Dopisi. Od Pesnice. (Nemškutarija po vseb cestab), voglih in pokopalisčih se vailaje elovenskemu popotniku, ki prelepe slovenske gorice obiš6e; kazala na cestab so vsa netnška kakor na nPrajzo7skem", imena občin so nemški napisana, na tablah, ki po bišnih 7Oglib visijo, dostikrat barbarično pok^arjeua, tako posta^im Osek po nemškutarskem: Wachsenberg, Močna, Mutscben, Nebo7a: Ebenkreutz, Daplek: Tatibling, se 76: ta slovenska imena mora potnik sain vedeti, ako hoče izvedeti, kje je ta ali oni kraj, na nemškib tablab ali kazalih jih ni. Ravno tako so začeli nekteri kamnoseki 7 Mariborn, posebno 7 no7ejšera času, nagrobne spomenike Slovencem z nemškimi napisi večkrat z prav luteranskim zapopadkom, izdelovati, in še tisti slovenski napisi, ktere na posebno željo kake poštene sl<>7enske družine napra^iti morajo, so 7 strašno pok^arjeni slovensčini 7e5krat načrčkani. Deželna sodnija v Ljubljani razpošilja ostre 7kaze do delničarjev banke ,,Slo7enije" kteri še na svoje delnice doplačali niso, da imajo 7 kiatkib dne^ih doplačati, če ne, se imajo biez usmiljenja rubiti. Ta žalostna csoda 7Čaka le bolj 7boge delničarje, ki nimajo z čem doplačati, in se bo marsikateremu 7se pohištvo prodalo. Od Boča. (Razposajeni šolarji.) V sedajni dobi, ko se velikauska in draga šolska poslopja sta^ijo, se 7Časih res neua^adne reči pri šolski mladini godijo. Tam doli 7 Rogacu sta d7a šolarja svojega ttivarša na smrt stepla. Zarad tega je že bila pri tamošuji sodniji obra7na7a. Kakošna kazen je mlada budobneža zadela ali nju še bo, še nismo zvedeli. Pa tndi po drugod se kažejo 7ečkrat šolarji kot pra^i rogovileži. V neki šoli blizu Rogaca se je bil šolar na mizo 7seknil, na kteri g. učitelj piše. V nekem drugem kraju so otroci šolarja zatožili, da je za njimi z dolgim nožem letal ter jib hotel poklati. Pisatelj sam je bil pajbu nož 7zel, kterega je nabrušenega pod 87ojim ,,pruštofom" nosil. V neki drugi šoli je g. učitelj malega pagla^ca pokregal, ker se je slabo obnašal. Pajbar pa se mu je nagiozil rekoč: ,,Ferdatnan ded! naj rajši bi mu trebub prerezal in mu čre^a izvil!" Ni se torej čuditi, ako 7ečkrat stariši katebeta prosit pridejo, naj njiho^e otroke kaznuje, če se bodo slabo obnašali. Libeialci ninogo 0 tem pisarijo, naj bi se takošni razposajeui otroci 7 posebnib bišab — Nemec jim pra^i nRettungsbauser" — odgoje^ali, ker ggf učitelji pri njih nič ne opra^ijo. Takošne biše bi se postavile na stroške 7seb da7koplacitelje7 tudi tistih, ki nimajo nič otrok ali same mirne in pokorne. Ker pa pii takošaih divjakih beseda uič ne zda, bi menda morali pri njih žandarji na stiaži stati, da bi se med soboj ne poklali. Pametai ia piak tični kmetje pa pra^ijo, da bi 7sega tega nič tieba nc bilo, ako bi se zopet 7peljalo za tnlade iu male paglavce brezo\'o olje in leskova inast, za odrašeue budobneže pa — palica. Iz rogačkega okraja. (Ženit^e — volit^e.) Letos imamo dolg ,,fašenku ali pnst. Zategadelj bo labko 7eliko gostij. Zdaj, ko 7ec srenje za kono7 zabiaDJe^ati ne morejo, se mnogo takosnih ljudi povženi, ki še lonca ne gleštajo, da bi si 7  njem krompirja skubali. V neki fari blizu Celja je bilo pred nekaj leti eno nedeljo 22 paro7 okli-  cauib, izmed kterih so bili 7ečjidel sami hlapci in dekle brez premoženja in c^enka. Po takosnih re^ežih se samo koče z otroci polnijo, za ktere mora poznej srenja mnogokrat plače^ati. Splob zakoni re^nih ljudi so srenjam bolj na k7ar, kakor 7 korist. To so si srenje že skusile. Kako pia7 je torej imel g. Herman, ki je že pred 7eč leti se  za to potego^al, naj bi se srenjam zopet pra^ica  podelila zabraniti, da bi se ne omel 7sak ženiti, ki je pedeuj dolg. S tem se nam je pa g. Herman močno prikupil in bomo ga zopet 7 deželni zbor 7 Giadec 7olili, kder se bo goto^o tudi še zanaprej za take in enake praviee nas kmetO7 potego^al. Ko bi ga kdo pri bodočih 7olit7ab ne 70HI, tisti  bi napra^il 87ojim 7olilcem naj^eCjo sramoto in bi  jasno pokazal, da je 7 Ptuju ali 7 Rogacu pamet zapil. Iz Celja. (PorotDa sodnija) je zadnjib 14 dui celo 7isto zločince^ obsodila. 14. jauuarja je bila na 3 leta težke ječe obsojena Ana Alijan-  čič iz Ljubljane. Njeni niož, ki je 12. no7. 1877 umrl, je bil fotograf in da bi sebi in 87oji ženi nekoliko pomagal, si je na fotografični način na- pravil nekoliko banko7ce7 po 1 gld., ktere je nje- gova žena 7 Celji menja^ala pa bila zasačena. Tistega dne je bil na 10 let 7 ječo obsojen J. Gojko7ič iz Gornje Gorice, ker je poskušal S7ojo ženo z arzenikoiu ustrupiti in 7moriti. — 1_5. jan. so obsodili na 2 leti težke ječe 0ž7. Šelerja, zidarskega poliija iz Krenzberga, ker je 3. jun. 1877 7 Kunsbergu blizu Št. Petra zidarja Martinelita po gla^i tolkel, da so se temu možgani pretresli in je dan pozneje umrl. — 16. jan. se je 7ršila  obra7na7a zoper Jakoba Mikl iz Straž, ki je bil  obdolžen, da je škopic slame nažgal ter ž njim botel podžgati streho gospodarskemu poslopju Fr. Krambergeija; toda poprej ko je streha goreti začela, se je kričati začelo in hudobnež je gorečo slamo 7rgel na tla ter zbežal. Tudi je Mikl grozil Fr. Orniku, da mn bode kočo podžgal. Obsojen je bil na 2 leti težke ječe. Potem ie bil Blaž Ramšak od 87. Križa 7 6 mesečno težko ječo ob-  sojen, ker je 91etno Marijo Ramer oskrunil. —  17. jan. je stal pred porotniki Matija Jus, 7iničar iz Gorice, ptujskega okraja, ki je 26. no7. 1. 1. z^ečer za neko kletjo iz ptujskega sejma proti domu se 7račajoča Antona in Ano Z^enšek pri- čakal ter ju hotel oropati; toda so ga odgnali. Dobil je 5 let težke ječe s 1 postom 7saki mesec. — 18. jan. je bila Marija Rus, roj. Pemek, 7do7a  7 službi 7 Jablovcu |)tajskega okr., detomorst7a kn'7a spoznana in na 4 leta težke ječe z 1 po- stom 7saki inesec obsojena. Nečlo^eška mati je  namreč S7oje 8. dec. 1877 rojeno deto hitro [>o rojst7U 7 hle^ii s^ojega gospodarja 7 jatno polo- žila, z zemljo, steljo in gnojem pokrila in 7sled  tega otroka zadušila. — 19. jan. je bil na 3 leta  težke ječe obsojen Jan. Ra^njak, ker je banko^ec za 5 gld., ki ga je sam napra^il, 7 gostilnici Wiestbalerje7i 7 Brestenici, mariborskega okraja, skašal izdatj. — 21. jan. je bila obsojena Da 8 let težke ječe Žefa Zorko, ker je 7 noči od 18. do 19. no7. 1877. 7 streho lesene hiše Tom. Blatnika na Blatnem 7ihu, okraja laškega, 7taknila žarečo tresko; 7sled tega je zgorela hiša in troje gospodarskih poslopij z 7sem pohišt^om, žitom in krmo. — 22. jan. je bila obra7na7a zoper Jakoba Curin, ki je obdolžen, da je 7 noči od 3.—4. febr. 1876 Antona Ježa, 7 Salo^cih orraužkega okraja, 7 njegoTj hiši od zadej vstrelil, tako da je ta umrl; J. Čurin je nadalje obdolžeu, da je Matiju Ozmecu mnogo reči ukradel. Porotiiiki so ga kri^ega spoznali in obsojen je bil k smrti na 7islicah. (Dalje prihodnjič.) Iz Konjic. (Dobrotnikom 7 pojasnjenje.) Dnč 23. t. m. bilo je tukaj 7eč domoljubov zbianih, ki so za črnogorske raujence daro7ali 14 fl. V tein eo se miro^ne pogodbe med Rusi in Turki razglasile, 7§led kterih dobijo 6rnogorski s6koli, kar so si z orožjem in 6udo7itini junastvom iz^oje^ali. S tem bodo goto^o zadovoljni in tudi zmožni, skrbeti za s^oje ranjence in udo^e. Ali pa bodo bolgarski katoličani, naši bratje po km in 7eri na boljem, je cel6 negoto^o. Blagim dobrotaikom utegae tedaj 7Šeč biti, ako se jim naznaoja, da se je zgorej omenjena blagodušna milosčina poslala na Dunaj ,,Marijini družbi'' 7 pomoč slo^anskim katoličanom 7 Bolgariji, toda ne trapistom 7 Banjiluki. Delajmo stanovitno 7si na to, da se slo^anski katoličani krepko podpirajo, potem se lahko razkolništ^u rogo^i odbijejo. Vi^at sequens! Od 3V. Petra pod sv. gorami. Vibarni dne^i so minoli; naš grdo obrekovani in toženi župuik, č. g. Sevnik, so kot nekmi bili spoznani pred c. k. okrožno sodnijo 7 Celju. Izmed blizu 30u0 farano7 se je 7 mož našlo, ki so s^ojega dušnega pastirja ueprestauo napadali iu zoper njega 7 ,,Cillier Zeitung" in še 7 druge liste pisali pod imenorn: ,,Mehrere Pfarrsinsassen" t. j. nVeč farano7u. Tudi nSlo7. Gospodaija" so zlorabili in se na njeg07 nListic" sklica^ali ter ljudem pravili, kako so č. g. župnik tudi pri duho^nikih zgubili vse zaupanje. (No, nepi>7oljnega ^Lističa" so tisti bili kri^i, ki so o s^ojem času zanemarili dopisati, se potem jezili in ,,Gosp." nazaj poslali, ko je Z7it lisjak in Se^nikov nasprotnik nepodučenega urednika ua S7oje limance dobil. Ured.) Kako je 07ih 7 Ijudi zoper župnika delalo in kaj 7se počenjalo, to je presegalo že vse meje in mero. Pri sodnijski razpravi je bilo veliko ljudi navrelo poslusat. Ko je bila obravna^a skončana in sedmorice ravnanje dovolj razkrito, se je slišalo med poslušalci: ,,pfuj, na, das muss ein Kriitzel sein". Vsi pošteni farmani bili 80 pa močno 7eseli za g. žapnika srečnega izida pra^de! Sienjska 7olite7 je od 7isoke 7lade odobrena. Iz^oljeni so sami narodni poštenjaki, kateri bodo goto^o dobro skrbeli za srenjo in šolo.