apiiweff#ti Agrarna posvetovania v Parizu. Na epodbudo Društva narodov sc je vrSila v Parizu agrarna konferenca, koje zaključke" je podpisalo 27 evropskih držav. Najvažnejši sklepl agrarnih posvetovanj v Parizu so: zalpge pšenice srednje in vzhodno evropskih držav so manjše, kakor je potreba cvropskih dr žav, ki morajo uvažati žito. Na kon.erenci zastopane države so pripravljene v oivviru dane možnosti pokupiti to zaloge. Glede odvišnih zalog koruze ter ječmena so se obvezale na konferenci zastopane države, da bodo krile vse svoje tozadevnc pctrebe pri v poštev prihajajočih evropskih državah, zastopanih na posvetovanjih v Parizu. Konferenca je že ugotovila, da je velik del takih kupčij že sklenjen ali že v teku in so razne evropske države dovolile prav znatne uvozne olajšavc. Izidu pariške agrarnc konfcrence pripisujejo tudi veliko politično važnost. P0Sveto7/__ij- ra_i no.o€t _ia morjn med tremi velesilami. Med Anglijo in Francijo je dosežen sporazurn glede pomorske moči. Po tem sporazumu so priznali Angleži Francozom nadnioč nad italijansko bojno niornarico za 150 do 170.000 ton. To razmerje bi naj trajalo do leta 1936, ko poteče londonska pomorska pogodba, ki vcžc: Anglijo, Ameriko, Japonsko, no pa Francije in Italije. Zastopnika Anglije, zun. min. Henderson in mornariški nrinister sta se mudila zadnje dni v Ritnu, da bi pridobila za pomorski sporaz^im mod Anglijo ter Francijo še Italijo. Italijani so pristali na od Angležev predlagani sporazum pod pogojem, da dobijo večje zunanie posojilo. I2ja_cv.je__i koiniiiilstlčnl manevri. Po nalogu iz MoskVe so nameravali Ivomunisti izkoristiti 25. februar v svoj prid. Izrabiti so hoteli brezposelnost evropskih držav za uprizoritev krvavilt nemirov, ki bi naj bili voda na njihov. mlin. Velike priprave so se vršile p_ komunističnih hujskačih v Berlinu, y. Parizu, Dunaju, Pragi in po velildh; premogovnikih. V vseh državah so ukrenile oblasti pravo.asno primern© korake, ki so onemogoeili nemire ter, spopade. Ve.inoma so bila komunistič na zborovanja prepovedana, ali so sq pa vršila pccl najbolj strogim nadzorstvom policije. Angleši priprav!ja]o zakou o prspo« vesli siavk. Angleška delavska vlada, liberalci in konservativci, ki so v opoziciji, se pogajajo za uzakonitev pred-< loga liberalcev, da se pmglasi za nozakonito in nedopustno ona stavka, ki bi ogrožala po svojem trajanju: zdravje, varnost ali oskrbovanje prebivalstva z življenjskimi patrebšCinami. O razkolu v aagleiki delavski vladni s.ra.uki se zadnje dni veliko piše. SredJšče nezadovolja z Macdonaldov. politiko je bivši delavski minister Oswald, ki zahteva zaščito notranjega trga in mobilizacijo kapitala za obnovo industrije. Revoiacija v jisž__oemeriški državi Per«. Revolucijonarno gibanje v južnem Peru-ju je tolikanj napredovalo, da so osnovali revolucijonarji svojo lastno vlado, ki si prizadeva, da bi razširila ustajo po vsej državi. Stara vlada v Limi se pogaja z vstaši, ker je samo še pokrajina Apurina, ki je še v oblasti vladnih čet, in looi severne ter južne vstaše, da se še ne morejo združiti. Sm.iaa žrtev atenla.a na albanskega kralja major Topola,