in naj mu odhite na pomoč. Malo nad trojko sem se srečal z Bencetom, Podgornikom in Jegličem, ki so mi prišli naproti. Skupaj smo še isti dan sestopili do prvega tabora, naslednji dan pa v bazo.«
V noči s 23. na 24. april se je vreme močno poslabšalo. V bazi so se začeli pripravljati za vrnitev. V balvan so vklesali Borutove podatke in se 28. aprila s kratko žalno svečanostjo poslovili od ponesrečenega tovariša. Dva dni pozneje so iz baze odšli proti domu.
»Če ne bi bilo nesreče,« končuje pogovor Tomo Česen, »bi naveza za nama imela možnost priti na vrh. V mislih smo imeli še nekaj drugih vzponov, vendar smo vse opustili. Dovolj velik dosežek pa je že nova smer na Jalung Kang, saj se je vzpon s severa ponesrečil štirim odpravam pred nami.
Za Borutom nam je vsem zelo hudo. Toda, alpinizem je trd in nevaren šport; človek nikoli ne ve, kdaj in kje mu lahko spodleti. Vseeno moramo nadaljevati in si prizadevati za nove dosežke.«
Kranjčan Tomo Česen, ki vzpon na Jalung Kang ocenjuje kot kolektivni uspeh odprave, si je v Himalaji pridobil nove izkušnje. Spoznal je celotno podobo alpinizma, v katerem kljub odrekanju in žrtvam najde veliko veselje.
Stojan Saje
Dejavni kranjski potapljači
Kranj — V Društvu za podvodne dejavnosti v Kranju uspešno uresničujejo načrtovane naloge za letošnje leto. Ob vzgoji in usposabljanju novega članstva skrbijo za seznanjanje javnosti z društveno dejavnostjo, razvijajo tekmovalni duh, sodelujejo z drugimi tovrstnimi društvi in se pripravljajo na letovanje.
Reševalna ekipa potapljačev, ki je del združene enote civilne zaščite v občini Kranj, je predstavila svojo opremljenost in pripravljenost na razstavi oborožitve in druge oprme za obramb-nozaščitne namene 11. maja v Kranju. Teden dni pozneje so se člani društva udeležili srečanja slovenskih potapljačev v Piranu. Sredi junija bo ob morju, verjetno v Poreču, republiško tekmovanje v podvodnem lovu. Na njem bo
sodelovalo tudi šest tekmovalcev iz Kranja, ki si obetajo dobro uvrstitev.
Naslednja društvena akcija bo tradicionalni Spust po Savi, meddruštveno tekmovanje v obrambnozaščitnih veščinah potapljačev. Na prireditvi 4. julija se tekmovalci pomerijo v spustu od Besnice do Struževega, na tamkajšnjem strelišču streljajo z vojaško pištolo in rešujejo naloge s področja SLO, od tam naprej do Prebačevega pa plavajo po brzicah. Tekmovanje popestrijo tudi z družabnim srečanjem.
Že sedaj se v Društvu za podvodne dejavnosti v Kranju pripravljajo na letni tabor za člane, ki ga bodo imeli od 19. julija do 11. avgusta na otoku Mur-ter. Med drugim bodo opravljali potope za ohranitev staža v potapljaški organizaciji. S. Saje
Skupščina smučarskih skladov v Opatiji
S skladi iz finančnih težav
Kranj — Turistično središče Opatija je pretekli teden gostilo smučarske delavce v alpskih in klasičnih disciplinah, ki so imeli redno letno konferenco. Na njej so pregledali delo v minulem letu. Obisk te zanimive in delovne skupščine je bil izredno dober in vsi naši smučarski delavci so se tu sestali s predstavniki posameznih opremljevalcev ekip. Poleg domačih predstavnikov sklada so bili na skupščini tisti, ki podpirajo jugoslovanski smučarski sklad iz tujine. Za dosedanje sodelovanje so vsi dobili planiške srebrnike. Zanimive so finančne številke klasičnega in alpskega sklada: klasični sklad bo za prihodnjo sezono zbral tri stare mi-ljarde dinarjev, alpski pa kar šest milj ard.
Vendar samo te vsote ne bodo zadostovale za vso prihodnjo sezono. Prav zato bodo smučarski delavci zbirali sredstva z raznimi akcijami, kotje bila na primer, »Podarim-dobim«. Čeprav bodo za klasične discipline zbrali za programe vadbe in tekmovanj tri stare miljarde dinarjev, je to premalo, saj bodo potrebovali kar šest milj ard starih dinarjev. Alpinci jih predvidevajo šest, a bo premalo. Računajo, da bi z dvanajstimi in pol miljardami starih dinarjev prišli na zeleno vejo. Na sestankih jugoslovanskega smučarskega vodstva so sprejeli načrte za novo sezono. Pri alpskih tekmovalcih bo potekalo vse po utečenem programu, izpolnili pa bodo tudi pionirski program. Tekači nameravajo izboljšati predvsem delo pri mladincih, pri skakalcih bo delo tako, kot minulo sezono, le biatlonci morajo okrepiti predvsem bazo. V klasični kombinaciji bo delo predvsem na ravni klubskega dela.
Na redni letni skupščini so bili tudi naši najboljši alpski smučarji in smu-
čarke. Srečali so se s predstavniki delovnih kolektivov, ki so člani sklada. Na teh srečanjih so pokazali tudi posnetke različnih akcij. Še najbolj je bil zanimiv posnetek akcije »Podarim-dobim«. Kot je znano, se je v tej akciji smučarski sklad kar dobro opomogel.
-dh
Poslastica za ljubitelje košarke
Kranj — Na košarkarskem igrišču na stadionu Stanka Mlakarja bo v soboto zanimivo košarkarsko popoldne. Prav zato se obeta prava poslastica za ljubitelje košarke.
Že ob 16. uri bodo nastopile ženske. Bivše igralke Triglava in Save se bodo pomerile z ekipo sedanjih košarkaric Sava Commerce, ki so uspešno nastopale v drugi zvezni ligi. Enako zanimiva kot žensko srečanje bo ob 17. uri tekma med Kranjem 75 in Kranjem 85. Za moštvo Kranja 75 bodo nastopali vsi tisti igralci, ki so igrali v moštvu Triglava, ko je bil v drugi zvezni ligi, za Kranj 85 pa vsi tisti, ki nastopajo za Triglav v članski slovenski košarkarski ligi. -dh
Turnir v malem nogometu
Kokrica — Veterani Kokrice prirejajo v soboto in nedeljo, 15. in 16. junija, na nogometnem igrišču na Kokrici turnir v malem nogometu, na katerem lahko sodelujejo le ekipe veteranov. Prijave Z vplačilom 2000 dinarjev apre jema Brane Bauman (Rupa 40, Kranj) do 11. junija, ko bo v kulturnem domu na Kokrici tudi žrebanje skupin. Zmagovalna ekipa bo prejela nogometno žogo in pokal, drugo — in tretjeuvršče-na ekipa pa pokal.
Tudi Gorenjski glas sodeluje na pohodu na Poljano
Sp0ROČ
Iti STE NAM
^.,rce: Borut Brenk gorenjski pionir-Pfvak v balinanju - Na gorenj
balina-
nju " Pjpnirskem prvenstvu v ž(^av Čirčah je med 14 tekmovalci horj.8!1 Borut Brenk (Čirče) pred Mi-Vorj* °"0 (Primskovo), Danijelom Ja-'Hod m (Lesce) in Jožkom Zupanom Sovila) _ j Hrovatin
Ur/,ž'č: izšla je 15. številka. Biltena —
l^s^^tvo Biltena, glasila tržiške te-$tr^nku'turne skupnosti, je naslovno t>iw- številke posvetilo tragično tu ylnu-le'mu alpinistu Borutu Bergan-bfari.ZaJetnem, 48 strani obsegaj očem tni^jiU So tudi zapisali o tržiških dobi-Bloudkovih značk, o dosežkih J4Me .ev. sankačev, alpinistov, zrna-^.'n šahistov, o rekreacijski odbojih i1 'n košarkarski ligi, o sindikal-v^.'.portnih igrah in o drugih tekmo-ki0sVh, Bilten lahko dobite v tržiških ^kuH   v knjižnici in v pisarni teles-.
^'turne skupnosti. — J. Kikel *a in*1'*''- rePubliško strelsko prvenstvo šp0r.Va'ide — Zveza za rekreacijo in &ore 'nvalidov Slovenije in društvo nju c *z Kranja sta pripravila v Kra-Str-ji^Publiško prvenstvo za invalide v ^anju s serijsko zračno puško in $l0v °- Nastopilo je 51 invalidov^/, vse $0 >^Ln^e- V streljanju z zračno puško ^) agali: Ernest Jazbin.šek (Ljublja-kategoriji, Branko Dobnik (Slo VjJ Gradec) v B, Slavko Pavlic (Koće U |T^ C in Roman Kajtna (Zagorje) v Uj^.^'g^riji ter med ženskami Murta ' \J* (Maribor). V streljanju /. zračno 0 so bili najboljši: Ernest JaZbuv
h**ni
šek, Adolf Mikložič (Maribor), Slavko Pavlic, Stane Vršaj, Marjan Peternelj in Joža Vršaj. — J. Sitar
Adergas: v 12-urni odbojkarski tekmi uspešnejši domačini — Odbojkarji Adergasa, zmagovalci tekmovanja za pokal maršala Tita v kranjski občini, so se pomerili v 12-urni tekmi z ekipo iz Predoselj. Zmagali so domačini z 29:11. J. Kuhar
Tržič: tekmovanja ob stoletnici BPT
— Sindikalna organizacija Bombažne predilnice in tkalnice Tržič je ob 100-le-tnici pripravila tekmovanja v šahu in kegljanju. V šahu je zmagal Gligor Ka-linski pred Eeliksom Celcarjem in Borisom Polajnarjem, v kegljanju pa med ženskami Maja Pečar pred Nev Penko Gradišar in Ireno Ranko ter med moškimi Jože Košir pred Štefanom Ahači-čem in Dragom Kodrom. — J. Kikel
Gorenja vas: sklenili praznovanje ob 15-letnici košarkarske sekeije — V Gorenji vasi so »mesec košarke« sklenili s tekmo med domačimi košarkarji in igralci ljubljanske Smelt Olimpije. Zmagali so gostji; s 118:90 (53:53), izkazala pa se je tudi domača ekipa, okrepljena s tremi ljubljanskimi igralci. TV1) Partizan Gorenja vas je ob tej priložnosti podelil priznanja domačim igralcem: Pavletu Oblaku in Janiju Bogataju za 15 let igranja, Hermanu Pu stovrhu in Izidoru Selaku za 10 let ter delovni organizaciji Marmor, s katerim društvo in sekcija uspešno sodelujeta.
Naklo: pokal strelcem iz Titovega Velenja — Obrtno združenj«* občine
Kranj je priredilo na strelišču Lovske družine Udinboršt pri lovski koči v Naklem 5. tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka. Nastopilo je 20 ekip in 69 posameznikov. V streljanju na glinaste golobe je med ekipami zmagalo Titovo Velenje in med posamezniki Franc Končan, v streljanju na tarčo srnjaka, ki je veljalo kot memorial Franca Gra-šiča, pa ekipa Kranja (Peric, Markič in Slatnar) in Tone Erjavec (Grosuplje). V kombinaciji je bila najboljša ekipa Titovega Velenja, ki je tudi osvojila pokal Zveze obrtnih združenj Slovenije; Kranj je bil drugi. Med posamezniki je zmagal Franc Končan, tretji je bil Tone Markič (Kranj). — J. Kuhar
Tržič: alpinisti v Paklenici — Šest alpinistov in trije pripravniki iz trži-škega alpinističnega odseka se je udeležilo mednarodnega alpinističnega tabora v Paklemci. Navzlic slabemu vremenu — padal je celo sneg — so v enem tr»dnu preplezali 80 smeri, od tega 11 sedme in 27 šeste težavnostne stopnje. Iztok Tomazin in Jože Rozman sta prosto preplezala smeri Albatros, Velebitaško, Levo tržiško, Vrnitev odpisanih, Propeler, Domžalsko in Hi-drogliser. Ostali so plezali klasično. Markič in Rožič sta ponovila smer Raz klina, Markič, Rožič, Rozman in Me glič smer Union, Markič in Meglic Raz za veliko kladivo, Rožič in Rozman Diagonalno. Nuša Romih je s SOpležal-cem iz Kranja preplezala osem smeri šeste težavnostne stopnje. —
J. KikH
Vsem privržencem športa, rekreacije, ljubiteljem sprehodov v naravo in gore je Športno društvo Kokrica ponovno pripravilo vsakoletni pohod na Poljano pod Storžičem. Pohod z začetkom med 6. in 10. uro bo v nedeljo, 2. junija 1985. Na Trsteniku bodo udeleženci v pohodne knjižice vpisali udeležbo oziroma dobili knjižice, če bodo na pohodu prvič in vplačali simbolično prispevek za stroške organizacije pohoda.
Pot je primerna za vse udeležence, tudi nekoliko starejše. Prvi del bo pohodnike vodil po senčni poti mimo vasice Povije do senožeti. Od tam je mogoče kreniti v dve smeri. Leva je nekoliko daljša in bolj razgledna, desna (Dolenčeva pot) pa je zaradi zložnosti in okrilja gozdov primerna za večino pohodnikov. Cilj podhoda je pastirska planina Velika Poljana, ki širi svoje pašnike v sedlu med Tolstim vrhom in Storžičem. Pohod je razen rekreacije in sprostitve namenjen tudi vzgoji ljudi, zlasti mla-
dih, da bodo znali ceniti in varovati lepote gozdov.
Za udeležence pohoda je Glas pripravil posebno ugodnost. Vsi udeleženci pohoda, ki se bodo na Poljani na posebej označenem mestu naročili na Glas, ga bodo do konca junija prejemali brezplačno. Izpolniti morate objavljeno naročilnico in jo oddati na Poljani. Prav tako vsem udeležencem pohoda priporočamo, da izpolnijo objavljeni kupon in ga oddajo na Poljani, saj bomo med njimi izžrebali 2 udeleženca pohoda in jih povabili na izlet, ki ga za svoje naročnike organiziramo v Glasu drugo soboto v juniju.
In kako priti do starta pohoda na Trsteniku? Lahko se pripeljete s kolesi, priporočamo vam pa tudi redni avtobus iz Kranja z odhodom ob 6. uri in posebni avtobus, ki bo odpeljal izpred hotela Creina ob 6.30 in 7.30 in bo ustavil na vseh postajah do Trstenika.
9. PĐH9D NA P0UAN0 2. JUNIJ'85
Ime in priimek udeleženca
Naslov
NAROČILNICA - P0UANA '85
Ime in priimek
Naslov
Naročam Gorenjski glas
Datum....................... Podpis
GLAS 14. STRAN
OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 31. MAJAJJ5J
TOVARNA OBUTVE TRŽIČ
Turistično društvo Bled
SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA
PROGRAM PRIREDITEV
NA BLEDU
V MESECU JUNIJU
1.. 2., sob., ned.		8.00
1., sob.		20.00
2 , ned.		21.00
5., sred. 8 sob.		21.00 10.00
14.. pet.		21.00
15., 16, sob.,	ned.	8.00
15., 16., sob.,	ned.	10.00
15., sob.		20.00 21.00
17.. pon.		20.00
19., sred.		21.00
20 —23., čet.	—ned.	10.00
21.. 22.. pet., 21.-23. pet. 22., ned.	sob. —ned.	15.00 5.00 17.00
23., ned. 24., pon.		10.00 20.00
26., sred.		21.00
28., pet. 29., 30., sob -29 . sob. 29, sob.	—ned.	20.30 8.00 10.00 14.00 21.00
30., ned.		17.00
Teniški turnir za pokal potovalne agencije ALPET0UR Bled, Tenis igrišče Zaka.
Tradicionalno srečanje Radio Ljubljana — Radio Graz (Gradec). Srečanje bo v Festivalni dvorani na Bledu.
Večerni promenadni koncert na Blejskem jezeru. Izvaja pihalni orkester VERIGA Lesce.
Večer jugoslovanske folklore. Izvaja KPD Kostolac. Festivalna dvorana. Jadralna regata na Blejskem jezeru za pokal slovenskih jezer za jadrnice razredov »Optimist«, »Emona«, »Fireball«, »FJ«, »Zeta« in »470«. Gledališka predstava na Blejskem gradu v izvedbi gledališča TONE ČU-FAR z Jesenic.
Teniški turnir za pokal potovalne agencije GLOBTOUR Bled. Tenis igrišče Zaka.
Golf turnir. Prijateljsko srečanje GK Bled — GC Feldafing. Golf igrišče Bled.
Večer ŠANSONA na Blejskem gradu.
Večerni promenadni koncert na jezeru ob kampu Zaka. Izvaja pihalni orkester Jeseniških železarjev.
Večer komorne glasbe na Blejskem otoku. Izvaja Slovenski oktet iz Ljubljane.
Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani. Izvaja KUD Tine Ro-žanc iz Ljubljane.
Golf turnir. Mednarodno amatersko prvenstvo Jugoslavije za seniorje in seniorke za nagrade CASINO Bled in hotel Crans Montana — Švica. Golf igrišče Bled.
JAZZ FESTIVAL BLED '85. Festivalna dvorana.
Mednarodna veslaška regata na Blejskem jezeru.
Rekreacijska prireditev — 12 ur teka okoli Blejskega jezera.
Uvodna prireditev v okviru otvoritve sezone. Gostinsko turistične igre
brez meja, zabava, posebna ponudba.
Matinejski koncert na ploščadi pred hotelom Park.
Večer komorne glasbe na Blejskem otoku. Izvaja KPZ Loka iz Škofje
Loke.
Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani. Izvaja KPD France Marolt iz Ljubljane.
Koncert ansambla bratov AVSENIK — športna dvorana Bled. Teniški turnir za pokal agencije Generaiturist Bled. Tenis igrišče Zaka. Golf turnir za nagrade NOVA — -Ljubljana. Golf igrišče Bled. Tradicionalni piknik za goste Bleda. Na piknik-prostoru v Ribnem pri Bledu.
Večerni promenadni koncert na Blejskem jezeru. Izvaja Pihalni orkester Kranj.
Srečanje folklornih skupin dežel ALPE-JADRAN. Sprevod po blejskih ulicah s kratkimi predstavitvami, nato nastop v Festivalni dvorani.
DEŽURNI VETERINARJI
od 31. 5. do 7. 6.1985
za občini Kranj in Tržič
Od 7. do 23. ure Živinorejsko
veterinarski zavod Kranj,
tel.: 25-779 ali 22-781,
od 23. do 7. ure pa na tel.:
22-994
Za občino Škofja Loka JANKO HABJAN, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 MIRO KRIZNAR, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130
za občini Radovljica in Jesenice
FRANC PAVLIC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639
IZBRALI SO Zk VAS
^m^m kovinotehna
Na oddelku s steklom in porcelanom v blagovnici F^' ŽINAR na Jesenicah smo opazili privlačne garnitu^. kozarcev. Cene so ugodne, saj stane garnitura °^ 540.— do 1520.— din. Res se izplača obiskati blagovni' co FUŽINAR na Jesenicah!
V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS
V MERKURJEVI prodajalni BLAGOVNICA ŠKOFJA 1.0** nas je poleg dobre Izbire gospodinjskih strojev, elektf0' materiala, radioaparatov, televizorjev, kaset In plošč, W^ rit za rože in lončnic... presenetila velika Izbira emajM*' na posode EMO Celje.
Cena se giblje od 1.000 do 1.500 din, odvisno od veliko** posode.
« CSJEK, 31. MAJA 1985
OBVESTILA, OBLASI, OBJAVE
.15. STRAN
W* ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske, n. sub. o. Kranj
podlagi sklepa 16. redne seje komisije za delovna razmer-^ Ja z dne 24. 5. 1985, delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj objavlja dela in naloge:
V POSLOVNI ENOTI KRANJ
vodenje del v oddelku deviznih režimov proučevanje in organiziranje delovnih postopkov vodenje del v referatu poslovanja z vrednostnimi papirji obdelava dinarskih dokumentov, *• opravljanje dinarsko-valutnih terminalskih poslov opravljanje terminalskih poslov
V POSLOVNI ENOTI TRZlC
I* opravljanje dinarsko-valutnih terminalskih poslov čiščenje poslovnih prostorov
^°leg splošnih, z zakonom določenih pogojev se za opravljajte del in nalog zahteva:
Pod i, _ visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
— tri leta ustreznih delovnih izkušenj;
P°d 2. — visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
— štiri leta ustreznih delovnih izkušenj; Pod 3. _ višješolska izobrazba ekonomske smeri,
— tri leta ustreznih delovnih izkušenj^
P°d 4, 5., 6. in 7.
— srednješolska izobrazba ekonomske, finančne ali splošne smeri,
— eno leto ustreznih delovnih izkušenj; Pod 8. — nepopolna osnovna šola,
— tri mesece delovnih izkušenj.
delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
in naloge pod točkami od 5.-7. se opravljajo v izmeni, ^la in naloge pod točko 8. pa v popoldanskem času.
^ijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogo-^6v pošljejov 8 dneh po objavi: za dela in naloge pod točkami 0c* L—-6. na naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Go-j^njske Kranj, Cesta JLA 1, za dela in naloge pod 7. in 8. toč-° Pa na naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjce Kranj, poslovna enota Tržič, Trg svobode 1.
^ izbiri bodo kandidati obveščeni pisno v 30 dneh po zaključe-m objavi.
(FUVIVJIpIkg)
TrIiRKA LESCE'   soL °-^ZD Maloprodaja, n. sol. o.
^»javlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pro-V* dela in naloge
SKLADIŠČNEGA DELAVCA V PRODAJALNI ZELEZNINA UESCE
^°8oji; __ osnovna šola in izpit za voznika viličarja
j^SSS DO Murka objavlja na podlagi sklepa komisije za de-Vna razmerja prosta dela in naloge
S*A2lLKE
^°goji: _ osnovna šola, delo je v popoldanskem času. j^v!°.Vno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de-
nirn časom in poskusnim delom 60 dni. .^andidati naj svoje vloge s kratkim življenjepisom in dokazi-l.° izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na na-j 0v: DO Murka, Lesce, TOZD Maloprodaja oziroma DSSS, ^sce, Alpska 62.
PREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ ^okarjeva 2
°Diavlja vpis v izobraževanje ob delu: ,
v"* gradbinec I. — skrajašni program *IP pleskarstvo — skrajšani program
°§oji za vpis: uspešno- končanih vsaj 6 razredov osnovne šole ali opravljen preizkus znanja o obvladanju predpisanih vsebin znanja.
' ^1P gradbinec II. — srednji program "IP siikopleskarstvo — srednji program
°8°jizavpis: uspešno končana osnovna šola ali uspešno končan skrajšani program ali uspešno opravljen preizkus znanja o obvladanju predpisanih vsebin znanja iz osnovne šole.
' o'P delovodja v gradbeništvu — nadaljevalni program
fcrner: — delovodja zaključnih dejavnosti, ^ — delovodja za polaganje podov
J^oji za vpis:
VsPešno končan VIP slikopleskarstva ali uspešno končana s°la z zaključnim izpitom za slikopleskarja oziroma pola-^ galca podov
*li uspešno opravljen preizkus znanja, s katerim kandidat ookaže, da obvlada vsebino zgoraj navedenega programa 1X1 5 let delovnih izkušenj v stroki
^jave za vpis zbiramo do 1. septembra 1985. Predavanja bo-jy 0rganizirana ob petkih popoldne in ob sobotah dopoldne.
lcetek predavanj bo predvidoma v mesecu oktobru. o??ale informacije dobite po telefonu 21-162 od 7. do 13. ure
r°ma na sedežu šole, Cankarjeva 2.
lPETROL 11
1 TOZD Trgovina Kranj, Staneta Žagarja 30
VOrnisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
^DAJALCA
lrgovino Kranj — Lahore.
^°goji: __      delavec trgovske stroke z enoletno prakso.
Hi^!°Vn° razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov-j>m časom.
dgj^Dni pogoj je uspešno opravljeno enomesečno poskusno vUe prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi.
Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o. Naklo, Cesta na Okroglo 3
DS Skupne službe objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge:
1. OPRAVLJANJE DEL S PODROČJA DRUŽBENEGA STANDARDA
2. VZDRŽEVANJE IN UVAJANJE SISTEMSKIH PROGRAMOV
Pogoji:
pod 1. — višješolska izobrazba organizacijske, tehnične ali telesno-kulturne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni, izpit za voznika B kategorije;
pod 2. — visokošolska,izobrazba matematične, organizacijske ali računalniške smeri, 3 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje programskih jezikov, tečaji proizvajalca računalnika, poskusno delo 90-dni.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Maistrov trg 11,8 dni po objavi.
Vsi kandidati bodo v zakonitem roku pisno obveščeni o izidu izbirnega postopka.
ABC POMURKA, LOKA,
proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje,
n. sol. o. Škofja Loka, TOZD Peks — Proizvodnja
objavlja prosta dela oziroma naloge:
1. VZDRŽEVALCA
Pogoji: — šola za KV ključavničarja, izpit za delo z nizkotla-čnimi parnimi kotli, dve leti prakse na podobnih delih.
2. ClSTILKE
Delovno razmerje se sklene za določen čas, za čas nadomeščanja delavke, ki je na porodniškem dopustu.
Poskusno delo za vzdrževalca traja 45 koledarskih dni, za či-stilko pa 30 koledarskih dni.
Prošnje z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka, 8 dni po objavi oglasa.
RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH
v ustanavljanju
Todraž 1, GORENJA VAS
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom:
1. POENTERJA — 1 delavec
Pogoji: — nepopolna srednja izobrazba,
— tri mesece delovnih izkušenj,
— poskusno delo en mesec.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
Pred sklenitvijo delovnega razmerja se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo vabili na razgovor in ogled delovnih pogojev.
O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi.
m
Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ
DS TOZD razpisuje prosta dela in naloge
VODENJE TOZD TOVARNA OBUTVE KRANJ
Za vodjo TOZD Tovarna obutve Kranj je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v členu 511. Zakona o združenem delu, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima višješolsko ali srednješolsko izobrazbo ustrezne tehnične ali družboslovne smeri,
— da ima tri oziroma pet let delovnih izkušenj na odgovornejših delih in nalogah v proizvodnji obutve, v komerciali, finančno-računovodski službi, splošni službi ali organizacijski službi,
— da obvlada nemški in angleški jezik,
— da izkazuje sposobnost samostojnega, ustvarjalnega in uspešnega opravljanja del in nalog ter da izkazuje uveljavljanje samoupravnih odnosov
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako »vodenje TOZD Tovarne obutve Kranj«.
Komunalno podjetje TRŽIČ p. o. Pristava 80
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge:
VODJE DE VODOVOD
Zahtevani pogoji so naslednji:
— V. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri (strojni tehnik ali VKV delavec),
— 1 leto delovnih izkušenj,
— vozniški izpit B kategorije.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Komunalno podjetje Tržič, p. o., Pristava 80.
KMETIJSKA ZADRUGA p. o., ŠKOFJA LOKA
objavlja prosta delu in naloge
L POMOČNIKA VODJE KOMERCIALE 2. KOMERCIALISTA
Pogoji:
pod 1. — višja ali srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali organizacijske usmeritve, praksa zaželena;
pod 2. — višja ali srednja izobrazba komercialne ali ekonomske usmeritve.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka 8 dni po objavi.
BĐ0
SERVISNO PODJETJE KRANJ 1^1      Tavčarjeva 45
Komisija za delovna razmerja in delitev sredstev za OD objavlja prosta dela in naloge
SPREJEMANJE, VSKLADIŠCENJE IN IZDAJANJE MATERIALA
Pogoji: — poklicna šola trgovske stroke,
— delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
— poskusno delo traja 60 dni.
2 GRADBENIH DELAVCEV
Pogoji: — NK delavec,
— delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo bo trajalo 30 dni.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja v 8 dneh po objavi oglasa. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
□
špeceriDa
Veletrgovina ŠPECERIJA BLED, n. sol. o.
Delavski svet delovne organizacije razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih in v družbenem dogovoru o kadrovski politiki sprejetih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri,
— da ima 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj, —■ da ima morebitna dodatna znanja
Direktor delovne organizacije bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Veletrgovina Specerija Bled, Kajuhova 3, za razpisno komisijo.
Kandidati bodo obveščeni o rezultatih izbire v 30 dneh po zaključku objave.
ALPETOUR
TOZD Transturist Tovorni promet, Škofja Loka
RAZPISUJE 10 KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA VOZNIKA ZA ŠOLSKO LETO 1985/86
V poštev pridejo kandidati, ki se bodo v šolskem letu 1985/86 odločili za šolanje za vzdrževalca vozil in strojev — avtomeha-nika, s tem, da se bodo pripravljeni ( .'šolati za voznika C in E kategorije in da se bodo po zaključenem šolanju dolžni zaposliti v TOZD Transturist tovorni promet kot vozniki — pripravniki.
Kandidati morajo razen pravilno izpolnjene vloge (obr. 8,40) dostaviti še:
— potrdilo o vpisu,
— fotokopijo zadnjega šolskega spričevala in
— zdravniško poročilo o zmožnosti za izobraževanje za voznika.
Prijave sprejema do 15. julija 1985 kadrovska služba, v Škofji Loki, Titov trg 4 b.
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD za ptt promet Škofja Loka
objavlja prosta dela in naloge
DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK
— na območju pošte Škofja Loka — 3 delavci
— na območju pošte Selca — 1 delavec
Pogoji:
— dokončana osemletka,
— vozniški izpit A ali B kategorije.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja TOZD za ptt promet Škotja Loka, Titov trg 9, Škofja Loka. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.
GLAS 16. STRAN
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK, 31. MAJA 19
19
Odhod:
7. avgusta 1985
KRIŽARJENJE PO VOLGI
Cena:
od 140.000 din naprej
z eno najsodobnejših sovjetskih ladij
Moskva—Kazan—Uljanovsk—Žigulji—Volgograd —Rostov na Donu
Ne zamudite enkratne priložnosti — ponudbe zelo kvalitetnega programa, ki sodi v sam vrh sovjetske turistične ponudbe!
Podrobnejše informacije in programe dobite v vseh Kompasovih poslovalnicah!
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
DOM UČENCEV ŠKOFJA LOKA
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
KUHARSKE POMOČNICE za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji:
— PK delavec ali končana osnovna šola in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih,
— poskusna doba en mesec. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja Doma učencev Škofja Loka, Pod-lubnik 1 a, 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o sprejemu obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa.
m TEKSTILINDUS ESM^MJJ
Cenjeni kupci INFORMATIVNO PRODAJNEGA CENTRA Koroška 5, Kranj!
Želimo vas obvestiti, da je Informativno-prodajni center začasno prenehal z opravljanjem svoje dejavnosti zaradi izgradnje novega objekta.
V času trajanja gradnje vam bomo v okviru DO KOKRA Kranj nudili v enakem asortimentu Tekstilindusove tkanine v naslednjih poslovnih enotah:
1. KOKRA GLOBUS, Koroška 4, 64000 Kranj, oddelek za metražo
2. KOKRA TEKSTIL, Prešernova 5, 64000 Kranj.
Iskra
Obiščite nas na 13. sejmu opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju od 28. do 31. maja kjer bomo razstavljali:
radijske zveze UKW, UHF, relejne naprave, merilne instrumente, baterije, TV zaprtega kroga, sistema alarma in varovanja, telekomunikacijske sisteme, aparate in drugo.
lo<s>
tej*1
Stanovanje lahko prenovite sami! Za to pa potrebujete:
talne, stropne in stenske obloge pa topli pod in kakšen tepih ali kožo, lahko tudi tapison in tapete.prav pa bodo prišle tudi obloge iz plute(potrebujete pa seveda tudi kompleten pribor za polaganje
ter
METALKO
Blagovnici v Ljubljani in Mariboru ter prodajalna Kamnik od 28. maja do 11. junija
— brezplačen prevoz do 30 km od kraja nakupa
— ugodne kreditne pogoje
— ponudbo ostankov od 30 do 50 % ceneje
— praktičen prikaz uporabnosti blaga To je vse, kar potrebujete! Kaj še čakate?!? NOVO JE LEPŠE
© metalka
do Sport in rekreacija
Podlubnik 1 c, ŠKOFJA LOKA
razpisuje v skladu z 39. členom Statuta prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Imenovana je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
— visoka ah višješolska izobrazba ekonomske, organizacijsko, pravne uli telesnokulturne smeri,
- 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah vodenja,
— moralno politične kvalitete in organizacijske sposobnosti.
Kandidat, ki Izpolnjuj« vse razpisani; pogoje, bo imenovan za 4 leta. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v ]~> dneh po objavi razpisa na naslov: Sport in rekreacija .Škofja Loka, razpisna komisija, Podlubnik 1 c, .Škofja I.oka.
Delovna organizacija želi zaposliti delavca za opravljanje
KNJIGOVODSKIH in administrativnih del /.;» skrajšan delovni čas
Pogoji: — /nunje knjigovodstva in strojepisja.
In-.e:<-...„!.! naj so prijavijo na naslov: Šport, m rekreacija, Podlubnik ! « . Skofjn l.oka. Vse informacije lahko dobite po telefonu fiz-4(il vsak .;'•]<• ... clun od »>. do 14. ure.
Ka^pifi stelja (J., zasedbe delovnega mesta.
TOKOS
TOKOS TRŽIČ p. o. Tržiška tovarna kos in srpov
Na podlagi 66. člena statuta razpisuje delavski svet delovne organizacije dela in naloge:
1. VODJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA
Pogoji: — visoka izobrazba pravne, družboslovne ali druge ustrezne smeri ter 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — višja izobrazba pravne, upravne, družboslovne ali druge ustrezne smeri ter 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še druge, z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič predpisane pogoje. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Tokos Tržič, Cankarjeva 9. O izidu bodo obveščeni v 30 dneh po izbiri.
M^rcator
MERCATOR-SORA Kmetijsko gozdarska zadruga, p. o. 2iri
Komisija za delovna razmerja pri Mercator—Sora Kmetijsko gozdar ski zadrugi p. o. Ziri objavlja prosta dela in naloge:
KMETIJSKEGA TEHNIKA V PRODAJI REPROMATERIAIA ZA KMETIJSTVO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
— da imajo končano srednjo šolo kmetijske usmeritve, V. stopnja strokovne izobrazbe,
— v poštev pridejo tudi pripravniki.
Za objavljena prosta dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kot poseben pogoj je določeno poskusno delo, ki bo trajalo tri mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Mercator—Sora Kmetijsko gozdarska zadruga, p. o. Ziri, Trg osvoboditve 1.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključenem roku za sprejemanje prijav.
Iskra
ISKRA TOZD ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI, Otoki 21
Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
L 20 DELAVCEV BREZ POKLICA (NK)
— za delo v montaži in proizvodnji
— OD od 30.000 do 40.000 din
— stanovanj ni.
Prijave zbira kadrovska služba v roku 15 dni po objavi na naslov: Iskra TOZD Elektromotorji, Železniki, Otoki 21. '
ŽELEZARNA JESENICE
Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Elektrode objavljamo prosta dela in naloge
L ASISTENTA ZA DELOVNE NAPRAVE
šifra 2503      1 -4,      1 oseba 2. KONTROLNEGA VARILCA
Mira 2552     11-3.     1 «neha
Pogoji:
pod I, — visoka ali višja izobrazba strojne smeri in pasivno
/nanje nemškega jezika; pod 2. — poklicna šola — ključavničar varilec, — 3 leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo prijave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev v H dneh po objavi na Kadrovski sektor Železarne Jesenice, Cesta železarjev 8, z oznako »za TOZD Elektrode«.
SOUOL
Umro
SAVA KRANJ
Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov KRANJ, Škofjeloška 6
razpisuje javno dražbo naslednjih osnovnih sredstev:
izklicna cena
1. električni pralni stroj PRIMAT, tip: PSN-
15-E, leto izdelave 1980, 153.000 din
2. sušilni stroj PRIMAT, tip RNS-10, leto izdelave 1980, 252.000 din
3. likalni stroj PRIMAT, tip LE-141, leto izdelave 1980, 252.000 din
4. centrifuga PRIMAT, tip C O 16, leto izdelave
1981, 129.000 din-
Javna dražba bo 12. junija 1985 ob 10. uri v sejni sobi nabavnega sektorja v Kranju, Prešernova 6 (nad Ljubljansko banko).
Ogled strojev bo 7. junija 1985 ob 10. uri. Interesenti naj se zglasijo v samskem domu na Planini, Ulica Tončka Dežmana 10, Kranj.
Na licitaciji lahko sodelujejo enakopravno fizične in pravne osebe. V ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec, Če ne predloži izjave o oprostitvi plačila prometnega davka.
Udeleženci morajo pred pričetkom dražbe položiti 10-odstotn° varščino od izklicne cene. Vse cene veljajo franco Sava Kranj-
Kupec, mora plačati kupnino naslednji dan, to je 13. junij8 1985, blago pa prevzeti najkasneje v 7 dneh po prodaji.
Ob prevzemu ne bomo upoštevali reklamacij glede kakovosti in količine blaga (videno — kupljeno).
Morebitne informacije dobijo udeleženci po telefonu 064-25-971, int. 38, v četrtek, dne 6. 6. 1985.
ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO KRANJ
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -RAVNATELJA ZAVODA ZA SPOMENIŠKO VARSTVO V KRANJU
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih še naslednje p0' sebne pogoje:
— da ima diplomo filozofske fakultete oziroma iz konserva-torsko odgovarjajoče stroke,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
— da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Kranj.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za spomeniško varstvo v Kranju, razpisna komisija Kranj, Tavčarjeva 43.
KOVINOSERVIS
JESENICE
Delavski svet objavlja v skladu z določili statuta javni razplS za opravljanje del in nalog
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (direktorja delovne organizacije)
Kandidat mora poleg pogojev iz 511. člena ZZD izpolnjevat1 še naslednje zahteve:
— da ima visoko ali višješolsko izobrazbo tehnične, ekonom' ske, pravne ali organizacijske smeri,
— da ima 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravlj8' nju strokovnih vodstvenih ali vodilnih del in nalog,
— da s svojim delom izpričuje svojo opredeljenost za sociah' zem,
— da se zavzame za razvijanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov,
— da je ugleden in uspešen delavec in občan v svojem deloy nem in življenjskem okolju, kjer uživa ugled in zaupanje ter odgovorno izpolnjuje sprejete delovne in družbene n*' loge.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z ustreznimi dokazili v 8 dneh po objavljenem razpisu na naslov: DO Kovinoservis Jesenice> p. o., Prešernova 15, Jesenice, z oznako »za razpisno komisi'
jo«.
Kandidati bodo izbrani za 4 leta.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni.
Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge:
OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL
(zahtevno)
Zahteva se:
— 3-letna srednja strokovna izobrazba administrativne smeri,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo,
— dela so prosta za določen čas — za dobo 1 leta.
Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati ' obveščeni v 30 dneh po poteku roka za oddajo prijav.
TOBAČNA TOVARNA IJU BIJ AN A
TOZD Tobak, n. sub. o. bljana,
Tobačna ulica 5
Komisija za delovna ra.zrlf1^-ja objavlja prosta dela in loge:
PRODAJALCA .j za prodajalno v Škofji
Pogoji:
— šola za prodajalce, .
— 1 leto delovnih izkušenj-
— poskusno delo 60 dni.
Delo je za nedoločen čas-
Pisne ponudbe z doka21'^
izpolnjevanju pogoj«v -j-kandidati pošljejo na oT&q0-zacijsko enoto Kranj_ . ^ hamska 12, v roku 8 dni r
objavi.
Kandidate bomo o izbir1 Pj, sno obvestili v 30 dneh ^ sprejemu sklepa ko*nis^ delovna razmerja. ^
!§EK, 31
MAJA 1985
ZANIMIVOSTI, KINO, NOVO V KINU - KRONIKA
.17. stran (mwmmmGLA&
Stanko Lapuh — °semdeset letnik
ko
Srečujemo ga, ko s trdnim kora-,Ql hiti po mestu in ne prisodili bi
" **»U Pu "IcblU lil ne pnauu
^! jih osemdeset. Pa vendarle so se in ala: s skrDmi> težavami, delom n skromnostjo prepredena leta. j£ Zagreba, kjer je bil rojen leta J05- ga je mati kot triletnega dečka ar&di slabotnega zdravja pripeljala
!J svoj dom v Zasip. Kasneje, po J^ovi smrti (1916) sta ga njeni sestri «•__1 -      ▼ .  . ii.i.   ci__~J AiiaaUt
JW vzeli v Ljubljano. Skozi dijaške j? študentske čase se je prebil z in-^kcijami in drugimi priložnostni-
J zaslužki; leta 1933 pa v Mariboru stavil pot profesorja zemljepisa in SorJovine. Ustvaril si je družino in z J10 ob okupaciji zbežal v Ljubljano; ^estapo mu je tedaj zaplenil vse ime-jje;.Do konca vojne je nato učil na e2igrajski gimnaziji.
""•rcator
JjERCATOR KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE Kranj, JLA 2
JOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ
°§laša prosta dela in naloge
EK0NOMSKEGA TEHNIKA Za vodenje skladiščne eviden-Ce in blagajne v Skladišču gradbenega materiala Hrastje
posebni pogoji: 6 mesecev de-10vnih izkušenj.
K<
lsne prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev sprejema ^PJošno kadrovski sektor Meritor KŽK Gorenjske, Kranj,
^ 2, v 8 dneh po objavi.
Neuresničena mladostna želja, delati v gozdu, živeti z njim in zanj, ga je prevzela tako močno, da je delo v šoli po osvoboditvi za nekaj časa opustil. S svojimi si je prizadeval obnoviti zapuščeno kmetijo sorodnikov na Mišačah; poklicno se je hotel predati gozdu, toda — vrnil se je med dijake. Odtlej živi v Radovljici.
Ob pomanjkanju pedagogov se je . »naučil učiti« še matematiko, ruščino in srbohrvaščina. Nekaj časa je tudi ravnateljeval; kadar je bilo potrebno, je poskrbel za red v razredih, tudi z metlo. Samoumevni so bili njegovi obiski bolj »počasnih« dijakov. »Pilil« je snov z vsakim, dokler ni stekla. Ob teh prostovoljnih in-štrukcijah in lovskih pohodih je pre-pešačil okolico Radovljice podolgem in počez. Prav nič nenavadno zanj ni bilo, če se je peš napotil na sestanek v Kranj ali na Jesenice; zakaj bi le čakal na avtobus!
Pozabili smo lekcije, ostale pa so nam »spotoma« navržene misli: o dihanju narave, poslušanju tišine, globoki in vsezajemajoči zvezi otroka z materjo; o zavesti, da živimo na najlepšem koščku sveta. Dragoceno je njegovo prepričanje, da je sleherni problem rešljiv in da se velike stvari lahko opravijo brez hrupa.
Del svojih čustev do narave je izpovedal v literarnih delih. Že v Mariboru je izdal spomine Med lovci in pastirji. Od leta 1935 sodeluje s poljudnoznanstvenimi in zabavnimi članki v reviji Lovec. V njej je leta 1939 objavil obširno študijo o »ženi« s Poljan. Leta 1940 so izšli Črni sva-tje; vendar je okupator dve tretjini naklade uničil. Tik pred koncem vojne (1944) je delo v razširjenem obsegu ponovno izšlo. V Gorenjskem glasu je zgodba o »babi« s Poljan izhajala kot podlistek z naslovom Svobodnjak Hribar; knjigo z naslovom Žena s Poljan pa je celovška Mohorjeva družba izdala kar dvakrat (1966 in 1970).
Seveda z upokojitvijo profesor Lapuh ni obmiroval. Vrsto let je še nadomeščal odsotne kolege; celo po prometni nesreči, v kateri je izgubil roko, je bil v pičlih treh tednih spet v razredu. Zdaj dobršen del svojega časa nameni vrtičku, obenem pa že četrto desetletje skrbno vodi kroniko lovske družine Begunjščica. t Priljubljenega učitelja se spominjamo dijaki povojne nižje gimnazije, višjih razredov kasnejše osemletke, poklicne, miličniške, oficirske, ekonomske šole in slušatelji delavske univerze. Ob jubileju mu želimo zdravja in zadovoljstva nad opravljenim delom. Toplo nam je, kadar ga srečamo, čeprav bežen »dober dan«, tega ne pove.
R. Š.
NOVO V KINU
Spet je tu film za mlade: Beat Street. Ameriški glasbeni film pri-Irfveduje o dveh bratih in njunem prijatelju. Skušajo uspeti s svojim Jr esom in osrečiti ljudi s svojimi risbami. Vendar usoda risarju ni nagnjena, vse prekmalu ugasne njegovo mlado življenje. Prav v spo-ln na prijatelja želita brata uspeti za vsako ceno. Dolgo se jima to £ Posreči, saj nekateri zamenjujejo tekmovanje v break-plesu z uli-nimi spopadi.
Beat Street je film, ki odlično pokaže, kako mladi reagirajo na £v pojav svojih sovrstnikov, ki s plesom protestirajo proti okolju.
JO-kerji skušajo dokazati svojo superiornost s pomočjo plesa in ne /o  S PTetePi> kjer igra nož glavno vlogo. Pravijo, da je bil Hary Bela-tijff, ko je prebral par strani scenarija, takoj pripravljen sofinancira-1 Mm.
z Sokol napada je francoski kriminalistični film. Frank Zodiak, po-°-n pod imenom Sokol, se zbuja zgodaj. Že tri leta ga obsedajo iste (e prikazujejo se mu slike iz prometne nesreče, v kateri je blo uni-ki]? nJe9ovo življenje. Umrla mu je žena, hčerka je že tri leta v globo-len m*- Kot vsako jutro odide Sokol v bolnico. Toda ta dan je odloči-oh ^°kol, nekdanji znani policist, se bo prebudil iz mrtvila in sam SrTaČunai z gangsterji, ki jim je bil na sledi pred tremi leti, pred ne-e°o, ki ga je zadela...
past v Montani je ameriško-nemška koprodukcija, westem. Go-' Hat ° S€^mih vojakih ameriške vojske, ki so leta 1850 spremljali tovor ^ te preko Skalnatega gorovja. Naleteli so na zasedo. Tu je ostalo se-Tnl71 grobov, a zlato je izginilo. O tem so spletli ljudje različne zgodbe, j.. °9i avanturisti, iskalci zlata so prihajali v gore. Vsi so živeli v upa-na\fa bodo^tu našlitto skrivnostno zlato ... V glavnih vlogah .igrajo: \^^^^ritgef, Peter Schai^oni^ Stephen Bo^a^in Pdu^p/eUjie^
VAŠA PISMA
JAVNA TRIBUNA O KULTURI NA SREDNJI DOBRAVI
Javno tribuno o kulturi je Zveza kidturnih organizacij Radovljica na Srednji Dobravi pripravila v torek, 23. aprila. Odziv je bil velik — k temu je poleg zavesti o potrebnosti takšnih srečanj in zanimanja za kulturno dogajanje v krajevni skupnosti pripomogel tudi stavek, ki smo ga lahko prebrali v Gorenjskem glasu v petek, 19. aprila, v članku Eden drumu ogenj dajmo!, ki pravi: »Začeli bodo na Srednji Dobravi, kjer se kulturno življenje ne more razživeti . ..«
Da je kulturno udejstvovanje v naši krajevni skupnosti močno in stalno prisotno, naj povedo naslednji podatki. Naša krajevna skupnost je majhna in ne ravno bogata — temu primerno majhna in skromno opremljena je tudi dvorana, v kateri se zbiramo ob vseh pomembnejših praznikih. Za Novo leto vsakič pripravimo dedka Mraza za naše najmlajše — ta ne prinese le daril, ampak otroke in ostale krajane vedno razvedri s kulturnim programom — najsi bo to »običajna« proslava z glasbo in recitacijami ali lutkovna predstava, kot smo jo pripravili za Novo leto 1984, ali otroška igrica O čarovnici, ki ni mogla biti hudobna leto poprej.
Naslednji praznični datum je slovenski kulturni praznik, ki ga navadno praznujemo skupaj z 8. marcem, kajti tri proslave v dobrih dveh mesecih bi bile vendarle preveč. Ne zato, ker jih ne bi mogli obiskati, ampak ker jih v tako majhnih krajevnih skupnosti težko pripravimo. Tako smo leta 1983 pripravili Mollierovo komedijo Priložnostni zdravnik, prirejeno za mladinsko gledališče, lani smo zaigrali igro o Prešernu, ki smo jo tudi sami napisali, letos pa smo pripravili proslavo z recitatorji, glasbeniki in pevci moškega pevskega zbora Stane Žagar iz Krope.
Čez dva meseca imamo že naslednjo proslavo — ob dnevu OF in prazniku dela. Letos smo pripravili koncert mlade glasbene skupine Preja in luč, katere članica je tudi naša mladinka.
Čez poletje kulturno življenje v vasi ne zamre. Lani smo imeli koncert MPZ Stane Žagar iz Krope »Nocoj je en lep večer«. V tem zboru nastopa šest ali krajanov iz naše krajevne skupnosti.
Zadnja večja prireditev v letu je ob dnevu republike. Proslavo pripravimo sami ali pa povabimo goste — že večkrat omenjeni kropar-ski zbor ali ženski pevski zbor Al-mire iz Radovljice, otroški pevski zbor iz Begunj, pri nas so gostovali že harmonikarji iz Radovljice in še kdo.
Kulturno se ne udejstvujemo le ob različnih praznikih, ampak tudi sicer. Marca letos smo pripravili razstavo ročnih del — pletenin, ki so jih ženske naše krajevne skupnosti spletle čez zimo. 7. aprila letos smo nastopili z Linhartovo veseloigro Županova Micka. Dva tedna prej smo nastopili za učence Upniške šole.
Naše kulturne prireditve so vedno dobro obiskane, čeprav jih pripravljamo ljubiteljsko, ponavadi so tudi uspešne in pohvaljene. Na Srednji Dobravi je enkrat na teden odprta knjižnica, knjig si ne izposoja le šolska mladina, ampak tudi delavci in kmetje. Osnovna organi-
zacija ZSMS nekajkrat na leto izda glasilo Ledina, ki poleg prispevkov o življenju in delu prinaša tudi literarne in ugankarske. Naši krajani se udejstvujejo tudi drugje, razen v kroparskem pevskem zboru tudi v folklornih skupinah leske Verige in v skupini iz Gorij ter na raznih prireditvah v občini, največ v Kropi in Radovljici.
Na torkovi javni tribuni se nismo pogovarjali le o naših uspehih in preteklem delu, temveč tudi o problemih in načrtih. Ugotovili smo, da v kraju potrebujemo kulturno društvo ali vsaj kulturno sekcijo pri SZDL ali OO ZSMS (doslej srno imeli le referata za kulturo). Tako bi se naša kulturna dejavnost odprla tudi navzven in stiki z ZKO v občini bi nam omogočili že bolj organizirano in strokovno vodeno delo-
vanje.
Rdeča nit vsega pogovora pa je bil vendarle že omenjeni stavek v Gorenjskem glasu. Ker se mnogi krajani naše krajevne skupnosti, zlasti tisti, ki se še posebej trudimo, da bi bila naša kultura čimbolj vsestranska, ob branju omenjenega stavka v Glasu lahko in opravičeno čutimo prizadeti, smo sklenili objaviti tole »poročilo«, ki smo ga prebrali tudi na javni tribuni. Kajti mislimo, da naša krajevna skupnost oziroma kulturno udejstvovanje v njej še zdaleč ni na zadnjem mestu v občini — kakor je moč sklepati iz omenjenega stavka.
Jožica Guzej
POJASNILO!
Članek Eden dru'mu ogenj dajmo, v katerem je omenjeni stavek, je bil napisan kot poročilo s tiskovne konference, ki jo je Zveza kulturnih organizacij Radovljica pripravila pred začetkom javnih tribun o kulturi. Na tiskovni konferenci je bila podana tudi ocena o organiziranosti kulturne dejavnosti v občini, torej ni naš komentar.
Uredništvo
VOZNIK NI PUSTIL NASLOVA
V nedeljo, 12. maja, smo se podali na spominski pohod na Ble-goš, ki je bil letos odlično organiziran, za kar so poskrbela tri planinska društva: Sovodenj, Gorenja vas in Žiri. Za žigosanje in potrditev »blegoških« izkaznic se ni bilo treba drenjati okoli planinske koče, temveč so to urejale ekipe planincev ob izhodnih poteh.
Pot nazaj pa je bila, vsaj za nas, manj prijetna, saj nas je čakalo ob avtomobilu neprijetno presenečenje. Avtomobil smo pustili na parkirnem prostoru nad Leskovico. Za parkiranje je bilo malo prostora, teren pa razmočen in slabo vozen. Ko smo se vrnili z Blegoša, smo našli avtomobil s poškodovanimi levimi vrati. Pred odhodom na vrh je bil na levi strani našega avtomobila parkiran bel fičko, ko smo se vrnili, pa ga ni bilo več. Morda si je voznik, če je bil vsaj malo pozoren, zapisal številko avtomobila, ki ga je poškodoval: KR 114-610 znamke R-14, zelene barve. Če je že prišlo do nezgode, bi bilo menda prav, da bi tisti, ki jo je povzročil, za brisalec dal listek s svojim naslovom, se opravičil in poravnal škodo. Seveda lahko to stori tudi naknadno na naslov Tatjana Svetličič, Sovodenj 46, 64225 So-
vodenJ Janko Kalan
Številni pasji ugrizi
Od 16. do 18. maja je veterinarska inšpekcija jeseniške in radovljiške občine izvedla akcijo o privezanosti psov na območju dveh občin. V akciji sta sodelovali tudi Postaji milice iz Radovljice in z Jesenic, epizootiolo-ška služba Živinorejskega in veterinarskega zavoda Kranj in lovci Lovske družine Jelovica.
V jutranjih in večernih urah so ustrelili nekaj potepuških psov, lastnike teh psov pa bodo kaznovali. Akcija je le potrdila domnevo, da je potepuških psov kar precej, vendar nekaj manj kot pred mesecem dni, ko so jih odstranili v času cepljenja proti steklini.
Odredba o zatiranju stekline je v obeh občinah še vedno v veljavi in tudi še vedno na moč aktualna, saj nam točne epizootiološke razmere pri naših sosedih niso znane, v nekaterih slovenskih občinah pa imajo še steklino. Tudi občinski odloki o reji psov prepovedujejo prosto gibanje psov — imeti jih je treba pod nadzorstvom in na vrvici ali z nagobčnikom.
Lani je bilo v obeh občinah prijavljenih kar 84 pasjih ugrizov in 30 ljudi je bilo treba cepiti proti steklini. Odstotek ugrizov letos ni prav nič manjši, posebno hudo grizejo psi, ki so odvezani.
Zato bo v prihodnje kaznovalna politika zelo ostra, lastnike vseh od-vezanih psov bodo prijavljali sodniku za prekrške in kaznovali z največjo možno kaznijo. Inšpektorji pa bodo takšne akcije pripravili večkrat v letu.
D. Sedej
DELFIN
vam nudi bogato izbiro
SVEŽIH
IN ZAMRZNJENIH RIB
NESREČE
KOLESARKA NEPREVIDNO V KRIŽIŠČE
Kranj — V križišču regionalne ceste Preddvor—Kranj in lokalne ceste Kokrica—Šenčur se je v torek, 28. maja, ob 17. uri pripetila prometna nezgoda. Voznica kolesa Marjeta Beton (roj. 1913) je iz Predoselj peljal* proti Šenčurju. V križišče v Bri-tofu je zapeljala, ne da bi se dovolj prepričala, če je prosto. Prav tedaj je po prednostni regionalni cesti pripeljala voznica osebnega avtomobila Metoda Sajovic z Visokega, ki je kolesarko zadela. V nesreči je bila Be-tonova huje ranjena in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico.
L. M.
S"
KINO
KRANJ CENTER - 31. maja: ital. barv. krim. film NEWYORSKI JACK RAZPA-RAČ ob 15.30, amer. barv. film MESTECE PEYTON ob 17.30 in 20. uri, 1. junija: ital. barv. krim. film NEWYORŠKI JACK RAZ-PARAČ ob 16. uri, amer. barv. film MESTECE PEVTON ob 18. uri, jugosl. barv. erot. film UNA ob 20.30, premiera amer. barv. glasb, filma BEAT STREET ob 22.15, 2. junija: amer. barv. risani film LARIFARI ZAJČEK ob 10. un, ital. barv. krim. film NEWYORŠKI JACK RAZPARAČ ob 15. in
17. uri, amer. barv. melodrama MESTECE ■ PEVTON ob 19. uri, premiera franc. barv. krim. film SOKOL NAPADA ob 21.30, 3. junija: ital. barv. krim. film NEWYORSKI JACK RAZPARAČ ob 16., 18. in 20. uri, 4. in 5. junija: franc. barv. krim. film SOKOL NAPADA ob 16., 18. in 20. uri, 6. junija: amer. barv. glasb, film BEAT STREET ob 16., 18. in 20. uri
KRANJ STORŽIČ — 31. maja: amer. barv. akcij, film ELEKTRIČNI JEZDEC ob 16., 18. in 20. uri, 1. junija: hongk. barv. film POGUMNI ZMAJ ob 16. uri, ital. barv. erot. komedija NORI SEKS ob 18. in 20 uri, 2. junija: angl. barv. fant. film MO-ONRAKER — OPERACIJA VESOLJE ob 14. in 18. uri, ital. barv. erot. komedija NORI SEKS ob 16. uri, premiera amer. barv. filma PAST V MONTANI ob 20. uri, 3. in 4. junija: amer. barv. film PAST V MONTANI ob 16., 18. in 20. uri, 5. junija: hongk. barv. film POGUMNI ZMAJ ob 76., 18. in 20. uri, 6. junija: angl. barv. film MOON-RAKER - OPERACIJA VESOLJE ob 16.,
18. in 20. uri
TRŽIČ — 31. maja: ital. barv. erot. film NORI SEKS ob 18. in 20. uri, 1. junija: angl. barv. film MOONRAKER — OPERACIJA VESOLJE ob 16. un, kanad. barv. krim. film DAN KRVAVEGA VALENTINA ob 18. in 20. uri, premiera franc. barv.
krim. filma SOKOL NAPADA ob 22. uri, 2. junija: hongk. barv. film POGUMNI ZMAJ ob 15. uri, 3. in 4. junija: amer. glasb, film BEAT STREET ob 18. in 20. uri, 6. junija: nem. barv. film LILI MARLEEN ob 18. in 20. uri
KAMNIK DOM - 1. junija: ital. barv. film BELLE STAR ob 16. uri, nem. barv. erot. film BELLE STAR ob 16. uri, nem. barv. erot. film RESNIČNE ZGODBE ob 18. in 20. uri, amer. barv. film PAST V MONTANI ob 22. uri, 2. junija: ital. barv. film BELLE STAR ob 15. uri, nem. barv. erot. film   RESNIČNE  ZGODBE  OB   17. in
19. uri, 3. junija: amer. barv. film MESTNI KAVBOJ ob 18. in 20. uri, 4. junija: kanad. barv. krim. film DAN KRVAVEGA VALENTINA ob 18. in 20. uri, 6. junija: ital. barv. erot. film NORI SEKS ob 18. in 20. uri
JESENICE RADIO - 31. maja: franc. barv. komedija OROŽNIKI IN OROZNICE ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. komedije KALIFORNIJSKE LUTKE ob 21. uri, 1. junija: amer. barv. komedija KALIFORNIJSKE LUTKE ob 17. in 19. uri,
2. junija: premiera hongk. barv. akcij, filma GOSPODAR ZMAJ ob 17. in 19. uri,
3. junija: nem. barv. erot. film HOTEL LJUBEZNI NA TIROLSKEM ob 17. in 19. uri,
4. junija: angl. barv. film MOONRAKER OPERACIJA VESOLJE ob 17. in 19. uri,
5. junija: amer. barv. film PAST V MONTANI ob 17. in 19. uri
JESENICE PLAVŽ - 31. maja: nem. barv. film VROČA DEKLETA ob 18. in
20. uri, 1. junija: amer. barv. komedija KALIFORNIJSKE LUTKE ob 17. in 19. uri, 2. junija: franc. barv. komedija OROŽNIKI IN OROZNICE ob 16. uri, amer. barv. komedija KALIFORNIJSKE LUTKE ob 18. in 20. uri, 3. junija: hongk. bani film POGUMNI ZMAJ ob 18. in 20. uri, 4. junija: nem. barv. film LILI MARLEEN ob 18. in 20. uri, 6. junija: jugosl. bani. erot. film UNA ob 18. in 20. uri
KRANJSKA GORA - 31. maja: angl. barv. film MOONRAKER - OPERACIJA VESOLJE ob li.un, 1. junija: nem. baru.
film LILI MARLEEN ob 20. uri, 4. juniji: jugosl. ban), erot. film UNA ob 20. uri
DOVJE — 2. junija: kanad. barv. kr- i film DAN KRVAVEGA VALENTINA ob 19. uri *
RADOVLJICA - 31. maja in 3. jut :. hongk. barv. film ŽENA VIHOR ob 20. i.
1. junija: hongk. barv. film ŽENA VII. ob 18. uri, ital.-špan. barv. film TAL'I< ob 20. uri, 2. junija: ital.-špan. barv. ji TAUREG ob 18. uri, slov. barv. film I BEŽEN ob 20. uri, 4. junija: ital.-.š/ barv. film TAUREG ob 20. uri, 5.jm slov. barv. film LJUBEZEN ob 20. uri, 6. ji I-nija: ital. holan. barv. grozljivka PIK
II. del ob 20. uri
BLED  — 31. maja: angl.  barv. / OMADEŽEVANA LADY ob 20. uri, l.ji ju: hongk.  barv. film P1NK-PONC, 18. uri, nem. barv. film DEKLE Z REGI\ i-DOM ob 20. uri, 2. junija: angl. bare. / i OMADEŽEVANA LADY ob 18. uri, ho/ baru. film PING-PONG ob 20. uri, 3.juiur. slov. barv. film LJUBEZEN ob 20. uri, 4. In 6. junija: hongk. barv. film ŽENA VIH O Ti ob 20. uri, 5. junija: ital. barv. film TAUREG ob 20. uri
BOHINJ — 1. junija: angl.'barv. film OMADEŽEVANA LADY ob 20. uri, 2. junija: nem. barv. film DEKLE Z REGRAIH >! ( ob 18. in 20. uri, 6. junija: amer. barv. film DAN POTEM ob 20. uri
ŽIRI SVOBODA - 2. junija: angl. kri. m. film NAJVEČJI BANČNI ROP ob 17.10. 4. junija: amer. pust. film KUBA ob 20.30
ŠKOFJA LOKA SORA - 31. mr.i.,: amer. triler 10 MINUT DO POLNOČI ob 18.30 in 20.30, 1. in 2. junija: amer. spektakl HUNDRA ob 18.30 in 20.30
ŽELEZNIKI OBZORJE - 31. maja: amer. spektakl HUNDRA ob 20.30, 1. junija: amer. triler 10 MINUT DO POLNOČI ob 20.30, 2. junija: ital. fant. film YOR LOVEC IZ BODOČNOSTI ob 18.30 in 20.30
POLJANE — 31. maja: ital. fant. film YOR-LOVEC IZ BODOČNOSTI ob 20. uri,
2. junija: hongk. film ZMAJ BRUCE LEE ob 18. uri
(mmEmsmGLAS m stran
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK, 31. MAJA
MALI OGLASI tel: 27-960
PRODAM_
Prodam DIRKALNO KOLO na 12 nrestav. Zg. Duplje 80 5390
Prodam 14 »špirovcev«
12 x 15 cm x 7,50 m, dolgo belo obleko št. 8, ter bele čevlje št. 29. Kavčič, Kranj, Zasavska c. 26, Orehek
Italijanski športni otroški voziček
— marela — prodam. Kranj, telefon 28-041 7089
Prodam iskra HI-FI stereo SST 2030, ZVOČNIKI 2x50W. Mavčiče štev. 20 6672
Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 35 do 150 kg. Zg. Posavec 123, Pod-nart, tel. 70-379 5620
Prodam več ton jedilnega KROMPIRJA igor. Anton Kokalj, Sr. Bitnje štev. 19 6386
Prodam 1000 kg fasadnega PESKA »Zreče« in 800 kg APNA v vrečah. Kranj, Staretova 7 6649
Zelo ugodno prodam velike BETONSKE ZIDAKE, na področju Šenčurja. Naslov v oglasnem oddelku. 6712
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 380-litrsko, v garanciji, zapakirano, prodam za 8,5 SM. Pintar, tel. 60-091
— int. 244 6777 Prodam 120-basno HARMONIKO
melodija. Jože Čebašek, Trboje 89, Kranj 6778
Prodam motorno ŽAGO stihi 070 in diatonično HARMONIKO, trivr-stno B ES AS, vse v odličnem stanju. Alojz Jole, Praše 30, Mavčiče 6779
Prodam OBRAČALNIK za BCS kosilnico. Janez Meglic, Brezje 39, Tržič 6780
Prodam BALDAHIN za kamp prikolico, tip 380. Telefon 23-854 6781
Prodam klasičen bukov PARKET, 58 m', Naslov v oglasnem oddelku.
6782
Prodam deško ŠPORTNO KOLO, 24 col na 5 prestav. Potočnik, Kutinova 13/A, tel. 27-929 6783
Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK gorenje corona (2 x 2). Telefon 21-612
6784
Prodam jedilni KROMPIR igor. Žabnica 15 6785
Prodam devet tednov stare PUJSKE. Sp. Brnik 25, Cerklje 6786
Prodam stoječo TRAVO v Predos-ljah. Telefon 42-245 od 16. do 19. ure
6787
Prodam en teden starega BIKCA simentalca. Podreča 58, Mavčiče
6788
Prodam HLADILNIK, otroški VOZIČEK in KOŠARO. Albin Volčič, Zupančičeva 12, Kranj 6789
Prodam 600 K SALONITK 60 x 40, barvane, komplet z vijaki. Telefon 25-353 — Anton Vidmar, Kuratova 42, Kokrica 6790
Prodam jedilni KROMPIR igor. Rozman, Sp. Duplje 29 6791
Prodam mlado, dobro KOZO mle-karico, po kozličkih. Naslov v oglasnem oddelku. 6792
Prodam raztegljiv KAVČ z dvema foteljema ter tri tekače. Hribar, Pi-panova 78, Šenčur 6793
Prodam ali zamenjam MOTOR 6 KM in ČOLN znamke selwa za surf (jadralna deska). Nace Polajnar, Britof 3, Kranj 6794
Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ singer. Bernik, Jezerska c. 134/A, Kranj 6795
Prodam PUHALNIK za seno »Burja« z motorjem, 6 m CEVI, dve koleni; in OBRAČALNIK za seno favorit 220. Tone Korenjak, Predoslje 95
6796
Prodam CEMENT. Luže 38 pri Šenčurju 6797
Ugodno prodam STREŠNO OPEKO špičak. Sp. Bitnje 24, tel. 44-699
6798
Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO kikinda ali zamenjam za DESKE. Lojze Zibelnik, Dežmanova 5, Kranj 6799
Prodam 7 mesecev brejo KRAVO. Lahovče 41, Cerklje 6800
Poceni prodam motorno vrtno KOSILNICO, plinski ŠTEDILNIK (4 go-rilci) in 80-litrski BOJLER. Telefon 60-309 6801
Prodam nov, zapakiran, 50-litrski BOJLER, cevni primež, ročni voziček, nosilnost pol tone, bakrene CEVI 15 mm, električni, trižični, okro-il KABEL in razne druge centralne m vodovodne stvari. Telefon 26-409
6802
Belo MIVKO v vrečah prodam. Draksler, Zg. Bela 63, Preddvor 6803
Ugodno prodam 300 kg jedilnega KROMPIRJA in mlado KRAVO. Vo-klo 6, Šenčur 6804
Prodam OBRAČALNIK za kosilnico BCS. Poženik 38 6805
Prodam fasadno silikatno OPEKO ter večjo količino klasičnega, jeseno-vega PARKETA. Telefon 50-554 6806
Prodam dve mladi KRAVI tik pred 3. telitvijo. Florjan Urevc, Zatrnik, Krnica 84/A, Zg. Gorje 6807
Ugodno prodam PONY KOLO in POLAROID kamero. Telefon 064/24-366 6808
Prodam eno leto rabljeno kombinirano PEČ za kopalnico in hrušove PLOHE, 2 m', 5 cm. Zerovnik, Val-burga 14, Smlednik 6809
Prodam več brejih TELIC simen-talk in TELICO frizijko, brejo 9 mesecev. Ilovka 11, Kranj 6810
Ugodno prodam sobni SKIF — teodoro kornereri. Dražgoše 55, Železniki 7086
Ugodno prodam 70 m' SIPO-REKSA, debeline 5 cm. Pavlin, Podbrezje 115 6811
Prodam 4200-litrsko kovinsko CISTERNO. Kokrica, C. na Rupo 20, tel. 24-433 6812
Počitniški dom RADE KONČAR Bašelj 31, prodaja rabljene POSTELJE z jogijem in vrtne STOLE. Nakup mogoč vsak dan od 7. do 20. ure. Telefon 064/45-040 6813
Prodam strešno OPEKO bobrovec. Rozman, Gasilska 2, Kranj, Straži-šče 6814
PRALNI STROJ gorenje, brezhiben, uporabljan eno leto, prodam /.a
4 SM. Informacije v nedeljo, 2. 6. od 20. ure dale po tel. 23-201 6815
Prodam nov ŠTEDILNIK isk ra corona (3 plin, elektrika). Telefon 25-504 6816
Prodam belo, dolgo POROČNO OBLEKO št. 38-40. Frlic, Zevnikova 5/A, Kranj, tel. 27-937 6817
Prodam KOMPRESOR do 8 atmosfer s 150-litrskim rezervoarjem in VRTALNI STROJ torno bosch. Telefon 28-646 6818
LESTVE, lesene, različne dolžine, kakovosten les, ugodno prodam. In-foramcije vsak dan popoldan ter šot boto in nedeljo. Jože Rozman, Smlednik 25 6819
Prodam nov globok otroški VOZIČEK tribuna. Telefon 77-656 6820
Prodam več PUJSKOV, težkih od 15 do 20 kg. Hlebce 16, Lesce 6821
Prodam smrekove, suhe PLOHE,
5 m'. Rovte nad Podnartom, tel. 70-118 ali 21-194 6822
Prodam stilno SPALNICO, novo žensko PONY KOLO. Ogled v popoldanskem času. Boža Kirin, Cankarjeva 12, Radovljica 6823
Barvni TELEVIZOR RIZ - tele-funken (akvarel), ekran 42 cm, prodam za 9,5 SM. Telefon 064/26-855
6824
Prodam LES za bankine, punte in gradbeni oder. Šenčur, Štefetova 1
6825
Prodam stereo AVTO RADIO s kasetofonom. Telefon 27-911 6826
Prodam »PAJKA« za mešanje sena fahr, na 4 vretena. Telefon 064/42-252 6827
Prodam prenosni PISALNI STROJ olvmpia. Telefon 21-631 6828
Prodam OBRAČALNIK sena za motorno kosilnico moty. Sp. Gorje 73, Zg. Gorje 6829
Prodam kombiniran otroški VOZIČEK. Stenovec, Praše 44, Mavčiče
6830
Prodam novo JADRALNO DESKO burja. Smledniška 6, Čirče, Kranj
6831
Prodam 120-basno klavirsko HARMONIKO melodija. Telefon 68-346
6832
Prodam 5 mesecev starega, OVNA. Telefon 22-516 6833
Prodam 600 kg težko KOBILO, staro 5 let. Justin, Vrba 6, Žirovnica
6834
Poceni prodam večjo količino rabljenega POHIŠTVA. Telefon 064/50-503 popoldan 6835
Prodam zastekleno predelno STENO z vrati, dimenzije 225 x 295. Telefon 41-128 6836
Prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Zg. Duplje 32 6837
Prodam rabljeno ZIDNO OPEKO, dimenzije 5x15x28. Jeglič, Podbrezje 86 6838
Prodam ali menjam dva meseca starega KOZLIČKA za kozo. Naslov v ogalsnem oddelku. 6839
Prodam večjo količino TRAVE, dve KRAVI, ena po teletu, ena pred-telitvijo ter PUNTE in BANKINE. Alojz Gros, Kovor 55, Tržič 6840
Prodam dobro ohranjeno brako PRIKOLICO, staro 4 leta, rabljeno 21 dni. Peter Pristov, Na Trati 6, Lesce, tel. 75-629 popoldan 6841
Prodam manjšo KUHINJSKO MIZO in 4 STOLE, cena 2 SM. Gartnar, Gorenjskega odreda 8, Kranj, tel. 27-415 6842
Prodam malo rabljen vgradni HLADILNIK gorenje. Bucek, Alpska 19, Bled 6843
Prodam KOZO s tremi mladiči. Jugovic, Sv. Duh 2, Škofja Loka (za kulturnim domom) 7012
Prodam kmečko KOBILO, težko 500 kg, staro 12 let, ZAPRAVLIIV-ČEK na trdih kolesih, potreben obnove, in OBRAČALNIK maraton za BCS. Izgorje 5, Žiri 7013
Prodam STRUŽNICO 300x 1500. Telefon 69-011 7014
Prodam OBRAČALNIK pasqvali, motor diesel, dobro ohranjen. Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka 7015
Prodam HLEV z dvema glavama živine, majhne pasme, ena je že v devetem mesecu brejosti, še z mlekom, telica je stara 14 mesecev. Prodam tudi GOZD v izmeri 0,05 in 0,24 ha. Poženik 37, Cerklje 7016
Prodam DIRKALNO KOLO, oprema campagnole in ofnega. Telefon 60-258 od 8. do 10. ure 7017
Prodam 16-colski GUMI VOZ z di-ro, dobro hranjen trdi konec za vleko hlodovine, več O.I in KOMATE. Pokom, C. talcev 20, Škofja Loka 7018
Prodam OBRAČALNIK maraton 140 B za kosilnico BCS. Janez Rako-vec, Dolenja vas 46, Selca 7019
Prodam OBRAČALNIK z vilami in »sonce« za traktor. Rakovec Ivan, Dolenja vas 30, Selca 7020
ELEKTROINSTALACIJE
SERVIS GOSPODINJSKIH
APARATOV
(gorenje) vam hitro na domu popravi
BOGOMIR ŠUBELJ
64000 Kranj Lojzeta Hrovata 7
Prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Valič, Podlubnik 53, Škofja Loka, tel. 61-366 7021
Prodam 3 kub. m PESKA za fasado in 30 vreč APNA. Andrej nad Zmincem 3/A, Škofja Loka 7022
Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO BCS. Jože Eržen, Rudno 21, Železniki 7023
Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Dolenc, Sopotnica 15, Škofja Loka
7024
Prodam DESKE za opaž ali pob-jon. Jelene, Dražgoše 21 7025
Prodam AVTO-RADIO, tudi za kasete. Marko Zeleznik, Ožbolt 13, Škofja Loka 7026
Prodam teden dni starega črnega BIKCA. Praprotna polica 29, Kranj
7027
Prodam bele KUHINJSKE ELEMENTE ter korito z odcejalnikom in pomivalnim strojem v okvari. Cerklje 291 7028
Prodam PRAŠIČE, težke 40 kg. Sp. Brnik 60 7029
Odlično ohranjen prenosni črno-beli TELEVIZOR jasna prodam. Telefon 24-830 popoldan 7030
Prodam CEMENT. Visoko 31, Šenčur 7031
Prodam športni otroški VOZIČEK. Kranj, Mandeljčeva 4, Zore 7032
Prodam rabljena OKNA z roletami. Predoslje 130, Kranj 7033
Prodam JADRNICO elan 375 in nemški ŠOTOR. Telefon 26-185 7034
Prodam suhe hrastove PLOHE. Pšenična polica 1, Cerklje 7035
Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO in KRAVO s teletom. Pipanova 38, Šenčur 7036
Prodam popolnoma nov cestni INVALIDSKI VOZIČEK s tomosovim motorjem. Marjeta Gruškovnjak, Partizanska 3, Kranj (nasproti fotografa Žumra) 7037
Prodam NEMŠKE OVČARJE -mladiče, z rodovnikom. Zoran Milic, Preddvor 8 7038
Prodam KUŽKA - PUDLJA, čistokrvnega, z rodovnikom, srebrno-sive barve, starega 10 tednov. Telefon 064/24-134 po 11. uri 7039
Prodam TELICO simentalko, tik pred telitvijo. Jezerska c. 98, Kranj
7040
Prodam 13 rabljenih AZ PANJEV. Janez Rakovec, Bašelj 42, Preddvor
7041
Prodam smrekove in hrastove PLOHE. Čadovlje 3, Golnik 7042
Prodam nov 50-litrski BOJLER, ležeči, TIKI gorenje. Janez Hribar, Alojza Travna 3, Jesenice, tel. 83-727
7043
Ugodno prodam KUHINJSKE ELEMENTE s hladilnikom. Peter Hribar, Pavle Medetove 43, Naklo
7044
Prodam PAPIGE skobčevke. C. 26. julija 48, Naklo, tel. 47-696 7045
Prodam 200 bukovih BUTAR in 1 leto starega BIKCA simentalca. Jerič, Možjanca 8, Preddvor 7046
Prodam večjo količino jedilnega KROMPIRJA. Lojze Čimžar, Oreho-vlje 13, Kranj 7047
Poceni prodam novo štiridelno SPALNICO mahagoni furnir. Ogled vsak dan od 19. do 21. ure v Lomu pod Storžičem 14/B, Tržič 7048
Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Brezje pri Tržiču 31 7049
Prodam belo, dolgo OBLEKO št. 42. Telefon 28-842 7050
Ugodno prodam 240 kosov SALONIT PLOŠČ »Anhovo«, 105 x 125. Šu-šteršič, Britof 147 7051
Prodam smučarski KOMBINEZON »Elho« Munchen (puh), št. 40, cena 22.000 din. Telefon 25-033 7052
Prodam 100 BUTAR. Zalog 10, Golnik 7053
Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Čekov, Kranj, Lojzeta Hrovata 6 7054
Prodam SEDEŽNO GARNITURO, 2 fotelja in kavč. Telefon 27-228 7055
Prodam ŠOTOR za 4 osebe, cena 20.000 din. Krmelj, Šutna 86, Žabnica 7056
Prodam mlado KRAVO simentalko, ki bo junija teletila, ali po izbiri. Potočnik, Rovt 8, Podnart, tel. 70-125
7057
ŠPORTNO KOLO specialko, tuje izdelave, ugodno prodam. Telefon 25-789 od 15. do 16. ure 7058
Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO (kavč in 2 fotelja). Ogled popoldan. Telefon 61-148 7059
Prodam TELIČKA simentalca. Zg. Besnica 33 7060
Prodam dva BIKCA, stara 8 in 15 mesecev. Franc Bizjak, Predoslje 133,Kranj 7061
Prodam GRADBENO BARAKO, velikost 7 x 4 m. Telefon 064/74-629
7062
Prodam čelni NAKLADALEC RIKO TN-2 H in breje TELIČK po izbiri. Hartman, Sp. Bitnje 21, Žabnica, tel. 44-695 7063
Ugodno prodam KAVČ in dva FO-TELIA. Ogled vsak dan popoldan. Gvorkoš, Ul. Staneta Rozmana 4, stanovanje 15, Kranj 7064
Prodam teden dni starega IUKCA simentalca za pleme in rabljena OKNA. Jerala, Podbrezje 111   ■ 7065
Poceni prodam bočno KOSILNICO OLT, priključek za hidravliko in dvobrazdni PLUG. Filip Pogačnik, Sr. Dobrava 8, Kropa 7066
CISTERNO za nafto, 1500-litrsko, železno, valjasto, prodam. Vprašajte pri Pintar, Bled, C. v Megre 4, tel. 064/78-329 7067
Prodam 7 tednov stare JARKICE. Strahinj 38, Naklo 7068
Prodam brejo TELICO. Luže 4, Šenčur 7069
Prodam čebelje PANJE, električno gradbeno OMARO in priključni KA-BEL. Posavec 35, tel. 70-552 7070
Prodam italijanski globok VOZI-ČKK PEG. Informacije po tel. 26-646
7071
Prodam KOLO senior na 5 prestav. Hafner, Sv. Duh 58, Škofja Loka 7072
Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO in KAVČ iz prave žime. Telefon 25-586 popoldan
7073
Prodam italijanski športni VOZIČEK. Bogdan Jurajevčič. Mlaka 12, Kranj 7074
Prodam dva KOZLIČKA. Bidovec, Sr. vas 7, Golnik 7075
IVERKO 28-10 x 2050 x 22 mm, 20 kosov, prodam. Počkaj, Golnik 10/B
7076
Ugodno prodam ŠOTOR za 6 oseb, rabljen enkrat. Telefon 82-198 7077
Nove keramične PLOŠČICE in LIJAK ugodno prodam. Telefon 23-508
7078
Prodam starejšo SPALNICO z vložki, rabljen KAVČ in KLOP za h kmečki peči. Mošnje 48 pri Radovljici 7079
Prodam dobro ohranjeno otroško ZIBELKO z jogijem, globok otroški VOZIČEK ter star KAVČ. Ogled vsak dan po 16. uri. Benedik, Šempe-trska 50, Kranj 7080
Prodam SPALNICO - 2 postelji, 2 jogija, 2 nočni omarici, psiho, in salonitne 5 1/2 valne plošče 90 x 125 ter salonitne krove. Bazoviška 10, Radovljica 7081
Športno KOLO senior, 10 prestav, nerabljeno, prodam za 2,5 SM. Telefon 064/80-662 7082
Prodam električni ŠTEDILNIK (2x2), električno pištolo, momemt ključ, TRANSISTOR, in razne dele za fiat. Alojz Lončariček, Retnje l/A, Tržič 7083
Prodam ORGLE Solton-Rocky z ritmi in spremljavo ter vgrajenim ojačevalcem. Zalog 5, Golnik. Telefon dopoldne (064) 24-061, interno 3.
KUPIM
7090
Kupim jesenov LES — plohe in deske. MIZARSTVO Šivic, Dobro polje 3, Brezje 6730
Kupim 120 kg starega GAŠENE-GA APNA za beljenje. Benedik, Be-nedikova 10, Stražišče, Kranj, tel. 22-818 6844
Kupim JEKLENKO-KI (kis.k, plin, acetilen) A-testirano vsaj še dve leti. Telefon 28-061 6845
Kupim PSA mladiča, pasme do-berman, brez rodovnika, ali podobnega mladiča. Telefon 064/74-218 — Lesce 6846
Zakupim tele SIMENTALCA za pitanje. Telefon 061/612-997 zvečer
6847
Kupim PUHALNIK za seno, brez motorja. Telefon 76-492 zvečer 6848
Kupim 10 dni starega TELIČKA (spol ni važen). Telefon 064/83-547
6849
Kupim RISALNI APARAT IFA, velikost A 1. Naslov v oglasnem oddelku 6996
Kupim bolniško POSTELJO. Telefon 21-384 6997
Kupim 3 kub. m suhih hrastovih PLOHOV ali DESK 30-50 mm debeline. Telefon 80-491 ali Černe, Za-breznica 53/B, Žirovnica 6998
VOZILA
Prodam MZ-250. Palošnik, Nova vas 12 a 7087
Prodam GUME 175/70-13 komplet z litimi platišči FB, za golf. Pot na Jošta 48, Stražišče. Kranj 7088
Prodam dobro ohranjen OPEL MANTA A za 35 SM. Telefon 62-739
6733
OPEL MANTA, letnik 1973, prodam za 26 SM. Pifko, Šenčur, Pajar-jeva 3 6537
Ugodno prodam OPEL RECORD, letnik 1965. Janez Kajdiž, Mlinska 1 l/A, Bled 6538
PEUGEOT 204 karavan, letnik 1968, obnovljen, prodam (primeren za dele). Telefon 064/28-427 6532
Kupim R-4 TL, letnik 1976, vozen, neregistriran. Zabije 1, Golnik 6738
Prodam BMW 320. Posavec 74, tel. 70-551 6739
Prodam OPEL KADETT, letnik 1968, dobro ohranjen. Janez Krmelj, Suška c. 50, Škofja Loka 6850
Prodam moped TOMOS T 12. Vid Jelar, Čadovlje 5, Golnik 6851
Prodam dobro ohranjen MOPED, tribrzinc. Telefon 57-197 zvečer 6852
Prodam FIAT 850 special. Savska c. 60, Kranj 6853
Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, registrirano do novembra. Zofka Gortnar, Podlonk 14, Železniki 6854
Prodam vozen AMI 8, celega ali po delih. Košir, Zg. Senica 22, Medvode
6855
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978. Franc Sajovic, Gorenjska c. 28, Naklo 6856
Prodam OPEL MANTA, letnik 1978. Miro Čebulj, Voklo 1, tel. 49-121
6857
Prodam ZASTAVO 750 L, letnik november 1977. Telefon 21-223 doma; 21-542 v službi 6858
Prodam TOLBOT horizon GL, nevozen, zaradi smrti lastnika. Telefon 064/01-828 6859
Ugodno prodam novo tovorno PRIKOLICO 180x 100 in leto star PRALNI STROJ. Kranj, Tuga Vidmarja 6, stanovanje 16 6860
Prodam VW po delih, letnik 1968, malo rabljen, 6-voltni akumulator. Meglic, Podbrezje 30 6861
Prodam MINI 1000, letnik 1975, za 15 SM. Visoko 112, Šenčui 6862
Prodam TOMOS 15 SLC in GRAMOFON TOSCA 15. Franc Gorjanc, Sitarska 12, Stražišče 6863
Prodam   ZASTAVO   101, letnik
1978. Ogled v popoldanskem času. Suha 50, Kranj 6864
Prodam PONY EXPRESS za 35.000 din. Telefon 27-851 6865
ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do 1. novembra, prodam za 19 SM. Ogled v nedeljo ves dan. Hrastje 30, tel. 24-012 6866
ZASTAVO 101, letnik 1977/78, prodam za 26 SM. Podjed. Britof 271 pri trgovini 6867
Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1979. Kranj, Stara cesta 14 6868 Prodam SIMCO 1100 celo ali po
delih. Telefon 61-441 - Škofja Loka
6869
Prodam obnovljeno ZASTAVO 101, letnik 1974. Kikelj, Gradniko-va 11, Kranj 6870
Ugodno prodam FIAT 126-P, letnik 1979. Dragica Rozman, Moše 30/B, tel. 061/627-119 6871
MINI 1000, prodam. Ogled vsak dart dopoldan. Telefon 60-802 6872
v prihodnjem tednu:
vam na oddelku posebnih prodaj nudi: OTROŠKE PLETENINE proizvajalca Trikon Kočevje po ugodnih cenah. Kupili boste lahko otroške jopice, hlače, puloverje in garniture za dojenčka.
V petek, 31. maja, popoldne in v soboto, 1. junija, dopoldne vam bo Nama Škofja Loka ponudila nekatere zanimivosti tudi na stojnicah na mestnem trgu v Škofji Loki. Izbrali boste lahko vse za zavarovanje pred soncem in mrčesom, nekaj bi-žuterije, znane gramofonske plošče in kasete, gospodinjske sete in še kaj. Nekatere izdelke iz te pestre ponudbe boste lahko kupili tudi po ugodnih cenah.
. HIŠA DOBREGA NAKUPA , ^ 'J
Prodam ohranjeno ZASTAVO 750. Rajko Bubanja, Rudija Papeža 32, Kranj 6873
Prodam ZASTAVO 101, april 1982 20.000 km. Kranj, Valjavčeva 3, stanovanje št. 6 6874
Prodam tovorni avto 616 ZASTAVA diesel, 1,5, letnik 1977, B-izpit. Telefon 74-368 6875
ZASTAVO 101, letnik 1977, prevoženih 64.000 km, prodam za 10 SM. Stane Prdan, Sr. vas 11/A, Šenčur
6876
Prodam RENAULT 12 TL, letnik 1974, za 20 SM. Turnšek, Ovsiše 9, Podnart 6877
Prodam dobro ohranjen MOTOR avtomatic. Lojze Primožič, Groharjevo 58, Škofja Loka, tel. 60-832 6878
Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 S, letnik 1978, registrirano do maja 1986. Bojan Zura, Zlato polje 4, Kranj 6879
Prodam par novih avtomobilskih GUM radial 155 SR 13. Rozmanič, Dvorska vas 19, Begunje 6880
Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1973, pločevina obnovljena. Mohorič, Zabrekve 9, Selca 6881
MOPED T 12, letnik 1966, dobro ohranjen, registriran do septembra, ugodno prodam. Kranj, C. 1. maja 65, tel. 25-206 6882
PRIMO, odlično ohranjeno, poceni prodam. Telefon 064/24-306 6883
Poceni prodam R-4 TLS, letnik 1977. Telefon 79-646 6884
Prodam ŠKODO 100, letnik 1973. Ogled možen v nedeljo. Ciperle, Do-bruša 7, Vodice 6885
Prodam PRIKOLICO model MB 400, nosilnost 400 kg za osebni avto, skoraj novo za 35.000 din. Ponudbe po tel. 064/21-647 od 15. do 19. ure 6886
Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979 — december. Miran Križaj, Pot v Bitnje 65, Kranj 6887
Poceni prodam LADO standard 1200  na  novo  registrirano, letnik
1974, prvič registrirana 1976. Ogled vsak dan dopoldan, petek ves dan. Janičijevič, Kidričeva 38 6888
Prodam neregistrirano ZASTAVO 750 ali menjam za dobro ohranjen TOMOS avtomatic. Grosova 29 Kranj 688£
Prodam 126-P, letnik 1979, registriran vse leto. Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu v jami 6890
Prodam TROSILEC umetnega gnoja in VW 1200, po delih. Praprotna polica 4, Cerklje 6891
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, za 10 SM, dobro ohranjeno. Telefon 44-635 6892
Prodam ZASTAVO 750 in razne dele za LADO 1200. Janez Jamar, Bohinjska Bela 58 6893
ZASTAVO 101, potrebno manjšega popravila, ugodno prodam. Klemen-čič, Sr. Brdo 8, Gorenja vas, tel. 68-305 6894
PEUGEOT 204 prodam za dele. Zgoša 11, Begunje 6895
Prodam vozno, neregistrirano ZASTAVO 750 in JADRNICO elan zeta. Telefon 62-273 6896
ZASTAVO 750, starejši letnik, registrirano do decembra, ugodno prodam. Gasilska 13, Šenčur 6897
Prodam PEUGEOT 204, letnik 1972, registriran do marca 1986. Telefon 064/61-880 6898
Prodam VW 1003, letnik 1976. Ogled od 14. ure dalje. Gabrk 6, Škofja Loka 6899
Prodam FIAT 1300, po delih. Mirko Benedičič, Martinj vrh 43/A, Železniki 6900
Prodam 126-P, letnik 1978 in ZVOČNIKE 2xl00W. Krajnik, Godešič 11, Škofja Loka 6901
ZASTAVO 101 C, letnik 1982, prodam. Bojan Prešeren, Pristava 43, Tržič 6902
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, cena 15 SM. Ogled in informacije v petek od 18. do 20. ure. Koder, Na Logu 5, Tržič, tel. 50-970
6903
Prodam MOPED T-14, prevoženih 2.500 km. Telefon 24-992 popoldan
6904
TOMOS avtomatic A 3 ML, skoraj nov, ugodno prodam. Telefon 25-497
6905
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976 in GOLFA JGL, letnik 1981, 61.000 km. Šmid, Cankarjeva 12/A, Bled — popoldan 6906
R-4, dobro ohranjen, prodam za 160.000 din. Telefon 80-436 od 14. ure dalje 6907
Prodam ZASTAVO 750, obnovljeno, registrirano do 24. 5. 1986, za 8,5 SM. Jože Kavčič, Lom 60, Tržil
6908
Prodam ZASTAVO 750 SC, let, 1979. Telefon 77-656 popoldan
Prodam avto DKW F 12. LJub"0 21, Podnart °Jj.
Prodam dobro ohranjeno ZA,.r. VO 1300, letnik 1977, ter POMIV£v-NI in pralni stroj. Ivan Pipan, Je'j ška 13, Radovljica, popoldan
Za SUNBEAM prodam dva MO-VOLANA. Telefon 70-305 <>L
Ugodno prodam R-4, letnik ohranjen, registriran celo leto. Ug j popoldan. Prebačevo 26, Kranj °*
126-P, letnik 1980, 30.000 km, P£j dam. Gašperšič, Prešernova ^> dovljica .g.
ZASTAVO 101, letnik 1976, o»» vljeno, prodam. Telefon 79-6'y jjjj
poldan no-
Prodam VW 1300, letnik l968'orU, vejši model, cena po dogov -Hrastje 107 M
Prodam   ZASTAVO   750, Wfo 1972, registrirano do februarja & in razne dele. Informacije P0^ 24-080 po 14. uri J, V
Ugodno prodam ZASTAVO 101.', tnik 1978. Telefon 77-554
Prodam dobro ohranjen * yj 126-P, letnik 1979. Julija Križaj, , Valentina Vodnika 2, Naklo, j 064/47-257 ^
Prodam   ZASTAVO   750, V* 1971,   po   delih.   Marjan KocJ% Hrastje 89
Prodam OPEL KADETT 1,2, le% 1981. Retljeva 12, Čirče, Kranj ^
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1% de lux. Dane Plahuta, Retljejjj Čirče, Kranj ^ry
Ugodno prodam karavan PK' h). LICO (4 ležišča, z novim balo3' nom) in FIAT 132, z garantirano r rabo    9 1    na    100 km. Wg5 064/50-835 JS
Prodam ZASTAVO 101 L. le\v december 1976, z vlečno kljuko- ^ formacije v petek po 16. uri P° 80-002 "JA.
Prodam dobro ohranjeno ZAS VO 101, oktober 1978, mala Barber, Gregorčičeva 2, Bled
Prodam FIAT 126-P, letnik Ogled v soboto od 14. do 19- $ Hlebce 40, Lesce .. $
Prodam ZASTAVO 101, celo f £ delih. Viktor Kavčič, Kranj, Gabrovška 34 et,
VW 1200, 1975, dobro ohraffljj prodam. Medja, Mlaka 136, (Nedeljska vas, ob gozdu) popoW*«<i«
Prodam
avto
120x 170. Kokrški log 19, ^ Primskovo #
Prodam JUGO 45, letnik 1984, P voženih 8.000 km. Telefon 22-23» ^
Prodam FIAT 126-P, letnik jjj Brane Senčar, Kokra 24, Zg. J^l
^Prodam GOLFA, letnik 1982. ^ Hafner, Virmaše 65, Škofja Lok*6$
Prodam Z-126-P. Lipovec, G ^ lucije 12, Jesenice ,
Prodam ZASTAVO 101 po dL3J Telefon 28-187 ,njJ
Prodam   ZASTAVO   750, ^{gf
1977, dobro ohranjeno. *^2| 22-951 JS
Prodam dobro ohranjeno ^ jo VO 750, rdeče barve registriran" , maja 1986. Božidar Šrimpf, DetcM 5, Tržič "aH
Prodam 125-P, letnik 1977, P 5, registracija 21.2. 1979. Sr. Bit^; Žabnica n \c
Ugodno prodam ZASTAVO 7^ tnik 1975, registrirano celo let0^ vak, Mrakova 2, Kranj .
DIANO 6, letnik 1977, garaži^, dobro ohranjeno, prodam. Su ^ Blejska 3, Tržič, tel. 22-221 33-40 dopoldan
Prodam obnovljeno SIMCO jg, letnik 1974. Berce, Podlubnik^) Škofja Loka ^
Prodam   ZASTAVO   101,  'f „<r
1978. Kranj, Tuga Vidmarja 8, s^l vanje 4 p
Prodam TAM 110 T 10, brez Kji na. Mandeljčeva 13, Kranj
DIANO, letnik 1979, prodam- ^ nik, Trata 39, Škofja Loka, tel. 0^
Ugodno prodam 4 leta staro «t STAVO   750.  Jevšek,   Britof jjjfl
Kranj
ZASTAVO 750, letnik 1980 m « f ve GUME sava radial 155x12. Vrf dam. Telefon 66-965 \A
Prodam   ZASTAVO 750, 1980. Zapuže 2, Begunje . 3
Prodam FIAT 126-P, letnik l. Telefon 80-551 tni» Prodam ohranjen AMI 8, '? J 1975. Leon Perdan, Savska Kranj (pri Iskri) hI<) TOVORNI AVTO Z-616 kip«*' jtf motorja, poceni prodam. Dušan^j rič, Ljubljanska 28, Bled .{š Prodam dva nova AVTOPL^ii1 sava radial tubeless, 145 SR jjjrf priključni zglob za tovorno prik0^? Telefon 41-027 - Ana Kadunc %0 Prodam PONY EXPRESS. Mjjjl Gerden, Moše Pijadeja 8, Kranj m Prodam MOPED APN-4, avtof% kasetar in zvočnike. Malnar y Begunje 15/A {f Prodam MOPED puch expres*'^ na 23.000 din in žensko KOI^ Jf Cankarjeva 31/A, Radovljica, vanje II
Prodam SPAČKA, letnik l974'pjit neralno obnovljenega. Damja11 ^1 tar, Na Plavžu 65, "Zeleznik1'^ 66-878 -g?
Prodam DIANO 6. Telefon 27-
d?
Ugodno prodam avto v zf}?c\&' brem stanju, tip FORD TAUNU^j 1975. Informacije po tel. 064/70--y.
mH
Prodam   ZASTAVO 101, 1977. Ratko Jeličič, Prebačevo
Prodam dobro ohranjen f j? MATIC 3 MS, star leto in pol jjl-5 SM in dve avto CERADI za *u Vinko Perko. Proletarska 20,
Prodam   ŠKODO   105 L, 1979. Telefon 064/77-740 po 15- u,7(^
Prodam LADO 1200, letnik: JV obnovljeno. Telefon 061/627-0° ^ 19. ure dalje
jJfTEK. 31
MAJA 1985
MALI OGLASI, OSMRTNICE
.19. STRAN @®IMiSgoII©IEnGLAS
jj^odam rabljen BMW 1600, letnik i"67, po delih. Jože Obad, Ziganja Va« 13, Tržič 7006 WARTBURG karavan, dobro ohrani??'   ugodno    prodam. Telefon ^57-794 dopoldan 7007 ,'ORD GRANADA karavan, odli-o ohranjen, ugodno prodam ali zarjam  za  manjši  avto. Telefon 7l/557-794 dopoldan - Igor Pro-^-Reteče 131, Škofja Loka 7008 VAUXHALL VIVA, star 6 let, regi-J'firan do maja 1986, prodam. Tele-t0"78-350 7009 Vodarn avto VW 1200, letnik 1964, M Zen- Telefon 22-943 7010 MOTOR elektronic 90 ccm, pro-
nP* aH zamenjam za manjši motor; JEBENI CENTER gorenje, PO-Jr EXPRESS, stekla od fička,
DKu Sedež in Prtljažnik od MZ in letnik 1955, vse poceni pro-Slavko Eržen, Dovje 114, Moj-^ana 7011
Vodarn VW, letnik 1965, registri-<?n do 21. 5. 1986. Pot v Bitnje 24, °tražišče, tel. 21-807 7091
STANOVANJA
v°brtnik najame manjše STANO-*^NJE. Telefon 23-512 od 17. do 19.
Ure
6753
, Y Medvodah ali na Trati pri Škofji r*1 iščem GARSONJERO ali manj-STANOVANJE. Cena po dogovo-u'b»ira: Stanovanje 6954 •■no ali dvosobno STANOVANJE Hurik0 P°trebujeva. Predplačilo. Po-cj^oe na naslov: Marjan Matelič, a^ska c. 36, Kranj 6955 „ *£osobno STANOVANJE v Tržiču .sodno prodam za gotovino. Šifra: Jl5'j 6956 zakonski par z otrokom išče primerno STANOVANJE v Kranju ali Vizk ' P'aci'° eno leto vnaprej v de-an. Naslov v oglasnem oddelku v 6957 Že   ^ranJu oddam SOBO samskim n nskam, vseljivo takoj. Šifra: Mož-^tkuh^L^iJ 6958
anja in pranja
Izdani opremljeno GARSONJE-Ooi s telefonom, v Kranju. Naslov v Klasnem oddelku
6959
STa'3^3 družina zelo nujno išče a. SNOVANJE v Kranju ali v bližini.
jT3: Junij -julij 6960 §rp ekle išče opremljeno enosobno JANOVANJE ali GARSONJERO.
V*: Možno predplačilo 6961 ^tirisobno STANOVANJE v Rado-Soiv' zamenjam za dve manjši (gar-1ip\era m dvo an trosobno stanovalk   kJerkoli v jeseniški ali radovlji-■ 1 občini. Naslov v oglasnem oddel-KV 6962 Vodarn STANOVANJE, 41 kv. m, grevanjem na trda goriva, z drvar-Co> garažo, kletjo in vrtom. Ogled •Junija od 16. do 18. ure. Pristava m Tržiču, Stane Meglic, C. JLA 28
v 6963 VAN^ družbeno enosobno STANO-Plo v h ^ kv- m' s centralno in to-soh °' na Planini, menjam za dvo-Don!!? na Planini. Ponudbe vsak dan ^Poldan. Telefon 27-431 6964
tuš,
Jščem GARSONJERO ali SOBO s
«m. Ponudbe po tel. 24-134 7084
^ovan!
najem vzamem enosobno STAJE. Šifra: 15.000 din 6994
Ni GA ČEZ
Dober nasvet
tudi majhno darilo je lahko veliko kristal * zlato
Poslovalnica plktna bled
£osesti
Bu^odarn PARCELO - sadovnjak, ši* £všcica - Plana. Franc Rihtar->)Knape H, Selca 6965 Lt,,°J°čini Radovljica kupim ZAZID-žerni PARCELO ali staro HIŠO z vjn J0- Ponudbe pod: Plačam z goto-
V T 6966 Hi0 Tupaličah prodam celotno kosci,  rave in lucerne; 3000 kv. m. Šu-Kranj 6967 ali ifPim starejšo KMEČKO HIŠO ok^r   'IDUIV0 PARCELO v širši £Uci Kranja. Telefon 25-751 6968 NovPlm HIS0 al» enosobno STA-OfU/DANjK v Škofji Loki. Telefon i;62-936 6969 Tlu?dam 0.5 ha GOZDA in  1 ha 06iAYNlKA v Podljubelju. Telefon &2-479 6970
ZAPOSLITVE
SaJJ^STAVRACIJA TEXAS zaposli u ^ostojno KUHARICO, redno ali n°rarno. Telefon 74-366 vsak dan ^ • 6360 Vij\aA°J zaposlim KROJILJO - ŠI-t)a|7,   z znanjem krojenja modelov.
la0' Cankarjeva 12/1., Kranj 6971 sit,vali PKV DELAVCA v slikople-2^1,1' stroki takoj zaposlim. Bi-p1' Britof 9, Kranj 6972 *a fjzi°n JAGODIC zaposli dekle Tei??010^ pri čiščenju in v kuhinji.
jjfon 42-364 6973 L,On   a Intelektualka sprejme DE-na dom. Šifra: Pridna in poštena J» 6974 p^Poslim STRUGARJA s 3-4 leti <WSe- 0D 50000 din-  Naslov v G nern oddelku 6975 r^^tilna Zg. Gorje takoj sprejme v ^ - 0 delovno razmerje dve NATA-OD po dogovoru. Stanova«
Takoj sprejmem samostojno FRIZERKO, ki ima veselje do tega poklica. Šifra: Zanesljiva 6995
OBVESTILA
ELEKTROINSTALACIJE na novi hiši ter adaptacije in popravila vam hitro in po konkurenčnih cenah iz-gotovi obrtnik. Telefon 60-584 3803
TELEFONSKE NAPRAVE (aparati, zvočni in optični indikator poziva, avtomatski preklopnik za dva telefona, telefonske centrale itd . . .) vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja. Telefon 25-867 4266
ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije ter popravila naročite ŠPI-LERJEVIM! Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 5286
ČISTIM in POPRAVLJAM plinske in električne štedilnike. Telefon 78-367 6624
BELJENJE in PLESKANJE vrat in oken ter pohištva opravim poceni in čisto. Ponudbe pod: Kvaliteta 6977
Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA. Telefon 061/852-030 6978
Opravljam VRTANJE za centralne kurjave in DOLBIJENJE (štemanje) za elektriko in vodovod. Telefon 50-530 6979
Izdelujem cementno strešno opeko, ki je primerna za vse naklone streh. Sprejmem še nekaj naročil za 'to sezono. Viktor Rode, Smarca 97, Kamnik, tel. 061/831-006 6980
PRIREDITVE
KS TENETIŠE organizira VELIKI VESELICI v SOBOTO ob 19. uri z ansamblom MODRINA in pevcem ALBERTOM GRANADO v NEDELJO ob 17. uri z ansamblom LOJZETA SLAKA s pevci 7085
MLADINSKI PLES v Delavskem domu v Kranju vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri. Vabi vas PLESNI KLUB KRANJ! 6298
Ansambel SIBILA vabi vsak PETEK in SOBOTO ob 19. uri na PLES pred hotel TRANSTURIST ter v NEDELJO ob 15. uri na VRTNO VESELICO v PODBREZJE 6981
GASILSKO DRUŠTVO LUŽE vas vabi na VRTNO VESELICO v nedeljo, 2. 6. 1985. Zabaval vas bo priznan ansambel HENČEK s pevci. Glavni dobitek na srečolovu — HIŠNI RA-. ČUNALNIK sinclair spectrum 48 K. Kegljanje za koštruna 6982
PARTIZAN GORENJA VAS prireja v svojem domu, v počastitev KRAJEVNEGA PRAZNIKA Gorenja vas, v soboto, 1. junija, ob 20. uri veliko VESELICO. Igral bo ansambel IVANA RUPARJA. VABLJENI! 6983
IZGUBLJENO
V soboto, 25. 5. 1985, ob 21.30 sem izgubil iz avtomobila 10 zaklanih PIŠČANCEV, od Rupe - Ul. XXXI. divizije 48 do Gregorčičeve. Poštenega najditelja prosim, da mi sporoči na naslov: Ul. XXXI. divizije 48, Kranj, tel. 24-880 6984
Ušel je PAPAGAJ modre barve. Telefon 23-259. Dobite nagrado! 6985
Izgubil se je PES, ki sliši na ime Medo, oker barve, s košatim repom, srednje velikosti. Javite po tel. 24-931 6986
NAJDENO
V Kranju sem našla ZLATO ZAPESTNICO z imenom. Telefon 26-445 6987
OSTALO
Iščem  VARSTVO  na  domu za 15-mesečno punčko. Naslov v oglasnem oddelku 6766 Iščem starejšo žensko, upokojenko, za pomoč ostareli osebi pri gospodinjstvu. Stanovanje in hrana zagotovljena. Naslov v oglasnem oddelku 6988 ANGLEŠČINO za vse stopnje instruiram. Telefon 064/50-744 6989 Iščem VARSTVO za 3-letno deklico. Šorlijeva, Kranj, tel. 23-913 popoldan 6990 Iščem sovlagatelja za nabavo modernega STROJA za izdelavo napu-šča itd . . . Šifra: Brezplačne usluge za stroje 6991 Potrebujem   pomoč   v GOSPODINJSTVU, v popoldanskem času, dvakrat tedensko. Šifra: Jesenice
6992
Iščem VARSTVO za enoletnega sina v bližnji okolici Kranja. Telefon 49-040 6993
Žagam meterska DRVA na domu. Telefon 74-715 4826
ZAHVALA
V 78. letu nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, praded, tast in stric
JAKOB NOVAK
iz Trboj
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se Angeli Jenko za vsestransko pomoč in tolažbo, dr. Milanu Udirju za zdravljenje, KŽK - tozd Olj arica Britof, domačim gasilcem za spremstvo na zadnji poti in pevcem za petje žalostink. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU  POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Trboje, 23. maja 1985
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil
IVAN ELER
upokojenec
Od njega se bomo poslovili v soboto, 1. junija 1985, ob 17. uri na pokopališču v Tržiču.
Dobrega sodelavca in prijatelja bomo ohranili v lepem spominu!
DELAVCI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IKOS KRANJ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
KRIŠPINA OGRISA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, delovnim in družbenopolitičnim organizacijam za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Jensterlu za dolgoletno skrb in zdravljenje, govornikom tovarišem Reklju, Bizjaku, Janu in Klinarju za poslovilne besede ter pevcem, godbi in praporščakom.
VSEM SE ENKRAT HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 49. letu zapustila naša ljubljena hčerka, mamica, nanika, sestra in teta
EMILIJA TAMŠE
roj. KREVS
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste našo ljubljeno spremili na njeni zadnji poti.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
VSI NJENI
Beograd, Koper, Avstralija, Amerika, Kranj, Ljubljana, Zg. Bitnje, Mirna peč, 20. maja 1985
ZAHVALA
Ob smrti našega moža, očeta, dedka in pradedka
IVANA BODLAJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Cirč in Dupelj, sindikalni organizaciji Sava Kranj, Integralu tozd Tržič, sodelavcem Iskre Telematika Kranj, Alpetouru tozd Transturist Škofja Loka ter KS Čirče za izrečena sožalja in darovano cvetje v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Udirju za zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru društva upokojencev za petje žalostink ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
VSEM ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARIJE MAROLT
se iskreno zahvaljujemo za vse izraze sožalja, cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala velja sosedom in g. župniku za lep obred.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Bled, 31. maja 1985
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame in babice
MARIJE OMEJC-DOLINAR
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in OO sindikata Gorenjski tisk Kranj, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI: sin Milan z ženo Slavi, vnuki Zdenko, Peter in Maja ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, strica in bratranca
FRANCA ŠUMIJA
komercialista v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,sode-lavcem in znancem, ki ste mu izkazali zadnjo čast, mu poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala dr. Dušanu Bavdku za dolgoletno nesebično pomoč, lajšanje bolečin in razumevanje, delovnim organizacijam Elektrotehniško podjetje Kranj, Apoteka Tivat, Tekstilindus Kranj in Gorenjska obrtna zadruga Kranj, sostanovalcem, govorniku ZB krajevne skupnosti Planina, pevcem, godbi, praporščakom in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti.
ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
VSI NJEGOVI
Kranj, 28. maja 1985
Ijo
Preskrbljeno
6976
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, babice in prababice
FRANČIŠKE PODJED
Kuharjeve iz Olševka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v teh težkih dneh, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se podjetjem Elektro Kranj, Titan Kamnik, Tekstil Ljubljana, Planika Kranj, Iskra TSD Kranj. Še posebno pa se zahvaljujemo dr. Mihu Sajevicu za dolgoletno zdravljenje in g. Blaju za lep pogrebni obred.
ŽALUJOČI:
sinovi Ludvik, France, Ciril, Alojzij ter hčerki Francka in Milka z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, tašče, sestre in tete
OLGE VOUK
iz Podnarta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Re-smanovim, Felicijanovim in Miklavčičevim za nesebično pomoč, pevcem za žalostinke in gospodu župniku za pogrebni obred. Zahvalo smo dolžni sodelavcem Iskre Kiberne-tike, tozd Instrumenti Otoče, DS Administrativno tehničnih služb Kranj za podarjeno
cvetje.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Podnart, 23. maja 1985
GLASOVA ANKETA
r
Begunjski zvon — spomenik
Po 40 letih je begunjski zvon, ki je »prizvonil« svobodo Begunjam in dolgi desetletji ležal pozabljen za cerkvijo, dobil svoje mesto pred muzejem NOB v Begunjah. — Foto: D. Dolenc
Kaj nenavadno zgodovino ima za seboj veliki zvon iz cerkve Sv. Urha v Begunjah. Kot toliko drugih krajev po Slovenskem so leta 1916 tudi Begunje dobile nalog, naj oddajo svoje bronaste zvonove za topove. Kljub vsem prošnjam, pritožbam in upiranju Begunjcev sta veliki in srednji zvon morala iz zvonika. Leta 1923 so delavci Kranjske industrijske družbe na Jesenicah ulili Begunjcem nov zvon. Železen je bil in seveda ni pel tako lepo kot prejšnji. Pa vseeno je bil ta zvon med zadnjo vojno prijatelj in tolažnik številnih zapornikov v begunjski graščini. Pomenil jim je edini stik s svobodnim svetom zunaj. Zvonil jim je zjutraj, opoldne, ob večernicah.,Ni pa smel zvoniti ob največjih človeških stiskah: ni se smel oglašati, kadar so vodili ljudi na morišče, ko so jih streljali.
Za ves prisilni molk pa se je zvon ljudem oddolžil 4. maja 1945, ko je Kokrški odred osvobodil Begunje in rešil 632 zapornikov. Zvonil je, kot bi ponorel. Ko so se borci z rešenimi zaporniki in ujetimi Nemci umikali proti Dragi, so Nemci, beli in Vlasovci z vso silo prodirali od Radovljice proti Begunjam in streljali vsevprek. Nekaj strelov je zadelo tudi zvon, ki je takrat še vedno bil plat radosti. Počil je, kar precej na dolgo. Železen pa še počen zvon ni več lepo pel. »Nemarno« je pel, pravijo Begunjci. Pred kakšnimi 20 leti so ga sneli iz zvonika. Vsa ta leta je ležal pozabljen za cerkvijo. Velikokrat so borci Kokrškega odreda in številni zaporniki spomnili, da bi mu bilo treba v Begunjah dati pravo mesto, saj je pravzaprav zgodovinska posebnost. Pa so Begunjci zmajevali z glavo, češ kaj bi, politika in cerkev ne gresta skupaj ... No, ob 40-letnici, 4. maja letos, prav na dan osvoboditve Begunj, je zvon dobil svoje mesto pred vhodom v muzej NOB v Begunjah, kjer bo v nedeljo, 9. junija, pozdravljal svoje stare znance, borce Kokrškega odreda in vse nekdanje begunjske zapornike.
D. Dolenc
Obnovljena obeležja NOB
Zbiranje zgodovinskega gradiva med planinci
Ljubljana —- Na 4. seji sosveta planinskega muzeja Planinske zveze Slovenije so ugotovili, da je bil predlani sklenjen dogovor o zbiranju, evidenci, hrambi in razstavljanju planinskega gradiva ter razpolaganju s planinsko kulturno dediščino med PZS in mestnim muzejem v Ljubljani. Planinska zveza je tej ustanovi predala doslej zbrano gradivo. V muzeju na Starem trgu sta za razstave na voljo dve veliki sobi, prostor za planinski oddelek pa bo tudi v muzeju na ljubljanskem gradu. Zato bodo planinci morali zbrati čim več gradiva, da bi ga lahko predstavili javnosti.
Predor bo veliko
gradbišče
Jesenice — V jeseniški občini se zavedajo, da bo predvidena gradnja karavanškega predora na Hrušici terjala obilo dela in predstavljala ogromno in zahtevno gradbišče. Največje gradbišče bo vsekakor izkop predorske cevi, za kar naj bi porabili približno 42 mesecev. Dela bo nadzorovala republiška skupnost za ceste.
Ob predoru bodo gradili tudi druge spremljajoče objekte, posebej komunalno infrastrukturo. Da bi zagotovili povezavo med posameznimi investitorji in graditelji, so v občini pripravili ustanovitev poslovne skupnosti za izgradnjo infrastrukture in ostalih objektov na platoju karavanškega predora.
Komunalna infrastruktura predstavlja izgradnjo magistralnih in primarnih komunalnih naprav: vro-čevod, telefon in kanalizacijo do čistilne naprave pri jeseniški klavnici.
Predvidevajo, da bi morali za začetek podpisniki samoupravnega sporazuma združiti del sredstev v višini 420 milijonov dinarjev.
L. S
Na pismo komisije za kulturno dejavnost in preučevanje zgodovine planinstva pri PZS s takšno pobudo vsem planinskim društvom in planincem, objavljeno v prilogi Obvestil PZS št. 2/85, ni bilo nobenega odziva. Zato bo potrebna, kot je ocenil sosvet, konkretna pomoč planinskih društev. V njih morajo namreč organizirano skrbeti za zbiranje zgodovinskega gradiva, saj je posebno pri starejših članih še veliko uporabnega za muzejske zbirke. Komisija bo zaradi aktualnosti problematike pripravila analizo te dejavnosti in predlog za poživitev kulturne in zgodovinske dejavnosti v društvih za obravnavo na jesenski seji glavnega odbora PZS. ^
Loški sejem
Škofja Loka — Danes in jutri bo na loškem »platoeu« veselo,turistični delavci pa obljubljajo, da bo tako v vseh poletnih vikendih. Postavili bodo lične stojnice, na katerih bodo tovarne, obrtniki in trgovci ponudili svoje blago. Pravijo, da po zmernih cenah. Posebnost prvega loškega sejma bo gostovanje dalmatinske klape iz Makarske, ki bo prepevala v soboto zvečer. S Korčule pa bo prišel kuharski mojster, ki bo pripravljal dalmatinske specialitete na žaru.
Kranj — Planinsko društvo Kranj,
ki je tudi podpisnik posebnega samoupravnega sporazuma o skrbi in vzdrževanju obeležij NOB, je te dni obnovilo spominske plošče na območju Kališča in Storžiča. Z njimi je zaznamovano formiranje in delovanje Kokrškega odreda. Obenem s prenovo plošč so uredili okolico in dostopne poti.
Za dan Kokrškega odreda, 16. junija, je predviden podpis posebnega dokumenta med ZZB Kranj in PD Kranj o trajnem pokroviteljstvu nad spominskimi ploščami oziroma drugimi obeležji za ohranjanje tradicij NOB. Pripravljajo pa tudi predlog za posebno občinsko planinsko partizansko pot.
Franc Ekar
V nedeljo Triglav : Koper
KRANJ — V članski nogometni slovenski ligi so do konca prvenstva še tri kola. Najbolj zanimivo bo vsekakor nedeljsko kolo, saj v Kranju gostuje vodilni na lestvici — Koper, ki ima za osvojitev naslova točko prednosti pred Rudarjem iz Trbovelj in tri pred Slovanom iz Ljubljane.
V nedeljo ob 17. uri bodo Koprčani v igri s Triglavom iz Kranja na stadionu Stanka Mlakarja hoteli osvojiti nov par prvenstvih točk. Toda tu bo težko, saj igra Triglav iz kola v kolo boljše. V nedeljo je v Titovem Velenju brez težav premagal domačega Rudarja. Prav zato se v nedeljo v Kranju obeta prava nogometna mrzlica. Koprčani bodo skušali storiti vse, da bi zmagali; Triglav pa ni moštvo, ki bi se kar tako vdalo. Obeta se tudi velik obisk gledalcev. Samo iz Kopra in okoliških krajev Primorske jih bo veliko.
-dh
Lubnik spet odprt
Ob koncu prejšnjega tedna so nekateri planinci, rekreativci in izletniki prišli na Lubnik, koča je bila zaprta. Upravnik koče je namreč zapustil Lubnik, ne da bi o tem obvestil planinsko društvo. Vsem, ki so naleteli na zaprta vrata lubniškega doma, se škofjeloški planinci opravičujejo in sporočajo, da je koča na Lubniku spet odprta in to vsak dan. Oskrbujeta jo Andrej in Poldka Bolčina.
-lb
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 1. junija,
bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA
Pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, PC Oskrba, Kranj, Planina I in Planina — center, PC Britof, SP Labo-re, PC Preddvor, PC Kokrica od 7. do 18. ure, PC Šenčur od 7. do 17. ure, Hrib Preddvor, Kočna Jezersko od 7. do 19. ure, Klemenček Duplje od 7. do 16. ure.
V nedeljo, 2. junija,
bodo dežurne naslednje prodajalne: Gorenjka Cerklje od 8. do 11. ure, Delikatesa Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11. ure.
ŠKOFJA LOKA
SP Podlubnik
JESENICE
Živila Kranj, samopostrežna trgovina, Jesenice, Titova 41, Delikatesa, poslov. 5, Jesenice.
TRŽlC
Mercator - Deteljica, Živila, Maloprodaja — Jelka in Mercator, Trg svobode 27, Tržič
378
vrtičkarjev na Planini
Kranj — Pobuda za ureditev zelenjavnih vrtov v krajevni skupnosti Bratov Smuk na Planini pri Kranju je nastala pravzaprav že lani spomladi. Ker pa ni bilo dovolj zemlje, da bi z njo uredili teren ob cesti, D, se je stvar zavlekla do letošnje pomladi. V Domplanu so poskrbeli za načrtno razmejitev vrtov, komisija za urbanizem in socialna komisija krajevne skupnosti pa sta na podlagi kriterijev opravili tudi razmejitve na terenu.
V krajevni skupnosti Bratov Smuk so tako dobili 246 zelenjavnih vrtov s površino po 30 kvadratnih metrov, za stanovalce iz ulice Velj-ka Vlahoviča pa so med Trgovskim centrom in garažno hišo uredili še 132 zelenjavnih vrtov. Zanimanje za vrtove je bilo med stanovalci zelo veliko. Razdelili so jih večjim družinam, invalidom z nizkimi dohodki, ki so jih sposobni obdelovati, občanom z majhnimi pokojninami, družinam z nizkimi dohodki, prosilcem, ki so izgubili vrtove na Planini in aktivnim članom krajevne skupnosti.
V pisarni krajevne skupnosti so povedali, da je bilo pri razdeljevanju nekaj težav, da pa so stvari uredili in da vsi najemniki vrtove že urejajo. Kolikšna bo najemnina, še ni znano. Ustanovili^ pa bodo tudi odbor vrtičkarjev in skušali čimprej poskrbeti še za vodo. Nekaj več težav bo najbrž zaradi vode v krajevni skupnosti Bratov Smuk, kjer naj bi postavili tudi eno ali dve manjši lopi. V krajevni skupnosti pa se zaradi velikega Zanimanja za zelenjavne vrtove dogovarjjo z Domplanom, da bi podobno uredili še nekatere površine, na katerih vsaj nekaj časa ne bo gradnje.
Ana Maglovski, ulica Lojzeta Hrovata 5:
»Ko smo dobili stanovanje na Planini, sem si vedno želela še košček zemlje, kjer bi lahko pridelala
nekaj zelenjave. Zelo sem zadovoljna, da so se tudi v krajevni skupnosti skupaj z Domplanom tega lotili in nam omogočili, da uredimo zelenjavne vrtove. Zemlja je bila sicer precej trda in tudi kamenja ni
manjkalo, vendar smo se je vsi v družini lotili. Zdaj že imam malo čebule, korenčka, solate, paradižnika ... Ni veliko, vendar bolje kot nič. Malo se še učim; pa tudi neka] rekreacije nudi takle vrtiček.«
Vlado Filić, ulica Rudija Papeža
štev. 34:
»Z ženo sva se v Kranj priselila-Ona je zaposlena v Gorenjskih oblačilih, jaz pa delam v Savi. D°' ma imamo sicer zemlje dovolj, tukaj pa sva si želela vsaj vrtiček. Le' po sva ga uredila, čeprav je bila zemlja precej trda in kamnita. Morda smo letos malo pozni za sejanje in sajenje, vendar upava, da bomo nekaj prav gotovo pridelali. Malo solate, čebule in še kaj. Za naprej, če bomo lahko imeli vrtove, pa bo seveda treba najprej pognojiti. |n čimprej se bomo morali dogoviriti glede vode.«
Mirjana Simič, Gubčeva 1:
»Na Planini živimo deset let. Dokler niso na Zlatem polju začeli gr&! diti šole, smo tam obdelovali manjši vrtiček. Ko pa so v krajevni skupnosti in Domplanu uredili to območje, smo zaprosili zanj. Zemljo srno že zrahljali, pognojili in tudi vse po; sadili in posejali. Če se splača imet' takle vrtiček? Seveda se; zelenjavo in še kaj malega lahko pridelaš-Vse to pa je danes drago. Menirn. da so vrtove v redu razmejili. Bil° pa je nekaj pripomb in jeze, ker so nekateri zasebniki na tem območju dobili nekaj več. Vendar je to zdaj mimo. Najbolj pomembno bo, da m vrtov čim prej dobimo vodo. Saj Je ni tako težko nositi iz stanovanja, vendar lahko prej ali slej zaradi tega nastanejo pripombe.«
A. Žalar
TRŽNI PREGLED
KRANJ - Solata od 180 do 200 din, špinača 100 din, cvetača od 180 do 200 din, korenček 80 din, česen 250 din, čebula 80 din, fižol 200 din, pesa 60 din, kumare 200 din, slive 220 din, jabolka od 80 do 100 din, hruške 110 din, češnje 250 din, limone 350 din, ajdova moka 180 din, koruzna moka 85 din, kaša 170 din, surovo maslo 820 din, smetana 320 din, skuta 250 din, sladko zelje 80 din, kislo zelje in repa 100 din, orehi
1.200 din, jajčka od 20 do 22 din, kro1" pir 60 din. i0 JESENICE  -  Solata od i50 ° 180 din,   špinača    120 din, cveta 300 din,    korenček    120 din, češ* 320 din, čebula 110 din, fižol od 250 " 283 din, pesa 75 din, kumare 160 o pardižnik 400 din, paprika 600 din.' ve 227 din, jabolka od 100 do 150> a> hruške 180 din, limone 367 din, ajdo moka 211 din, koruzna moka 95>0 kaša 152 din, surovo maslo 878 0 smetana 357 din, skuta 266 din, sla<> j zelje 120 din, kislo zelje 55 din, or* 1.450 din, jajčka od 15 do 24 din, kr°J pir 77,50 din.
(S®S®SS^J©IEnGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novio8^ Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplo'"^ Andrej 2alar in Danica Zavrl-Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hal"^ Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik*^ januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski t's"i'1p99 ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31^, — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, rac'1 vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72  — Naročnina za L polletje 1-250 o
NOVO NOVO NOVO NOVO
17?
OTVORITEV V PETEK 14. JUNIJA 1985 OB 11. uri RADOVLJICA
Zaradi tehničnih težav odpiramo prodajalno v Radovljici,Cankarjeva ulica 76., v petek 14. junija,1985 ob 11. uri