V 30 dneh 30 številk
4	strani ob ponedeljkih In dnevih po prazniku
6 strani ob delavnikih
5	strani ob nedeljah
za borih
12 dinarjev mesečno
nudi v Sloveniji samo
„GLAS NARODA"
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
LAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Današnja številka vsebuje:
——————
Anglija in Evropa Gospodarski svet MA Strahotni učinki strupenih plinov
Zagonetne rane direktorja beograjske opere Plačilni promet z Nemčijo in Italijo
Kmet prodaja krompir pod ceno in v izgubo
Št. 167
Izhaja vsak dan
V Ljubljani v torek, dne 15. oktobra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I.
Angliia in Evropa
Znani angleški publicist Wickham Steed je v najnovejši številki angleške revije »The Contemporary Review« objavil zanimiv članek pod naslovom »Prospect and Retrospect«, v katerem na osnovi najnovejših dogodkov pretresa verjetni razplet mednarodnega položaja v bližnji bodočnosti. Posnemamo glavne misli, ki bodo zanimale tudi našega čitatelja, da spozna angleško gledanje na sedanji mednarodni položaj.
uN in fašistični sistem sta dva nasprotna Pojma in ne moreta drug poleg drugega obstojati. Do sedanjega stanja je prišlo prav radi tega, ker razvoja dogodkov nismo gledali s tega vidika. Za Mussolinija, kakor tudi za Hitlerja, je vojna nujnost, mimo katere ne moreta. K temu pa sta s svojo politiko mnogo pripomogli baš Velika Britanija in Francija, ki se danes trudita, da bi mirnim potom rešili italijansko-abesinski spor.
Mussolinija je Velika Britanija podpirala že vse od leta 1925, ko je angleško zunanjo politiko vodil še Sir Austen Chamberlain. Letos pa je La val zaradi varnosti v Evropi prodal mir v Afriki. Zdi se, da nihče prav za prav točno ne ve, kaj sta se Mussolini in Laval v Rimu dogovorila. Verjetno pa je, da je v medsebojni borbi duhovitosti zmagal Rimljan. Velika Britanija bi bila lahko Ublažila pomen tega sporazuma, če ne bi bili britanski ministri napravili druge napake s sklenitvijo angleško-nemškega po-' morskega sporazuma z dne 18. junija t. 1. Pri tem so jih nedvomno vodili najboljši nameni, kakor običajno, a v svoji fantaziji so se varali, kakor se je to že cesto dogodilo. Francija in Italija sta takoj pokazali svoje nezadovoljstvo zaradi tega enostranskega sporazuma in enostranske kršitve mednarodnih dogovorov. Posebno Laval se je zavedal, da je Velika Britanija s tem izgubila ono moč, s katero bi bila lahko odvrnila Italijo od nevarnih mednarodnih
podvigov.
Toda z angleško-nemškim pomorskim sporazumom je tudi Francija zašla v neroden položaj, ki je bil toliko neprijetnejši, ker se je Mussolini hvalil, da se bo z eno roko boril proti Abesiniji, z drugo pa da bo še vedno branil Avstrijo pred morebitnim napadom Nemčije. Podonavski pakt pa je zdaj na mrtvi točki in pred očmi Francije preteče vstajajo nerešeni srednjeevropski problemi. Vzrasel pa je obenem tudi problem baltskih držav, ki so z angleško-nemškim pomorskim sporazumom na milost in hemilost predane nanovo oboroženi Nemčiji.
A zdaj je v zagati tudi Velika Britanija. Iz več razlogov Anglija ni mogla gledati italijanskih podvigov v Afriki. Tako je zdaj Prišlo do t.ga, da se krčevito drži ---1-ta t>N, čeprav ga sir John Simon ob japonskem vpadu v Mandžurijo ni še poznal. Britanski državniki se uče sicer zelo počasi, toda v zadnjih štirih letih so se vendarle hekaj naučili. V letih 1931 in 1932 bila britanska politika naravnost nerazumljiva z vidika narodnih in imperialnih interesov. Tedaj se ni zavzemala ne za DN, ne za Kelloggov pakt, niti ne za sporazum de-vetih držav; zato pa se tudi spor na Daljnem Vzhodu ni mogel rešiti na miren način Jh zato, samo zato je propadla tudi razoro-^itvena konferenca ...
V začetku leta 1933 so se v Srednji Ev-^Pi pojavili simptomi konsolidacije. Polj-,s^a je tedaj že obnovila odnošaje z Rur’jo h ni bila več daleč od podpisa prijateljevega pakta s češkoslovaško, s čimer bi se močno približala Mali antanti. Tedaj bu sta gg. M~.3donald in Sir John Simon ^Usedla na druge limanice in sta se spu-tila v kombinacijo pakta štirih velesil, , Utere edini in izključni namen je bil, ka-
Vor
je to Macdonald sam izjavil, revizija
k edtiarodnih dogovorov. To bi pa v praksi t°hienilo revizijo poljskega koridorja in za-ša]Se.ne smemo čuditi, če se je tee-- \r-le ^ilsudski odločil za posebno politiko in sklenil s Hitlerjem dogovor o ne: ~~ ’e-ska Za 10 tet. T° se pravi, da bo Polj-r6h, bajmanj toliko časa povsem ' "*e-3ateina .glede avstrijskega vprašan'a! Pri-V vod^f1 Pakt s češkoslovaško pa je padel , * * •
aaj Velika Britanija ni poznala »zve-
Odhori in pododbori v Ženevi
Sankcije stopijo takoj v veljam?
Pripravljen ie načrt resolucije za linanine sankcije — Gospodarske sankcije proučujejo z vso skrbnostjo — Eden za prekinienie diplomatskih od noša jev z Italijo?
Ženeva, 14. oktobra. w. Finančni pododbor delovnega odbora za sankcije je imel včeraj popoldne sejo, ki je trajala celih pet ur. Na njej so razpravljali o načrtu resolucije za finančne sankcije. Strokovnjaki so se sporazumeli o tekstu, ki bo danes dopoldne predloežn delovnemu odboru konference, ki bo razpravljala in sklepala o resoluciji. Sklepi bodo nato objavljeni. Angleški krogi smatrajo, da bi lahko finančne odredbe, ki bodo sprejete danes dopoldne, takoj stopile v veljavo.
Gospodarske sankcije
Poseben sestanek so imeli včeraj popoldne francoski in angleški gospodarski strokovnjaki. Sestanku je prisostvoval minister Eden. Posvetovali so se o vprašanju gospodarskih sankcij, ki se je sprožilo že na sobotnih razgovorih. Prišli so do zaključka, da jc treba gospodarske sankcije proučiti z vso skrbnostjo, ker gre za prepoved uvoza nekih produktov v Italijo, ki so potrebni njeni vojni ndustriji, in za splošen bojkot italijanskega blaga. Tudi glede teh odredb so angleški krogi mnenja, da bodo v kratkem uveljavljene. Končno bi bilo treba po angleških načrtih čimprej rešiti tudi vprašanje o prepovedi uvoza sirovin v Italijo. Za sestavo načrta glede izvajanja te prepovedi bo ustanovljen poseben odbor, ki bo moral v določenem kratkem roku staviti glavnemu odboru za koordinacijo sankcij svoje predloge.
Danes dopoldne se je sestal že tudi ožji odbor sedemnajstih, ki je proučil poročilo strokovnjakov o izvedbi finančnih sankcij in ga odobril. Odbor bo zdaj proučil še vprašanje gospodarskih sankcij.
Kaj bo predlagal Eden!
Pariz, 14. oktobra, r. Po nekem posebnem ženevskem poročilu agencije Havas namerava angleški minister Eden sredi tega tedna odpotovati v London in podrobno poročati svoji vladi o rezultatih svojega dosedanjega dela v Ženevi. Poročilo registrira tudi glasove, da namerava angleška delegacija pri DN staviti svoji vladi predlog o prekinitvi diplomatskih odnošajev z Italijo. O tem predlogu pravijo, da se bo zanj britanska vlada zlahka odločila in da bodo nanj pristale tudi vlade posameznih angleških do-minionov. Baje bodo angleškemu vzgledu sledile tudi nekatere evropske države kakor na-primer Nizozemska. Na drugi strani pa se trdi, da bodo druge države zastavile ves svoj vpliv v Londonu, da ta angleški korak, ki lahko postane usoden za razvoj mednarodno-političnih odnošajev v Evropi, preprečijo. V primeru prekinitve diplomatskih odnošajev med Anglijo in Italijo bi se onemogočila vsa nadaljnja pogajanja, na katera v Ženevi še vedno resno računajo.
Lloyd George o sankcijah
London, 14. oktobra, n. V listu »Sunday Express« je Lloyd George objavil članek, v katerem pravi, da sta se Mussolini in Laval sporazumela o tem, da se bodo proti Italiji izvajale zelo zmerne sankcije. Italijani so to francosko uslugo plačali zelo drago in pristali na to, da se odpovedo vsem aspiracijam na Tunis. Francoska diplomacija je znala zelo vešče speljati DN v zagato, tako da Italiji stvarno ne more niti malo škoditi. Vse sankcije bodo nesmiselne, če bo Mussolini, neglede nanje, lahko ja-čil vojsko v Vzhodni Afriki in jo zalagal z vsem potrebnim. Z gospodarskimi sankcijami ne bo mogoče doseči namena že v dogledni bodočnosti, če jih ne bodo izvajale tudi Nemčija, Avstrija in Mailjarska.
Nizozemska za sankcife
Haag, 14. oktobra. Havas poroča, da namerava nizozemska vlada prepovedati izvoz orožja v Italijo.
stobe do ženevskega pakta«. Mednarodna nesigurnost je naraščala, ker nihče ni mogel zaupati britanski politiki. Nemčija se je oboroževala javno in celo z odkritim odobravanjem mnogih angleških listov, šele, ko je Sir John Simon prišel v Berlin, je spoznal pravo stanje, a prav tedaj smo obenem na nerazumljiv način prišli do pomorskega sporazuma z Nemčijo, ki predstavlja zares mizerno državniško delo...
Vse to je seveda vlilo novega poguma Mussoliniju, o katerega namerah je bil London prav tako dobro informiran, saj je Sir
Mussolinijev odposlanec v Londonu?
London, 14. oktobra, n. »Daily Telegraph« poroča, da bo v kratkem prispel v London italijanski general Ezio Garibaldi. Njegovemu posetu je treba pripisati velik pomen, ker bo prišel gotovo z misijo, da se pogaja z zastopniki angleškega generalnega štaba. Od teh pogajanj bodo odvisni nadaljnji odnošaji med Italijo in Britanijo. V Rimu sicer zatrjujejo, da bo potovanje generala Garibaldija v London privatnega značaja, toda glede na to, da je general Mussolinijev osebni prijatelj, si je nemogoče misliti, da
Zmage brez orožja
Addis-Abeba, 14. oktobra. Reuter poroča: V notranjosti Abesinije se čedalje bolj širi pokret nekih voditeljev. Čedalje večje število večjih in manjših poglavarjev v pokrajini zapušča osrednjo vlado. Cerkveni poglavarji v Adui in Aksu-mu so izjavili svojo zvestobo italijanskemu poveljstvu v imemt 15 cerkva in večjega števila samostanov. Muslimansko prebivalstvo te pokrajine se je prav tako priključilo Italiji. Tudi del oficirjev vojske rasa Sejnina je prestopil k Italijanom. V krajih, ki so jih dozdaj Italijani zavzeli, je življenje popolnoma normalno. Veliko število Abesincev, ki so prvotno pobegnili pred Italijani, se je vrnilo v svoje kraje.
Adua, 14. oktobra. Agencija Stefani poroča: Koptski duhovnik in zastopniki Muslimanov iz Adue in Aksuma so se poklonili italijanskim oblastvom v poveljstvu prve italijanske armade.
Asmara, 14. oktobra. Agencija Stefani poroča: Abesinski vojaki, ki so se pridružili Italijanom trde, da mnoga plemena v ogadenski pokrajini odklanjajo povelja iz Addis-Abebe.
Neguš deli orožje
Addis-Abeba, 14. oktobra. AA. Dati komu orožje v Abesiniji pomeni napraviti mu največje, darilo. Tako je med prebivalstvom zavladalo veliko veselje, ko je neguš v svoji palači pri neki svečanosti razdelil orožje med manjše pokrajinske poglavarje. Razen tega je cesar obljubil, da bo v kratkem razdelil orožje tudi taksijskim šoferjem in uslužbenstvu. Množica je z mahanjem orožja v zrak izražala svojo hvaležnost cesarju. Neguš ve, da ne more na lepši način razviti patriotskih čuvstev pri Abesincih, kakor s tem, da da prebivalstvu orožje, s katerim bo moglo braniti državo.
Spomenik v Adui
Adua, 14. oktobra. Agencija Stefani poroča: Vrhovni poveljnik italijanskih čet general de Bono je včeraj na svečan način odkril spomenik Italijanov, ki so padli 1. marca 1896. V svojem velikem govoru je general de Bono poudarjal uspelo prodiranje sedanjih čet, ki so dosegle s padcem Adue in z' zavzetjem vzhodne Tigre svoj prvi cilj.
Sokola Je padla?
Po drugi strani pa se abesinske čete zbirajo v pokrajini Tembiena. Obenem so abesinske čete izdale najstrožje ukrepe proti tistim, ki pozdravljajo Abesince, ki so prestopili k Italijanom. Po zadnjih vesteh so italijanske čete zavzele mesti Havzejin in Sokoto. Ta vest pa uradno še ni potrjena.
I John Simon izvedel zanje že v januarju t.
I 1., a se zanje ni zmenil...
Britanska iniciativa pri DN je prišla pozno, a upanje je, da bo v bodoče pripomogla vsaj k brzdanju nemške ekspanzije, če bodo gospodje v Ženevi postopali strogo po paktu DN.
Svetovno vojno smo dobili z našimi zavezniki. Potem smo pa pogosto — včasih sami, včasih s svojimi zavezniki — kršili mir. Zdaj je nastopila doba preizkušnje: če jo prestanemo častno, bo to dobro ne samo za. nas, marveč za ves svet.
bi sedaj, ko so odnošaji med Italijo in Anglijo tako napeti, prišel v London brez vsakega posebnega namena. Po mnenju poučenih krogov naj bi Garibaldi v Londonu sondiral teren za morebitni sporazum.
Mussolini žestila Avstriji
Dunaj, 14. oktobra. AA. Kancelar Schuschnigg je dobil od Musolini ja brzojavko, v kateri mu čestita zaradi stališča, ki ga je Avstrija zavzela v Ženevi, kjer je avstrijski delegat, kakor pravi Mussolini v tej brzojavki, branil ne samo italijanske pravice, temveč je služil tudi miru in pravici.
Da Vinci je zbolel
Addis-Abeba, 14. oktobra. AA. Zdravstveno stanje italijanskega poslanika da Vincija zadaja skrbi. Abesinski cesar je odredil, naj store vse, kar bi moglo olajšati zdravljenje obolelega italijanskega poslanika;
Reuter poroča: Tukajšnje angleško poslaništvo je svetovalo angleškim državljanom brez stalnega poklica, naj po možnosti čimprej zapuste abesinsko prestolnico.
Nenavaden položaj
Pariz, 14. oktobra. Havas poroča iz Addis-Abebe: Nihče ne more obiskati italijanskega poslanika Vincija, ki je skupaj z italijanskim vojaškim odposlancem polkovnikom Calderini-jem in svojim slugo dejansko zaprt. Tiiji diplomatski zastopniki, zlasti francoski, so skušali že večkrat izposlovati obisk pri Vinciju, toda abesinska vlada je to odklonila.
Italijanski konzul iz Mangale se pripelje v Addis-Abebo najbrže že danes ali jutri. Takrat bo Vinci zanesljivo zapustil Addis-Abebo, ker vse kaže, da je abesinska vlada uradno sprejela na znanje, da noče prej odpotovati, dokler ne prispe ta konzul.
Italijansko poslaništvo ščitijo veliki oddelki vojske, prav tako tudi hišo, kjer je zaprt italijanski poslanik. Hrano mu dobavljajo grški hotelirji, prinašajo mu jo pa abesinski vojaki.
Nenavadni položaj italijanskega poslanika je še zmerom predmet razgovorv v tukajšnjih diplomatskih krogih.
Aksum ie padel?
Rim, 14. oktobra. Havas poroča: po dosedanjih vesteh smatrajo za zanesljivo, da so italijanske čete zavzele Aksum. Uradno pa vest še ni potrjena. Gotovo je, da se pri Aksumu bijejo že več dni hude borbe.
Angleška demarša v Rimu
London, 14. oktobra. Reuter poroča iz Rima: Britanski poslanik v Rimu je opozoril italijansko vlado, da sta Addis-Abeba in Diredava odprti mesti s precejšnjim številom tujega prebivalstva. Reuter doznava, da je ta korak britanskega poslanika v zvezi s skupnim poročilom tujih poslanikov v Abesiniji, ki med drugim na-glašajo, da obstoji nevarnosti bombardiranja Addis-Abebe in Diredave iz letal.
Verjetno je, da bodo tudi zastopniki drugih držav podobno intervenirali.
Državni podtajnik zunanjega ministrstva Su-vich je odgovoril britanskemu poslaniku, da bo obvestil italijansko vrhovno vojaško poveljstvo tej demarši britanskega poslanika.
Rim, 14. oktobra. Agencija Stefani poroča iz Messine, da sta tamkaj med velikimi manifestacijami meščanstva odplula v Vzhodno Afriko parnika »Piemonte« in »Toscana«. Parnika sta odpeljala vojaštvo divizije »Sila« bis z zastavo 19. pehotnega polka.
Vremenska napoved
Novi Sad: Pretežno jasno po vsej kraljevini, razen severozapada, kjer se bo oblačnost še povečala in bo morda tudi malo dežja padlo. Zjutraj bo megla. Temperatura se bo nekoliko zvišala. Sonce vzide ob 5.25, zaide pa ob 16.55.
Nove abesinske predaje
Cerkveni in posvetni poglavarji prestopajo k Italijanom
L.

Politični utrinki
M ICranJu -
cäve 8©ti po
Med številnimi shodi, ki jih je slovensko krilo JRZ priredilo v Sloveniji, je bil shod tudi v Kranju, ki se ga je udeležil minister brez listnice g. dr. Krek, ki je med drugim dejal tudi tole: »Tisti narod, ki vestno plačuje v obliki vojaške službe svoj krvni davek in z zadnjimi žulji svoj denarni davek, tisti narod, ki vestno izpolnjuje zakone in ki tudi oblast spoštuje, veliko bolj, kakor pa je oblast preteklih let zaslužila, tisti narod je bil proglašen za protidržavnega m se tega madeža nikakor ni mogel znebiti.
Iz teh organizacij (občine, gospodarske m samoupravne organizacije) bodo morali z voditeljskih mest oditi vsi tisti, ki so bili nanje ali nasilno imenovani, ali pa so prišli do njih z goljufijo pridobljenimi glasovi.
Ta svoboda ljudskega izbiranja in imenovanja po ljudstvu, se mora razrasti v vseh samoupravnih zastopstvih tja do banovin-skega, svotst.
Neprestano krožijo vesti, da je vlada slaba, da je že padla in da bo padla. Rečem vam, da ni sledu o kakšni nestalnosti režima, da je trdnost vlade tako velika, kakor sploh trdnost vlade more biti.^Ni torej govora o kaki spremembi vlade. Rečem vam, da nismo večni, ker se vse spreminja, toda ni nobene konkretne nevarnosti, da M se ta vlada spremenila ali zamenjala s kakšno diktatorično. Mnogi kombinirajo o stanju, ki naj bi nastalo 20. oktobra. Rečem vam, da hoče ta vlada delati s parlamentom, četudi vemo, kako je ta parlament nastal in kako so bili poslanci izvoljeni. Vlada hoče delati s parlamentom, ker noče biti dikta-torična in hoče na parlamentaren način rešiti, kar je rešiti treba, da bo mogoče priti do svobodnih volitev. Vlada se zaveda, da ima ogromno večino naroda za seboj, pa je vseeno, če to poslanci priznajo ali ne.«
@ovor Uušse Oauis&omia m Trnavi
V Trnavi je združena opozicija priredila v nedeljo shod, ki se ga je udeležil osebno tudi g. Ljuba Davidovič, šef demokratske stranke in ki je ob tej priliki med drugim dejal tudi tole: »Mi kot ljudje, ki cenimo demokracijo in ne samo demokratsko stranko in ki težimo za enakostjo naroda, zahtevamo, da so deležni enakih pravic tako Srbi, Hrvati kakor Slovenci. To bo prineslo slogo in red v državo, čemur bo sledila tudi ljubezen, ljubezen med državljani te države, kajti brez ljubezni ni življenja, posebno pa ni življenja v tako veliki državi, kakor je naša. V trenotku, ko bomo vsi enako vzljubili našo državo tako Srbi, Hrvati kakor Slovenci, bo zgrajena najboljša garancija za našo bodočnost.	v	.
Dejali so: Maček hoče to državo porušiti, vendar vam rečem: Ne, Maček ne bo porušil te države. Zaradi tega smo mi za sporazum s Hrvati. Brez sloge ni napredka, pa tudi ne ljubezni. Odločili smo se, da napravimo sporazum s Hrvati in tudi ga bomo napravili.	...
Tako kakor je bilo dosedaj ,to ne sme iti dalje. Mi smo se vzajemno obtoževali, Hrvati nas, mi Hrvate. Mi moramo biti za sporazum s Hrvati, če smo v resnici za to državo. Nekaj tretjega ne obstoja. Jasno m odkrito moramo povedati, ali smo za sporazum s Hrvati ali nismo.
Hrvati in mi smo kost ene kosti. Mi smo ena kri. Mi smo rojeni in vzgojeni na isti zemlji in vsa pravica je, da pride do sporazuma med nami. Tudi opozicijska fronta je za sporazum.
Dr. Ivan (Ribar o sporazumu s Hrvati
V Smederevski Palanki je bil v nedeljo shod združene opozicije, ki ga je posetil dr. Ivan Ribar in ki je med drugim dejal tudi tole: Ker sem Hrvat, vem, da z veliko radovednostjo pričakujete, da vam povem, kaj znaci hrvatsko vprašanje in kaj se hoče doseči s hrvaškim vprašanjem, ker je ono danes najaktualnejše. Takoj v začetku vam moram povedati, da obstoji hrvatsko vprašanje v zahtevah, ki so bile postavljene v ustavi iz leta 1893, ki so jo ustvarili oni stari in pošteni radikali. Ta zahtevka obstoja v potrebi dajanja kar največ svobode narodu, na katero ima on popolno pravico. Ce danes bratje Hrvati stavljajo zahteve, na katere imajo nesporne pravice, jih žigosajo kot protidržavne elemente. Pravijo, da oni ne želijo edinstva z brati Srbi, kar na ni točno in kar jaz kategorično odbijam. Hočemo državljanskih in političnih pravic. Rešitev hrvatskega vprašanja obstoji v tem, da se svobodni Hrvati in svobodni Srbi kot enakovredni usmerijo na pot bratskega sporazuma. Samo tako bo mogoče združiti hrvatske in srbske kmete, ki bodo sporazumno in složne- rešili tudi vsa ostala gospodarska in socialna vprašanja. Brez svobode in brez narodnega sporazuma ni mogoče rešiti hrvatskega vprašanja.
1800 rudarjev stavka
London, 14. oktobra, n. Iz CardiHa poročajo, da je večje število rudarjev v rudniku »Nine mile point« pričelo z gladovno stavko. Rudarji že več dni vztrajajo v rovu. Šeie včeraj so jih njihove žene pregovorile, da so sprejeli hrano, ki so jim jo prinesle. Vendar rova nočejo zapustiti." Rudniška uprava jim je sporočila, da pristane na pogajanja, fini zapuste rov. 180« rudarjev, ki so zaposleni v rudniku, je sklenilo nastopiti enodnevno stavko v znamenje solidarnosti z gladujočimi rudarji. Doznava se, da so vsi rudarji južnega Walesa sklenili stopiti v stavko iz solidarnosti do rudarjev, ki že stavkajo.
Gmß&dar$ki $wež Male antante
»Dosedanji uspehi so zadovoljivi,« pravijo zastopniki treh držav. Novi program predvideva: sodelovanje pošte in brzojava, železniškega prometa, plovbe po Donavi, industrijsko sodelovanje, unifikacija ček. in menične zakonodaje
Beograd, 14. oktobra. Danes se je sestal v Beogradu gospodarski svet Male antante na VI. redno zasedanje, odbori za posamezna vprašanja so pa bili začeli delati že sedmega oziroma 10. t. m. Predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev dr. Milan Siojađmović, ki je obenem tudi predsednik stalnega sveta Male antante, je otvoril zasedanje s tem nagovorom:
Gospodje! V trenutku otvoritve rednega plenarnega zasedanja gospodarskega sveta klale antante, vam želim pred vsem v imenu kraljevske vlade prisrčno dobrodošlico, vam delegatom kraljevine Romunije in delegatom republike češkoslovaške. Potrebno se mi zdi pri tej priliki ponovno poudariti, da ni Mala antanta, čeprav je nastala v trenutku krajevne nevarnosti, nikoli imela napadalnega značaja, kakor tudi ni z gospodarskega vidika nikoli prepovedovala krajevne ali teritorialne ekskluzivnosti. Temeljna karakteristika in najvažnejše delo Male antante je sodelovanje z miroljubnimi sredstvi.
šesto redno zasedanje bo moralo sprejeti sklepe o več konkretnih vprašanjih, kakor o problemih trgovinske izmenjave, ki predstavljajo najvažnejšo točko programa o zbližani u med tremi državmi. Želim vas opozorite na ta vprašanja, prepričan, da bodo predmet vašega vsestranskega proučevanja.	.
Pri tem je potrebno proučiti in označiti vse težkoče, ki zdaj ovirajo razvoj trgovine-ske izmenjave med tremi državami M_pro-učevaneju teh težkoč se ima določiti izhodišče s pomočjo najugodnejših ukrepov v svrho odstranitve, vseh težkoč, ali pa da se vsaj omeje na pravi obseg. Potrebno je poudariti, da med temi težkočami zavzema važno mesto prohibicija izvoza, načelo dovoljenj za izvoz, kontingentiranje in določbe, ki se tičejo prometa z devizami in vrednostnimi papirji. Ce upoštevamo, da pomeni na področju trgovinske izmenjave gospodarsko zbližanje med tremi državami vodilno idejo Male antante, je potrebno proučiti tiste instrumente trgovinske politike, ki nas morejo pripeljati do že-Ijenega cilja. Razen tega bo gospodarski svet imel nalogo sklepati o vprašanjih, ki so jih proučile komisije izvedencev, to je o predlogih, ki se nanašajo:
1.	na sodelovanje pošte in brzojava med tremi državami,
2.	na sodelovanje glede plovbe na Donavi,
3.	na industrijsko sodelovanje držav Male antante,
4.	na unifikacijo čekovne in menične zakonodaje, in
5.	na sodelovanje glede železniškega prometa, itd.
Nove komisije
Ge upoštevamo običajno delovno proceduro gospodarskega sveta Male antante, bi
Pojasnilo
k uredbi o taksnih olajšavah industriji
Beograd, 14. oktobra. V zvezi z objavo uredbe o pristojbi irskih olajšavah za gospodarska podjetja smo prejeli ii kabineta ministrstva za trgovino in industrijo tole pojasnilo:
Na podlagi pooblastila finančnega zakona je ministrski svet sprejel uredbo, ki odreja posebne taksne olajšave za industrijska podjetja, ki jim je zaradi gospodarske stiske ogrožen obstoj. Ce so ti pogoji dani, ee lahko zahtevajo te pristojbinske olajšave, ako želi posamezno industrijsko podjetje izvesti svojo sanacijo z združitvijo z drugim akcijskim industrijskim podjetjem ’ ali industrijsko družbo z omejenim jamstvom, oziroma zadrugo, ali pa želi enolastniška tvrdka ali javno trgovska ali komanditna družba izpremeniti svoje podjetje v akcijsko družbo. Olajšave se nanašajo na oprostitev taks iz tarifne številke 10, torej takse na glavnico dalje osvoboditev prenosne takse iz tarifne številke i-in na oprostitev taks za vpis v zemljiške knjige. Te olajšave niso stalne in veljajo samo. če se prošnja vloži v dveh letih.
Nakup obveznic vojne škode
Beograd, 14. oktobra. AA. Po sklepu Poštne hranilnice bo znašal mesečni obrok za nakup obveznic vojne škode na odplačilo Din 30' za vsako obveznico, in sicer od 12. oktobra t. 1. do nadaljnje naredbe.
Prošnje za nakup rešuje nadzorni svet. Kuponi st. 14 in 15 pripadajo Poštni hranilnici. Ostali pogoji ostanejo neizpremenjeni. Kupci, ki se bodo javili cd 12. oktobra dalje, bodo plačali mesečno po Din 30'— skozi eno leto.
Bivanje grških gospodarstvenikov v Beogradu
Beograd, 14. oktobra. AA. Danes ob 10. uri dopoldne so predsednik in svetnik solunske občine z raznimi zastopniki nacionalnih, kulturnih in gospodarskih orgamza-cij iz Soluna uradno obiskali predsednika beograjske občine.	. v .
Solunske goste je s prisrčnim nagovorom pozdravil predsednik občine \ lađa I.se. V svojem govoru je omenil stike, ki nas vežejo z Grčijo in ki jih je treba zlasti na go spodarskem polju še bolj poglobiti.
Za pozdrav se mu je zahvalil predsednik solunske občine Mancs. Po zakuski, ki jim po je priredil predsednik občine liic, so grški gostje v spremstvu beograjskih gospodarstvenikov obiskali grob neznanega junaka.
vam v interesu čim hitrejše ureditve vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu, predlagal tole razdelitev dela po komisijah:
1.	komisija, ki se bo ukvarjala z vprašanji trgovinske izmenjave blaga,
2.	komisija za proučevanje rezultatov, doseženih v nacionalnih odsekih glede izvajanja sklepov, sprejetih na petem zasedanju gospodarskega sveta,
3.	komisija, za promet z nalogo, da prouči vprašanja plovbe na Donavi in vprašanje železniškega prometa in letalskega prometa,
4.	komisija za druga vprašanja, ki so na dnevnem redu, in za morebitne nove predloge, ter naposled redakcijski odbor.
Zasedanje komisij bi se moglo začeti še danes, gospodarski svet bi se pa sestal, ko bodo komisije končale svoje delo. ^
Na koncu, gospodje, mi ostane še do.z-nost, da vam želim mnogo uspeha pri vašem delu, vpoštevajte realne potrebe s stališča interesov naših treh držav, prijateljskih in zavezniških. Trdno sem prepričan, da bodo rezultati vašega dela pozitivni in dejanske vrednosti.
Nato je predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev podelil besedo predsedniku romunske delegacije bivšemu ministru g. N. Teodorescu.
G. Teodorescu je v svojem govoru izrekel veliko veselje delegatov, da se nahajajo v Beogradu, v svrho nadaljevanja dela gospodarskega sveta Male antante, nato je pa poudaril dosedanje uspehe in izrazil ■nado, da bo delo gospodarskega sveta Male antante obrodilo konkretne uspeheMi nadaljujemo! je dejal Teodorescu. se dosti stvari se da storiti, eno je pa gotovo, da smo namreč popolnoma zadovoljni z dosedanjimi uspehi. Nato . je naglasil, da ima popolno zaupanje v dober in nagel razvoj začetega dela. Na koncu svojega govora se je zahvalil predsedniku ministrskega sveta in zunanjemu ministru dr. Milanu Stoja-dinoviču za prisrčne in lepe besede, s katerimi je pozdravil gospodarski svet.
Potem je predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič podelil besedo izrednemu poslaniku in predsedniku češkoslovaške delegacije dr. Friedmannu. V prvi vrsti se je dr. Friedmann zahvalil v imenu češkoslovaški poslanik g. Girsa in predsed-jugoslovanske vlade in poudaril, da je idr. Stojadinovič navedel ves delovni program gospodarskega sveta. Potem je naglasil, da so dosedanji uspehi gospodarske Male antante zelo zadovoljivi. Na koncu je izrazil radost, da se bo v korist vseh treh držav
Male antante moglo delati v njihovem in-teresu
Prvega sestanka gospodarskega sveta Male antante so se udeležili razen članov delegacij tudi romunski poslanik g. Guranescu, češkoslovaški poslanik d. Girsa in predsednik jugoslovanske delegacije g. PeHvanovič, načelnik ministrstva zunanjih zadev.
Nova tarifa za izvoz orehov v Nemčijo
Beograd, 14. oktobra. AA. S 15. oktobrom stopi v jugoslovansko-nemškem blagovnem prometu v veljavo nova tarifa za izvoz orehov pod št. 34.
Nov pomočnik bana Vardarske banovine
Beograd, 14. oktobra. AA. Za pomočnika bana Vardarske banovine je bil Imenovan Dušan M. Filipovič v položaju 3/1, doslej policijski direktor v Beogradu.
Osebne vesti
Beograd, 14. okt. b. Premeščen je šef poslale v Hereegnovein g. Josip Klimi v Dubrovnik iti Franc Rejc, pomožni prometnik postaje Kakanj na postajo Bistrik.
Ustanovitve in ukinitve gimnazij
Beograd, 14. okt. 1). Današnje »Službene novine« objavljajo ukaz, s katerim se otvarja nepopolna ženska realna gimnazija v Banjaluki, dalje se otvavjajo postopoma višji razredi samoupravne realne gimnazije v Kum a n oveni, v Murski Soboti. Klado vem. Smederevski I afanki in Velesu. Nepopolna gimnazija v Bjelini se pretvori v popolno, v Ljubljani se otvori popolna ženska realna gimnazija namesto mestne realne gimnazije Dalje se otvori postopoma ue-ponolna realna o-ininazi.ia v Krivi Palanki. Sfru-mici, Ohridu, Kovinu, Štipu, Prijedoru in Parafinu. Sedanja popolna realna gimnazija v Kočevju a se pretvori, kakor sum že poročal, postopoma s početkom šolskega leta 1936/31 v nepopolno.
Senat sklican 19. t. m.
Beograd, 14. oktobra. AA. Predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič je napovedal seje senata za soboto 19. t. m. ob devetih.
Zoisovo Brdo pri Kranju — last kneza namestnika Pavla
Te dni je Nj. Vis. knez-namestnik Pavle postal gospodar na najlepšem gorenjskem gradu Brdu, ki sta ga pred nekaj leti od baronov Zoisov, potomcev naših slavnih mecenov Zoisov, kupila na dražbi škofjeloška lesna industrijalca France Dolenc in F. Hajnrihar.
London, 14. oktobra. A A. V jutrišnji številki uradnega lista bo izšlo obvestilo predsednika spodnje zbornice o sklicanju prihodnje seje dne 22. t. m-
Sestava nove poljske vlade je bila poverjena dosedanjemu notranjemu ministru Koscial--kowskemu, ki je v novi poljski vladi ministrski predsednik.
¥ nedaiio le bil© 8000 Hudi ua kolodvoru
Ljubljana, 14. septembra.
Gorenjska je skoraj pozabljena in _ vse drvi na Dolenjsko — kakor v obljubljeno deželo. S glavnega kolodvora sta v nedeljo zjutraj odpeljala dva vlaka na Gorenjsko 1300 izletnikov, a na Dolenjsko sta z največjo težavo tudi dva vlaka vlekla 6000 Ljubljančanov in Ljubljančank ter vsaj dvakrat toliko košar. Zvečer sta se oba dolenjska vlaka spet primajala v Ljubljano s svojimi do kraja upehanimi in opešanimi ter onemoglimi gosti. Nešteto razbitih zelenk ieži ob dolenjski progi, sem in tja pa med črepinjami leže drobne koščice pujskov in puranov ter kokoši, ki so jih prijatelji dolenjskega paradiža ob povratku vzeli s seboj še za popotnico.
V nedeljo zjutraj je bilo na kolodvoru gotovo 8000 ljudi. Poslovale so vse blagajne in tudi pomožne blagajne, a pri izhodu ob restavracijskem vrtu celo dve pomožni blagajni. Pri vseh blagajnah je bila neznosna gneča, da so vlaki odhajali z mnogo predolgimi zamudami in so bili zaradi zamud izletniki do cilja oropani vsaj za urico razvedrila in užitka. Tudi pred »Putnikom« v »Metropolu« je bila na cesti velika gneča, a vse blagajne niti od daleč niso mogle zmagovati navala. Enako je bilo seveda tudi zvečer pri prihodu vlakov:	povsod
največja gneča, še več pa tekanja sem in tja, tarnanja in jeze, ker varuhi domačega
ognjišča niso našli veselih, težko otovorjenih Dolenjcev.
Zdi se nam, da je poslovanje blagajn na
kolodvoru premalo premišljeno in praktično urejena. Vesel si, če se po pol ure preriješ vsaj do pomožne blagajne. Zahtevaš n. pr-četrtinsko karto in pošljejo te h glavni blagajni, da gotovo zamudiš, če ne vstopiš brez karte v vlak. Enako je tudi, če zahtevaš vozovnico za kako postajo, ki ne leži v smeri izletniškega veletoka. Tu je spet popolnoma gotovo, da si vlak zamudil, če si iskal karto pri enako oblegani glavni blagajni. Ali ne bi bilo bolj smotreno, če bi nekatere blagajne oddajale vozovnice samo za gorenjsko progo, druge spet samo za Dolenjsko, za ostale proge pa spet druge blagajne, skratka, za razne vlake tudi druge blagajne! Razpored blagajn na različne proge naj bi bii že v soboto objavljen v listih, a v nedeljo naj bi velike napisne table informirale občinstvo, kje dobi vozovnice.
Enako je pa z izhodi. Nikdar človek ne ve, pri katerem izhodu bo prišel izletnik, ki ga čakamo. Večkrat imajo ljudje zato prav velike zadrege in sitnosti, a tudi stroške. ker si morajo najemati nosača. Načelstvo glavnega kolodvora bo za drugo nedeljo to stvar gotovo uredilo tako, da bodo zjutraj vsi potniki naglo dobili vozovnice, a zvečer bodo spet njih svojci v Ljubljani vedeli, pri katerem izhodu naj jih čakajo.
$J$ßehi pri sirel$kih tekmah
Ljubljana, 15. oktobra.
V	nedeljo dopoldne in popoldne so bile na vojaškem strelišču strelske tekme ljubljanskega strelskega okrožja, kateremu so se pridružili še Mani SL D, podružnica Ljubljana.
Tekme so potekle v najlepšem redu in ^ vzorni disciplini, kar si' morejo naši strelci šteti v posebno čast.
V	restavraciji pri Slamiču so bile v nedelj0 zvečer razdeljene nagrade najboljšim strelceiii; Za prvenstvo SLI) so bili doseženi nasledil)' uspeli i: 1. Vokmani?, Maribor 153 točk, 2. Hajn' rihar Minko, Ljubljana 136, 3. Gorup, Zagreb .128 točk.
Zajci. Dosegljivih točk 10: 1. Vokmani?, Mah bor 10 točk, 2. Hajnrihar M., Ljubljana *’
3.	Jaki!. Karlovac, 4. Bakarčič ml., Ljubljana. 5. Šifrer. Ljubljana, vsi po 9 točk.
Golobi. Od 20 dosegljivih točk: 1. «prag« Maribor 19 točk, za 23 strelov, 2. Jakil, Kan vac, 3. Vukmanič, Maribor 19 točk za 26 stre Divja koza. Od 70 dosegljivih točk: L ’ gg mani?. Maribor 54 točk, 2. Gorup, Zagreti točk, 3. Jakil, Karlovac -II točk.	55»'
Srnjak. Od 50 dosegljivih točk: 1; greh 46 točk. 2. Bakarčič ml.. Ljubljana 46 3. Bakarčič star.. Ljubljana 45 točk.
Po razglasitvi rezultatov so bde razi m vsem prvakom lepe nagrade, ki so Jih p' yo predstavniki naših oblasti in privatni'' -j končani razdelitvi nagrad je bita v salon Slamiču prijetna lovska zabava.
Za predsednika konference za sankcije v Ženevi je bil izvoijen bivši portugalski zunanji minister in sedanji stalni zastopnik Portugalske pri Društvu narodov Vascon-cellos.
Vesti is Italije
Zapuščinske in darilne pri* siojbine
V Italiji je izšel 9. t. m. nov pristojbinski zakon, ki med drugimi urejuje tudi zapuščinske takse in takse od daritvenih pogodb. Kar se tiče pristojbin, je oboje v svojem jedru isto in pomeni navadno lastninski prenos premoženja med svojci. Novi pristojbinski zakon se v tem pogledu drži starih določil, hoče pa pospeševati sedanjo obljudevalno politiko vlade, zato uvaja d/e važni novosti. Po zapustniku ali izro-čilcu, ki je samec odnosno vdovec ali poročen, toda brez otrok ali pa ima enega samega otroka, se taksa zviša za 30“/» odnosno 20% ali 10% in enak povišek zadene v vsakem primeru tudi dediča, volilojem-nika ali prejemnika darovanega premože-hja, če je samec, poročen ali vdovec brez otrok odnosno ima samo enega otroka. Nasprotno se zapuščinska in daritvena pristojbina zniža za 5%, če ima dedič ali prejemnik darila 2, 3 ali 4 žive otroke, če je Pa še več otrok, se pristojbina odmeri v znižanem znesku po 10% takse za vsakega hadaljnega živečega otroka. Pri 14 živečih otrocih postane zapuščina ali izročeno pre-hioženje pristojbine prosto. Proste pristojbine so tudi zapuščine v vojni padlih ali ^ javni službi in radi nje umrlih oseb. Na ®Ploh pa je zakon poostren in bo njegov finančni pfpkt večji od dosedanjega.
»Man-ouniijan in Šarlota« je naslov no vega romana, ki ga je spisal češki romano pisec Ladislav Ha j ek. Odigrava se delom; v Lombardiji in deloma v gradu Miramaru Hajek ki je doma iz Prage in urednik li
«a »Narodni........« je na sugestiven načii
popisal v romanu Miramar in Jadz-anski istrsko obalo in Kras. Nasprotje di stare Avstrije ga je napotilo, da je vple v svoj roman tudi italijanski iredentizem
način, da si je ž njim dosegel pozornos italijanskih kritikov, ki ga imenujejo izvir
DPOO iv» >3	___ _________:___
dfiga in dinamičnega češkega romanopisca . Zaprta cesta. Od 12. t. m. do nadaljneg; je zaprta cesta, ki drži od Sv. Ivana, Vrde l,a —-Timinjan št. 1436 na Lonjer, in sice do hiš. st. 201 na Lonjeru.
, Ljudsko gibanje v tržaški pokrajini. Ro lenih je bilo v Trstu in okolici v meseci avgustu 3J6 v tržaškem podežellju 147 sKupaj v tržaški pokrajini 463, umrlo pa ’ ■ustu 217, izven Trsta 66, skupaj 283, pri ^astek v avgustu je v mestu 99, na dežel skupaj 180. Za mesec september so rojeni podatki za Trst 299, deželo 160, po-"*ajino 459, smrtni podatki pa 221, 53 ir “74. Naravni prirastek v septembru je i ^fstu 78, izven Trsta 107, skupaj 185. pa ne bo več nesreč od eksplozije mate-Mala iz svetovne vojne. Goriška prefektu a se je s posebno okrožnico obrnila đc 'adškofa, da duhovniki s prižnic opozo-jJo ljudstvo na nevarnost, ki še vedne £7eti ljudem od ostankov vojnega mate-.Mala, ki je po zemljiščih tuintam še razneseno izza svetovne vojne. Zlasti se opo cjdja mladina, da se takšnega materiala *a«komišljeno ne dotika. Ker bo ljudstve '/Pomnjeno na nevarnost na ta način v Jojem jeziku, ga ne bo moglo preslišati ''prezreti in bo morda zalegel, j «a bikorejce. Ministrstvo za poljedelstvo n dalo na razpolago večjo svoto za nakup jkov in merjascev po znižanih cenah. Namerava se izboljšati govejo pasmo s po-K °cjo bikov temne planinske moelltalske jwSthe in_ doseči uspešnejša prašičereja s b^očjo žlahtnih nemških merjascev. Po-Pnh pri ceni znaša f5"/“ do 30%. V poštev tist-3'0 bikorejske postaje na Goriškem in K.3 redijo merjasce za pripuščanje. ie v!ozit' do 20. t. m. na goriško pdro, via Duca d’Aosta 55.
Z^^arejevalec denarja. V Trstu se je času pojavilo več ponarejenih do bju • bankovcev. Po daljšem poizvedova le kvestura prišla ponarejevalcu n; k s '!e to neki Furlan Anton Martinuzz
j Pilimberga.
I»	O S» i
cerwn Mirko Medved iz Zagoljevščka pr J? 80 šli na izlet na jugoslovensta « vzei-a se ne bi vračali domov prazni rke u v s seboj vsak nekoliko Jugoslovan N- meil so Pa trčili skupaj s s’;razo. ki ni hotela o takšnem rihiw “ Prometu nič	m o rrp.-iči
ui ometu me vedeti. Na goriške: 17	n-,1b zagovor, da so nehote zaš
fchP^ena'^Tf11?« ozemlje in da je ka1,
<	V Italiil. ni	Vorc» crva ir fr
K	Italiji, ni drža!. Vera gre v ta
111 so 'hilf11 fblančmm organom in obso u na 640 odnosno 450 lir globe.
Samo še danes In jutri popoldne
Chopinov poslovilni valček
KINO UNION
TELEFON ŠTEV. 22
2 1
Predstave ob 16., 19-15 in 21-15
Dopolnilo: Uvertura k Straussovemu „Netopirju-in najnovejši Foxov zvočni tednik o Bbesiniji
Predprodaja vstopnic od 11—ta-SO In od 10. ure dalje
Jutri ob 21-15 premijera velefilma
kjer vam predstavimo najveöjo evropsko filmsko umetnico Paulo Wessely pod režijo Willy Forsta
Maškarada,
Spominske znamke razprodane
Kakor znano, so 9. t. m. ob obletnici marsejske katastrofe izšle posebne poštne spominske znamke s sliko kralja Aleksandra I. v admiralski uniformi. Danes teh znamk v Ljubljani nima nobena pošta več, ker so se ljudje kar stepli zanje že prvi dan. Naval na vse pošte je bil ogromen, zlasti je bila pa velika gneča na glavni pošti in celo v zalogi znamk v poštni direkciji, ki pa znamk seveda ne prodaja.
Informirani krogi navajajo, da je bilo teh znamk po 75 par in 1-50 Din tiskanih po pol milijona, vrednosti po 1-75, 3-50 in 7-50 Din pa le po 200.000 komadov, torej le 200.000 serij. Evidentno je serija spekulativna, da jih takoj razgrabijo filatelisti, vendar je pa za Ljubljano in vso Slovenijo prav značilno, da so pri nas veliko večino serij pokupili nefilatelisti predvsem iz velike ljubezni do blagopokojnega kralja, ki je bil v vsej Sloveniji nadvse popularen in
uprav oboževan, manjši del pa pač iz spekulativnih razlogov. Težki časi so in vsakdo skuša z najmanjšo vsotico — obogateti!
Ljubljanska poštna direkcija je za vse pošte Slovenije dobila 12.000 kompletnih serij, poleg teh pa še po 24.000 komadov znamk po 75 par in 1-50 Din. Za kompletne serije teh znamk je torej Slovenija takoj plačala 180.000 Din, za mali dve vrednosti še 54.000, torej samo en dan 234.000 Din za znamke, ki jih skoraj nikdo ni rabil za frankaturo!
Ljubljanska glavna pošta je dobila 1200 kompletnih serij, vse ljubljanske pošte skupaj pa 2500 kompletnih serij in še dvakrat toliko manjših dveh vrednosti. Tudi Ljubljana je torej prav lepo dokazala, da še vsak dan bolj ceni žrtev marsejske katastrofe. Poštna uprava je za vse znamke dobila takoj 3,675.000 Din, navzlic temu, da so znamke pod vsako kritiko. Če bi bile znamke lepe bi lahko zanje dobila takoj 50 milijonov!
Strahotni uiinki strupenih plinov, če ne vemo, kako se /e treba zaštititi
Ljubljana, 14. oktobra.
Izpod peres za to večkrat nepoklicanih avtorjev se pojavljajo v dnevnikih članki o vojnih strupih in kemijski vojni. S takimi pogosto senzacionalnimi članki se ne more doseči ono, kar je potrebno za uspešno obrambo civilnega prebivalstva. Še več, taki članki so povzročili zmedo in malodušnost in kazalo je že, da ni pomoči proti plinski vojni. Temu pa ni tako. Takrat ko bomo spoznali vojne strupe, njihov učinek in način obrambe, ne bo več razloga za neopravičen strah. Spoznali pa bomo ta dejstva le, če imamo zanimanje za to. Kmalu nam bo dana prilika, da resnično vidimo učinek vojnih strupov in obrambo proti njim v nalašč zato zgrajeni poskusni »plinski sobic, katera se nahaja na dvorišču realke v Ljubljani.
Strupeni plini iz 1. 400 pred Kr.
Vkljub raznim mednarodnim konferencam, sejam in paktom, na katerih je bilo sklenjeno, da sp ne smejo uporabljati kemijski strupi v vojni, so se ti uporabljali v svetovni vojni. Takrat ni bil prvič uporabljen vojni strup. Vemo, da so bili uporabljani strupi celo 1. 400 pred Kr. Tako so Špartanci metali v ogenj razne snovi, kakor smeti, arzen, žveplo^ in smolo, pri tem se je razvijal strupen dim, kalečega je veter nosil proti sovražniku. Ta način bojevanja so podedovali Rimljani od Grkov in Feničanov, dokler se ni danes razvilo do neke vrste popolnosti, ks je bila na žalost dosežena
v prošli svetovni vojni.
Strahotne številke iz svetovne vojne
Da bi nam bila stika kem. orožja v svetovni vojni jasnejša, poglejmo številke: Leta 1915. pri Ipru so prvič Nemci izpustili iz 24.000 jeklenih posod (okoii Vi milijona kg) klor, kateri se je z vetrom valil s hitrostjo 2 do 3 m v sekundi proti nepripravljenemu sovražniku. Učinek je bil tem strašnejši, ker so bili ta sovražnik babjeverni črnci iz Afrike. Bilanca: 5000 mrtvih in 15.000 invalidov. Sledile so revanže. Tulenje razornih granat je spremljalo zamolklo in zahrbtno bobnjenje strupenih bomb. ^ svitu 13. julija 1917. so zopet Nemci in zopet pri Ipru sprostili najgroznejši strup — iperit ali losi. Učinek kemij. orožja v številkah je bil sledeč: imeli so Američani okoli 70.000 mrtvih, Angleži 180 tisoč, Francozi 150.000, med lem pa Nemci 78.000. Skupaj okoli 500.000 mrtvih in 1.000.000 poškodovanih. Ni čuda, da so te številke tako ogromne, razlog je pa temu, da je zaostala tehnika obrambe daleč od tehnike napada.
Kaj so strupi kemično
Za uspešno obrambo je treba seznaniti se podrobnejše z lastnostima vojnih strupov. Kaj so in kakšni so vojni strupi? Šo večinoma jedke tekočine, pa tudi plinaste in trde snovi, ki so razen oglenčevega monoksida (kateri je znan, da nastane pri nepopolnem zgorenju oglja) in ci jan vodika vsi težji od zraka. Plinasti vojni strupi se po eksploziji bombe širijo v obliki plinastega vala po tleh. Trdni strupi se radi eksplozije razprše v zelo fin prah, kateri visi v zraku. Tekoči strupi se alt razprše v fine kapljice in tvorijo meglo ali pa izhlape in učinkujejo kot plini. Sreča je, da skoro vsi ti strupi, razen iperita, hitro razpadajo zaradi zračne vlage in tako postaneio neškodljivi. Hitrost učinkovanja vojnih strupov tudi ni enaka. Eni učinkujejo takoj (cijanvodik), drugi sete čez nekaj časa (iperit). Po fiziološkem učinku pa delimo vojne sirupe v pet skupin.
Pet skupin strup.ov
V' prvi skupini so dušljivci, kaieri napadajo naše dihalne organe — pljuča. Glavni zastopniki te skupine so: klor in fosgen kot plini, difosgen in klorpikrin kot tekočina.
V drugo skupino spadajo solzarci, ki niso smrtno nevarni, povzročajo le neprijetno solze-nje. To so tekočine, ki jih je več.
Tretji skupini prištevamo kihavce, ki tudi niso smrtno nevarni, povzročajo le neznosno in dolgotrajno, večkrat (»onavljajoče se kihanje z bolečinami. Med njimi so znani klark I. in II. ter adamzit. To so trdne snovi, ki jih je sovražnik razpršene v prah poleg drugih strupov samo zato uporabljal, ker ta prah prehaja skozi maske starejšega tipa. Radi kihanja je snel vojak masko z obraza in se je zastrupil s strupi-dušljivci.
Četrti skupini pa prištevamo dva najnevarnejša strupa luizit in iperit, posebno zadnji je
znan kot najmočnejši od vseh sirupov. Oba sta tekočini. Luizit je bil odkrit koncem svetovne vojne. Amerikanci so se bahali z njim, kot da so odkrili »čudo in so mislili, da ni rešitve proli njemu ter so ga zato imenovali »rosa smrti«. V resnici pa je to bila samo reklama. Izkazalo se je, da ima luizit poleg iperitov še druge lastnosti kot na pr. kihavčeve, je pa izredno občutljiv glede zračne vlage ter hitro razpada- Z iperitom pa je to drugače. Je eden od najbolj obstoječih strupov, poleg tega zahrbten. Na organizem učinkuje različno: na oči, pljuča in kožo, na kateri povzroči mehurje ter ga zato imenujemo inehurovec.
V peti in zadnji skupini so živčni in krvni vojni strupi. Sem spadata cijanvodik in ogljen-čev monoksid.
Strupi — proti strupom
Vsi ti strupi se razlikujejo po barvi ali po vonju. Poleg tega pa po zvoku eksplozije bombe. Razdiralna bomba eksplodira z močnim pokom, plinska pa zamolklo. Na ta način nam je dana možnost spoznavati pline. Fosgen ima vonj gnilega sena, iperit ima duh po gorčici, cijanvodik po grenkih mandeljnih. Klor je rumeno-zelen, cijanvodik pa moder, adamzit zelen itd.
Slično vinskim poizkuševalcem imamo ljudi, ki spoznajo in razlikujejo vojne strupe v najmanjši količini. Toda na te subjektivne metode ugotavljanja vojnih strupov se ne moremo |x>-polnoma zanesti. Za točnejšo preiskavo nam služijo kemijske metode. Raznobarvni papirji in tekočine (reagenti), ki v plinu spremene svojo barvo.
Gorje zdravi gorje. Tako se strup uničuje s strupom. Razen iperita skoro vsi vojni strupi kmalu razpadejo. V zaprtih prostorih pa se uničujejo s posebno žveplenolužno raztopino (»žveplena jelra: — natrijev polisulfid), ki jo
Poročali smo že o lajinstvenem dogodku, ki se je dogodil v pisarni direktorja beograjske opere g. Hrističa. Našli so ga z nevarnimi ranami po obrazu. Doslej ni mogla policija natanko ugotoviti, ali gre za zločin, ali za poskus samomora. Kar se je zgodilo za vrati direktorjeve pisarne je še vedno zagonetka.
Obremenilne izjave Hristićevih sorodnikov
Beograjska policija je zaslišala več Hristićevih sorodnikov. Vsi so trdili, da je na dan po tragediji Hristič v bolnišnici izjavil, da ga je napadla v pisarni n jegova žena ga. Rogovska-Hristič. Zanimivo pa je, da Hristič sam vztrajno trdi, da seje v živčni razdraženosti ranil sam.
V bolnišnici leži direktor Hristič sam v majhni sobici. Ves' dan ga obiskujejo številni prijatelji in znanci. Vse seveda ne puste k njemu, ker so mu zdravniki prepovedali obiske.
Zasliševanje direktorja Hrističa
^ Hristič je bil zelo začuden, ko so mu sporočili, da ga mora policija ponovno zaslišati. Dva zdravnika sta bila priči. Hristič je odgovarjal tiho in zelo počasi, ker ima vso glavo obvezano. Zasliševali so ga skoraj eno uro. Tudi to pot je trdil, da je ranil sam sebe s škarjami, kar je novega je le to, da je izjavil, da se je hotel usmrtiti zaradi ljubosumnosti svoje žene. Nje-gova žena je pa izjavila, da je bil direktor Hristič nervozen in razdražen zaradi denarnih neprilik in zaradi intrig svojih sovražnikov.
Vprašali so ga:
— Kako to, da ste se ranili ravno v levo.
— Najbrže sem dvignil levo roko kvišku? Pripovedoval je nadalje, da bi morala ravno tedaj priti v pisarno žena tenorisla Rijavca, ki se je pa zakasnila. Če bi Rijavčeva žena prišla, ne bi se nič zgodilo. Hristič je bil v zadregi, ko so mu povedali, kako so izjavili njegovi sorodniki. Odgovoril je:
— To ni res, tudi če bi me napadla s škarjami, bi se znal braniti, da me ne bi udarila. Preden je policija odšla, je Hristič prosil šefa, naj ustavi nadaljno preiskavo.
žena ga je obiskala
Med številnimi obiskovalci je bila v nedeljo tudi direktorjeva žena ga. Kogovška, kije loče-
razpršujemo po zraku. Proti iperitu pa je najboljše sredstvo za uničevanje klor-apno, katero je samo po sebi strup, zato mora biti manipulacija z njim oprezna.
Oprema proti strupom
Splošno se misli in še bolj čila, kakšue grozote povzročajo vojni strupi. To je res samo za one, Ui niso za obrambo pripravljeni. Za tistega, ki je opremljen z zaščitnimi sredstvi in dobro izvežban, pa niso vojni strupi nikaka nevarnost.
V čem obstoja ta oprema? V glavnem maska proti vojnim strupom, katera nam brani pljuča in oči. Naša civilna maska je sedaj tako popolna, da nas ščiti pred vsemi vojnimi strupi razen ogljenčevega monoksida, kateri iz znanih razlogov ne pride v poštev.Ker pa je glavni iperitov učinek na kožo, se zaščitimo proti njem z gumirano ali lanenim oljem prepojeno obleko z rokavicami in gumiranimi škornji. S to opremo klubuje človek tudi najhujšemu plinskemu napada. Bo pa kdo vprašal, kam z otroki, starci in bolniki, ki ne prenesejo maske. Za te služijo zavetišča, to so vsi dobro zaprti prostori, predvsem kleti. Vse navedene priprave bomo spoznali o priliki ljudskih vaj, katere se bodo v najkrajšem času vršile v ta namen zgrajeni plinski sobi.
Na senzacionalne novice o neprestanih iznajdbah novih in novih strupov, proti katerim ni obrambe, moramo pripomniti, da so malo verjetne. Doslej znani najhujši strupi niso novotarija za znanstveno kemijo, saj so bili znani mnogo pred svetovno vojno, le da je bila njihova izdelava predraga in komplicirana. Hujšega strupa od iperita si ne moremo danes predstavljati, jn-ed njim se, kakor znano, branimo s popolno izolacijo telesa. Hujši bi bil tak strup, ki bi uničil to izolacijo. Iznajdbo takega strupa pa mi najbrže ne bomo še doživeli.
Ing. Mandrino, ban. instruktor.
na žena nekega ruskega višjega častnika, ki se zdaj preživlja kot šofer v Tirani. Dovolili so ji, da sme ostati samo pet minut pri možu. Ko je policija zapustila bolnišnico, je Kogovška zopet prišla k Hrističu in se z njim nekaj minut razgovarjala.
Rane so nevarne
Rane, katere ima direktor Hristič po obrazu in na vratu, so nevarne, sicer se pa normalno celijo, toda ni izključeno, da pride do komplikacij. Policija se predvsem zanima za značaj teh ran. Najbolj sumljiva je rana, katero ima direktor Hristič pod levo ključnico. Po tej rani sodeč, je bil direktor Hristič napaden. Kriminalisti pa pravijo, da je naposled le mogoče, da si je tudi to rano zadal Hristič sam. Bolj verjetno pa je seveda, da mu je to rano zadal nekdo drugi.
Zasliševanje Hristićeve žene
V nedeljo proti večeru so zaslišali ponovno tudi Hrističevo ženo Ksenijo Rogovsko. Zasliševanje je trajalo tri ure. Rekonstruirali so dogodek po opisu Hristićeve žene in Hrističa v pisarni. Beograjski novinarji so zvedeli, da je Hrističeva žena izjavila nekaj podrobnosti, ki bodo zagonetno tragedijo direktorja Hrističa kmalu pojasnile.
Radio
Torek, 15. oktobra.
Ljubljana: 11.00 šolska ura: Trgatev (Mirko Kugler), 12.00 tamburaši in citraši na ploščah, 12.45 vreme, poročila, 13.00 čas, obvestila, 13.15 Radijski orkester, 14.00 vreme, borza, 18.00 Vzgojna vrednost umetnosti (dr. St. Gogala), 19.00 čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 prenos iz zagrebške opere.
Narodno gledalište
DRAMA:
Začetek ob 20. uri.
IS. oktobra, lorek: Zaprto/
OPERA:
15. oktobra, torek: Pepelka Angelina. Red C.
............... I» II«——«a—rniiiin ■■■111111 nim «Iigg——a——
Direktorja beograjske opere le napadla žena J
Sumljiva rana na levi strani - Protislovja zaslišanih prič
Dnevni dogodki
X Pomočnik kana g. dr. Majcen se je službeno odpeljal v Beograd in zaradi tega v torek 15. t. m. ne bo sprejemal strank.
X Za zboljšanje socialnega zavarovanja. V Delavski zbornici v Beogradu so se posvetovali v nedeljo delegati delavske sindikalne zveze in delegati delavskih in nameščenskih organizacij iz vse države. Po obširnih debatah o zboljšanju socialnega zavarovanja so sprejeli resolucijo, ki med drugim zahteva: Naj se iz javnih sredstev da vsaj 20 milijonov dinarjev za pomoč brezposelnim delavcem, naj javne borze dela povečajo vsote za dnevne podpore brezposelnim in naj občine organizirajo akcijo v pomoč brezposelnim, zlasti naj poskrbe za stanovanja in kurivo čez zimo.
X Šaljapin pride v Zagreb. Slavni pevec Fjodor Šaljahin se je pogodil z zagrebškim gledališčem za gostovanje. Pel bo Waagrama v operi Boris Godunov. Iz Zagreba bo odpotoval v Budimpešto.
X 38 potresnih sunkov v okolici Banjaluke.
Sef beograjske eejzmološke postaje Jelenko Mihailovič se je vrnil s potresnega ozemlja ob reki Vrbas, kamor je kot strokovnjak pred dnevi odpotoval. Ugotovil je, da večje škode polresni sunki niso povzročili. Zrušili eo ee le zidovi nekaterih starejših stavb. Največ škode je bilo na poslopju učiteljske šole v Banjaluki. Mihailovič je ugotovil tudi, da so potresi na tem ozemlju lokalnega značaja in omejeni na kakih 20 kvadratnih kilometrov. Možno je, da se bodo slabejši potresni sunki še pojavili, ker »e zemeljske plasti še vedno udirajo.
X Železniška nesreča v Virovitici. Na kolodvoru v Virovitici se je zaletel v soboto zvečer tovorni vlak v prazne vagone. Kretnica je bila pomoloma postavljena tako, da je vlak zapeljal na četrti tir namesto na tretjega. Trije vagoni so uničeni, oslali pa precej poškodovani. Izkazalo se je, da je službujoči prometnik poslala kretničarja v mesto in ga med tem sam nadomestoval. Zamenjal pa je številke vlakov, kar je povzročilo nesrečo. Ljudskih žrtev ni bilo.
X Gradba Zdravstvenega doma v Kranju.
Opozarjamo vse interesente na razpis licitacije za zgradbo Zdravstvenega doma Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Kranju. Informacije in pripomočki se dobijo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani med 8. in 12. uro.
X Anketa za vozni red 1936—1937. V sredo 23. oktobra bo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v sejni dvorani anketa glede voznega reda 1936—1937. Pričetek ob 10. uri.
X Sejm. V občini Sv. Jurij pri Grosupljem bo dne 19. oktobra 1935 letni živinski in kramarski sejem. Kupci in prodajalci vljudno vabljeni.
KINO SLOGA
Ljubljanski Dvor	Telefon 2730
Film globokih čustev in plemenite lepote
S križem in mečem
V glavni vlogi poje znameniti španski tenorist
Don Jose Kojiča
Kot dopolnilo najnovejši zvočni tednik
Predstave ob 16., 19T5 in 21*15. uri
Pridel	Pride!
Težko pričakovani senzacijonalni film
Abesinija 1935
Ljubljana
DNEVNA PRATIKA
Torek, 15. oktobra. Katoličani: Sv. Terezija. Pravoslavni: 2. oktobra. Kiprijan in Just.
DEŽURNE LEKARNE
Leus tek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12.
*
*	Minister pošte in brzojava g. Kaludžerčič ie včeraj« popoldne poselil novi poštni dom na
Tvrševi cesti. Pričakovali so ga pred poštnim domom poštni funkcionarji in v kolikor je bi o mogoče v zadnjih trenotkih sklicati se ostalo članstvo. V domu je bila g. ministru in gospe soprogi prirejena mala zakuska. Gospoda ministra je pozdravil predsednik poštnega doma g. Urbančič. Ogledal si je poslopje in se prav pohvalno izrazji o uspehu. Čestital je poštarjem vse Dravske banovine k tako lepemu uspehu. Po končani zakuski se je gospod minister poslovil od vseh navzočnih in jim še enkrat izrazil vse svoje priznanje.
*	O kolonijalni politiki v luči italijansko-abe-siii>kega spora bo predaval v sredo 16. 1. m. ob 20. uri v dvorani Arene Narodnega doma publicist dr. Branko Vrčon. Vsi akademski in prijatelji vabljeni. — Klub jugoslov. akademikov iz Trsta. Gorice in Istre.
*	Bivša učenka iiajznainenitejšega španskega virtuoza na čelu Gasparja Caseadoa god?. Bea-trica Reihartova je lanica znamenitega komornega udruženja "Trio Fanike Brandl. Prvič bo nastopila v Ljubljani v četrtek 17. 1. m. ob 20. uri v Hubadovi pevski dvorani. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Kralj Peter II. pred svojo gardo, za njim princ Tomislav. Oba se vračata z groba svojega velikega očeta blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I., Zedinitelja na
Oplencu.
Odlikovanci z zlatim vojaškim redom Kara-djordjeve zvezde z meči, ki se doslej iz kateregakoli vzroka še niso prijavili, se pozivajo, da nemudoma vlože svoje prijave pri poveljstvu vojnega okrožja, sicer izgube pravice, ki jih priznava zakon tovrstnim odlikovancem. Pokojne odlikovance naj prijavijo njihovi svojci in predlože poveljstvu vojnega okrožja vsa potrebna dokazila.
*	Kmetsko prosvetno društvo »Brazda« v Ljubljani priredi v soboto 19. t. m. trgatev grozdja v dvorani gostilne pri »Levu«, Gosposvetska cesta. Članstvo in prijatelje društva opozarjamo na to družabno prireditev. Odbor.
*	Prva repriza izredno uspele Rossinijeve komične opere »Pepelka Angelina« bo drevi 15. t. m. za red C. Delo je imelo na sobotni premijeri popolen uspeh. Odlična v naslovni vlogi je gdč. Župevčeva, ki z lahkoto in izredno čisto obvlada vse težke koloraturne pasaže v tej vlogi. Tudi vsi ostali interpreti glavnih vlog so odlični: ga. Ribičeva, Kogojeva ter gg. Betetto, Gostičj Janko in Petrovič. Muzikalno vodstvo ima kapelnik Neffat, režija je prof. Šesto-va. Prva repriza je za red C.
*	Del. esperantsku društvo v Ljubljani otvori jutri v sredo 16. t. m. ob 20. uri v II. deški osnovni šoli (na Grabnu) Lj. Zoisova 5, soba
št. 17 tečaj mednarodnega jezika Esperanta za začetnike. Ure in dnevi nadaljnega pouka se bodo določili ob otvoritvi po želji tečajnikov. Pridite vsi, ki se za Esperanto zanimate. S seboj prinesite papir in svinčnik, ker se bo s poukom takoj pričelo!
*	Žrtve nezgod in podivjanosti. — V Sp. Hrušici pri Ljubljani se je poparila z vrelim mlekom 6-letna hčerka delovodje Danica Pabole. Otrok si je hudo poparil roke in noge. —^ V gostilni pri Anžurju je bil v nedeljo Zagoršek Ivan, delavec iz Vevč. Iz povsem neznanega vzroka ga je napadel neki neznanec in ga težko poškodoval po glavi in po plečih. — V nedeljo se je mudil v Gobleku 27-letni delavec Albin Prelogar, doma iz Dogegabrda pri Polšni-ku. Bil je v neki fantovski družbi, kjer je nastal prepir, v katerega ee je vmešal tudi Prelogar. Med prepirom je sunil neki neznanec Prelogarja z nožem v vrat in ga ranil precej nevarno. Vse tri žrtve so pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
*	Družabni sestanek ljubljanskega kluba »Jeglič« bo drevi ob 20. pri Mikliču.
*	II. simfonični koncert ljubljanske filharmonije bo 2<8. t. m. pod pokroviteljstvom Češko-Jugoslovanske lige.
Maribor
Zračni napad na Maribor
Maribor, 14. oktobra.
Danes popoldne so bile v Mariboru velike vaje za primer napada iz zraka. Za vaje je vladalo v Mariboru in širni okolici ogromno zanimanje. Že v prvih popoldanskih urah so se pričele zgrinjali na Glavnem trgu, Kralja Petra trgu in pred glavnim kolodvorom, kjer so bila določena mesta za gledalce, velike množice meščanov in okoličanov. Že dopoldne so bili po-stvaljeni na Kralja Petra trgu in na Glavnem trgu kupi drv in slame, določeni pa so bili tudi že objekti, ki bodo »goreli«.
Okoli 14. ure je čuvaj s stolpa stolne cerkve dal za vaje raketni znak, da se bližajo mestu letala. Trenutek na to je sledil pisk siren iz vseh mariborskih tovarn in delavnic. Prebivalstvo je bilo s tem obveščeno o preteči nevarnosti. Ulice so se mahoma izpraznile, pešci in vozovi so pohiteli v varne zaklone. Ko so bila lelala nad mestom, je stopila takoj v akcijo obramba. Po mestu so se razlegali streli topov in strojnic, na ulice pa so prihitele že pripravljene ekipe. Nad mestom so švigale raznobarvne rakete, ki so naznanjale rušenje objektov, plinske bombe in bombe, ki so zanetile ogenj. Kmalu so bili v plamenih kupi drv in slame, in nad mestom so se vili črni oblaki dima. Z vseh
strani so prihiteli gaslici, ki eo stopili v akcijo. Na mestih, kjer so zelene rakete označale, da so bile vržene plinske bombe, so bile postavljene tablice z označenjem vrste strupenega plina. Ekipe za razstrupljevanje so bile takoj na mestu ter stopile v razkuževalno akcijo. Vse ekipe so bile opremljene s plinskimi maskami in z vsemi drugimi modernimi pripomočki za obrambo proti plinom in za reševanje. Po dobri četrt uri je bil sovražili napad odbit in trije piski iz siren tovarn in delavnic so oznanjali,
A Narodno gledališče. Torek 15. oktobra ob 20. uri: »Izdaja pri Novark. Red C.
A Poziv davčne uprave. Davčna uprava v Mariboru poziva davčne zavezance, da vložijo prijave dohodkov od zgradb za odmero zgra-darine za leto 1936. v roku od 16. oktobra do 14. novembra 1935. Vsi ostali predpisi so razvidni v pozivu, ki je na uradni deski pri podpisani davčni upravi in pri mestnem poglavarstvu.
A Občni zbor NSZ. Mariborska podružnica Narodno strokovne zveze bo imela v nedeljo 27. oktobra t. 1. izredni občni zbor v mali dvorani Narodnega doma.
A Mariborski trg. Preteklo sobolo so kmetje pripeljali na trg 27 vozov in 84 vreč krompirja, ki mu je bila cena 0-75 do 1 Din. Izredno mnogo je bilo tudi glavnatega zelja, in sicer 23 vozov po 2 do 3 Din za kg. Čebule je bilo 2 voza in 41 vreč, kilogram po 2 Din. Cena grozdju je bila 3-50 do 6 Din za kg, jabolka pa 3 do 4 Din, hruške po 3 do 5 Din. — PL
n'_____ r,. u:i~	miryAni Qfifi Lrlinnnv no 1.)
ščancev je bilo na prodaj 860 kljunov po 15 do 45 Din par.
A »Medvedji ples« je naslednja dramska novost Narodnega gledališča. Delo, ki ga je napisal Viljem Werner, je zelo zanimivo in pisano z izbornim poznavanjem odra. Je srečna zmes veseloigre in drame, lako da pride vsakdo na svoj račun.
A Borza dela išče za takojšnji nastop vec strojnih pletilj in šteparieo za gornje dele čevljev. Informacije v pisarni v Gregorčičevi ulici.
A Uspel k o um v Rušah. Pevsko društvo Ruše« je priredilo v nedeljo zvečer v ruškem Sokolskem domu pevski koncert, ki jo privabil
A Na Ptujsko goro. Narodno delavstvo, včlanjeno v mariborski podružnici NSZ priredi v nedeljo 20. t. ni. izlet na Ptujsko goro. Prijave sprejema podružnica NSZ, Sodna ulica 9/111.
A Ob prihranke. Žagar Franc Kovačič, ki stanuje v Kettejevi ulici je javil policiji, da so mu neznani tatovi odnesli, ko je bil odsoten, iz stanovanja 800 dinarjev, ki si jih je s trudom prihranil v zadnjih mesecih.
Krvavo kožuhanje
V soboto zvečer so pri posestniku Francu Čehu pri Sv. Martinu kožuhali koruzo. Pri delu ni manjkalo pijače in ko so se fantje že precej opili, so se pričeli prerekati in nazadnje je nastal pretep. Razburjene fante je skušal pomiriti 32-letni posestnik Franc Čeh, kar pa je postalo zanj usodno. V gneči ga je nekdo ustrelil v trebuh, da se nesrečnež zgrudil nezavesten. Takoj so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Za divjaškim storilcem poizvedujejo orožniki.
Nesrečna ljubezen
24-letni delavec Franc K. je gojil že dalje časa ljubezenska čuvstva do lepe Berte K., ki stanuje v Delavski ulici. Zadnje čase pa je prišlo med njima do manjših prepirov, ki jim je bila povod črna ljubosumnost. V soboto zvečer sta se zaljubljenca zopet sporekla, kar je Franca zelo razburilo. Iz žepa je potegnil ostro nabrušen nož in si z njim prerezal žile na obeh rokah. Težko ranjenega so reševalci prepeljali v bolnišnico.
S koso nad tekmeca
Ko se je danes zjutraj vračal pri Sv. Marjeti
z vasovanja 25-letni Jožef Kurnik, eo ga iz zasede napadli njegovi ljubezenski tekmeci. Eden
izmed napadalcev je zamahnil proti Kurniku s koso, ki se mu je globoko zarila v hrbet. Nesrečni Kurnik se v mariborski bolnišnici bori s smrtjo, za napadalci pa poizvedujejo orožniki.
Celie
Umor ali smrtna nezgoda?
Preteklo soboto 12. t. m. ob 3. uri zjutraj je rešilni avto naložil nekega neznanca, ki je z razklano lobanjo ležal na cesti pri Tremerju pri viaduktu. Bil je v popolni nezavesti ter je še isti dan v bolnici umrl. Včeraj so poizvedbe ugotovile, da je umorjenec 521etni Gril Franc, ki je bil zaposlen pri regulaciji Savinje. Drugih osebnih podatkov pa še dosedaj ni. Gril bo danes ob-duciran, pri čemer se bo mogoče ugotovilo, s čim mu je bila pidzadejana smrtna rana, ali pa gre le za strašno nezgodo.
da je nevarnost minila.	,	.
Mesto ie že po nekaj minutah dobilo običajno lice, le z belim appenim prahom posuta mesta in kupi ogorkov eo pričali o »sovražnem napadu«.
Vaja je s strani prirediteljev in sodelujočih uspela v vsakem oziru in so Mariborčani dobili vsaj približno sliko, kako bo morda enkrat šlo zares. Pripomnili pa je, da se dober del občinstva ni ravnal po izdanih navodilih, kar bi bilo z ozirom na resnost vaje želeti. Ob priliki vaje se je pripetila tudi manjša nesreča. 121etni dijak Egon Miklenšek se je na Kralja Petra trgu preveč približal pravkar zapaljeni petardi, ki je v tem hipu eksplodirala. Obod mu je priletel v desno nogo in mu prizadel rano, tako da so ga morali prepeljati v bolnico.
izredno mnogo poslušalcev. Nastopili so tudi ruški mali harmonikarji pod vodstvom gosp. Rankla in želi za izvajane točke toplo priznanje.
A Gnusen zločin. Na Porbežju je zagrešil 54-letni vdovec Franc W. gnusen zločin, nad katerim se zgraža vse prebivalstvo. V svoje stanovanje je zvabil 9-letno Matildo Ž. in Jo spolno zlorabil. Pohotneža so ovadili sodišču, kjer bo prejel zasluženo kazen.
A Mariborske Sokoliće,' prvakinje v odbojki. V nedeljo so bile v Beogradu tekme v odbojki za prvenstvo članic Sokola kraljevine Jugoslavije. Po lepem in zanimivem igranju so s: osvojile prvo mesto članice Sokola Maribor-matica in s tern postale že četrtič savezne prva kinje.
A Iz policijske službe. Ža šefa policije v Dubrovniku je imenovan dosedanji nadkomisar mariborske policije g. Ivan Antičevi?. Gospodu nad komisarju, ki si je pridobil v Mariboru mnogo prijateljev in je bil posebno naklonjen novinarjem, želimo na novem službenem mestu nadaljnje uspehe.
A Grajski kino. Danes največji film letošnje sezone »Bengali«. Film so z največjim uspehom predvajali tedne in tedne v Beogradu in Zagrebu. Film, kakršnih je le malo in ki bo zadovoljil še tako razvajenega ocenjevalca sodob nih filmov.
A Kino »Union«. Danes veseloigra »Amor na vrvici« z Magdo Schneider in Wolf Albach Ret-tyjem. Pride šlager-opereta: »Plavolasa Carmen« z Marto Eggert, Wolfgang Liebeneiner jem Leo Slezakom in Ido Wüst.
□	Prijave za gledališki abonma so zopet podaljšane do 25. oktobra.
□	10 dinarski falsifikati so se danes pojavili na Glavnem trgu. Pretekli teden Pa 20 dinarski, o čemer smo že poročali. Spretnim ponarejevalcem denarja ni mogoče priti na sled .
□	Podivjani suroveži so v nedeljo 13. t. m. okrog 16 ure vzeli izpred Sokolskega doma v Gaberju konja in voz ter se odpeljali na Teharje, kjer so v raznih gostilnah skušali napraviti prepire. Bili so to Konrad in Franc P. in Ivan F. iz Nove cerkve. Med potjo so prav nečloveško trpinčili konja, tako da je uboga žival večkrat padla na tla. Voz in konj je last posestnika Dvoršak Josipa iz Pilštanja. Podivjani brezvestneži so prišli v roke policije, ki jih bo danes izročila sodišču.
□	Nesreča kolesarja. Osebni avto je 13. t. m. povozil posestnikovega sina Cencla Anzelna na cestnem križišču v Petrovčah ter ga je podrl na tla. Ima močno poškodovano desno nogo.
□	Napaden je bil 13. t. m. zvečer ko se je vračal domov tesar Ratajc Franc iz Ostrožnega. Iz neznanega vzroka sta ga hudo obdelala Pilih Jurij, hlapec iz Lokrovca, in neki invalid iz Celja. Poškodovala sta ga zlasti po levi nogi.
□	že zopet tatvine koles. Včeraj dopoldne je nekdo ukradel mesarskemu pomočniku Brečku Martinu v Zavodnji izpred neke gostilne črno moško kolo s tov. št. 1402149, evidenčno pa 2/102339/3. Kolo je vredno 1750 Din — V nedeljo pa je bilo ukradeno novo žensko kolo posestnici Skale Heleni iz Slomškovega trga. Kolo je znamke »Feldpost« in ima št. 87570, evidenčno pa 2/12139/3.
□	Smrtna kosa. V nedeljo 13. t. m. sta umrla 67 let stara Guček Barbara, posestnica na Zg. Hudinji ter Glletni brusač Bla-sutto Pavel iz Samostanske ulice. V miri1 naj počivata!
□	Ukradel je 2600 Din v nedeljo trgovca Omahnu Alojzu v Žalcu njegov namešče* nec, ki je z denarjem zbežal v Celje, kje‘ pa ga je prijela policija, ko je imel še ve5 denar.
□	Namesto cvetja na grob pokojne*?;* Rebeuschega Franca je darovala rodb^a Žumer Din 500 v mestni ubožni sklad.
Ptui
Mestno poglavarstvo v Ptuju razpisan mesto tehtničarja na mostni tehtnici P kolodvoru. Prošnje vložite pri mestnem P glavarstvu najkasneje do 20. t. m.	ge
Ptuj dobi šolsko polikliniko. V soboto ^ je vršil v Ptuju sestanek, katerega sta udeležila tudi g. dr. Ivo Pirc, šef HigH c, skega zavoda v Ljubljani, in g. dr. vrm ^
_	it j__________ -.T A/Tarihnru.
biveget GCt V VJCtCl V XJJ IA CAiAiA, A** Ö
vodja Zdravstvenega doma v Mariboru- y, sestanku so sklenili, da prične solska h klinika kratkem poslovati. Vzdrzeva ü0
klinika kratKem posiovau. v ÄU .«a bodo vse prizadete občine, zdravnika p nastavila država.	„oiot-ni siI’
Pogrešajo ga. Budigam Anton, ^8ledgei ^ predsednika občine iz Zavrča, je ° nl. * sredo od doma, ne da bi P0Ve„alvVvari, °,A sredo so ga še videli pri Sv Bar g^vs15 tam pa je odšel proti Maruševcu banovini.

Plačilni pro^©f s Äfelsilil© in Ifalii©
© kih mikih nakmmhah
V zadnjem času se množe priložbe gospodarskih krogov, zlasti zastopnikov izvozne trgovine proti težkočam, ki se porajajo v zvezi s sklenjenimi pogodbami o plačilnem prometu e tujino. V tem oziru je najslabše naše klirinško stanje z Nemčijo in Italijo. Prva nam namreč dolguje nad 300 milijonov druga Pav.14? milijonov Din. Zaradi tega skušajo naši izvozniki pospešiti realizacijo svojih podterjatev, ker naslajajo pogostokrat tečajne izgube in trpe zlasti zaradi imobiliziranih prometnih glavnic, ker jim je s tem vzeta možnost nadaljnih izvozni-ških poslov. Upoštevanje te težkoče, je kraljevska vlada na redlog Narodne banke smatrala za potrebno, da sklene uredbo o klirinških nakaznicah, in da na ta način olajša mobilizacijo tbrjalev na podlagi kliringov z Nemčijo in Italijo. Ta listina, ki se bo~ imenovala klirinška nakaznica, bo obenem lahko prenosna. Na podlagi tega bodo mogli zasebni bančni zavodi zelo lahko eskontirati te nakaznice in dajali nanje predujeme, ne da bi se s tem izpostavljali nevarnosti, da drugi upniki zasežejo te terjatve. V trgovskih in bančnih krogih so bili ti ukrepi sprejeti kot važne olajšave glede plačila klirinških terjatev z Nemčijo.
Uredba o klirinških nakaznicah se glasi:
Čl. 1. Klirinška nakaznica je lislina, ki jo izda Narodna banka kraljevine Jugoslavije in ki pomeni obvestilo koristnika o izvršenem vpla-
čilu v lujem denarju za njegov račun in o njegovi pravici, da sme protivrednost tega vplačila sprejeti pri blagajni Narodne banke v dinarjih ter v vsoli, v skladu z določbami pogodb o plačilnem prometu s posameznimi državami.
Čl. 2. Od izdaje klirinške nakaznice gre pravica do plačila protivrednosti v dinarjih veofe, položene v tujem denarju, v skladu s posameznimi pogodbami lastniku klirinške nakaznice, oziroma osebi, ki z rednim nizom prenosov na nakaznici dokaže, da je postala njen lastnik.
Čl. 3. Predpisi meničnega zakona od 29. novembra 1928 veljajo analogno tudi za klirinške nakaznice, v kolikor ne nasprotujejo določbam te uredbe.
Čl. 4. Klirinška nakaznica obsega tele bistvene določbe:
1. Znesek za tuje valute, 2. število vrstnega reda za izplačilo v dinarjih, 3. ime koristnika,
4.	označba tujega zavoda, pri katerem je vplačan znesek v tuji valuti, 5. označba načina izplačila v dinarjih, 6. dan izdaje, 7. podpis Narodne banke.
Čl. 5. Izdaja klirinških nakaznic je podvržena plačilu laks enakih taksam, ki se plačajo za izdajo čekov (§ 36 laksne tarife zakona o taksah).
Čl. 6. Ta uredba stopi v 'veljavo, ko se razglasi v Službenih novinab.
iCmef međaša:
Krompir p@d c@«?@ m h izgubo
»Krompirjevo vprašanje« je pri nas že dolgo časa zelo pereče. Producenti-kmetje se z vsakim letom bolj pritožujejo, da krompir čedalje bolj izgublja na ceni. — Svojčas so naši marljivi Polanci iz Dravskega in Ptujskega polja dobivali za krompir vsaj kolikortoliko pravično odmeno v dobri ceni. Takrat se je ta panoga kmetijstva, ki je preživljala široke kmetske sloje, izplačala. Danes tudi že v teh predelih kmetje deloma opuščajo gojitev krompirjeve kulture, zakaj spričo nizkih cen se ta panoga ne izplača, saj sedanje cene ne krijejo niti pridelovalnih stroškov. Te dni krožijo v naši javnosti spet govorice o »krompirjevem vprašanju«, zato ne bo odveč ,če nekoliko širše razgrnemo to vprašanje, kakor je to storil neki zagrebški dnevnik.
Pridelek krompirja je letos približno 40% manjši od lanskega. In kljub temu so cene samo za 10% višje od lanskih. Kmet prodaja v potu svojega obraza in s težkim delom pridelani krompir komaj po 30—40 dinarjev za 100 kg, v izjemnih slučajih po 50 Din. Konzument plačuje kg krompirja Po 75 para do 1 dinarja. Razlika med prodajno in nakupno ceno je stekla po posredniških kanalih, še večja razlika pa je pri prodaji takozvanega »industrijskega krompirja«, za katerega kmet-producent ne dobi niti toliko, kolikor dobi za jedilni krompir. Industrijski krompir se uporablja predvsem za proizvodnjo krompirjevega škroba, ki ga največ porabi tekstilna industrija. V naši državi imamo dve tvornici, ki proizvajata škrob ter v ta namen predelata približno 1200 vagonov sirovega krompirja. Da si utegnemo pravilno pred-
stavljati, s kolikim dobičkom poslujeta ti dve podjetji, je^ treba predvsem naglasiti,
da je škrob zaščiten z visoko uvozno carino ter se prodaja tekstilnim tvornicam po 520—600 dinarjev za 100 kg. Za 100 kg škroba je treba okoli 500 kg krompirja, kar znaša po nakupni ceni največ 200 Din, medtem ko se pa prodaja 100 kg škroba po najmanj 520 dinarjev. To pomeni, da zaslužijo tvornice pri vsakih 100 kg škroba — po odbitku pridelovalnih stroškov — čistih 270 Din! Če ta dobiček vzporedimo s cenami krompirja, potem vidimo, da zaslužijo na vsakih 100 kg krompirja 54 Din, to je več, nego jih je veljal krompir. (Tozadevni proračun posnemamo po podatkih »Jutarnjega lista«.) To nevzdržno stanje gre predvsem na račun neurejenega krompirjevega tržišča. Nujno potrebno bi bilo, da se merodajna mesta za to vprašanje zavzamejo z vso resnostjo ter se prepreči to nezaslišano izrabljanje kmetskega producenta. Ta intervencija z merodajne strani je potrebna zlasti sedaj, ko so tvornice škroba že pričele z nakupom krompirja.^ Če upoštevamo gornji račun, potem ni nič pretirana zahteva, naj tvornice plačujejo vsaj po 60—70 Din za 100 kg krompirja. In če k vsemu temu prištejemo še dejstvo, da sta obe tvornici škroba najmanj z 90% last tujega kapitala, potem si šele moremo predstavljati, koliko škodo trpi naše gospodarstvo s takozv. »krompirjevim vprašanjem«, ki je res pereče in ga .je treba nemudoma rešiti v interesu našega malega kmetskega producenta, ki je v mnogih predelih naše države navezan izključno le na dohodke, ki mu jih prinese pridelek in prodaja krompirja.
Gospodarske tfesff
—»Službeni list« kralj, banske uprave Dravske banovine objavlja v 82. št. od 12. t. m. 1. Uredbo o zaščiti kmetov, 2. Popravek uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev, 3. Popravke pogreškov pravilnika o neposrednih davkih, 4. Odločbo o sejmskih 2 in iržnih pravicah v srezu Krško in 5. Razne objave iz »Službenih novin«. — Vse kmetovalce, ki se za to uredbo zanimajo, opozarjamo, da ei morejo nabaviti to številko »Službenega lista« z dobesedno uredbo o zaščiti kmetov v upravništvu, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23 za ceno Din 2-50.
— Zasebni kliring z Italijo. Finančni minister je na predlog Narodne banke izdal novo uredbo o zasebnem kliringu z Italijo. Po tej uredbi morejo izvozniki blaga iz Jugoslavije prodajati, fakturirati in zavarovati valuto izključno le v dinarjih. Vsako fakturiranje v tuji valuti ali vezanje na drugo valuto ob izvozu v Italijo je prepovedano. V okviru pogodbe o kliringu z Italijo se morejo vršiti delna plačila potom zasebnih kompenzacij na domačih borzah in to na način, da bodo uvozniki italijanskega blaga mogli vršiti plačila za 50"/,, vrednosti faktur za uvoženo blago z odkupom terjatev^ naših izvoznikov v Italijo, katera se plača v kliring pod pogojem, da ostalih SO11/« vplačajo istočasno v kliring. V tem smislu se bodo odslej vršili tudi posli ha borzah.
ne vsote, da more davčna uprava preiskusiti njih pravilnost.
Davčnim zavezancem, ki ne predložijo pravočasno prijave, se mora po čl. 137. zakona o neposrednih davkih predpisati 3%, oziroma 100/o davčna kazen.
Podrobnejša navodila so razvidna iz pozivov na uradni deski pri mestnem poglavarstvu in davčni upravi.
= Izvozna banka v Poljski. V Poljski nameravajo ustanoviti veliko banko, ki bi predvsem finansirala vse izvozne posle.
= Prekinitev prometa brzovoznih parnikov na progi Beograd—Dunaj. Direkcija rečne plovbe bo počenši z 20. t. m. ustavila promet svojih brzovoznih parnikov na progi Beograd—Dunaj. Poslednji parnik za Dunaj odpluje 15. t. m. iz Beograda, iz Dunaja v Beograd pa 19. t. m.
Gramofonske plošče
zamenjavamo:
Za 3 stare in doplačilo Din 30'- dobile eno novo po izbiri!

INSERIRAJTE v dnevniku »GLAS NARODA«
= Italija ni prepovedala izvoza limon. Vesti, da je Italija prepovedala izvoz limon, so neutemeljene kot sporočajo italijanski listi. O kaki prepovedi ni govora.
= Prepoved izvoza konj. Naše ministrstvo za kmetijstvo je izdalo uredbo, po kateri je mogoče izvoziti iz naše drževe konje le na podlagi predhodnega dovoljenja Kmetijskega ministerstva, ki izdaja to dovoljenje v soglasju z ministrstvom mornarice in vojske. Ta uredba je bila izdana zaradi tega, ker se je zadnje čase pojavilo v naši državi nešteto trgovcev, ki so pričeli kupovati konje v velikem številu.
Borzna
DEVIZE:
Curili, 14. oktobra. Beograd 7-—, Pariz 20-23, London 15 0525, Newyork 307-125, Bruselj 51-70, Milan 24-9625, Madrid 41-95, Amsterdam 208-05, Berlin 123-55, Dunaj 57-—, Stockholm 77-60, Oslo 75-60, Kopenhagen 67-20, Praga 12-71, Varšava 57-7750, Atene 2-90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingfors C'6350, Buenos-Aires 0-8350.
Ljubljana, 14. oktobra. Amsterdam 296315 do 2977-75, Berlin 1756-08 do 1760-95. Bruselj 735-26 do 740-32, Curih 1424-22'do 1431-29, London 213-84 do 215-90, Newyork 4338-58—437489, Pariz 288-10 do 289-54, Praga 18P05 do 182-16, Trst 354-85 do 257-93.
VREDNOSTNI PAPIRJI:
Zagreb, 14. oktobra. 7°/o invest. posojilo 78r, Vojna škoda 345 do 348 do 345 do 350, okt,-nov. 349r, dec. 348 do 349 do 355, 7l)/o Blerovo posojilo 65 do 68, S"/« Blerovo posojilo 75 do 77 do 77, 6% begluške obveznice 60-50r, Du-naj-Zagreb 856 do 866 do 861, Dunaj-Beograd 860 do 850, Grčija-Zagreb 29-40 do 3110 do 29-75, Grčija-Beograd 3008 do 29-38, Priv. klir. London-Zagreb 237-86 do 239-46 do 238-66, Priv. klir. London-Beograd 23941 do 237-81, Priv. klir. Madrid-Zagreb 550-50 do 565-50 do 560-50, Priv. klir. Madrid-Beograd 570 don.. Trboveljska 100 do 110, Šećer Osijek 125 do 135, 7°/o štab. pos. v Parizu —.
BLAGOVNO TRŽIŠČE
Novi Sad. 14. oktobra. Pšenica: Bačka 170 do 175, Bačka ladja Tisa 177-50 do 180. Bačka ladja Begej 175 do 177-50, Slavonska 172-50 do 175, Sremska 172-50 do 177-50, Banaška 170 do 175. Oves ne notira. Rž neizpremenjen. Ječmen ne notira. Koruza ne notira. Moka: Bačka in sremska og in ogg 245 do 265, št. 2 225 do 245, Št. 5 205 do 225, št. 6 185 do 205, št. 7 165 do 175, št. 8 115 do 120. Otrobi in Sižol nespremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
m Sport s=
Konjske dirke na Fužinah
Naše nedeljsko poročilo o velikih konjskih dirkah, ki so bile na novem dirkališču na Fužinah, izpopolnjujemo z rezultati istih, ki so bili naslednji:
MAH ©GIA$B
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malib oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
PISALNI STROJ znamke Remington ali Under-wood v dobrem stanju, ako po ugodni ceni kupim. Ponudbe pod »Pisani stroj 5« na upravo lista.
HRANILNO KNJIŽICO mestne hranilnice ali kmetske posojilnice z vlogo do 2500 Din kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod Vloga 2500« na upravo lista.
FIŽOL prepeličar ali ribničan kupimo vsako množino takoj. Ponudbe z navedbo količine in cene pod »Takojšnja dobava« na upravo lista.
STANOVANJE po možnosti trisobno v bližini Tržaške ceste iščem za 1. november. — Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Trisobno stanovanje«.
DAJEM instrukcije v nemškem, italijanskem in francoskem jeziku. Cene zmerne. Naslov ]M)ve uprava lista.
DVOSOBNO stanovanje, najrajše v centru za 1. december, ne preko 600 Din išče družina z odraslimi člani. Ponudbe na upravo pod »600«.
1.	Velika dirka mesta Ljubljane. Heat vožnja za 4 do 121etne konje vseh krajev. Proga 1600 m. Nagrade: Din 2000-— (1000, 500, 300, 200). Tekmovalcev je bilo šest. Zmagal je »Uskok II.« (71etni žrebec) gosp. Franca Kodele v času 2:40, 2. »Egon« gosp. Ivana Krušiča 2:43, 3. »Posilna« 2:44 in 4. »Tilde«.
2.	Propagandna dirka. Najkrajša proga 1600 m. Tri častne nagrade. Dva udeleženca. Zmagal je »Posilni« v času 2:30, 2. »Uskok« 2:34.
3.	Velika dirka mesta Ljubljane. Druga heat vožnja. Zmagal je ponovno »Uskok II.« v času 2:37-5, 2. »Posilna« 2:40.
4.	Dirka dravske banovine. Proga 2100 m. Nagrade: Din 2000— (1000, 500, 300, 200). Dirkali so 3 do 121etni jugoslovanski konji. Prvi je prišel na cilj »Dizma« (61etni žrebec) g. Bona iz Krškega v času 3:28, 2. »Danica« (41etna kobila) 3:30, 3. »Sultan Murat« gosp. Peternela iz Naklega 3:38, 4 »Vida«, 5. »Agnica«.
5.	Jahalna galopna dirka. Proga 1800 m. Nagrade: Din 1500— (800, 400, 300). Pet udeležencev. Zmagal je »Divno« s kap. Robom v času 2:13, 2. »Kozma« (red. Popovič) 2:30, 3. »Atos« (Cvetežnik Alojzij) 2:25 4. »Mica« (Prešern Ivan). Konj »Soko« je padel in se ni plasiral.
To je bila obenem z dirko preko zapret najlepša in najrazburljivejša točka programa.
6.	Handicap Petra Mozarta. Za 3 do 12-letne jugoslovanske konje, ki. so najman' enkrat dirkali. Proga 2100 m. Nagrade: Dir 1500— (1000, 500, 300, 200). Na cilj sr prispeli: 1. »Aginica« (71etna kobila) gosp Dolarja v času 3:55, 2. »Posilna« (g. Krisperja) 3:56, 3. »Sultan Murad« 3.58, 4 »Egon« (g. Krušiča), 5. »Danica« (gosp. Petana) .
7.	Dirka preko zaprek. Proga 2800 m, z 8 po 70 cm visokimi zaprekami. Nagrade: Din 2000— (1000, 600, 400). Za jugoslovanske konje, ki v taki dirki še niso prejeli Din 5000-—. Profesionalni dirkači niso bili pripuščeni. šest udeležencev.
Zmagal je »Perun«, last uprave policije s Pavlovčičem A. v času 3:55.
8.	Dvovprežna amaterska vožnja. Proga 2800 m. Za triletne in starejše konje vseh krajev. Nagrade: Din 2000-— (1000, 500, 300, 200), Sedem tekmovalcev.
Prvi je privozil na cilj par »Egon«-»Po-silni« last g. Krušiča. čas 5:10. 2. »Uskok II.«-»Uskok« g. Kodele in kap. šebeliča v času 5:24. 3. »La Fiche«-»Doucette« last g. Galeta v času 2:25. 4. »Filko«-»Dizma«, last gg. Kodele in Bona. 5. »Danica«-r»Li-na«, last g. Petana.
Prav zabavna je bila zadnja točka programa: Gorenjska dirka. — Nagrade: Din 1000— (500, 250, 150, 100). Za triletne in starejše konje brez papirjev, ki niso v krvnem sorodstvu z amerikansko črto, in ki se uporabljajo samo za cestno vožnjo. Najkrajša proga je bila 2000 m.
Zmagal je čisto nepričakovano Počivalnik Anton s Podbrezja z »Bromom« v času 4:55.
(JleCle prodaj in nakupov	
ßP	stanovanj
ßß	služb
ßß	posredovanj kapitala
ßß	posojil
ßß	raznih informacij
poslužite MALI	se vedno učinkovitih H OGLASOV
	
„GLASA NARODA»
ki je najcenejši in zato
najbolj čitan dnevnik
, = Nakup vojne škode. Po odredbi poštne ’ranilnice bo od 12. oktobra dalje znašal me-*^čni obrok za nakup obveznic vojne škode po 'h Din na obveznico. Prošnje, za nakup ima “Obriti nadzorni svet. Kupona št. 14 in 15 ^'Padata poštni hranilnici. Ostali pogoji osta-1®.io neizpremenjeni. Kupci, ki se javijo od tel oktobra dalje, bodo morali plačati tekom a po 30 Din na mesec za vsako obveznico.
1(,% Prijave za odmero zgradarine za davčno J936 se morajo vložiti v času od 16. okto-p'jo H. novembra 1935. rpjuaviti se_ mora celokupna kosmata najem-
*ivc
'n3, ki se plačuje ob času, ko se razglasi po-
tUp *‘a predložitev prijav, to je najemnina za °db;<na oktobra pomnožena z 12. Eveiituelne te odšteti šele koncem prijave od skup-
Dltopon „TITANIK."
originalno SOodstotno blago, odporno proti svetlobi, v vseh lastnostih popolnoma odgovarjajoče najboljšim svetovnim tujim izdelkom (nizozemskim in nemškim)
Cinlcovo belilo „BRIbJAMT"
vseh vrst: zlat, srebrn, bel, zelen, rdeč in siv pečat, priznan doma in v tujini že celo vrsto let kot prvovrsten domač proizvod, ki je v vsem enak, tudi najboljšim tujim izdelkom
JDobi se v vseh trejo vir» at h	barve po vsej Juposlavifl I
V Rimu sta se poročila princ Don Juan Burbonski, tretji sin španskega kralja Alfonza, in princesa Marija Mercedes Orleanska, nečakinja grofa Caserte. Slika kaže v sredini poročni par na velikem sprejemu, katerega so se udeležili španski kralj, vsi diplomati v Rimu in vsa italijanska aristokracija.
Ako ravnatelj kupuje šivanke
Ravnatelj traktorske postaje v Putčinu na Beloruskem je hotel kupiti — šivanko. Poslal je svojega namestnika Korola, naj mu prinese iz1 mesta iglo. V mestecu pa ni bilo nobene trgovine, ki bi premogla tako — dragocenost. Namestnik je tedaj odpotoval v sresko mesto, a tudi tam ni imel sreče. Svetovali pa so mu, naj se poda v Minsk, glavno mesto Belorusije.
Vztrajni Korol se je res podal na pot. V Minsku so mu svetovali, naj povpraša v glavni državni trgovini. Tako je ravnateljev namestnik končno res zasledil šivanko, a smola je hotela, da so jih v tej glavni državni trgovini
prodajali samo v zavitkih po 250 kosov... Naj je Korol še tako prosil, postregli so mu samo z odgovorom, da šivank ne smejo prodajati v manjših množinah, ker se državna trgovina ne sme pečati z nadrobno prodajo.
Šele na posredovanje osrednjih oblasti se je ravnatelj glavne drž. trgovine toliko omehčal, da je prodal Korolu mesto predpisane množine le 100 kosov. »Pomnite pa«, je dejal, »da je to prvič in zadnjič in samo vam na ljubo. Kajti šivanke je pri nas dovoljeno kupovati in prodajati samo v zavitkih po 250 kosov« ...
nje nomadstva po zadnjih poročilih povsod tako napreduje, da v primeroma kratkem času Rusija sploh ne bo več poznala nomadov.
Polied. enciklopedija
Začetkom letošnjega leta je izšla I. izdaja Poljedelske enciklopedije v Moskvi. Ta je že popolnoma razprodana. Sedaj pripravljajo II. izdajo, ki bo obsegala znanstvene in tehnične najnovejše izsledke v poljedelstvu. Posebna po-
zornost bo posvečena znanstvenim vprašanjem z ozirom na socialistični ustroj vasi. Drugo izdajo urejujejo teoretični in praktični socialistični poljedelski poborniki. Značilno za to veliko delo je tesno sodelovanje mnogih znanstvenih zavodov pri enciklopediji. Po odredbi mora celotna II. izdaja iziti do 1. julija 1937. leta. Prvi zvezek izide po vsej priliki še pred koncem letošnjega leta, ostali trije pa v prvi polovici leta 1937. Medtem ko je I. izdaja izšla ? nakladi 60.000, izide druga v 100.000 izvodih.
Zanimiva slika z bojišča v Abesiniji. General de Bono, vrhovni poveljnik italijanskih čet v Eritreji, navdušuje svoje jurišne čete pred odhodom na fronto.
Milijonar in kolporter
Milijonarji večkrat dobivajo razne »vzgojne napade«, ko hočejo ljudi, ki so imeli manj gmotnega uspeha v življenju, poučiti, kako se tudi oni lahko dokopljejo do milijonov.
Tak je bil tudi večkratni milijonar T. Highernewer v Ameriki. Nekoč se ustavi pred prodajalcem časnikov na ulici in mu začne na dolgo in široko razlagati tole:
— Veste, prijatelj, tudi jaz- sem sin revnega farmarja in poleg tega celo trinajsti otrok svojih staršev. Doma nismo nikoli imeli dovolj jesti. Sr h črn kruh je bil naša vsakdanja hrana. Pa sem jo mahnil v Newyork. Jel sem prodajati časnike kakor vi. Natančno na temle vogalu sem jih prodajal. Koj prvi večer sem zaslužil pol dolarja. čez teden dni sem imel že tri! čez mesec dni sem premogel 4 dolarje, kar je za moje tedanje pojme pomenilo celo premoženje. Naložil sem denar v banko. Spal sem pod mostovi, jedel sem le za silo po najcenejših ljudskih kuhinjah, zabave pa
si nisem privoščil nobene, čez leto dni mi je ob takem delu in življenju imetje naraslo na 100 dolarjev. Nato sem si najel malo delavnico, ki sem jo čez čas kupil. Iz delavnice se je razvila tovarna, iz tovarne pa cel koncern ,ki mu danes načelujem. Kapital se je večal in večal in mi rase še dandanes, čeprav sem začel čisto na isti način kakor vi. —
Okrog milijonarja in siromašnega prodajalca časnikov se je zbralo polno ljudi. Nekatere je milijonarjeva zgodba tako ganila, da so začeli jokati, prodajalec časnikov pa je skomignil z rameni, češ:
— Kaj hočem z vašo zgodbo, gospod! Ko sem bil star 16 let, sem podedoval po očetu velikansko premoženje. Danes sem siromak in prodajam časnike. Nemara bi pa s pridom poslušal vašo lepo povest moj sin, ki tamle na drugem vogalu prodaja časnike. On je še mlad. Morda mu bo kaj pomagala vaša pravljica. Meni ne more nič več. —
Nov rmki ledolomilec
V nikola.jevski ladjedelnici so nedavno začeli graditi nov ledolomilec tipa »Krasin«. Naročila ga je uprava Severne pomorske proge.
Konec nomadstva v Pmiii
Po revoluciji je bilo v Rusiji še okrog 10 milijonov nomadskih narodov: Kirgizov, Kalmikov, ciganov, narodov skrajnega severa in raznih srednjeazijskih plemen. Že leta 1924. so oblasti ukrenile potrebne korake, da bi prisilile ta
plemena k stalni naselitvi. Dodelile so jim zemlje za pašnike in polja, navajale so jih na poljedelstvo in država jim je oskrbela hiše in hleve. Zdaj se je število nomadov zmanjšalo za dve tretjini. Okrog 7 milijonov se jih je že navadilo na stalna bivališča, ti so tudi kulturno precej napredovali. Tako so na primer med Orjoti (polnomadskim narodom v zapadni Sibiriji) našteli pred kratkim samo 18% nepismenih ljudi, medtem ko jih je bilo leta 1924. še 97 odstotkov. Orjoti sploh niso poznali niti umivanja, zdaj pa imajo svoje kopališče in hodijo nekateri po 30 km daleč, da se okopajo. Zatira-
V ameriški Nevadi so blagoslovili orjaško zatvomico, katero so gradili več let. Za-tvornica bo obvarovala več provinc pred poplavami, ki so doslej napravile tod okoli ogromno škodo. Američani pravijo tej zgradbi »Svetovno čudo 20. stoletja«. — slika kaze predsednika Roosevelta, ko si ogleduje zatvornico.
8
Vam« Biamert


Inge se je uporno vzravnala in v spominu ji je
OlJUjl S ‘lUUZtjd SUOf 0[ Tf 031 ‘3ia3niI3.IT laAI^BZ 031JBZ
hladno preračunanostjo jo je hotel poslati v večnost.
— Po vsem, kar ste mi nekoč priznali gospod inženjer, mislim, da pravzaprav nimate nobene pravice, pričakovati uslug z moje strani.
— Kakor vidim, gospodična Inge, ne prenesete odkritosrčnosti. Vendar mi ne zamerite, če sem ponovno brezobziren: Ta vaša lastnost vam ne daje naj lepšega izpričevala.
— če želite dajati izpričevala, gospod inženjer, vam moram povedati, da ste se obrnili na napačen naslov, je osorno zavrnila Inge, ki ni mogla prikrivati jeze. Inženjer si je nervozno nažgal cigareto in zatajil vso nejevoljo.
~~ Popolnoma brez potrebe se razburjate, gospodična Inge, saj vas ne prosim ničesar drugega, kakor da za nekaj trenutkov mislite s tisto hladnostjo, ki je brezpogojno potrebna znanosti, želel bi samo, da mi poveste, če sta s Kid kdaj kaj več govorili o moji iznajdbi.
Inge je za trenutek pomislila in hlastno priznala z nasmeškom, ki je bil vse prej kot prijazen:
— Davi je prišla Kid vsa razburjena k meni in mi je pripovedovala o nekih čudovitih sanjah.
Podrobneje je nato opisala Jensu, kaj ji je pripovedovala Kid. Na podlagi tega, kar je nekoč priznal inženjer sam, je sanje očrtala še bolj plastično in preroško usodno. Jens je do kraja poslušal, ne da bi trenil, končno pa je vprašal z izzivajočim naglasom:
— In to pravite, gospodična Inge, da vam je Kid pripovedovala, ne da bi ji vi prej kaj omenili?
— Da, nikdar nisva govorili o iznajdbi in sploh skoraj nikoli ne o vas.
Preden je mogla kaj več povedati, je stal pred njima asistent Kristjan Momsen, ki je bil videti nekam zaskrbljen in potrt. Koder predivasto plavih las mu je zasenčil čelo in kakor dijak je mencal s prsti, ko se je oglasil:
Oprostite gospod inženjer, če vas motim. Gospod Larsen nujno želi —
Jens se je samo s pogledom oprostil gospodični.
— Ali je kaj nujnega? je dejal, ko sta šla z asistentom proti hiši.
Momsen je skomignil z rameni. Da hodijo ljudje v hišo kakor na božjo pot. Nekaj jih je gospod Larsen odklonil, trije pa so vendar tako vztrajni, da se niso dali odgnati. To so Hans v. Berg, Adam Cowell in gospa Reebelandova.
— Cowell je tukaj? Saj je bil še pravkar v Londonu.
— Zato se ga ni mogoče otresti! če pride človek iz Londona semkaj, vzame dobršen kos vztrajnosti s seboj, je skušal biti Momsen šegav, vendar je njegov
glas ostal še vedno zasenčen in ni mogel prikrivati nemira, ki ga je mučil.
— Ali mislite, gospod Momsen, da Cowell sluti bistvo iznajdbe?
— Ne vem, kaj bi dejal, je menil asistent, vendar se mi zdi, da danes ljudje že vidijo skozi zid in da nobeno laboratorijsko čudo ne ostane več tajno.
— Po čem to sklepate, gospod asistent?
— Prav za prav vam niti ne morem povedati. Njihovo vedenje me navdaja s to slutnjo. Zlasti gospa Reebelandova govori tako nekam veličastno in preroško, da se mi skoraj zdi, kakor da bi ji bila tajna novo odkritih žarkov že kolikor toliko znana. Potem pa seveda v. Berg! Ta je neverjetno zgovoren in ima človek kraj njega občutek, da je že vse sistematično uredil, preden smo mi prav za prav dokončno dognali, o za kaj gre. Verjemite, gospod inženjer, da me je skoraj groza teh ljudi. V laboratoriju, dokler smo sami med seboj, je vse tako lepo, kakor hitro pa začno tipati v tajne druge osebe, se mi zdi, kakor da srn0 vsi razgaljeni in bodo nevredni oblatili in pretvorili v zlo, kar nam je bilo sveto in iz česar smo želeli samo dobrote.
Jens je pozorno poslušal asistenta in je na koncn pripomnil, češ:
— No, no, tako črno vendar ni treba gledati. Saj je končno odvisno od nas, v koliko zadostimo radovednosti te gospode, če se bo izkazalo, da so zaupanja vredni, jim lahko kaj malega povemo. Kakor hitro bi zaslutil, da hočejo naše plemenite težnje stiti v barbarske namene, potem mi lahko verjame > gospod Momsen, da bo ves njih trud zaman.
Izdaja »Narodna Prosreta« t Ljubljani, zadruga a o. z., predstavnik
L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkurt. predstavnik O. Mihalek. vsi v Ljubljani