Poštnina plačana v gotovini.
Spediz. in abb. post. II. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.— Za inozemstvo mesečno L. 95.—
Poti. Cok. rac. at. 0-18127
Leto II. - Štev. 38
Gorica - Trst, 17. septembra 1948
Izhaja vsak petek
Našim otrokom
v
SO
V zadnjem času se itali-
Marodni dan na Opčinah
Od srede  do srede-
Bil nam je spet nov dokaz, ka* ko naše ljudstvo z zaničevanjem '
jansko Časopisje besno zale- j odklanja in obsoja komunizem, tava V naše Šolstvo Z blate- Izpričal nam je, da naš Primorec
njem in neresničnimi vestmi in ga skuša prikazati kot neko manjvredno in smešno u-stanovo.
Če je naša šola res na tako nizki stopnji in tako malo važna, ne bi bilo treba toliko hrupa za zrušen j e ugleda slovenskega šolstva, katerega po mnenju italijanskega časopisja sploh nima. Toda ravno tu obširna gonja dokazuje velik pomen slovenskih šol, ki se, čeprav njim ni ljubo, prav krepko dvigajo in razvijajo'.
Boli jih menda najbolj to, da se slovenski starši predobro zavedajo velikega pomena naših šoji ter bližnie bodočnosti, ki bo to dokazala. Peče jih' seveda, da se iz razvalin povzročenih po fašizmu dvi
rti človek, ki bi ga nekdo lahko dolgo varal, predvsem pa ne, da bi fcdo v njem zatrl njegovo čisto narodno čustvo. Predolga je bila borba že pred pojavom komuniz: ma, borba, ki je zahtevala visoko narodno zavednost, v kateri naš človek ni klonil, da bi komunizem v našem Primorcu ubil tisto, za kar je prelival kri pod fašizmom — zavest, ponosno zavest, da je Slovenec narodnjak, ne pa blodno brezdomovinsko bitje. Po Mavhinjah nam je zdaj Narodni dan Slovenske demokratske zve-, ze na Opčinah znova potrdil, kar smo vedeli že od vsega začetka: da bo skoraj prišel dan, ko nobe* na krinka ne bo več pomagala in bo naš Primorec pogumno vrgel s sebe komunistično moro, ki mu je med vojno pošastno sedla za
Pogled na del množiee
gajo naše šole, kjer se naša vrat. Danes je ta dan tukaj. Mno:
mladina izobražuje in pripravlja za enakopravne državljane.
So neoporečna dejstva, ki tem gospodom zelo razburjajo živce, nam pa, slovenskim staršem, utrjujejo samozavest, navdajajo z navdušenjem in z zaupanjem v boljšo bodočnost naših otrok, ki se usposabljajo na naših slovenskih šolah tudi za boljše poklice in mesta in ne samo za kramp in lopato pri moških, za perico ali služkinjo pri ženskah, t. j. za taka mesta, ki so bila do sedaj edina na razpolago našim ljudem, ki se niso mogli v' tujih šolah razviti in povzpeti do boljšega kruha, do katerega ima vsak državljan enako pravico.
Ob začetku vsakega šolskega leta sc ponavlja ta propaganda proti našim šolam v upanju, da bodo odvrnili kakega omahljivca, toda nailep-ši odgovor na to grdo propagando so dali starši sami; saj
žica, ki se je v nedeljo zbrala na Opčinah je pokazala, da je spoznanje Slovencev dokončno, da so videli tam preko dovolj, kako izgleda v praksi, kar so obljubo: vali »tovariši« in da nočejo imeti \’eč ničesar skupnega s tistim, kar danes med seboj žalostno in ne: čedno obračunava kot Titovec in Kominformist.
Pa ne samo to. Narodni dan Slovenske demokratske zveze na slovenske
na togota nekaj plačencev se je pokazala šele ob pozni uri, ko so po predhodnem posvetu v hiši poleg sirotišč iz zasede s kame: njem napadli eno izmed zadnjih vračajočih se skupin s prireditve, v kateri so bile tudi žene, nato pa strahopetno pobegnili. V tem je pač še njihov edini pogum. Poročanje listov o prireditvi je bilo običajno:	l.avoratore je naštel
400 ljudi ter 60 policistov, poroči:
Slovenci smo, kot je pozneje o menil dr. Agneletto. narod »kme tov in delavcev^ ne pa
ne so bile vedno trdnjava narodne zavednosti, ki se je kazala na ne-narod [ štetih narodnih zborih in sokol:
Opčinah, sredi slovenske pesmi j h primorskega dnevnika pa v in čistih narodnih trobojnic, na j 0kvirčku objavljamo v celoti kot bilo nikakega madeža | /nu^nen vzgled, poročanja, da bo: do naši Openci in vsi ostali ude: leženci prireditve, ki tega lista
katerih ni krvave peterokrake zvezde, je bila poleg tega tudi odločna ma: nifestacija slovenske politične za-, vesti. Slovenec Svobodnega tr: žaškega ozemlja je na ta dan — tri dni pred 15. septembrom — ponovno zahteval spoštovanje mirovne pogodbe: ohranitev tega ozemlja, njegovo dokončno ureditev ter izvedbo vseh pravic, ki mu jih pogodba priznava. Izrekel je svojo pripravljenost do sode: lovanja z ostalimi sodržavljani tega ozemlja, vendar samo na
se je število otrok, ki obisku- \ Podla& Pravične enakopravnosti jejo slovenske šole od leta ne Pa šovinističnega pritiska ir 1945. prav krepko dvignilo, hrbtnih manevrov, kakršni so
na nekaterih šolah naravnost potrojilo. To je najlepša zaupnica slovenski šoli s struni' staršev.
Kakšen pa je uspeh naših šol — vedo najboljše starši sami. Iz vsakega šolskega zvezka je razvidno, da se je v teh kratkih treh letih naša šola dvignila na stopnjo vseh drugih šol in jih marsikje tudi prekaša. O tem se ie marsikdo prepričal letos na šolskih razstavah in šolskih prireditvah, ki so bile od prijateljev in neprijateljev slovenske šole, hote ali nehote, občudovane.
Poleg tega pa ima naša šola še to prednost, da se naši otroci v slovenskih šolah ne usposabljajo samo v materinem jeziku, ampak tud'j v italijanščini. Tega se vsu zavedamo, tudi tisti, ki iim to ni prav, kajti v bodočnosti bo i-mel prednost tisti, ki bo poznal oba deželna jezika, slovenskega in italijanskega. Zaman si zastirajo oči listi, ki danes' sede na raznih stolčkih in skušajo ohraniti čimdalje mogoče sedanji položaj, toda razvoj bo šel preko njih. njihova mesta bodo zasedli novi ljudje, ki bodo boljše pripravljeni in bodo znali oba jezika, le danes sejpojuvlja ta potreba, čeprav jo tako skrbno zakrivajo.
Te dni je časopisje prineslo vest, da je bila med Italijo in
več ne kupujejo, »izvedeli, kako je bilo na Opčinah« in kako smo »z letali delali propagando«.
»kapitalistov in rentnikov«. Ne: kaj sto ljudi se je moralo udelež: bi celo odreči, ker tramvaj ni mogel zvoziti vseh ljudi, ura pa je bila že kasna ter se je moral celo začetek prireditve nekolika zakasniti.
Travnik na Pikelcu nasproti strelišču, ki je bil ves okrašen s slovenskimi trobojkami, je na I svoji mehki trati sprejemal sku: pino za skupino. Ob vhodu so dekleta pripenjala udeležencem slov.enske zastavice^ potem pa so
skih nastopih. Opčine se niso spremenile: ostale so, kar so bile, in ostale bodo tudi v bodoče. Da: nes so ponosne, da lahko v svoji sredi pozdravijo tako veliko št e: vilo zavednih Slovencev, ki so se zbrali na Narodni dan Slovenske demokratske zveze, naše prave in resnične narodne organizaci je, sredi čistih slovenskih zasta\’.«
Po toplo pozdravljenih uvodnih besedah domačina je stopil, no. govorniški oder predsednik $DZ dr. Josip Agneletto, da spregovo:
KLAVRNO ZBOROVANJE
„DOLARSKE ZVEZE"
TRST V nedeljo so imeli na travniku blizu openskega strelišča
tako imenovane
pristaši slovenske demo-
jih objeli zvoki naše lepe pesmi, j rt nekaj tehtnih besed kot odgo: ki je orila po Pikelcu tudi še po: vor na vsa tista vprašanja, ki se tem, ko je 4>il programski del danes pojavljajo na Svobodnem Narodnega dne zaključen. Sredi tržaškem ozemlju ter tudi drugod širokega okvira zastav se je zbra-. \ v svetu. Množica je navdušeno lo pred odrom, odetim prav tako pozdravila svojega predsednika v veliko trobojko, kateri je delala \ in njegova izvajanja neštetokrat družbo še tržaška zastava, nad 2500 ljudi, ki so nestrpno čakali pričetka.
Narodni dan je kot domačin
svoji tragični obliki še predobro v spominu od I. 1922. naprej. Pove: dal je, da je pripravljen spošto:
kratske stranke svoje zborovanje, otvoril s pozdravom vsem udele* na katero so se* že dalj časa 'pri-; ptičem Openc Ferdinand Kalin. pravljali. Prejšnji teden da so celo : 1 svojih sicer kratkih besedah metali na Opčinah iz letala letake, j ie jedrnato■ povedal vse, kar so
ki so vabili ljudi na to zborovanje Kljub velikim pripravam pa se
čutili tisti dan vrli Openci: »Opči-
prekinjala s krepkim pritrjeva: njem. Predsednik dr. Agneletto je v teku svojega izčrpnega govora po uvodnem poklonu žrtvam, ki so padle na openskem strelišču, in'^aterim »se mi, slovenski de: mokroti, klanjamo ne »glede na to, kakšnega političnega 'prepričanja so bili«, med drugim izvajal:
vati, toda samo tistega, ki bo spo: ■ je zbralo le nekaj stotin ljudi, med štettal tudi njega.	.katerimi	so	bili	v večini begunci iz
Jugoslavije Na sestanku je govoril dr. Agneletto, ki je v enournem govoru v- slabi slovenščini napadal
Narodni dan Slovenske demo: kraske zveze na Opčinah je bila
tako res prava narodna manife:	.	..
stacija Slovencev v najčistejši komunizem in Jugoslavijo. Pohaja
Govor dr. Agneletto
9. SEPTEMBRA : Sovjeti so na svojem zasedbenem področju v Nemčiji ustanovili posebno ko: misijo za preprečevanje gospodarske sabotaže. — V Švico je prišel predavat Rodilni kanadski strokovnjak za razizkovanje atomske sile Boris Pregel. — Skoraj poldrugo milijardo dolar: jev je že izdala Amerika za Ev: ropo in Kitajsko po določilih Marshallovega načrta. — Finska je dobila v USA na posodo 5 milijonov dolarjev za nakup bom: baža. — Češki konzul v Chicagu Krno je v protest proti razmeram doma odstopil. — Za preselite\> nemških in avstrijskih otrok — sirot v Združene države je med: narodna begunska organizacija (IRO) dala pol milijona dolarjev.
— Komisija Združenih narodov za Balkan potrjuje grške obtožbe, da Albanija še vedno podpira M ar kosove razbojnike. — Začela se je napovedana in pričakovana čistka v poljski komunistični par: liji. — Sovjetski tisk s »Pravdo«, uradnim glasilom boljševiške par: ti je na čelu, je pretrgal dosedanji molk o Titu ter ga začel napadati. »Pravda« trdi, da Tito nima nobene zaslombe v ljudstvu in da se drži na oblasti le s policijskim nasiljem. To kaže, da smrt Žda: nova, očeta Kominforma, ni spora med Titom in Sovjeti nič omilila.
— Angleška vlada je izdelala na: črt za ojačen je vojske. — Grčija bi bila brez. ameriške pomoči že padla v roke komunistov, je izjavil načelnik ameriškega za: stopstva v Atenah Grbavo Id. — Skupina dobro oboroženih ukra: jinskih protikomunističnih borcev se je prebila mimo vseh sovjet: skih vojska na ameriško zasedbe: no področje v Nemčiji. •— Papež je sprejel 570 zastopnikov evropske parlamentarne zveze ter jih bodril k delu za združeno Evro: po. — 6 tisoč ljudi je po urad: nih poročilih do zdaj pobegnilo
Češkoslovaške na Zahod. — 300.000 ljudi se je udeležilo proti: komunistične manifestacije v Bet: linu. Zborovalci so raztrgali so: vjetsko zastavo, a sovjetsko vo: jaštvo je streljalo na množico. Več mrtvih in ranjenih. — Titove in grške čete so se spopadle ob makedonski meji na grških tleh, pri čemer je bilo ubitih osem ju: goslovanskih vojakov in en častnik.
Rojaki in rojakinje
obliki. Varali so se vsi tisti, ki so mislili, da se je še mogoče upirati razvoju, da je mogoče morebiti s silo in nasiljem ali preračunanimi pritiski strahovati našega človeka ter ga uklepati bodisi v ie ati druge spone. Najbolj pa so se prevarali seveda openski ko: munisti. Kljub temu, da so ves teden od hiše do hiše grozili, ka: ko bodo pretepali vse tiste, ki hi se udeležili Narodnega dne, O: pencev niso več mogli ustrahova--ti. Openci so se svoje prireditve udeležili. Esa revščina in zahrbt:
Prišla jc prva svetovna vojna, ki jc odtrgala Trst in Primorsko od svojega zaledja. Sledili so to* talitaristični režimi: fašizem,	na-
cizem in po drugi svetovni vojni Bil je	prekrasen jesenski	popoh	.	komunizem, ki se je zaril	tudi
dan, ko	so se začeli z	vseh	strani	\	med Slovence in Hrvate na	Pri*
zbirati	na Opčinah	udeleženci	\	morskem pod krinko slovanstva
je zborovalce dobro zaščitila, da jih ne bi kdo motil.
* >s *
na
Narodnega dne. Prihajali so z vlakom, z openskim tramvajem, z raznimi vozili, pa, tudi peš. Bili so kmetje in delavci iz Škofij, Doline, Nabrežine, Mavhinj, Sli: vega, Kovt, od povsod. Nekateri so prišli tudi skrivaj z one strani. Le malo je bilo meščanov, kajti
Jugoslavijo sklenjena pagod- \ kim in temeljitim razvojen « ha za gospodarsko izmenjavo \ slovenskih šol, ki pripravljajo med Gorico in njenim zaled- \ našo mladino tudi za tista jem. Jasno je, d(i bo treba tu- mesta, ki so bila do sedaj reka j ljudi, ki poznajo oba je- zervirana izključno tistim, ki zika. Trst pa ni otok sredi o- jih zastopa italijansko časo-ceanu, temveč sc trdno drži pisje.
svojega zaledja. Naravno in neizogibno je, da bo Trst v bližnji bodočnosti razvil vse tiste gospodarske stike, ki so potrebni za razvoj splošnega blagostanja.
Torej ni skrb za našo mladino. ki sili italijansko časopisje, da kritizira naše »šolstvo, pač pa strah pred krep-
Z našim šolstvom nočemo kratiti italijanskemu narodu nobenih pravic, Jiač pa se hočemo tudi mi dvigniti in svobodno razvijati kot enakopravni državljani. Iz tega namena je tudi ZVU ustanovila slovenske šole.
Dr. Fran Vesel
in slovenstva. Opil je s svojimi propagandističnimi gesli o enako* sti, o ljudski oblasti slovensko ljudstvo in ga vklenil v komuni* stično fratelanco.
Med dvema, po krvi, jeziku in običajih različnima narodoma, more obstojati le medsebojno spoštovanje. nPrno sožitje, prija* teljstvo, a narodno bratstvo nik: dar! Kjer ni krvnih vezi, tam ni bratstva, posebno ne med velikim in maPm narodom, ako se mal narod noče utopiti v objem velikega naroda, izginiti iz pozorišča in izvršili narodni samomor.
Plod fratelančne politike so „kotninform - škvadre“
Zato žanje sedaj zapeljano slovensko ljudstvo plodove »brat* stva«. Po slovenskih vaseh hodijo komunisti — drugorodci in vodi* jo s seboj svoje škvadre pretepa* čev, mjed katerimi so tudi doma* čini, ki so izdali svojo kri in mle-
ko slovenskih mater. Ti hočejo strahovati slovensko ljudstvo in stresajo svoj bes največ nad oni* mi, ki so jim bili še do včeraj: »fatclli in compagiv«. Na sloven* sko ljudstvo izlivajo ploho sra* motilnih psovk, ki jih iz poštenih italijanskih ust ne čujemo. In ta* kih slovenskih škvadristov ni sram poslušati, kako njihovi ko. minformistični tovariši zmerjajo s »s’ ciavi« narod, iz katerega iz hajajo.
Tu naj občudujejo najnovejše plodove svoje »modre« politike razni Babiči, Uršiči, Kradgerji in Bevki. Oni, ki so vsiljevali slovenskemu ljudstvu internacional* ni komunizem pod krinko sloven* stva in slovanstva.
„Tito ni več bog“
Mi slovenski demokrati smo videli to katastrofalno politiko zato smo se ji uprli. Uprli smo se že tedaj, ko je bil še Tito bog italijanskih in slovenskih komun/ stov, ko so oboževali njegove sli. ke in se mu klanjali vsi, brez razlike. Toda prišla je kar čez noč komanda: Tito ni več bog, izdajalec je, terorist in imperia list. In cela kominformistična druščina je v koru ponavljala kot papagaj: Tito je izdajalec, tero* rist, imperialist. Tatov primer je
10. SEPTEMBRA : Romunija je zavrnila Titov protest proti urad: nemu romunskemu hujskanju na prevrat v Jugoslaviji. — Brez po: moči iz Marshallovega načrta bi bili Italija in Francija že pred pol leta padli v oblast komunizma, je izjavil upravitelj evropskega ob: novitvenega načrta Hoffman. — Bojevit in grozilen govor proti tujim kapitalistom ter domači opoziciji je imel argentinski dik: tator Perdn. — Poveljstvo ameriškega letalstva je sklenilo posla: ti vse srednje in težke bombnike na vežbanje v prekomorske kraje, zlasti v Evropo. — Ustanovitev mednarodnega policijskega zbora, ki bi imel do 5000 mož, predlaga glavni tajnik organizacije Zdru: Ženih narodov. — Franco bo v kratkem uradno obiskal Portugab sko. Ob tej priliki bodo podalj: šali pogodbo o vzajemni pomoči med obema državama. — Danska, Švedska in Norveško so sklenite sporazum o čim tesnejšem obrambnem sodelovanju. — Obširno or: ganizacijo za sabotažo v uranskih rudnikih na Saškem so odkrile sovjetske zasedbene oblasti v Nemčiji. — Madžarskega vojnega ministra Veresa, ki je nftspro• tovaf nameravani, od Kominfor: ma zapove/dani popolni kolbktivi: zaciji kmetijstva, je partija prisi:
Od srede ____________do	srede.
lila, da je odstopil. — Pogajanja glede ameriške pomoči za skupno obrambo zahodne Evrope zadnje čase zelo naglo napredujejo, po-, roča »New York Times«. — Prh šel je čas, da se Anglija in Amerika odločita, ali naj s Sovjetsko zvezo še ravnata kot z zaveznico ali kot z zarotnico proti zahod-nim silam, sodi londonski »Daily N Telegraph«. — Veliki pogoni na komuniste v Atenah in pristani; šču Pireju. — Po skoraj treh me: secih spet prvi poštni vlak iz obleganega Berlina na angleško področje v Nemčiji. — V Kobun gu je umrl 87 letni bivši bolgarski car Ferdinand.
11. SEPTEMBRA : Predsednik zunanjepolitičnega odbora v ame-. riškem senatu V andenber g je izjavil, da se Združene države nikjer na svetu ne bodo niti za korak umaknile s svojem boju za svobodo in pravico, katero bodo zagotovile sebi in vsem miroljub: nim narodom. -— Na Češkem so kljub vsem »udarniškim« prizadevanjem rdeče vlade in komuni: stične partije avgusta nakopali za 140.000 ton premoga manj kat kor julija. — Grška vlada bo najbrž prosila organizacijo Zdru: Ženih narodov za mednarodne vojaške oddelke, ki naj bi povsem zaprli severno grško mejo, je izjavil zunanji minister Tsaldaris.
— Ameriško pomoč po Marshab lovem načrtu bodo takoj ustavili vsaki državi, v kateri 'bi zavladal komunizem, je povedal upravnik za evropsko gospodarsko sodelo: vanje Hoffman. — Trije člani Titovega poslaništva v Oslu so v norveškem komunističnem tisku obsodili svojega dosedanjega gospodarja in njegove pomočnike.
— Sovjeti so sklenili policijo na svojem sasedbenem področju v Nemčiji ojačiti z nemškimi vojaki iz skrivnostne armade generala von Paulusa, »da bodo ti krotili vedno hujše protisovjetsko razpo: loženje lastnih rojakov«. — Ame: rika bo letos pridelala 1.285 mili-jonov mernikov pšenice ter 3529 milijonov mernikov koruze več nego kdaj koli v svoji zgodovini.
— General De Gaulle na shodih po južni Franciji zahteva čim: prejšnje nove volitve, ki bi sko: raj gotovo prinesle veliko večino njemu. — V Pragi so obsodili enega generala in tri visoke častnike češke vojske, ker so naspr o: tt>vali sedanji rdeči vladi. — No: vo francosko vlado je sestavil radikalni socialist Henri Queille.
— Tudi Madžarska je odklonila Titov protest zaradi propagande za strmoglavljenje sedanjega re-žima v Jugoslaviji. — Svobodni tržaški državi so iz pomoči po Marshallovem načrtu določili za prvo leto 18 milijonov dolarjev (skoraj 11 milijard lir).
* 12. SEPTEMBRA :	Če bodo
Sovjeti še naprej izstradovali Berlin, bodo zahodne države spor zaradi nemške prestolnice dale v reševanje organizaciji Združenih narodov, napovedujejo v london: skih uradnih krogih. — Med čist-ko v nemški Enotni socialistični (komunistični) stranki so dozdaj zaprli dvanajst vodilnih ljudi. — Češka komunistična policija je aretirala 17 Članov jugoslovanske delovne brigade, ker so baje terorizirali tiste udarnike, ki so se iz: rekli za Kominform. Brigada se bo morala zdaj vrniti domov. — Amerika je kljub notranjepoli: tičnim razlikam med republikan: sko in demokratsko stranko v svoji zunanji politiki ter v o; brambi miru in pravice na svetu enotna ter združena proti vsake-mu sovražniku svobode, je izjavil senator Vandenberg. — Avstrij--ski komunisti so od Kominforma dobili zapoved, naj s silo vržejo sedanjo vlado, je povedal notranji minister Graf. — Sovjetska komunistična partija je odstavila ravnatelja glavnega satiričnega U* sta »Krokodili«, ker je preveč smešH razmere v Sov jeti ji, name: sto da bi se boril proti zahodni buržujski kulturi. — Smrt vodi-telja indijskih musilmunov Mo:
hamedeja Alija Jinnaha. — K o: munistično zborovanje v Berlinu, na katero so Sovjeti s silo zbob-nali 75.000 ljudi, ki pa niso kazali nobenega zanimanja ter so st takoj po začetku govorov jeli raz-hajati. — Komisija Združenih narodov za Balkan potrjuje gr: ško poročilo, da so Titove čete nalašč vdrle čez mejo ter se spo-padle z grškimi oddelki, pri če-, mer je bilo devet titovcev ubitih.
—	V White Blainsu pri New Yor-ku so slovesno odprli novo, naj: modernejšo šolo, ki nosi ime za: grebškega nadškofa mgr. Stepinca. Pri slovesnosti je govoril ne6yor: ški nadškof, kardinal Spellman, ki je poveličeval Stepinčevo tr: pljenje in junaštvo.
13.	SEPTEMBRA: Začetek
Govor dr. Agneletta
(Nadaljevanje s prve strani).
konference štirih velesil glede usode bivših italijanskih kolonij.
—	Češki komunistični prosvetni minister čepička je silovito nas padel češko duhovščino in sokolstvo kot glavna nosilca opozicije proti sedanji rdeči vladi. — Sin podpredsednika bolgarske repub-like Nejkova je sklenit, da bo zaradi razmer doma ostal v Tur: čiji, ker hoče živeti kot svoboden človek. — Gospodarski svetova: lec poljskega poslaništva v Švici je odstopil v protest proti seda: njemu režimu na Poljskem. — Papež je govoril moški mladini italijanske Katoliške akcije o po-, trebi zmage nad brezboštvom in materializmom ter o nujnosti, da se s pravico in ljubeznijo odpravijo socialne krivice. — Sovjeti so nenadoma prišli s predlogom, naj se čimprej sklene mirovna po: godba z Japonsko. Amerikanci vidijo v njem samo manever, ki naj pomaga komunizmu. — Na spored zasedanja Združenih na: rodov v Parizu je postavljeno tudi vprašanje o imenovanju guver: nerja za Tržaško državo. — An: glija, Francija in USA so se dogo: vorile o enotnem nastopanju pri pogajanjih s Sovjeti. — Indijske čete so vdrle v mohamedansko državo Hajderabad in začela se je nova nenapovedana vojna. — Dely komunistične partije je ena sama zarota proti domovini in se: danjemu redu, je govoril general De Gaulle v Cannesu. — V Pa-, rizu se je začela konferenca štirih velesil glede usode bivših itati: janskih icolonij. — Komisija Združenih narodov opozarja vse grške sosede, da bi Nadaljevanje pomoči Markosu pomenilo nevarnost za mir na Balkanu. — Čehi so odpovedali udeležbo pri za-, vezniških vojaških atletskih tek: mah v Londonu. Najbrž so jim še v spominu nedavni pobegi č&Juh atletov po ^olimpijskih igrama—-Za 200 milijonov kg zavojev z ži-. vežem in obleko so ameriški za: sebniki poslali v letu dni v Evro-, po. — Ameriška vlada je uradno sporočila Sovjetom, da jim ne bo izročila učiteljev Kosenkine in Samarina ter da je zanjo ta zade: va zaključena. — Trst je dobil iz Marshallovega načrta spet 125.000 dolarjev (75 milijonov lir) za nakup premoga in sladkorja.
14.	SEPTEMBRA: Sovjeti ima*
jo zdaj pod orožjem 4 milijone mož. Za obrambo ne, ker jih nih: če ne ograža, za zabavo pa menda tudi ne, je govoril ameriški vojni minister Royall. — Čehi so zavr: nili Titov protest glede aretacij jugoslovanskih študentov — ti: tovcev v Pragi. — V Pragi so spet zaprli 50 ljudi, ki naj bi bili za Benešev pogreb pripravljali zaroto. — Titovi vojaki, ki študi: rajo na Vorošilovljevi akademiji v Moskvi, so se izrekli zoper »maršala« in njegovo politiko. — Sovjetska napadalnost je ves svet združila v en sam protikomuni: stični blok, je izjavil glavni ameriški zastopnik pri Združenih na: rodh, Austin. — Nemci naj zbe: ro in uporabijo vse sile, da vržejo Sovjete iz Nemčije, poziva kon: gres Nemške socialistične stran: ke. — Nov sestanek zastopnikov USA, Anglije in Francije s sov: jetskim zunanjim ministrom Mo--lotovom. — Letalski promet med Berlinom in zavezniškimi področji Nemčije se bo nadaljeval, pa naj bo to Sovjetom všeč ali ne.
najbolj kr'čeč dokaz vse komunisti ne zgodovine, da v komuni/* mu pomeni človek samo številko, da je masa le kup mrtvih duš, da je vsa moč in oblast v rokah par najvišjih hierarhov in da je ljud-stvo pravi suženj komunistične diktature. Tak je komunizem v vsej svoji mizeriji, brez kritike in svobodne sodbe, kjer sc misli le na komando. Sam teror, brez svobode misli, vere in govora, ki zasužnjuje ves narod, vse sloje in razrede od delavca in kmeta pa do intelektualca.
Odpor proti zasužnjenju slovenskega In hrvatskega ljudstva
Jan Masarvk, — ako je res, da je šel prostovoljno v smrt, — je protestiral proti temu zasužnjenju češkoslovaškega naroda s svojo smrtjo. Mi pa smo ubrali drugo pot: vstali smo proti takemu ubi-janju človeka v človeku, proti, laži in goljufiji, proti nasilju m suženjstvu slovenskega naroda.
Če pogajanja za odpravo sovjet: ske zapore ne bodo uspela, pojde vsa zadeva pred Združene naro: de, je izjavil ameriški guverner za Nemčijo, general Clay. Mb lijon oblek je sklenila poslati v Evropo Zveza ameriških katoli: ških žena. — Mednarodna organi: zacija za pomoč otrokom je v Jugoslavijo poslala 100.000 kg riža, ki ga je podarila Italija. — A-merika je protestirala pri romun-. ski vladi zaradi nezakonite za-, plembe imovine ameriških držav-Ijanov. — »Verujem, da se vojni lahko izognemo in to tudi mora: mo, da preprečimo polom,« je g o--voril skupini 500 ameriških ro: marjev papež Pij XII.
15. SEPTEMBRA: De Gaulle je na zborovanjih po Korziki izražal upanje, da -ga bo francoski narod kmalu poklical, naj vodi Francijo takoj kakor odgovarja njeni veličini. - 60.000 Nemcev je pomrlo zadnja tri leta po sov-
jetskih koncentracijskih tabori: ščih, je izjavil nemški zdravnik, ki so ga te dni izpustili iz pekla v Sachsenhausenu. —	84	višjih
uradnikov madžarskega kmetij ske ga ministrstva je pred sodi: ščem zaradi »veleizdaje«. — Var--nostni svet Združenih narodov nujno razpravlja o indijskem na: padu na Hajderabad. — 'I ‘to naj bi se bil na Brionskih otokih pred Puljem skrivaj sešel in razgovar-jal z ameriškimi zastopniki, po-, roča agencija Reuter iz Rima. Praški radio uradno poroča, da se je začelo čiščenje v sokolski organizaciji zaradi protivladnih demonstracij na zadnjem zletu v Pragi. — Tudi o desetem sestan: ku med zastopniki zahodnih sil in Molotovom ni izšlo nobeno u--radno poročilo. — Sovjetski za: stopnik Višinski je na konferenci v Parizu čez noč postavil vse na giavo. Prej so Sovjeti zagovarjali vrnitev vseh bivših kolonij Italiji, danes pa je 1’išinski predlagal, naj bi te kolonije postavili pod zaupno mednarodno upravo -	1
kateri bi- seveda sodelovali tudi Sovjeti. Zaradi tega se je konfe: venca končala s popolnim nesporazumom. — Važne ukrepe za o jačenje državne obrambe je spre-jela angleška vlada. — Albanci dolže Tita, da je on kršil politič ne in gospodarske sporazume z Albanijo. — Avstralija sporoča, da je pripravljena sprejeti 200.000, Kanada pa 100.000 beguncev iz Evrope. — V New Yorku so za: čeli kopati temelje za novi dom Združenih narodov. Veljal bo 6 milijonov dolarjev. — Titovo za: stopstvo na zasedanju Združenih narodov v Parlzju bo vodit /lov zuftanji minister Kardelj. — Če hoče Amerika preprečiti vojno, ali pa si zagotoviti zmago v njej, mora v obeh primerih delati isto: ojačevati svojo vojaško in teh: nično moč ter biti pripravljena jq govoril bivši ameriški vrhovni poveljnik general Eisenhower.
Tvegali smo vse, tudi svoje živ* ljenje. Imeli smo svoje žrtve. Pa j saj brez. žrtve ni zmage, brez krvi j ni poroda. Komunisti niso priča-\ kovali odpora. Ta jih je razkačil. Zato so pričeli preganjati nas in »Demokracijo«, nas sramotiti z izdajalci, hlapci ameriškega kapitalizma in z »dolarsko zvezo«.
i Ti ljudje so vajeni živeti samo pri bogato založenih koritih, ki jih polnijo žulji slovenskega delavca in kmeta, in delati samo za plačilo. Zato si ne morejo pred-j stavljati, kako se še najdejo med ! Slovenci ljudje, ki so ustvarili Slovensko demokratsko gibanje i brez plačila in korit, ki si celo od i ust odtrgujejo, da vzdržujejo svoj j list in svojo mlado pa trdno orga-: nizacijo. Ako bi se bili mi res prodali, bi ne bila »Demokracja« ostala samo skromen tednik. Nas bi bilo danes na tem zborovanju na deset in deset tisoče, ker bi bili svoje somišljenike pripeljali sem na razkošnih avtobusnih in luksuznih automobilih, kakor vozijo komunisti ljudstvo na svoje prireditve.
Ne zanimajo nas hišni boji in pretepanja med tržaškimi kornin-formisti in titovei. Za nas so oboji '.komunisti. In danes veljajo za naše gibanje in smernice še vedno besede, ki sem jih izrekel na shodu v Mavhinjah 4. julija t. 1. Za nas komunizem ostane komunizem, pa naj se izvaja pod firmo Stalin in Togliatti ali pod firmo Tito.
Slovensko ljudstvo ni krivo katastrofe, kF j6 je komunizem sprožil čez nas. Bilo je v svoji dobri veri prevarano. Sedaj, ko je slov. ljudstvo priča popolnega poloma nesrečne UAIS-arske in komunistične fratelančne politike, je čas, da se zave svojega človeškega in narodnega dostojanstva in premisli, kdo je prijatelj slovenskega ljudstva in kdo njegov grobokop. Morda oni, ki so ‘ga leta in leta pitali z obljubami in s komunistično fratelanco, a ga danes pretepajo' in psujejo s »s’ eia-vi«. Ali oni, ki ga navajajo na pot stvarnosti, spoštovanja svoje vere, naroda, jezika in ki delajo za gospodarski, socialni in kulturni razmah celokupnega naroda.
I
Naš narod ni narod kapitalistov
Iz kmečkih, delavskih in uradniških domov smo#vsi prišli. Vsi smo delavci in si moramo z delom služiti vsakdanji kruti, od ročnega do umskega delavca, od obrtnika do trgovca. V programu SDZ so predvidena načela za zaščito delavca, kmeta in uradnika po najnaprednejših vidikih o rešitvi socialnega vprašanja. Iz vrst naših slov. in hrvat. delavcev, kmetov iti uradnikov je 'izšel in se nedavno ustanovil sindikalni odbor, ki bo posvetil delavskerhu, kmečkemu in uradniškemu vprašanju vso skrb, da doseže zaščito interesov delovnega ljudstva, kakor jo je ono zaman pričakovalo celo v komunističnih državah. Ravno iz teh vrst je bilo ustanovljeno tudi delavsko društvo »Napredek«, ki bo skrbelo za kulturno izobrazbo in zabavo našega delavca in kmeta. Prav posebno v uresničenju te socialne pravičnosti, ki si jo je SDZ postavila za svoj cilj, obstoja napredek in prednost njenega programa nasproti programu stare častitljive »Edinosti«. Zato SDZ ni samo za-ščitnica narodnih in kulturnih interesov slovenskega in hrvatskega življa, ampak je tudi odločna borilka za socialno pravičnost in svobodo delovnega ljudstva. Vrata SDZ so odprta vsem; onim Slovencem, Hrvafom in Srbom, ki so prišli do spoznanja, da je ohranitev in napredek naroda samo v neokrnjeni edinosti in vztrajni borbi vseh slojev za narodno enakopravnost, socialno pravico, demokracijo in svobodo.
Sano Samostojno tržaško ozemlje mora biti vez med Italijo in Jugoslavijo
Čez tri dni, 15. sept. 1948, bo leto odkar je bilo pravno ustanovljeno STO kot državna tvorba pod zaščito Zdr. nar. in je prenehala po 27 letih nad tem ozemljem suverenost Italije. Naše stališče glede STO-ja je znano. Mi zahtevamo, da se STO brezpogojno ohrani. Mirovna konferenca je sklenila po mesectrajajočih razpravah, da sc to ozemlje ne da niti Jugosl. niti Italiji, ampak, da ostane samostojno. Če smo za ohranitev STO, nismo zato, že šovinisti; in če branimo STO, vršimo le sveto dolžnost, v skladu z mirovno pogodbo.
Ko je govornik naštel razloge za ohranitev STO, je nadaljeval:
»Trdijo, da je STO nesposobno za samostojno življenje. Ta sodba je prerana, šele potem, ko bo STO kot samostojno telo res stopilo v funkcijo, se otreslo sedanjih spon lin izkoristilo vse svoje življenjske vire, se bo videlo, ali je življenja zmožno. Danes pa je STO podobno prerano rojenemu otroku, ki se mora še umetno hraniti. Ali če bi se tudi res izkazalo za življenja nezmožno, nastalo bi kot pravna in logična posledica najprej vprašanje: Kako opomoči tej hibi? In šele če bi se izkazala ta hiba za neodpravljivo, bi se postavilo drugo vprašanje: Komu od dveh pretendentov dati STO? Njegovemu zaledju ali Italiji? MS smo mnenja, da bi bilo bolj pravično razširita STO, s tem da odstopita Jugoslavija in Italija vsaka del ozemlja Julijske krajine STO-ju, kakor ukiniti to Samostojno ozemlje in vreči zopet med Italijo in Jugoslavijo iskro prepira in sovraštva. Zato je SDZ za ohranitev STO in proti temu, da bi se priključilo to ozemlje kaki drugi državi, pa bila to Italija ali Jugoslavija. To povemo pred vsem svetom, ker smo prepričani, da je to edino prava in možna rešitev tržaškega prašanja v tem zgodovinskem trenutku.
21. sept. se sestanejo v Parizu Združeni narodi. Razpravljali bodo tudi o tržaškem vprašanju. Mi smo zato, da stopi STO takoj v funkcijo. Ako bi se pa imenovanje guvernerja imelo še zavleči, naj ZN vsaj sklenejo, da stopi takoj v veljavo tržaški statut in da morajo začasne vojaške upra: ve izvesti in takoj aplicirati vse one določbe, ki so izvedljive pod začasnim^vojaškim režimom.
Oni pa, ki pošiljajo deputaeije po svetu, da delajo proti STO naj vedo, da mirovne pogodbe pisane s krvjo 100 tisočev junakov se ne trgajo kot kos papirja. Sto in sto tisočev slov. in jugo-slov. vojakov je padlo v borbi proti fašizmu in hitlerizmu. tidi to je indirektno soodločalo pri ustanavljanju .STO,
Smo za pravičen sporazum z italijanskimi sodržavljani
Naše stališče proti italijanskim sodržavljanom je dobro znano. Smo in bomo za mirno sožitje, medsebojno spoštovanje in za pravičen sporazum, ki nam prizna vsaj one pravice, ki nam jih je priznal tržaški statut.
So pa pri naših sosedih xprišle na površje tendence nestrpnosti, kar zelo obžalujemo, kajti to so ra/no ekstremistične tendence propalega faSizma, ki so enkrat že doživele svoj klaverni poraz. Ta šovinistična kampanja, ki kali mirno sožitje med državljani slo» venske in italijanske narodnosti, se vodi predi očmi ZVU, ki j.i je •i upravo tega ozemlja poverjena tudi skrb za mir in red in posebno še za mirno sožitje med državljani italijanske in slovenske narodnosti. Ali meni ZVU, da je taka kampanja dopustna?
Slovenci smo kulturen narod in zato neobhodno potrebujemo šole za svoj razvoj
Edino polje, kjer je ZVU popravila krivice, ki smo jih utrpeli podf fašistično Italijo, je naše šolstvo. Proti tem šolam vodi sedaj
italijanski tisk nelojalno gonjo. Mi kot demokrati, ki ni§mo nikoli zavidali naše italijanske sodržavljane za njihove šole, ki jim nismo nikoli odrekali pravice do šol niti takrat, ko so se v slovenskih vaseh odpirale italijanske šole za 2 ali 4 učence, ne moremo razumeti te gonje. Ona ni ijfraz nepristranskega pojmovanja demokratskih in človečanskih pravic, ampak izraz šovinizma. Je čas, da se Italijani zavedo, da ni več mogoče potujčevati slovenskega naroda. Zato branimo in bomo branili slovenske šole, kjer se ne vzgajajo šovinisti, ampak kjer se slovenski otroci uče italijanskega jezika in spoštovati ital. narod in ital. kulturo. Na slovenskih šolah se posveča vsa skrb učenju italijanščine. Zato naj slovenski stariši, v izključnem interesu svojih otrok, pošiljajo otroke v slovenske šole, iz katerih bodo izšli s popolnim znanjem dveh jezikov. Kaj velja to za naše ozemlje, ki meji na slovanski vzhod in na italijanski zapad!
Osebne izkaznice
Govornik je govoril o osebnih izkaznicah in ugotovil:
S tem, da se hočejo izdati dvojne izkaznice — italijanske in le na zahtevo v slovenskih občinah
—	dvojezične, se dele državljani v dve kategoriji. To je v demokratični državi nedopustno. So to Hitlerjeve metode, ki jih je bil uvedel proti Židom, da je vsakdo Žida takoj spoznal. In na Svobodnem tržaškem ozemlju hočejo uvesti odgovorni faktorji tri leta po padcu fašizma in hitlerizma, enako diskriminacijo med Slovenci in Italijani. To ,ni demokratič* no niti človeško. Ali hočejo uvesti Italijani s tem prikrit plebiscit?
Naše stališče je, da morajo biti vse izkaznice izdane na STO dvojezične. Napravili smo korake, da se krivica opravi.
Ni strahu za naš obstoj če bomo edini
Prihranimo si za drugič kritiko glede drugih zapostavljanj. Naš narod se je nahajal v hudih preizkušnjah tekom svoje zgodovine, a vedno je zmagal in vstal. Kakor je končala grajska tlaka, kakor so prenehale turške vojne, kuge in lakote, kakor je propadel fašizem in*hitlerizem, tako bo šel tudi komunizem in končale bodo one »škvadre«, ki še poskušajo strahot vati pod firmo kominformizma po slovenskih krajih in vaseh.
Velike so razvaline, ki jih komunizem pušča za seboj. Stoti-soči beguncev po vsem svetu čakajo na povrnitev. Trd je boj, ki ga bojujemo za svoj obstoj. Ali še je med Slovenci zavednih ljudi, kremenitih značajev in odločnih mož, naša ženska in moška mladina je zavedna, predvsem pa naša zavest, da smo'šli v zadnjih 100 letih z lastno voljo in močjo od uspeha do uspeha v našem splošnem napredku. Tako da spadamo danes pri vsej svoji mladi kulturi, kakor nam priznavajo možje svetovnega slovesa, v vrsto najbolj kulturnih narodov sveta. Med Slovenci ni analfabetov. Zato ni strahu za naš obstoj, če se bomo izogibali eksperimentov in zablod.
Kar sc nas na STO tiče, mi moramo ohraniti enotnost d h slogo vseh demokratskih sil brez razlike in izjeme. To zahteva naš vrhovni narodni interes, to je železen postulat, ki ga mora, z ozirom n a* naš sedanji težak položaj spoštovati vsak zaveden, demokratičen Slovenec in Hrvat, ki se noče izločiti iz naše narodne slo*‘ venske in hrvatske skupnosti.
Slov, dem. zveza bo hodila po začrtani" poti v borbi za končno pravično zmago proti komunizmu in šovinizmu, za našo narodno enakopravnost, socialno pravico, demokracijo, spoštovanje vere in za svobodo.«
:!< >;s *
Govor predsednika dr. Agne-letta je vsa množica navdušeno pozdravila. Govoril je pač iz srca vsem ter odgovoril na vsa pereča vprašanja, ki danes pri nas zanimajo Slovence.
Leto II. - btev. 38	DEMOKRACIJA	Stran	3.
Ljudska veselica
Po govoru predsednika SDZ se je po kratkem presledku pričel odvijati kulturni del Narodnega dne. Kot prva je nastopila reci-tatorka ■■ domačinka v lepi sloven: ski narodni noši. Z vsem občutkom je podala pesnitev »Tajna«.
Po venčku narodnih, ki jih za tem zaigral harmonikar v narodni noši, je sledila globoko podana zborna deklamacija iz Šaljeve pesnitve »Spev rodni zemlji«. Bari* tonist Jože je nato zapel tri na* rodne, ki so jih navzoči tolplo nagradili, enako kot so navdušeno sprejeli vse dosedanje točke. Po treh narodnih je bila na sporedu »Pesnitev svobodi«, ki je bila spesnjena nalašč za Narodni dan na Opčinah. Globoka po vsebini in močna po podajanju je vzbu: dila mogočen vtis ter dvignila in kar prerodila vse navzoče. Sledila ji je še recitacija slovenskega de: klet a iz Barkovelj, ki je z zano-. som podalo Gregorčičevo pesem »Naš narodni dom«. im je stopi: la z odra zadnja recitatorka, pa so stopila nanj štiri dekleta v pestrih živobarvnih narodnih nošah. Bile so to članice akadem* skega društva »Jadran« ter drui štva »Zarja na Jadranu«, ki so nato ob spremljavi harmonikarja, oblečenega v pestro škedenjsko narodno nošo, zaplesala štiri srb* ska kola. Nastop narodnih noš in njihove plese so vsi navzoči, izmed katerih je večina te plese prvič videla, navdušeno sprejela. S to točko je bil spored prav za prav zaključen, a takrsr< je stopil pred mikrofon še domači, stari borec za svobodo, ki je bil svoj* čas zaprt tudi v Dachauu in je odpel nekaj pesmic, za kar so ga navzoči toplo pozdravili.
Spored Narodnega dneva Slo*
venske demokratske zveze je bil s tem zaključen, ni pa bilo seve* da še vsega konec. Vsa množica, ki je dobivala še do zadnjega stalni dotok novih obiskovalcev, se je nekako razgibala in zavalo-vala. Pričel se je zabavni del po* poldneva. Ljudje so se poslužili dobro založenih buffetov, navezo* vala so se nova poznanstva, vmes pa se je oglasila spet naša lepa pesem. Tu si videl skupino fantov in deklet, ki so prepevali, na dru* gem kraju se je spet oglašala harmonika, smeh. Vse je bilo razgibano, vse dobro razpoloženo.
Medtem se je seveda pričela še zadnja točka: srečolov. Ljudje so pridno segali po srečkah, saj je bil pogled na pestro obloženo mizo na odru z darili res vabljiv. Od za-, daj pa so se oglašali glasovi »glavnega dobitka«, katere je nato ujel tudi zvočnik: bil je mlad prašiček, o katerem je bil seveda vsakdo prepričan, da bo njegov, a ga je na koncu žrebanja zadet seveda samo eden.
Ob dobrem razpoloženju se je začela spuščati noč. Misliti je bilo treba na vrnitev domov. Najprej so odšli seveda oddaljenejši, po* tem pa se je začel počasi Pikelc, vse popoldne tako poln novega življenja, ki se poraja v naših ljudeh, spet izpraznjevati. Vsa prireditev je potekla v najlepšem miru, brez vsakih motenj, vsi tisti pa, ki so prebili nekaj ur neskaU jenega narodnega veselja, so se vračali domov prekaljeni in od* ločni, pripravljeni na borbo proti vsem, ki bi jih hoteli še kdaj koli dušiti. »Le vkup — Slovenci« jih je pozdravljal napis nad Pikeh com, ko so prihajali, »le vkup — Slovenci« so se poslavljali, ko so odhajali. Vemo:	če slovensko
srce in razum to hočeta, se bo to tudi zgodilo.
Česa se Sovjeti
najbolj boje
Ena bistvenih razlik med de, mokratičnimi državami in med deželami, v katerih vlada komu* nistieni totalitarizem, jc ta, da n. pr. Amerikanec lahko svobodno potuje po vsem svetu, ne da bi mu katera koli oblast skušala to preprečiti. V svetu pride v stik s tujimi političnimi in socialnimi sistemi, govori s komer hoče; se druži, s komer se mu ljubi, ne da bi mu kdor koli po\ vrnitvi bra* nil povedati resnico o tem, kar jc v tujini videl.
Še več, Amerikancu ali pripad* niku kake druge demokratične države, je dovoljeno, da ob spo* znanjih, ki jih je dobil v tujini, lahko kritizira pomanjkljivosti lastnega političnega in socialnega reda. Lahko tudi kateri koli tuji življenjski sistem proglasi za i* deal, ki ga je treba uresničiti tudi doma.
Vse drugače je to pri komuni* stičnih državah. Sovjetskemu podložniku je n. pr. docela ne* mogoče, da bi po svoji volji in svojem zanimanju potoval kamor koli iz Sovjetske zveze. V tujino lahko gredo samo tisti državlja* ni, ki jih pošlje oblast s posebni*
mi nalogami.
V	tujih državah so ti srečniki pod nepretrganim nadzorstvom lastne politične policije. Smejo sc gibati samo tam, kjer jim je za* povedano; smejo občevati samo s tistimi ljudmi, kakor jim je za* povedano, in smejo govoriti le ti* sto, kar jim je naročeno.
Domov se morajo vrniti tedaj, kadar jih pokliče lastna oblast. Doma morajo na vse pretege de* Vati v nič tisto, kar so zunaj vidc* li, ter poveličevati lastni sistem, ki je najboljši in najpopolnejši, v se drugo pa je gnilo in obsojeno na propad.
Razlika je torej v tem, da se demokratična država nič ne bo* ji, da bi se njeni državljani od tujine pohujšali, ker ve, da je življenjska svoboda doma bolj privlačna od vseh tujih sistemov. Totalitarni komunistični oblast* niki pa sc zavedajo, da je njihov j soeialni in politični red neprimer* | no slabši in bolj zaostal kakor pa j demokratični sistem osebne svo* i bode in pobude.
Zaradi tega vedo, da se bodo lahko držali na krmilu le tako dolgo, dokler bo ljudstvo verjelo njihovi propagandi, da je raj sa* mo v komunizmu. In tako z vse* mi silami in načini prepričujejo, da bi njihovi podložniki prišli v stik s tujino; da bi tam povedali resnico o tem, kar je doma, doma pa resnico o svobodnem svetu in
o	življenju v njem.
Zaradi tega so komunističnemu totalitarizmu neogibno potrebni železni zastori dn zidovi. Zaradi tega smejo izza njih v svobodni svet samo najbolj prekaljeni in trdni komunisti; zaradi tega si n pr. sovjetske oblasti prizadevajo toliko, da bi zlepa ali zgrda dobile domov tiste svoje državljane, k’ so že predolgo zunaj in ki bi prej ali slej utegnili svojim nesrečnim rojakom povedati, da so žrtev največje propagandne laži v člo* veški zgodovini.
Pohujšanje od svobode je bolj* ševiškemu sistemu bolj nevarno kakor kar koli drugega. Zaradi tega se skuša proti njemu braniti na vso moč.
Dokler je to pohujšanje zaje* malo samo posamezne sovjetsk« državljane, je še šlo. Toda v dru* gi svetovni vojni so Evropo in njene življenjske oblike spoznali milijoni rdečih vojakov. Ti so to pohujšanje — to je, resnico o živ* Ijenju in svobodi ižven Sovjetske zveze — zanesli med najširše množice. Ta resnica sovjetski si* stem danes bolj ogroža kakor pa nevarnost za morebitno novo vojno.
Sovjetski oblastniki se te ne* varnosti dobro zavedajo. Naj* boljši dokaz za to so njihova o* bupna prizadevanja, da bi preprc* čili beg svojih podložnikov na Zahod. Vsakdo namreč, ki iz Sov* jetije pobegne tja, z živim vzgledom dokazuje ruskemu prebival* stvu, da je v tujini boljše. Enak dokaz dajejo tlačenemu ljudstvu tisti, ki se iz tujine ne marajo vr* niti.
Primeri prvih in drugih se zad* nje čase, vedno bolj množe. Zade* va sovjbtske učiteljice Kosenki* ne je pozornost svetovne javno* sti — in seveda tudi pozornost sovjetske javnosti — obrnila k temu vprašanju.
Dan za dnem slišimo o beguncih, ki po najrazličnejših ffc>teh in tvegajoč sto nevarnosti prihaja* jo iz podložniških držav. Toda nic manj številni niso pobegi sov* jetskih vojakov v Nemčiji in v drugih zasedbenih področjih.
Odkar se množe govorice o morebitni novi vojni, so v Nem* čiji, Avstriji, na Madžarskem in drugod opazili, da sovjetski ofi* cirji vedno pogosteje kupujejo civilne obleke. Vedno manj je volje, da bi se ti ljudje še enkrat borili za ohranitev rdečega siste* ma, ki jim je trideset let lagal in jih držal v sužnosti, a so pri pr* vem stiku s toliko sramotenim ka* pitalistišnim svetom ugotovili, kaj je resnica.
Poleg nevarnosti, ki jo ti po* begi pomenijo za razpoloženje prebivalstva doma, se Sovjeti bo* je še nečesa drugega. Ljudje, ki sc jim je posrečilo uiti na Zahod,
tam ne molče, marveč v najraz* ličnejših 'pričevanjih razkrinka* vajo nečloveško bistvo komuni* stičnega reda in komunistične vladavine. Knjiga Viktorja Krav-čenka, bivšega vodilnega »sovjet* skega gospodarskega strokovnja* ka, • pod naslovom »Izbral sem svobodo« , je krvavi obraz bolj* ševizma razgalila huje, kakor vsa, bolj ali manj uradna protikomu* nistična propaganda.
Razodetjem sovjetskih begun* cev se pridružujejo izpovedi ti* stih, ki so komunizmu ušli iz podložniških držav. Ob izjavah sov* jetskih državljanov dobivajo nji* hova odkritja potrebno verjet* nost in se z njimi združujejo v enotno oznanjenje resnice o sov* jetskem redu, sovjetski straho* vladi in sovjetskih političnih in socialnih ciljih.
V	tej zvezi je treba navesti knjigo Litvanca Suduvisa »Kako so nas izbrisali s površja zemlje«, delo bivšega poslanika v Parizu Ciechanooskega »Zmaga brez haska« in spomine Madžara
Desza »Dve noči brez dneva«.
Vse to odpira svetu oči o ko* munizmu in Sovjetski zvezi ter ga prebuja k obrambi proti nevarnosti, ki grozi od tam vsem svo* bodnim narodom.
In tako so se Sovjeti zdaj zna* šli sredi dvojnega boja z resnico; doma se morajo boriti z resnico
o	svobodnem demokratičnem sve* tu. Ta vedno bolj nezadržno pro* dira med ruske množice in maje temelje zlagane, propagande, na kateri stoji ves rdeči sistem. V tujini pa se morajo boriti proti oči odpirajoči resnici o pravem stanju in življenju v rdečem raju.
V	bistvu je to ena nevarnost, izvirajoča iz svobode, ki je začela pohujšati uboge sovjetske ljudi oh prvem koraku, ki so ga storili čez meje svoje države.
Dobro je usodno daljnosežnost te nevarnosti označil tisti češki begunec, ki je pred nedavnim de* jal, da jo zapestna ura na roki sovjetskega vojaka rdečemu za* sužnjevalnemu sistemu nevarnejša ikakor atomska bomba...
POLITIČNI OBZORNIK
Markos obtožuje Stalina
Da bo mera sovjetskih težav polna, je zdaj prišlo na dan, da se je tudi vodja grških rdečih razbojnikov Markos razočaral nad Sovjeti in jim grozi, da bo njihovo sebično politiko razkrinkal.
Danes je jasno, da so državljansko vojno v Grčiji sprpžili Sovjeti, ki so Marko-su obljubili sleherno pomoč in priznanje, brž ko ’ bo lahko držal tudi le neznaten del grškega ozemlja. Toda kakor zmeraj, so tudi zdaj pozabili na vse obljube in na komunistično vzajemnost, ko so videli, da jim zaradi lastnih koristi drugače ka^p.
Ko so Markosovci pred nekaj meseci za kratek čas zavzeli mesto Konico ter oklicali »vlado«, so to storili, ker so jim Sovjeti obljubili, da bodo »vlado« takoj priznali ter ji začeli na veliko pomagati. Toda zahodne države so Sovjetom sporočile, da bodo v takem primeru one priznale begunske vjade vseh držav, ki so danes pod sovjetskim, vplivom.
Boljševiki so videli, da bi zdaj bila zanje izguba večja od začasnega dobička — in so pustili Markosa na cedilu. Njegov poraz se je začel tisti trenutek.
Za to sovjetsko potezo so vedeli Albanci, Bolgari, Ti-tovci, Grki, ves isvet. samo Markos ne. Temu so iz Moskve zaupno naročili, naj nadaljuje boj z vsemi sredstvi in silami. Sam Stalin mu je
v	lastnoročnem pismu zagotovil pomoč in ojačenja v obliki mednarodnih rdečih brigad.
Ko so grške vladne čete začele s svojo veliko ofenzivo ter brezobzirno uničevale
ZADNJI DNEVI VIRGILIJA ŠČEKA
Iz verodostojnih virov smo do* bili rfekaj poročil o smrti in po* kopu pok. Virgilija Ščcka. Objav* ljamo jih, ker so zanimiva in po* učna tudi za tiste, ki so hoteli iz pokojnika napraviti nekakega krivoverca.
£e dolgo let je Šček bival v Lokvi pri Trstu in je tam ostal, ko je bila z drugimi kraškimi kra* ji tudi Lokev priključena k Jugo* slaviji. Zadnje čase se je bavil z mislijo, da bi se preselil v Kopri* vo pri Tomaju. Tedaj pa je res* no obolel; pojavil se je nekak tvor v trebuhu in potrebna je bi* la operacija. Izvršila se je v ljub* ljanski bolnišnici, toda pomoči ni bilo več. Dne 6. julija ob 4h in pol popoldne je izdihnil.
Šček je bil že dalj časa v hu-
dem sporu s tržaškim škofom. Vzroki spora so bili narodno=po* litičnega značaja. Šček je večkrat objavljal članke v »Primorskem dnevniku«. Po cerkvenem pravu duhovnik ne sme sodelovati pri časopisju brez škofovega dovolje* nja; v tem je Šček pogrešil. Pa tudi ton njegovega pisanja se ni mogel odobravati; vsebina je bi* la nekaterikrat direktna kritika cerkvenih oblastev; to pa je tudi v nasprotju s cerkveno discipli* no. Posledica je bila slednjič ta, da je škof Ščeka suspendiral (mu prepovedal maševati) ier naperil proti njemu cerkveni sodni pro* ces. Medtem so se izvršile spre* membe meja in cerkvena oblast na področju, ki je pripadlo Ju* | goslaviji, je po naredbi sv: stoli*
ce prešla na apostolske upravitc* Ije. Pazinski upravitelj dr. Nežic je letos maja meseca osebno obi* skal Ščeka v Lokvi; s finim tak* tom in izredno milino v nastopu se mu je posrečilo Virgilija pomi* riti* in spraviti s Cerkvjo.
Zadnj listek, ki ga je napisala j Virgilijeva roka iz bolnišnice, jc I bil naslovljen na sestro Bredo in se je glasil: »Svoj narod sem ved-do ljubil in ga nisem nikoli goljus fal. Boril-šem se za njegove pra* vice od 1917. do 43. Vedno sem ve* rova/, kar me je mati učila. Apo> stolska vera je granitna skala.«
Dva dni pred smrtjo se je spo* vedal in obhajal. Spovedal ga jc znani misijonar lazarist Zdrav* ljič, katerega si je sam želel. Zadnji dan jc prejel tudi sv. mazilje* nje. Ves čas je imel v rokah sv. rožni venec in sestri Marici je naročil, naj mu pripravi svečo. Hotel je umreti kot njegova glo* bokoverna mati.
Pokojnik je bil na mrtvaškem
odru v ljubljanskih Žalah; Po* grebne zadeve je urejeval lokav* ski kaplan dr. Požar. Mnogo pri« jateljev je pohitelo v Ljubljano na pogreb; zastopan je bil tudi ljubljanski škofijski ordinariat. Zadnji hip je prišlo dovoljenje, da se truplo prepelje v Avber na Kras.	(
Dne 15. julija je bil slovesen pogreb v Avberju. Zbralo se je tani 27 duhovnikov in mnogo ver* nega ljudstva. Pogreb je vodil sežanski dekan častni kanonik Jo* sip Glažar. Duhovniki so peli Premrlovo latinsko mašo Re* quicm. Zalostinke je pel lokavski pevski zbor, pomnožen z mnogi* mi kraškimi pevci. Pet govorni* kov sc je poslovilo od pokojnika. Položili so ga med očeta in ma* ter pod košato lipo, ki jo je bil nekoč sam dal zasaditi.
; Tako se je poslovil od nas iz* j reden človek in velik original,
i	mož, ki je veliko delal in veliko trpel. Naj počiva v božjem miru!
Markosove sile, je tudi mož sam uvidel, da so ga Sovjeti sklenili žrtvovati svojim trenutnim koristim. Pisal je Stalinu ter ga obdolžil, da je svoje obljube pojedel.
To pismo, čigar prepis so konec avgusta našli pri nekem ubitem Markosovem političnem komisarju, je ena sama obtožba sovjetske politike in pravi med drugim:
. »Po zgodovinskem sestanku v Petriču« (kjer sta se «e-šla Stalin in Markos op. ur.), »so bile ustanovljene prve skupine grške demokratične vojske. Sestavljali so jih Grki, ki so našli zavetje v sosednjih prijateljskih državah.-Vr-hovno poveljstvo teh čet je bilo v Bulkešu v Jugoslaviji. Toda naredili smo neodpust?-ljiv.o napako, da smo po Žda-novih navodilih korakali nad Atene s samo 4000 možmi.
Ko smo dobili pomoč, ki so nam jo na vašo zapoved morale dati Jugoslavija, Albanija in Bolgarija, smo po Mo-lotovem naročilu ustanovili vlado v gorah Severne Grčije. Jaz sem privolil, da bom njen predsednik. (Podpredsednik in notranji minister je bil Ioannides, zunanji minister Russos, minister za gospodarstvo Bartiotas, minister za zdravstvo prof. Kora-lis, minister za^odstvo Porfi-rogenis, minister za kmetijstvo Vlandas.) Dobil sem zapoved, naj za uradni sedež vlade okličem Konico. Zanašal sem se tudi na izjave generala Popoviča, da bodo tuji legionarski oddelki hkratu sprožili ofenzivo na Florino.
Toda spet enkrat sem moral ugotoviti, da je Moskva navzlic vsem obljubam skle nila ofenzivo na sredi zavreti, da bi lahko ocenila, kakšen bo angleški in ameriški odgovor na oklicanje naše vlade Tako smo bitko izgubili in smo danes prišli v položaj, ki je istoveten s popolnim uni čenjem. Mi nismo vedeli prav ničesar o delu sovjetske dir plomacije in tako so nas znova prevarali.
Če Tirana, Beograd, Sofia in Moskva zdaj ne bodo izpolnile svojih obljub, sem sklenil, da bom vse te dogo vore objavil, zase pa se bom zadovoljil z usodo vojaka, ki je bitko bojeval, a jo izgubil.
General Markos.«
«
*	* #
Ta obtožba razodeva vsa ozadja Markosovih porazov. Sovjeti so sicer uradno obdolžili Tita, da je neuspeha kriv on, kbr ni pošiljal Mar-kosu dovolj orožja Toda Markosu to ni nič pomagalo in ni čuda, da se ob teh britkih spoznanjih tudi njega prijema Titova bolezen, izvirajo-
ča iz razočaranj nad boljše-viško politiko, ki pozna samo en cilj: imperialistične koristi Sovjetske zveze.
25 letni rojstni dan kralja Petra II.
Jugoslovanska kolonija v Lon* donu je praznovala 6. t. m. 25. rojstni dan kralja Petra II. Sveča* nosti so se udeležili člani kraljeve družine, med katerimi je bila tu* di kraljica*mati Marija ter dru* gi jugoslovanski in inozemski do* stojanstveniki. Kraljevi rojstni dan je bil svečano praznovan tudi v Ne\v Yorku.
Gonja proti slo-
venskim šolam
2e skoraj mesec dni traja silovita, lahko rečemo fašistična gonja tržaškega italijanskega tiska proti slovenskim šolam in slovenskim šolnikom. V njej so razni listi uporabili za napade vsa, tudi najbolj podla in nekulturna sredstva — od navadne laži in običajnega potvarjanja zgodovine, pa do boli ali manj prikritega zagovarjanja fašističnih zločinov nad slovensko kulturo.
Bodisi domačin, še bolj pa tujec kar ne more in ne more razumeti tega bolestnega in zagrizenega divjanja proti nečemu, kar je ena osnovnih pravic vsakega naroda in slehernega posameznika. Noben trezen in pameten človek ne vidi najmanjšega vzroka za to nedemokratično in šovinistično besnenje, ki — v čigavem interesu? — nasilno poglablja že itak dovolj škodlji-
vi	razdor med dvema sosednima narodoma, in to na o-zemlju, kjer je sodelovanje med njima tako potrebno.
Vzrok tega nerazumljivega pojava je kaj preprost, dasi neverjeten. Ime mu je — strah!
Slovenci nismo ne tukaj, ne nikjer na svetu nikdar v zgodovini nikogar ogrožali, nikogar podjarniljali, nikomur jemali narodnih in kulturnih pravic. Zlasti nismo tega nikdar delali Italijanom, kakor so oni nam dvakrat v z£odo-vini — po letu 1918. in po le7 tu 1941. — in kakor nam — k sreči še samo v besedah — spet poskušajo delati v Svo-bottni tržaški‘državi danes.
In vendar najdemo v Trstu, Gorici in Vidmu med italijanskim prebivalstvom ljudi, ki začno od strahu vpiti, če le vidijo slovensko ime. al^Sli-šijo slovensko besedo, da ne govorimo o knjigah, listih in šolah.
Najhujši je ta nerazumljivi strah v Trstu, kakor nam priča sedanja gonja italijanskega tiska proti slovenskim šolam in slovenskim narodnim in kulturnim pravicam sploh.
četudi ne razumemo, kaj je vzrok njihovemu strahu, pa razumemo, zakaj ima ta tako nerazumljivo porojeni strah vedno večje oči.
Po uradnem, Slovencem nič preveč prijaznem poročilu generala T. S. Aireya, angleškega vrhovnega poveljnika na STO-ju, posnemamo, da je v šolskem letu 1945-46 bilo na slovenskih osnovnih šolah tržaškega ozemlja vsega 1.421 učencev, na srednjih šolah pa 642 dijakov.
V šolskem 'letu 1947-48 ,ie pa po istem uradnem viru bilo na STO-ju v slovenskih o-snovnih šolah 4.179 otrok, na slovenskih srednjih šolah pa 1.371 dijakov.
Leta 1945. je bilo še možno trditi, da je kdo dal otroka v slovensko šolo, ker se je koga bal, ali pa zaradi otipljivega račyna. Tedaj je-namreč bilo zelo verjetno, da bo Trst dobila Jugoslavija.
Letos se v -Trstu nikomur ni bilo treba Slovencev bati
in nihče niti v sanjah več ne računa, da bo Trst šel kam drugam, kakor kvečjemu k Italiji. In vendar se je število slovenskih otrok, ki obiskujejo svojo narodno šolo. p o -t r o j il o . Potrojilo brez kake Lege Nazionale, navzlic grožnjam z italijanske šovinistične in s komunistične strani; navzlic vsemu.
To se pravi, da se na Tržaškem spet nezadržno prebuja slovenska narodna zavest. Njen prvi izraz je potreba po vzgajanju otrok v materinem jeziku.
Čim več je slovenskih o-trok, tem več je treba slovenskih šol. In čim več bo dobrih slovenskih šol, tem več bo iz njih prihajalo dobrih, sposobnih in izobraženih Slovencev. Ti se bodo znali uveljaviti v panogah javnega in gospodarskega življenja, kjer bodo z naravno darovitostio, s pridnostjo, pa z izobrazbo, ki jim jo je dala slovenska šola, lahko tekmovali s komer koli.
Čim več bo slovenskih šol, tem prej bodo Slovenci zavzemali na tem področju tiste položaje, ki jih imajo zdaj drugi prav zaradi tega, ker Slovenci pod fašizmom nismo imeli pravice do izobrazbe in torej tudi ne pravice do kakega boljšega življenja.
Zaradi tega strah, iz katerega se poraja gonja proti slovenskemu šolstvu in proti Slovencem. Ne «re za kake » svete « in » zgodovinske « pravice; ne gre za kako nacionalno obrambo italijan-stva, ki ga itak nihče ne o-groža; gre za nekaj bolj otipljivega.
A te otipljive koristi, do katerih nam bo odprla pot slovenska šola, so prav tako tudi naša pravica. Vsakdo ima pravico do socialnega napredka, do višje življenjske ravni, do čim večjega blagostanja in kulturnih užitkov, do česar človeku pomaga prav izobrazba.
Da bomo to pravico čim-prej v polni meri imeli, je zdaj naša dolžnost, da pošljemo vsakega, prav vsakega slovenskega otroka v slovensko osnovno, srednjo ali strokovno šolo.
Leto dni boja proti Slovencem in slovenskim pravicam na STO-ju nam je odprlo oči. Videli smo, da nam odločujoči italijanski krogi ne bodo niti tu priznali ničesar, kar si ne bi sami priborili.
Prvi korak do tega je, da se ne damo sami po ničemer oplašiti. Nihče nam nič ne more, dokler mi nikomur nič nočemo.
Slovenska šola je ne le bistven pogoj za naš bodoči narodni obstanek, marveč tudi bistven pogoj- za naše boljše življenje. Nekateri nam niti enega, niti drugega ne privoščijo. Zato so uprizorili gonjo, ki pomeni silno krivico za nas, ter veliko sramoto za narod, s čigar omiko se prav ti nekulturni ljudje tako radi postavljajo.
Prvi — in ne najmanj učinkovit — naš odgovor na to gonjo bo zdaj tisti, ki smo ga zapisali že zadnjič, odgovor, ki ga vsebuje naše geslo teh zadnjih dni:
» Vse slovenske otroke v slovenske šole!«
IZZA ZAVESE
Nasilnosti
Pred kratkim se je po opravilih mudil v Šmartnem domačin Ivan Simčič, ki se je lani pred pri* ključitvijo priselil na Ciradiškuto pri Lečniku, Dvakrat je pot v Šmartno in nazaj izpadla za Sim* čiča dobro, brez vsake zadrege.
V	tretje pa sta ga domačina Mars kočič in Lipicer napadla in prc* tepla. Sedaj smo zvcdgli, da sta bila oba, Markočič in Lipicei, za* radi tega obsojena vsak na dva meseca prisilnega dela in šest me-
secev pripora.
Pretečeni teden je šel v Brda, v Cerovo, g. Carollo, Italijan, ki sg je tudi izselil lani pred pri« ključitvijo. No, tudi Carollo*ta so nekateri prenapeteži napadli in pobili na tla. In glej, zagotavljajo, da so tudi te krivce prijeli in da jih bodo sodili in gotovo obsodili na priporno kazen. Da bi res en* krat začeli tudi v Titovini uvajati red.
Vipolže
Iz Vipolž so pribežale v Italijo tri osebe in izjavilg, da je komu*
nističen režim postal neznosen, zlasti odkar so Titove oblasti od* ločno nastopile proti bivšim graj* skim kmetom - najemnikom in jim zažugale, da jih izselijo iz Brd, če bi še nadalje zahtevali zemljo, ki so jim jo v času borbe obljubili. Bivši grajski koloni so postali se* daj komunistični državni koloni, ki morajo oddajati državi 25°/o vseh pridglkov. Tako se godi ti* j stim, ki zaupajo komunističnim obljubam! V teku zadnjih 14 dni
i	je pribežalo iz Vipolž: v Gorico : 7 oseb.
prijatelji obmetavajo z izdajalci, koristolovci in sličnimi naslovi, je prišel do prepričanja, da sta ga oba komunistična lista nesramno vodila za nos. Ves razočaran pra* vi, da je samo Demokracija še do* ber in pošten list. Glas tega o* zdravljenega našinca pa ni osam* ljen. Med nami je vedno več mož, ki so enakega mnenja.
*
Zakaj so Slovenci optirali za italijansko državljanstvo
Nekateri italijanski listi, med temi »Ultimissime« in seved^ v prvi vrsti »Voče libera«, so zagnali svoje skovikanje proti Slo* vencem, ki so optirali za italijan* sko državljanstvo. Trdijo, da so za to dobili namig od mgrodajnih jugoslovanskih činiteljev, ki hoče* jo ustvariti v Italiji peto kolono.
Take neumne trditve si lahko izmislijo samo ljudje, ki slepo sovražijo in mrzijo naš narod.
Ker smo imeli vsak dan priliko srečati in slišati slovenske ljudi, ki so optirali in smo želeli vedeti, kaj jih jg prignalo do te odlo* čitve, lahko zaključimo, da je bilo glavni vzrok njihove odločitve želja ohraniti italijansko držav* ljanstvo, dokler se razmere v Jugoslaviji ne spremeijijo. Poleg tega so se zadnje dni pred pote* kom roka za optiranje širile govo* rice, ki so prišle iz italijanskih krogov, da bodo morali koj drugi dan po 15. septembrom vsi Slo* venci izginiti iz Gorice, ker jim
15.	septembra dokončno ugasne italijansko državljanstvo. Nekateri ljudje so bili v silobranu in so si z rjptiranjem zagotovili možnost obstoja. Mnogim Slovencem in Slovenkam, zlasti v nekem zavodu v Gorici, pa delajo njihovi pred* stojniki Italijani že dalj časa sit* nosti, in jim žugajo, da bodo mo* rali zapustiti delo, da so se vsi odločili za optiranje v nadi, da bodo na ta način italijansko državljanstvo ohranili in se s tem izognili nevarnosti odpustitve iz dela.
Poleg tega pa vztrajamo na tr* ditvi, da so imeli tudi Slovenci pravico optirati, ker je njihov oh*
čevalni jezik tudi italijanščina po* leg slovenščine in za sprejem iz* jave odloča le in samo jugoslo* vanska oblast.
Trpko so občutili Sl oven c i na* pade in žalitve od strani italijanskega tiska in italijanskih uradni* kov v dnevih optiranja in marši* katero oko se je zasolzilo.
Pri tej priliki moramo beležiti krivico, ki jo italijanske oblasti delajo tistim Slovencem, ki so 10. junija 1940. bivali v Italiji in ni* so bili zabeleženi kot »stialnt« (sta* bili) na anagrafičnem uradu. Stal* ni ali začasni, so vendarle bivali tu, in po zakonu imajo pravico trditi, da niso izgubili it. državljan* stva. Takih slučajev je mnogo; nekdo je, n. pr. bival 15 let v no* tranjosti Italije, tam delal in ži* vel, pa ni bil vpisan na anagra* fičnem uradu! Ali ne fazume že vsak otrok, da je ta človek imel svoje bivališče tam, kjer je delal in živel polnih 15 let? Naj ome* nimo, da ugledni italijanski prav* niki trdijo s polno upravičenostjo, da ni merodajen le vpis na anagrafičnem uradu, ampak, da se bivanje v nekem kraju lahko dokaže s pričami in logičnim tol* mačenjem.
Sicer pa vprašamo pri tej pri* liki vse tiste, ki Slovence mrzijo in ne želijo, da bi vsaj začasno lahko ohranili italijansko držav* ljanstvo: ali res mislijo, da bodo ostale razmere v Jugoslaviji več* no take kot so? Ali res mislijo, da se naši'ljudje ne bodo spominjali tega trpljenja in zaničevanja, ko se bodo razmere spremenile in bodo istrski Italijani silili nazaj domov? Historia docet!
Najboljši odgovor proti klevetam is lažem o slovenskem šolstvu v Trstu dajo slovenski starši z vpisom vseh svojih otrok v slovenske šole!
^Desfi s (&c%jasfieg.a
Trst je plebiscitarno potrdil samostojnost STO
Za samostojnost 99.99 % — proti ostalo
Z mrzličnimi pripravami so se »vodilne« italiianske stranke in njihovi priveski pripravljale na obletnico iz-ločenia Trsta iz objema matere Italije. Ogromni napisi tržaških italijanskih dnevnikov so pozivali prebivalstvo, naj na ta dan razobesi v črnino zavito italiianske trobojnice, da na ta način manifestira svojo voljo za • ponovno priključitev Trsta k Italiji. Ogromni letaki vseh vrst so brenkali na sentimentalnosti tržaškega patriotizma in ga z vso silo poskušali uglasili po rimskih akordih.
Velike priprave so vzbujale vtis, da bo vendar enkrat prišla do veljave resnična ljudska volja, čeravno so nam pretekli dogodki tako pogostokrat dokazali, da se ljudska volja največkrat pokori manganelom, tujim valutam in raznim drugim nasilnim di podkupovalnim sredstvom.
Izgleda, kakor da se je nesreča za jivtorijarne priganjače »ljudske volje« stalno namestila v tržaškem mestu. Ne vemo točno, ali so se dotoki denarnih sredstev nekje zamašili, ali
so kaki drugi vzroki onesposobili poklicne agente, tako komunističnega, kakor šovinističnega kova.
Plebiscit za samostojnost tržaškega ozemlja, oziroma za pripadnost Trsta k Italiji je izpadel pač tako, kakor je to resnična volja avtohtonih * Tržačanov. Z vso skrbnostjo smo preštevali užaloščene italiianske trobojnice po našem mestu in jih našteli točno 469.
Plebiscit za samostojnost tržaškega ozemlja jasno govori o naslednjem razmerju: za samostojnost 99.99 %, proti pa ostalo.
Verujemo, da je to zadnji in dokončni izraz tržaške volje, ki jo bodo morali spoštovati v s i Združeni narodi.
Gen. Aireyu bi pa priporočali naj se malo sprehodi po Prstu in naj prešteje zastave. Morda mu bo to več odprlo oči kot pa čita* nje raznih »nepristranskih« poro* č’l svojih oficirjev...
-Demokracija" pridobiva
v
Neki Svct;vančan, ki je bil ved* no dober Slovenec, a je zadnja le* ta čital zjutraj »Prim. dnevnik«, popoldne pa »Il Lavoratore«, je postal politično čisto zbfcgan in neuravnovešen. Po vseh dogodkih zadnjega časa, zlasti po ljubeznivem sporu med babičevci in vi* daljevci, v katerem si bivši debeli
Iz Boršta
Dejstvo, da je »Demokracija« kljub komunistični prepovedi pri* šla v vas, je naše »kapote« tako zabolelo, da so morali takoj izliti svojo jezo na stenčasu. Pisanje je pisano v zelo umerjenem tonu, da, skoro pohlevno. Vidi se, da pisec sam ni bil prepričan o tem, kar je pisal in da ga je bilo sram pri* znati, da je samo komunistično nasilje krivo, če »Demokracija« ne more svobodno v vsako vas po pošti, ker se naši svobodoljubni »demokrati« še vedno boje resnice in ovirajo prosto prodajo »De* mokracije« v vasi.
Kot vsaka komunistična beseda, ima tudi to pisanje nepopisno le* po »cvetko«. Naši »kominformi* sti« —• saj naši »kapoti« so skoro sami Vidalijevci — si upajo oči; tati SDZ, da je za »priključitev Trsta k Italiji«! Kako lepo znajo podtikati drugim, kar sami hoče* jo. Toda berite »Demokracijo«, pa boste videli, kako ona o Trstu misli. Vsak Slovenec, kateremu še ni tuja krvava zvezda zamegli* la razuma, ve, da svobodni Slovenci niso tisti, ki skrunijo spo* min padlih bazoviških junakov s tem, da na njihovih grobovih prc* pevajo komunistično »internacio* naJo« in druge tuje pesmi ter s tem, da drže govore isti ljudje, ki so pred 18. leti odobravali faši* stični zločin, ljudje, ki so pred par-tedni pri sv. Jakobu kričali : »S’ciavi ande a Lubiana«, Ali ne diši to po narodnem izdajstvu? Od kdaj je stoodstotno interna* cionalna Komin.ma ščitila narod* ne koristi in pravice kakega naroda? *To more verjeti še samo kaka zapeljana ovčica, ki je slepo orodje v komunističnih rokah, ki zna misliti' le na komando. O ti* tovcih sploh ne govorimo. Oni so komunisti in in^emacionalci kot kominformisti. Vloga, ki jo igra* jo, je tako klaverna, tako nizkot* na, da sami ne vedo kaj hočejo. Koristolovci so, ne Slovenci! Ako bi jim Jugoslavija zaprla svoje kase, bi se 'takoj obrnili proč od nje. — Samo par besed o tako imenovanih »vaških zaupnikih«, ki vas tako bodejo v oči. Vi bi hotel vedeti, kateri so ti »zaupni* ki«. Vzemite seznam vaščanov, čitajte tiste, za katere' sigurno veste, da so vaši. Ostali so »za* upniki«. Res je, da jih je dosti, a potolažite se, jutri jih bo še več... Kar se pa tiče padlih borcev iz Boršta, se klanjamo njih spomi* nu iz dna duše, bolj kot vi, posebno še, ker dobro vemo, da so sc borili in so padli v dobri veri, d? se borijo za našo narodno stvar, za slovenske pravice, in ne za ko* munistično strahovlado. Vi to do* bro veste, a nimate poguma, da bi to priznali!
Še eno pripombo: star sloven* ski pregovor pravi: »Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce«. Zapomnite si ga oboji: kominformistični in 'titovski tova* riši.	Zaupnik	SDZ
Naročnikom s Danes smo priložili poštne položnice onim naročnikom, ki so z naročnino v zastankn. Prosimo, da vsak stori svojo dolžnost!
LISTNICA' UREDNIŠTVA
Nabrežinski delavec: Vaš dopis smo shianili za primerno priliko. Hvala! Fermo posta. Trst: Brez točnega naslova ne moremo priobčiti.
„Iz nabrežinske občine"
Pod tem naslovom smo priob* 1 čili v štv. 35 članek, katerega vse* bina ne odgovarja resnici in ga zato popravljamo, kakor sledi : G. K a k e s Franc, večkratni predsednik občine Devin - Nabre* žina, nikakor ni bil odstavljen od Zav. voj. uprave, ampak je sam zaprosil, da ga odvežejo od pred* sedništva, ker so se nekateri tr* moglavi elementi vmešavali v za* deve občinske uprave.
Sprejeta ostavka ZVU ima štev. 430*89 in se glasi v prevodu:
Trst, 21. febr. 1948 G. Fr. K a k e s — Nabrežina
Vaša ostavka na mesto pred* sednika občine Devin * Nabrežina je bila sprejeta. Zahvaljujem se Vam za uspešno delo, ki ste ga
vršili od Vašega imenovanja 16. avg. 1947 in posebno v težavni dobi od 15. sept. 1947 do časa, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba.
Čeprav ste podali ostavko, sem gotov, da boste podpirali upravo občine Devin * Nabrežina kot v preteklosti.
A. H. Gardner podpolkovnik R.A. conski komisar.
Da je on prišel zopet v občin* ski svet, je bila to želja Višje oblasti, katera je tako hotela.
Glede jezikovnega posluževat nja, ni res kakor je bilo objavlje* no. Res je, da on govori več jezi* kov in pri gotovih okoliščinah ra* bi tudi ta ali oni jezik izven slovenskega, če j« to potrebno.
(Desfi 5. poetskega
Praznik v Gorici
V četrtek 16. t. m. smo prazno* vali prvo obletnico povratka ita* lijanskih čet v mesto. Mesto v za* stavah, vojaška maša na Travniku z vojaško parado in mimoho* dom po Korzu.
Prisotne so bile vse civilne in vojaške oblasti, med njimi goriški prefekt dr. Palamara, komandant goriškega presidija polkovnik Pe* derzolli, generali 'Paglino, Gloria, Pialorsi in Faccio, polkovniki Gualano, Galleani, Muzzi in De-michelis.
Na Travniku so bili odlikovani razni člani vojske za hrabrost, ki so jo izkazali v vojni. Opoldne se je vršila v mestni palači svečana podelitev častnega meščanstva generalu Cappa in polkovniku Gaulano, ki sta lani pripravila, u* redila in vodila povratek čet v Gorico.
Svečanosti se je udeležilo šte* vilno občinstvo in se je vse zvrši* lo v najlepšem redu.
Smrt
V noči na 16. t. m. je v Gorici umrl dr. Giuseppe Tripano, ki je vršil službo državnega zdravnika v ’ Gorici od leta 1924. do leta 1944. Pokopali so ga v petek po* poldne.
Pričetek šolskega leta
Šolsko skrbništvo je odredilo, da se tudi za slovenske šole na Goriškem začne novo 'šolsko leto v četrtek, 23. t. m. Vse učiteljstvo je vabljeno, da se istega dne ude* leži učiteljske konference. Dne 24. t. m. ob 8.30 začnejo vsi popravni izpiti. Prizadeti učenci naj bodo točni! S seboj naj prinesejo pisalno orodje! Od 24. do 30. t. m. bo vpisovanje za učence vseh raz* redov po vseh šolah od 8. do 12. ure. — V prvi razred se vpisujejo letos otroci, ki so rojeni v letu 1942 in oni rojeni leta 1941., ki se niso lani vpisali. Za vpis novoob* veznih je potreba predložiti roj* stni list in potrdilo o cepljenju. Obe listini sta prosti pristojbin in se dobita na županstvu; dovolje* no jih je predložiti tudi naknadno. Ker je važno število novovpisanih v prvi razred zaradi pravočasne nastavitve učnih moči, prosimo da bi vpisa ne odlagali na zadnji dan.
Pripravljena so tudi že dvoje* žična izpričevala za lansko leto.
Imejte vsi popolno zaupanje v naše šole, ki so kot vse druge, dr* žavne in polnopravne; cfa še več: edino te vam nudijo izobrazbo v dveh jezikov in pripravljajo vaše otroke k izpolnitvi onih zahtev, ki nam jih življenje stavi tu na Goriškem.
Vrh Sv. Mihaela
Dne -9. t. m. smo spremili k več* nemu počitku g. Pavlo Cotič, por. Černič. Kako je bila pokojivca priljubljena pri vaščanih in v tv količi, nam je pričal svečan po* greh. Ob nenavadno številni ude* ležbi prebivalcev smo nosili tudi številne vence in šopke. Preminula je v .starosti 54 let. Zapušča žalujočega soproga in sedmero o* trok. Bolehala je že delj časa. Ta prerana gomila je družino kruto zadela. Škoda, da pri nas še ni le*
pe navade, ki jo imajo — skoro bi rekli — po vseh slovenskih va* seh, da bi dragi in priljubljeni po* kojnici zapeli ubrano nagrobnico! Naj ji bo lahka domača gruda!
Radio Trst II
(na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo) Dnevne oddaje od 7.30 do 8.00;
1.1.30 do 14.30; od 17.30 do 24.00 Ob nedeljah : od 7.30 do 8.30; od
9.30 do 14.30; od 16.30 do 24.00. Poročila: ob 7.45, 12.45, 14.00 (izvzemši nedeljo), ob 19.45, 23.45.
Dnevni pregled tiska: dnevno ob 14.15.
*	* *
Nedelja, 19.9.48: 9.30 Kmetijska ura. — 13.00 Glasba pt> željah. —
17.00 To, kar vsakdo rad posluša.
—	19.00 Ali že veste? — 20.30 Filmski trak. — 21.00 Vesela ura: Poštna skrivnost ali začarano pis* mo. — 22.00 Dvorak: Koncert če* lo in orkester.
Ponedeljek, 20.9.: 13.00 Poljudna češka glasba. — 19.00 Zdravniški vedež. — 19.15 Shakespeare*jevi liki v glasbi. — 20.10 Pevski koncert Pavle Potratove. — 20.30 Sprehodi po podeželju. — 21.00 Leoncavallo:	Glumači, opera v
dveh dejanjih.
Torek, 21.9.: 13.00 Pesmi slo* venskih skladateljev. — 19.00 Člo* vek in priroda — 20.00 Pevski zbor od Sv. Jakoba. — 20.30 Mo* ja zemlja. — 21.00 Pester večer. Sreda, 22.9.: 13.00 Glasba po že* ljah. — 18.00 Mamica pripovedu* je. — 19.00 Zena in mjen svet. — 20.30 Z domače knjižno police. —
21.00 Vzori mladini:	Slovenski časnikarji. — 21.45 Slovenske narodne, poje Dana Ročnik.
Četrtek, 23.9.; 13.00 Slovenske na* rodne pesmi. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 19.15 Vrabčev ko* morili zbor. — 20.30 Dekliški ko* tiček. — 21.00 Radijski oder: Ja* len: Dom.
Petek, 24.9.: 13.00 Glasba po ljah. — 18.00 Naša povest. — 19.00 Tehnika in gospodarstvo. — 19.15 Narodne pesmi slovanskih narodov. — 20.00 Klavirski 'koncert Damijane Bratuževe. — 20.30 r* žaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. — 22.00 Sinfonič* ni koncert orkestra Slovenske fil* harmonije.
Sobota,25.9.: 12.00 Ljudje in na* rodi. — 13.00 Glasba za najmlaj* še. — 19.00 Oddaja za najmlajše: Mizica, pogrni sc! — 20.30 Pro* gramski periskop. — 21.00 Sobotni večer:	Slovenska slikanic«. —
22.00 Večerni koncert pestre glasbe.
LISTNICA UPRAVE
G. Mira K. iz T.: Denar za Vašo »Izjavo« v Demokraciji prejeli. Poslali ste premalo, ker stane ta* ka izjava okrog 1.000.— lir. Prosi* mo javite nam natančen naslov. — Naročnikom ponovno javljamo, da naročnina za inozemstvo stane Lit. 1.200. letno. Denar pošljite po banki.
Odgovorni urednik; Janko Simčič Tislca tiskarna Budin v Gorici