Št. 127.
V Gorici, dne 3. iiovembra 1900.
Tečaj XXX.
Izhaja trikrat na teden r Šestih lzdanjlh, in sicer: vsak torek, fctrtak in soboto, »jutranje iz-dnnje opoldne, reierno Izdauje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali  v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......IS K 20 h, ali gld. 8-fiO
-pol leta . '.  .  .  .  .-..-.  fi„ 60,*^_.   3-30
Setrt leta.......3 , 40 „*  ,.   r*r70"
rcsaiiiične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 0 v Gorici v «Goriski Tiskarni« »A. GabrsCek vsak dan od 8. ure zjutraj do 13. zvečer; oh nedeljah pa ot !). do ]± ure. Na naročilu brez. doposljme minifoihi«' %fi ne oziramo.
„PKiMOKEC'*izhajSr*treodvisnf>-od «So«e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soča» in .Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jeilersičz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu delta Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje.)
Ureflulitrd'       '-- y *¦'¦»* '--.--> se Bahaia v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici V L nadstr. !, 7, uradnikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do ' 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in  praznikih  od   9.   do   12.  dop.    UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici  SL 9.
Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu. -  NaroCnina, reklamacije in droge reci. katere ne spadajo  v delokrog  uredništva,  naj   se   pošiljajo le uprarništTu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništro.                   ---------
Oglasi in poslanic« se racunijo po petit-vrsiah, če tiskano t-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črko po prostora.
Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica.
»Goriška TIskarna" A. Gabršček tiska in zalaga razen «Soče» in cPrhnorca* 5e »Slovansko knjižnico**, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v <Slov. knjižnici* se racunijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KavČifc v Gorici.
Bog In narod!
«Gor. Tiskarna« A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Pred volitvami.
Kmalu pričnejo po dcž.-Ii volil ve volilnih mož v splošni volilni skupini ali v tako/.vani V. kuriji in v IV. skupini aH v kmetskih občinah. Volilni imeniki so bili že razpoloženi, in nit upamo, «ia so se nafti somišljeniki in zaupniki ludi potrudili in pregledali te imenike ler podali potrebne reklamacije. Kjerkoli se to še ni zgodilo in jo se čas, zlasti v občinah, kjer gospodujejo klerikalci, pa prosimo nujno vse zaupnike in somišljenike, naj prav gotovo dobro prereše-tajo In volilne imenike, posebno za V. kurijo, da doženejo, kateri volilci našega mišljenja so izpuščeni, in reklamirajo njih volilno pravico. Samo po sebi je umevno, da nastopi naša stranka v volilnem boju v obeh skupinah ; kajti kratko ni malo ni pričakovati, da bi se utonit izogniti s plenim modus vi-vendi boju med domačima strankama in doseči tako skupen in složen nastop v boju proti italijanskemu primatu in italijanskim pohlepnim težnjam v nafti deželi. Ker jo torej boj m.&i stranki vsiljen in je po.itul neizo-giimo potreben v korist celokupnemu narodu, zato puzivljemo vs<» zaupnike in somišljenike narodno-napredne stranke v eeSi doželi, da se skrbno pripravijo za ta volilni boj, in da store vse potrebne korake že pred volitvami volilnih mož, da bodo izvoljeni le neodvisni, iv ustrašili in neoiiiahljivi volilci, do katerih no seže klerikalno sleparslvo in toliko manj terorizem ztasnelili dervišev, ki so popolnoma pozabili vse svoje dolžnosti do naroda ter imajo le svoje strankarske koristi, le neomejeno svoje gospodarstvo nad našim ubogim ljudstvom pred o»*mi. To je prva in poglavitna naloga naših zaupnikov in veljavnih somišljenikov po deželi.
Kolikor poznamo resnično mišljenje našega ljudstva v deželi, moremo se z vso opravičenostjo nadejati zmage v obeli skupinah ; ka^ti naša stranka je v zadnjem času le pridobivala tudi v onih občinah, ki so S« zadnjič vo.iie proti nam, in ]«¦ nada povsem opravičena, da zmagamo v nekaterih takih občinah, Samo po sebi je umevno, da moramo pa v prvi vrsti ubraniti vse svoje stare pozicije, da torej zmagajo naši volilni možje v vseh onih občinah, ki so zadnjič volile z na*o stranko. — A ko se to ?godi,   tedaj bo
zmaga  naša  na  celi črti.  Ako   naši odlični somišljeniki  in  zaupniki res izpolnijo svojo dolžnost, da pojdejo v volilni boj brez ozira na morebitno  zrunero  v   fa~ovhit  tedaj res zmagamo. Nikar pa zanašati se na obljubljeno miroljubnost  in  neutralnost   tega  ali onega g. nuuca;  kajti  vsa znamenja kažejo, da je od zgoraj dano povelje, naj posežejo iz vseh farovžev z največjo brezobzirnostjo v volilni boj, da zmagata oba klerikalna kandidata. In res se kaže v najbližji   bodočnosti tako vroč in   tako  skrajno  brezobziren  boj   iz večine naših farovžev, kakoršnega naša dežela Se ni videla.   Klerikalna  organizacija,   to  je treba imeti vsikdar  pred   očmi,   ima  jako srečne razmere,  ima  boj  neprimerno  lahek;  kajti vsak farovž je lahko središče volilnemu gibanju, kjer ima dotični duhovnik <\o 21 ur prostega  časa   na dan in vsega v izobilju,  da more mamili ubogo ljudstvo in zapeljevati ga na kriva pota,   ki  peljejo jedino le v temno bodočnost pod okriljem klerikalnega hlapčevstva. In vsi ti skrajno predrzni klerikalni agitatorji imajo na  razpolago nafte cerkve in v n.ilt prižnice   in   spovedniee,   da uganjajo v njih svojo nesrečno strankarsko  politiko, da povsod razdvajajo,  da hujskajo soseda proti sosedu,  brala proti bratu,   ženo proti možu, sina proti očetu in na rob*. Namen posvečuje sredstva,  in tega  zvitarskega načela se naši gospodje poslužujejo v polnem obsegu. Zmaga proti tolikemu aparatu, iu to že po tako kratkem boju, bi značila v resnici čudežno zmago, bi značila v resnici  nedosegljivo silo resnice v boju z lažjo, korupcijo in terorizmom. Toda kljubu tolikemu klerikalnemu aparatu, ki zlorablja v svoje strankarske namene najsvetejše, kar imamo, t. j. vero in cerkev, upamo načasluo zmago v obeh skupinah. Toda naši somišljeniki iu zaupniki ne smejo pustiti izpred očij velikosti, obsežnosti iu moči te klerikalne organizacije in morajo od svoje strani postavili protitežo v enako   močni in Se močnejši organizaciji vseh tistih svobodoljubnih mož, katerim napredek naroda ni le puhla fraza, in ki so po svojem   srcu   in mišljenju nasproti tem   dosedanjim   ust rabo valcem,    ki   hočejo imeti v vseh rečeh, bodisi v občini ali deželi ali tudi v posamičnih rodbinah, prvo in zadnjo besedo. Umojemo, tla je danes Se marsikje težavna   taka   organizacija   proti   klerikalnemu nasilstvu po farovzih;   toda   to ne sme plašiti naših rodoljubnih  somišljenikov,   marveč
navdajati jih  mora zavest, da je prav sedaj toliko  večja  njihova  dolžnost,  da zastavijo vse svoje moči v pravičen in posten boj proti !;' likalnim sleparijam, ki narod samo begajo, samo  dražijo,   samo  sovraštvo  sejejo  med brati,  v resnici  pa ne koristijo ne narodu, ne cerkvi, ne duhovskemu stanu. Saj vendar mora izprevideti vsakdo,  kogar Se ni popolnoma  oslepita  strankarska  strast,   da tako nesrečno politikovanje klerikalcev more cerkvi in veri jedinole škodovati,  in ima v resnici tudi neprimerno škodo;  kajti kdor ni slep, ta   Idi,  kako  usodepolnc  posledice  ima že ('.. _c lanji nesrečni strankarski boj klerikalcev proti   vsem   svobodoljubnim   in   naprednim možem. Ako pojde to  tako naprej, tedaj je gotovo, da bo vera v resnici močno pešala; kajti ljudstvo izgublja popolnoma vso vero v take duhovnike, odvrača se od njih s studom in postaja   čedalje  bolj   mrzlo  ludi na listo stran,  kamor  bi   politična  strast nikdar ne smela segali.   Mi   nečemo s tem izrekali ni-kake grožnje, marveč le konstalovati moramo dejstvo, ki so v čedalje večji meri kaže pred očmi vsakogar,  ki   noče biti slep in gluh in tolažili svojo vest le s /.vračanjem krivde na r<ame drugih, posebno pa na ramo voditeljev narodno-napredne stranke.  Tisti del duhovščine p.,  ki so je tako strastno vrgel v ta politični boj, meni morda, da se zajedno bori za  interese  svojega  stanu.   Toda  vara  se bridko.   Vse  tisto  sovraštvo,  katero   sejejo med našo ljudstvo, mora roditi le zle posledico, kakor na sploh, tako tudi za nje same. Že zdaj se skoro iz vseh takiii občin oglašajo možje, ki zahtevajo revizijo  duhovskih fasij, zahtevajo na novo  ureditev kongrue in obveznost v  dajanju  pridelkov  po današnjem razmerju   prebivalstva.   Nikakega  dvoma ni, da laki  duhovniki  tudi  izzovejo  v tem pogledu rezek odpor, in da bodo imeli z novo ureditvijo le veliko gmotno škodo. Mi s temi besedami nečemo   bili krivi preroki,  marveč le signalizujemo neko vrsto odpora v ljudstvu samem, ki se že pojavlja, in ki se brez dvoma izvede po celi dežel«. Mi odklanjamo od sebe vso odgovornost za vse uke posledice: kajti te bi  bile  le  sad  tistega  znanega reka, ki pravi:   „Kdor seje veter, žel bo vihar". Zaključujemo ! Z obžalovanjem smo konštatovali besne  prizore iz  večine  naših farovžev, pa tudi posledice,  ki se  pokazujejo  že zdaj in bodo v toliko  večji meri  silile v bodočnosti
na površje. Le od modrega vodstva naše narodno-napredne stranke in njenih zaupnikov po celi deželi bo odvisno, da ta odpor ne prekorači morebitnih mej, dasi vemo, da nam po farovzih za vse to niti hvaležni ne bodo. Opozoriti pa smo morali že danes na marsikaj, ker hočemo vsikdar točiti le čistega vina.
Somišljeniki! Pojdite torej v boj in nastopite premišljeno, brez strankarske strasti, toda odločno iu neustrašeno kakor vredni možje in prvaki naše narodno-napredne stranke, katere bodočnost na vsej črti je zagotovljena v njenem jasnem in povsem naravnem programu, za katerega se mora ogreti vsakdo, kdor res ljubi svoj narod in mu želi najlepše prihodnjosti. Na delo!
je
(Glas v, Dunaja,)
Vsak narod ima svoje ideale, svojo najvišje cilje; stremljenje za temi cilji je vsebina narodovega politiakega življenja. Samo v do-Bcgi teh ciljev so pogoji njegovega obstanka; ti cilji so jasno označeni in nespremenljivi, četudi so pola, ki vodijo do njih, lahko različna. Odkar imamo ustavo, tvorijo ti narodovi ideali prvotni in glavni program narodovega zastopstva v parlamentu. Delovanje za vresničenje teh idealov je prva in edina dolžnost narodovih zastopnikov. Taktika je samo pot do vresničenja, je samo sredstvo.
Ali v velikem politiškem metežu zadnjih let so se pojmi čudovito zmešali. Politika, ki sloni povsem na prvotnem programu narodovem, mora biti na vsak način jasna, enostavna, krepka, kakor je jasen in enostaven narodov program. Toda na žalost se o slovenski politiki ne more trditi, da bi mogla imponirati komurkoli. Glavni program vse-skupnega naroda je deloma pozabljen, v ospredje so stopili malenkostni priveski njegovi, je stopila taktika, — no kot sredstvo, temveč kot cilj. In še slabše! Naposled zaidejo časi tudi večji narodi, n. pr. češki, za trenotek od ravne poti; alf celo v teh zmotah je nekaj velikega in imponujočega. V naši, posebno državnozborski politiki, ni imponujo-Čega več prav nič. Tudi biti ne more I Vse delovanje   naše   delegacije   se   suče   okoli
Bcman.
•oljski spisal Henrik Sienfciewiez.
Poslovenil Podravski.
Lukan mu ni zameril besed o nevoščljivo«}?, marveč ga hvaležno pogledal in kazaje slabo voljo jel mrmljati:
»IMokleta usoda, ki mr- sili živeti ob enem s takim pesnikom. Človek bi si Se našel prostora v spominu ljudi j ter na Parnasu, tako pa ugaša, kakor ugaša oljnata svetiljka na solncu.
Petronij, ki je imel občudovanja vreden spomin, jame ponavljati posamezne stihe, poveličevati in rešc-tati izraze. Lukan se je delal, kakor bi pri Čaru poezije pozabljal svojo ncvošcljivost, ker mu je navdušeno pritrjeval.
Na Neronovem licu se je pojavilo razkošje in brezkončna praznot?.. Sam jim je eitoval stihe, katere je smatral za najlepše, konečno se je jel veseliti nad Lukanom, govoreč mu, naj ne izgublja poguma, zakaj kakoršen se kdo rodf, tak tudi je, kajti čast, katera so skazuje Jupitru, še ne krati češčenja drugim bogovom.
Na to je vstal, da pospremi Poppejo, katera je želela oditi, ker se zares ni počutila dobro. Gostom, ki so ostali, je zapovedal, naj zavzamejo znovič svojo prostore ter obljubil, da se kmalu vrne. To se je čez kratko zares zgodilo; vrnil se je, da se je omamljal
7. dimom kadila ter bil navzoč na gledišču, katero so on sam, Petronij ali Tigellin za gostijo pripravili.
Potem so zopet čitali stihe, poslušali dijaloge, v katerih je začudenje nadomeščalo dovtip. Na to je proslavljen mimik Pariš predstavljal dogodivščine Jone, hčerke Inahove. Gostom in zlasti Ligiji, ki še ni videla nič podobnega, se je zdelo, da gleda čudeže in čare. Pariš jo znal s pregibi rok in telesa naznačevati reči, o katerih se je človeku zdelo, da jih ni mogoče na-značiti s plesom. Njegove roko so migate v zraku, tvorec svetel oblak, živ, poln drgeta, obkoljujoč na pol omedlelo dekličjo postavo, tresočo se od razkošja. Bila je to slika, ne ples, predstavljajoča tajnost ljubezni, čarobna in nesramr.a in ko so pozneje prišli koribantje ter začeli pri glasovih citer, piščalk, cimbal in bobnov balkanski ples, poln divjega vrišča ter še divjiše razbrzdanosti, se jo zdelo Ligiji, da jo požge živi ogenj, da mora strela vdariti v te hišo, ali da se mora strop udreti na glave gostov. Toda od zlate mreže, razpete pod stropom, so padale neprestano rože. Vinici], že na pol pijan, je dejal:
»Videl sem te v Aulovi hiši pri vodometu ter so zaljubil vfi-te. Bilo je to ob svitu; mislila si si, da te nihče ne gleda, toda jaz sem te videl... A vidim te tako še sedaj, dasiravno te »peplum« zakriva. Odloži peplum kakor Krispinilla. Vidiš! Bogovi in ljudje iščejo ljubezen. Nad njo ni ničesar vzvišenejšega na svetu. Opri glavo na moje prsi ter zapri oči!«
In njene žilo so vtripale na sencih in na rokah. Zazdelo si jej je, da loti v nekako brezno, in oni Vinici j, ki se jej je s početka zdel tako bližnji in krepak, namesto da bi jo čuval, jo vleče tje doli!.. Začutila je žalost; začela se jo znovič bati gostije, njega in sama sebe. Nekak glas, podoben glasu Pompomje, je
še klical v njeni duši: Ligija, ohrani se! toda nekaj jej iv rekalo, da jo že prepozno, da kogar je ovel po-dooni plamen, kdor je videl to vse, kar se je godilo na gostiji, v komur je srce tako bilo kakor v njej, ko je poslušala Vinicijeve besede, kogar se je polastil takšen trepet, kakor nje, ko se jej je približal, ta da je že pogubljen na veke. Čutila se je slabo. Časih se jej je zdelo, da omedli, in potem, da se zgodi nekaj strašnega. Vedela je, da nihče, kdor je hotel uiti cesarjevi jezi, ne sme vstati, dokler ne vstane cesar, toda ko bi temu tudi ne bilo tako, je čutila, da ni imela moči do tega.                                              „
Med tem pa je bilo do konca gostije še daleč.
Sužnji so prinašali še nove porcije ter neprestano polnili posode z vinom, a pred mizo, postavljeno v podobi kavlja, sta se prikazala dva atleta, da se ska-žeta v borbi pred gosti.
Takoj sta se spoprijela. Močni, od olja se lesketajoči njuni telesi sta so zvili v jeden klopčič, njune kosti so hreščale v železnih rokah ; izza krepko stisnjenih čelustij se je slišalo zlokobno škripanje z zobmi. Časih je bilo slišati uren topot z nogami po tlaku, posutem z žafranom, na to sta nepremično obstala ter utihnila, in gledalcem se je zdelo, da imajo pred seboj skupino, izklesano iz kamena. Oči Rimljanov so z zaljubljenostjo gledale igro. Toda borba ni trajala predolgo, kajti Kroto, mojster in predpostavljenec šole gladijatorov, ni slovel zaman kot najmočnejši človek v državi. Njegov nasprotnik je jel dihati čimdalje hitreje, potem je zatulil, lice mu je postalo zasnelo m naposled mu je izbruhnila skozi usta kri, m padel je.
(Dalje pride.)
36
•     majhnih osebnih vprašanj, ki večjidel nimajo I mnogo opravka z narodovim programom. Ni . se Culo nikoli o veliki skupni akciji za stvar vsega naroda. Kar se je storilo in delalo, je | bilo ponižno in ponižujoče prosjačenje v zadevi kakega zakotnega adjunkta ali sodnega sluge. Takč je zašla politika na malenkosten tir.  MoCi  se trosijo in skoro niso veC sposobne za skupno delo.
Nikakor ne podcenjujemo personalnih vprašanj, ki so mnogokrat v najtesnejši zvezi s programatiškimi zahtevami naroda. Ali ta vprašanja ostanejo kljub temu veCjidel le postranska. Ce se dan na dan obrača vsa pozornost v Časopisju in v državnem zboru j le nanje, tedaj se lahko pozabi, kar je g I a v n o. Malo jih je n..pr.T ki ved6, da smo nekdaj j zahtevali zedinjeno Slovenijo, da zahtevamo j Časih zedinjenost hrvatsko-slovensko, da hočemo imeti svojo univerzo itd. Te zahteve so postale cisto meglene, kot da bi jih nihCe veC resno ne upošteval, ir. pot, po kateri bodi naša politika, ne vodi do vresniCenja teh zahtev. V prilog vresniCenja teh idealov se je malokdaj toliko govorilo ter vzbujalo toliko prahu, kot se ga vzbuja zaradi postranskih stvari, ki bi morale šele v drugi vrsti prihajati v poštev....
Veliko hrupa je provzroCilo svoj Cas imenovanje Rubellija pl. Sturmfesta okrajnim glavarjem za Kranjsko. Kakor se je videlo pozneje, ta hrup niti popolnoma opravičen ni bil. Te dni je na dnevnem redu politiške diskusije na Kranjskem imenovanje Petra Ko iGnika šolskim nadzornikom za Kranjsko. Tudi v tem slučaju, ki izgleda na prvi pogled kot golo razžaljenje slovenskega naroda, so protesti deloma pretirani in prenagljeni. KonCnik ni imenovan — imenovanje se je faktično že izvršilo —nadzornikom za vse kranjsko šolstvo, temveč le za srednje šole. Želji kranjskega deželnega odbora in kranjskih šolnikov po posebnem nadzorniku za ljudske šole se ugodi v najkrajšem Času. In sicer bo imenovan za to mesto odličen slovenski pisatelj, ki pozna kranjske šolske razmere kakor malokdo. Kar se tiče Končnika, je znan njegov značaj. Iz mlačnega Slovenca in avtorja slovenske slovnice se je prelevil v celjski atmosferi v nemškutarja, ki je pobiral pobožno stopinje za nemškonacijonalno gospodo. Kakor se je tam ponižno upognil svojim gosp., tako je pričakovati, da sleCe srojo nemško suknjo, ko pride na Kranjsko, kjer se s svojimi 31 službenimi leti itak ne bo ogrel. Njegovo imenovanje res ni prav nikaka pridobitev, ali seglo bi se vendar nekoliko predaleč, če bi se tako imenovanje postavilo v ospredje ter se primerjalo imenovanjem, ki so bila v resnici sečuvene krivice, kakor n. pr. svoj čas imenovanje Wurmserja za Ceije.
Ali da se razgrevamo ce!6 bolj nego je treba za osebna in podobna vprašanja, to je znak in sad vse naše politike. Posameznosti, ce!6 malenkosti so nam v prvi vrsti na mislih, so v prvi vrsti cilji našega »delovanja". Naši programi z našimi velikimi zahtevami so precej pozabljeni in diše že skoro po plesnobi !
Dopisi.
Kobarid, dne 28. oktobra 1900. (Bla-mažo hočejo prikriti!) —Na vse pre-tege pišejo v »črne teme" liste, kako sijajen vspeh da so dosegli s svojim zaupnim shodom. A smolo imajo s svojim opravičevanjem S Ne-pobitna resnica je in cstane, da taka bla-maža, vkljub strastni agitaciji, bode zapisana globoko v naših srcih, kojo so dobili, da rečeni z nekim Drežničarjem, »to so dobili črni nunci, koji so gledali, kakor j...i", z načelnikom Don Antonijem vred. Kobarid mu ostane še dolgo v želodcu. Menda je koj drugi dan tekel k svojemu zavezancu dr. A. R., da mu istega spere, da bi ne dobil kak *Magenkatar«. Človeku se že "gabi Citati njih zavita in zvita poročila! Očividec se tem prismojenim listom, ko jih Cita, kar smeje; marsikateremu zaslepljencu so pa oči odprli. Marsikateri vidi sedaj, kje je tema, kje dan, kje pravica, kje laž! »Živio tema«, se je kričalo, a po vsej pravici, ker na oknu smo zagledali samo črno temo, koja je z izbuljenimi očmi gledela nas nar. naprednjake. Da bi jih videli, kaki so bili, to bi se jim smejali! Svojo blamažo pa skrivajo še vedno z 250—300 poslušalci. O tem tudi ne lažejo, ako prištejejo nad 150 nar. naprednjakov zraven, koji smo bili v spodnjih prostorih tako natlačeni kot sardele v sodu; koliko jih je pa še bilo  vkljub  dežju na cesti? Ako
nas k svojim prištevate, se motite, gospoda! I Resnica je in ostane,  da Vas je bilo z za-slepljenci, streholazci in klučarji  vred  okoli 80. Sam Sedej iz Borjane je pripeljal »Leib-gardo" na  »škalonih", 20 mož. Kdo plača?
—  Pa, saj vemo, kako današnje dni gosp. nunci delajo s premoženjem; ključarju kaj treba vedeti! Podpiši, pa je! Gosp. urednik, na um ni ravno prihaja njihova »fasija", bi-Ii ne bilo dobro, malo isto deti na rešeto in tako oprostiti ubogega kmeta krivičnega davka?!
Kako je kaj bilo na shodu, vprašam nekega moža. -Kaj hočete*, odgovori, .bile so le komedije.*  Jako pohvalno se je izrazil
0  La panj i, o tem sporočim več drugič, da bodo vedeli njegovi volilci, kak govornik je mož! Rekel je dalje, da tje v 100 bi jih znalo biti! Cuješ li dopisun .Prismojenega lista* ? Si-li bil tako »sladko-ginjen«, da si kar po dvoje — troje videl?! Kateri hodnik, koje stopnice in koja veža je bila prenapolnjena?! Ne trosite laži med svet! Saj pri-I digujete, da laž je greh; kako se pa ravnate? Dopisnik .Laž. klj»kca* gotovo ni videl ob vratih dveh policajev-črnosuknježev za stražo; za njimi je bil edino le zrak, ravno tako na stopnicah, le tje in sem je stopil orožnik na stopnice, ne vem, je-li imel tako povelje višje oblasti ali ne I Le zavijajte, kolikor hočete, resnica je in ostane, da iz take blamaže, kakor ste jo doSh^li, poje Vam smrtni zvonec. V obdelovanji oseb pa so pravi mojstri. Prej so pisali o nekem »Ga-bršCekovem Schimpliexikonu* ; jaz pa menim, da se ga je moral naš dični Gabršček od istih izposoditi, ker priimki, koji padajo na nas nar. naprednjake, morejo si edino le taki ljudje izmisliti I Tu gotovo posnemajo Don Antonija izza Tonklijeve dobe. Bodi dovolj! Ko dobim v roke »Prismojeni list*, dam jim odgovor, kojega zaslužijo. Menda naše slavno županstvo ne ostane zadej! (Je že storilo svojo dolžnost. Ur.)
Iz Dolenje Vrtojbe, 25. oktobra 1900.
—  Zadnji dve obravnavi proti dr. Turni in Gabrščku sta morali pač vsakemu zavednemu Slovencu odpreti oči. Sedaj ve vsakdo, kdor ni ravno slep na obe očesi, da Gregorčiču niti v sanjah ni za krščansko idejo, ampak za nekaj povsem drugega. Kristus, kakterega naši nasprotniki tako nevredno profanujejo, je učil: Molite za svoje sovražnike! Ali mi mislimo, da ne pretiravamo, ako pravimo, da se bode prej svet pogubil, predno store to naši »krščanski* nasprotniki. »Dol s Turno, dol s tistim prokletim Gabrščkom, v temnico z njima!" — to je vaša »krščanska ideja", gospoda!
Zavedni Vrtojbenci se obračamo do dr. Gregorčiča s ponižno prošnjo.... »Soča" pravi, da je vse, kar piše »Gorica", laž, in »Gorica" obratno. Mi hrepenimo po resnici, ali kam se hočemo obrnili v tej zmešnjavi ? Zato Vas prosimo, velečastiti g. dr. Anton Gregorčič, da pridete k nam in nam razjasnite stvar. Skličite torej v Dol. Vrtojbi shod, in sicer javen, da bode mogoče vsakemu slišati Vaše »krščanske ideje*.
Povejte nam, v koliko stoje v zvezi Vaše tožbe s »krščansko idejo", pojasnite nam, kje je resnica in kje je laž pa enake stvari. Ako dokažete, da služite edino le »krščanski ideji", kakor pravite, stavili Vas bomo na veke. Torej...!
Iz učiteljskih krogov. — »Učitelj in politika" je bil vendar jako zanimiv članek v »Gorici* št. 75., kojemu se ni v »Soči* nič odgovarjalo. To pa je bilo krivo, ker zadeti učitelji ali ga niso Citali, ker nimajo lista »Gorice*, ali pa se jim je zdel res sestavek nič drugega nego fanatična klerikalna preobjestnost, koja neče priznati žive duše  zraven sebe ampak — pod seboj!
Tako je torej po tem uvodnem članku z učiteljem!
Tu ti našteva list »narodovega ljubljenca* politične levite, po kojih naj bi učitelj slepo taval. Sladka politična jederca za učitelje se tu nahajajo dovolj jasno, da učitelj bodi brez vse samozavesti in slepo hodi za —! ,          Učitelj ne sme biti »liberalec*, ni »fcle-
i rikalec*, ne »naprednjak* in ne »nazadnjak*, narveC le »pravi učitelj* I Tako »Gorica".
1  Povedati ni treba več, kake učitelje bi hotel I imeti  klerikalni  fanatizem.  —  Take,  ki  bi
hodili pred njimi ob raznih političnih shodih ter jim gladili pot in snažili zaprašene stolice, da bi si ne oprašili Cne suknje alla »Tone skala!* Ali bi se slicni stavki ne prilegali I deset-krat bolj klerikalnim poganjačem l* »Go-
rica* pravi dalje tam: »g. pisec Soče in  Pri. I ima zopet svoje  naziranje,  v  tem  pogledu naj   mu   služi  učitelj  za   golo   marjonetno orodje*!
Kaj ni res lahko, očitati svojih pogreškov drugim?
Je li mogoče biti večja marjoneta od onega učitelja, kojega ima Blaž na milost in nemilost v svojih krempljih, da pometa prah pred njegovo visokostjo — a takih je pa res malo!
Iz celega sestavka se sploh vidi, da učitelj sme le politično dihati prav polinoma. Vprašala naj bi pa vendar enkrat »Gorica* svoje nunce: Ali se ravnajo oni po tem, kar velevajo učitelju, kojemu nimajo kaj očitati, kar se tiče političnega delovanja?! Učitelj bodi vstrajen le v šoli in drugje ne smeš | imeti besede, kaj ne? »Gorica* postavlja učitelju klerikalna navodila, ko jih v resnici ni mogoči staviti opravičeno. Kake levite bi se moralo dejati pa onim, ki opuščajo svoje duhovsko dolžnost, da se vdeležujejo fanatičnih shodov?!
Kaj ti nimajo nobene resne besede, koja bi jim te rožičke malo pobila?!
Na Vipavskem so v tem pogledu nekateri* nunci — posebno oni, koji imajo kako kaplico kranjske krvi v sebi, generali. Za kak političen shod, za politične agitacijske svrhe smejo opustiti, in •ikrajlati njih — tudi nedeljska opravila, in »Gorica* molči l — naj molči! Molči, kjer bi jej bilo treba govoriti in krotiti klerikalni fanatizem, koji ne škodi le slovenskem« narodu, temuč tudi »Gorici" in njenim pristašem samim. Nobena prenapeta stvar Še ni dobrega sadu obrodila, tako tudi klerikalni brezobzirni fanatizem ga ne more! — D»xi.
Iz ltlhemherga. — (Dalnja vprašanja županu Pavlica.) -—Vprašamo Vas nadalje: Zakaj nas nazivate ob vsaki priliki z osli, neumneži in berači? — AH se spominjate, kako ste nagovarja! mladeniče za javni ples, jim ga oblji»j)oval, jim ga zavračal in ali se spominjate, koliko jeze in škode so imeli fantje? — Ali veste morda, kam so sfrleli koleki z doličnih prošenj? —-Ali se spominjate še na ono bivšo brhko mlado krCmarico tam na griču? Ali veste morda še, kako jej je skazoval nekdo občutke svojih želj pred dragimi osebami ? ! — Ali se spominjate na ono mlado gospo v onem velikem poslopju tam pod gradom? Veste še, koliko stotakov je porabil oni ma-Ioletni tam z Brjij, ki ste ga vlačil h vojaške suknje? — Ali se spominjate še, kaka moralna spričevala ste že podajal sodniji o eni in isti osebi? — Koliko kronic je že nabral M. za kosilo, ko so dobili vinogradniki za trtne nasade nagrado v Gorici? — Koliko j kronic je dobil Vaš sin za take prošnje i prošlega Teta ? — Odgovorite, g. župan, od- j govorite! Mi zahtevamo odgovor.
Iz Vrtovlua. — Dne t, novembra j« imel naš g. župnik imenitno pridigo, katera bi se najbolj prilegala za kakšno hujskanje | na klerikalnem taboru. Vse je bilo naprlo na pojalovljeni nedeljski zaupni shod v Kamnjah. Vso stvar po časniku vlačiti, bi bilo že preveč, ker takih govorov ima že slovensko ljudstvo čez ušesa. Povedati pa moram glavno zadevo njegeve pridige: ko j pravi, da oni imajo meč, s koji m morajo delati prepir in da za mir on ni in ne bo! No to je pa res pravi duhovnik, če se izraža tako v cerkvi. Kaj naj začne potem ljudstvo ?
In naš nune se res trdno tega drži. Ves nesrečni čas njegovega tukajšnjega bi-I vanja nima drugega načela, kakor za prepir. Prepir je učinil v vseh treh občinah. Prepir med pevci, da slišimo mesto prejšnjega lepega petja le neko pokaženo otročje javkanje — danes še tega ni bilo pri nas; oglasili so se le nekateri zastareli, hripavi glasovi.
In krivda je res tam, kakor je danes sam odločno povedal; ali zapomni naj si pregovor: »Kdor seje prepir —zanje vihar.* To sicer mora občutiti že danes, a občuti! bo še bolj, če se pokaže z agitiranjem k nam j v Vrtovin. Pokažemo mu, da mi nečemo prepira, ce si ga tudi on želi; Če ga ne bo mogoče z drugim, ga ohladimo, s kislim I mlekom Jtar iz latovicel   ,
Zaupni shod v Kamnjah 28. oktobra.
(Dopis.)— Gosp. župnik Kosec je vabil tega dne nas pokorne ovčice na neki zaupen shod. Res popoldne zagledamo v neki kremi patra Knavsa in pa Grčevega pooblaščenca g. Fa-ganela iz Oseka. Na določenem prostoru so I je zbralo do 300 ljudi.
Reč pa ni jim bila ugodna. Na predlog g. župnika — naj se voli sklicatelja g. Faganela shodu predsednika, je na predlog g. Pirjevca zaorilo po dvorani: »Mi Cemo za predsednika Vodopivca !*       **
Ker se ta odpove sprejetvi, je stopil za pripravljeno mizico g. Faganel in zaCel svoj nagovor — ali temu ni šlo tako.
Navzoči so še silne je gromeli: »Proč ž njim — on naj naprav: mir v svoji občini, in ne hodi v našo sejat nam prepir.* Sedaj hoče sprejeti presedništvo g. župnik Kosec. A navzoči so zopet zagromelt. »Mi volimo Vodopivca, in ko se je štelo glase, se je žalostno pokazalo za sklicatelje; kakih 5 do 6 rok je bilo na strani sklicateljev.
za take shode, povabi g. župnik svoje somišljenike, naj gredo za njim v cerkev molit; tu se res odpoti za njim poleg dveh županov vrlovinskega in kamenskega, že v Grničah poznanih za podrepnike in trojice iz šempaske občine še 5, reci p©t tukajšnjih občanov.
No, g. Knavsn se je pokazalo res obširno polje njegovega delovanja v cerkvi! — To naj stori vselej, ko bo imel kak tak političen shod napravljati, in mirna bocle Bosna in mi v njej!
Domače in razne novice.
Poroka* •— itmes se je poročil g. Emil Kavčič, deželni uradnik, z gdč. Amilijo Toroševo iz Medane. Čestitamo.
Odlikovanja. — Nj. Veličanstvo cesar je podelil deželnemu glavarju goriškemu dr. vit. Pajerju dostojanstvo tajnega svetnika, njegovemu namestniku dr. Gregorčiču red železne krone III. vrste, istotak red je podeli! deželnima odbornikoma dr. A braniti in dr. V e r z e g n a s s i j u in pa goriškemu županu dr. V e n u t i j u. Nadalje je Nj. VeliC. podelil vitežki križ Franc Jožefu vega reda prof. bogoslovja dr. Faiduttiju, predsedniku veteranov stotniku Jacobiju in pa mestnemu starešini Kfirnerju, An-giolini baronici R i 11 e r pa Gliznbetin red II. vrste.
Volilni shod v Rlhembergu za ta-molnjo obsežno županijo priredi narodno« napivdna stranka v nedeljo ob 3. popoldne v prostorih veleposestnika g. Antona Pečenka. Iz drugih občin dobro tlošli taki gostje, ki se naprej javijo ali so  povabljen«.
Iz ttolca smo prejeli v sredo tako brzojavko: Včeraj zborujoči trgovci in obrtniki bovškega okraja so se izrekli soglasno za naroduo-napredno stranko gjedč pred-stoječih državnozboftkih volitev. — Predsednik J o t- k o.
Pred občnim zborom »Sloge*. — »Gorica" od torka dne 30. oktobra t. i. je presenetila slovenski svet z razglasom in pozivom prtdsednišlva »Sloge* da to politično društvo bo imelo dne 15. novembra L L svoj letni občni zbor v prostorih »Goriške Čitalnice" z dnevnim redom, ki ga društvena pravila določujejo. Tako se glasi rastglas, za njim pa prihaja poziv, s katerim so vabljeni društveni poverjeniki in zaupniki, da v teku osmih dnij naznanijo odboru člane, ki so ostali /.vesti društvenim pravilom, oziroma- da navedejo one, ki ovirajo dosego društvenih namenov.
Delovanje »Sloge* od i. 1890. dalje, ko je po delovanju Andr. Gabrščka prešla v Gregorčičeve roke, je znano našim či-tateljem, zalo ga ne bomo tu ponavljali, zlasti ne radi le^a, ker je dr. H. Turna že lani dosti jasno in očlo v št. 74. in 75. »Soče* povedal, kako društvo je »Sloga* in kako je njeno delovanje. Med drugim pravi dr.Turna: »Danes sem prepričan, da je vse politično delo zadnjih let, vsi naši vspehi na političnem polju zasluga A. Gabrščka, in to zaslugo timbolj uvažujem, ker priznavanja te on nikdar ni tirjal sam zase do onega trenutka, ko se ga je hotelo izpodriniti in je moral braniti sebe. Kedar je nastopil on, se je poznala takoj njegova čilost in odločnost pri delu ; kjer ni bilo njega, bila je tafcorekoč »labula rasa*. Vsega občudovanja je vreden A. Gabr., kako je znal vedno zatajevati samega sebe in kako je iz vedel vse le pod i imenom dr. A. Gregorčiča, in kako I se je veselil lastnih vspehov pod tujo firmo.* Nimamo namena, hvaliti ni-koga, ali to resnico v naši politični zgodovini moramo tukaj z nova pribiti, ker »Goriea* v številki za številko infamno laže, da vse delo zadnjih desetih let je izključno le zasluga dr. Gregorčiča. Ali to je predrzna laž, prava pravcata klerikalna laž! Namen tej laži je edino ta, delati ob bližnjih državnozborskih volitvah na to, da dr. Gregorčič pojde zopet na Dunaj za državnega poslanca in ne za profesorja v osrednje semenišče. — »Sloga* — »Sloga!" Kdo pozna še to ime, kdo sploh šteje to društvo še resnim. »Primorski Lisi", današnji dan bolj upoštevan od »Gorice*, je pisal dne 1. svečana 1.1. za časa dopolnilne | volitve v državni zbor, da »Sočina* stranka, to je današnji dan »narodno-napredna I stranka*, je premagala staro »Slogo* z J vsemi voditelji vred. In to ubogo »Slogo*, ki
je bila t Času najhujšega boja popolnoma pozabljena, ko se je govorilo le o delovanju ,katoliško-narodne stranke", je privlekel zopet na dan dr. Gregorčič. Zlorabil je to ime v svrho sklicevanja besnih hujskarskih shodov po deželi, in sedaj, ko je obletal lep kos naše dežele, sklicuje celo občni zbor .Sloge*. Povedali smo že v listu opetovano in neizpodbitno, da »Sloga* pomeni danes le toliko kakor dr.* »Gregorčiči To je k^ioUtigaem. pogledu vse jedno. Dr. Gregorčič Se kaže v tem vabilu in pozivu zopet skrajnega absolutista, ker stoji v največjem nasprotju z našo „na-rodno-napredno stranko", kaže se človeka, ki hoče Je svojo voljo spraviti do veljave, kaže se moža,, ki hoče imeti okoli sebe le take ljudi, ki bodoTtlfčali nT njegove besede le ,me, me, me", s kratka: same Statiste. O tem bo še prilika govoriti obširneje i nje-, meljiteje, ko se izvrši ta znameniti občni zbor. Naše somišljenike, katere utegnejo celo vprašati, kako stoje nasproti ,Slogi*, prosimo, naj le povedo odkrito, kako mislijo, da bomo do cela na čistem. Tem možem treba povedati vse v obraz brezobzirno in očito, ker drugače iažejo na vse strani, da je joj! — Mi nočemo za poslanca nikakega »Micafi-zoljna", kakor ga bo predlagal dr. Gregorčič gotovo na imenovanem občnem zboru, ampak moža v pravem pomenu besede, katerega izbere ljudska volja.
Tu konstatujemo ie še žaiostno dejstvo, s koliko brezobraznostjo postopa dr. Gregorčič nasproti članom, ki so drugačnega mišljenja. Kdor ne trobi v Gregorčičev rog, lega kar kratko odrivajo od »Sloge', — in tako hočejo skrpucali »ljudsko voljo", ki se pojavi po tkki »Slogi*. — Gregorčiča ni več sram nikakega političnega nasilstva I In v znammju takih nasilstev sklicuje letošnji toli zapozneli občni zbor 1 -, Vedno niže in niže pada »ljubljenec naroda*!
Tožba pr©M »Prlm. Listu*. — Radi napadov »Prim. Lista* na »Trgovsko-obrtno zadrugo* je naperjena proti istemu tožba. Izvršila se je preiskava, in rokopis inkrimi-novanega članka so našli v stanovanju dr. Andr. Pavlice. -— Vsevedna »Gorica* je povedala, da .Trgovsko-obrloa zadruga* je vložila tožbo, a da okrožna sodnija jo je zavrnila, češ, da ne najde povoda .... No, le počasi s tako tolažbo! Resnica je namreč, da je bila takoj naložena preiskava, da so ji« rokopis tudi našel, da je preiskava hitro končala in da bo vložena le dni že obtožnica proti trem junakom: 1. dr. Josip Pavlica, profesor bogoslovja, kol pisatelj vseh Ifelili lumparij; 2. bratec dr. Andrej Pavlica, stolni vikar in »»upleni na realki, kot glavni urednik .Prim. Lista*, ki je članek popravljal in ga dal v Usek; odgov. ured. Bajt, ki je j članek čital, predno ga je dal v tisek. — Uredništvo »Prim. Lisla" je priobčilo v »Gorici* jako korajžno izjavo. Slobodno! Že ohladimo prevročo črno kri plemenitih sijan-skih dvojčkov h Rihemberga!
Boj Iz semenlSča. — Že neštetokrat smo naglašali, da je goriško semenišče tudi ognjišče najškandaloznejšega prepira v naši deželi. Semeniška profesorja dr. A. Gregorčič in dr. J. Pavlica stojita na čelu tiste duhovščine, katera vodi najsttupetiejši boj proti vsem drugim stanovom, ki se nočejo ukloniti njihovi komandi, odreči se samostojnemu mišljenju in delovanju ter podrediti svojo voljo fjrovški gospodstvaželjnosti. Dr. Gregorčič in dr. Pavlica vodita l.iko duhovščino v boj ter ji pošiljata iz goriškega semenišča svoje načrte, da je treba naše ljudstvo razdivjati in razpreti med seboj, tako da sosed soseda, brat brala več ne pogleda, in da se seje po deželi tisto strastno in divje sovraštvo, kaleroga dolgo let ne bu mogoče potolažiti. Neizprosen boj v tem, kar ne ugaja načrtom teh 2 črnih seme-niških ruzsajačev, se kaže tudi v ostudnih napadih na oba naša prva denarna zavoda v Gorici. Kaj vse so zadnje tedne uprizorili proti »Trgovski-obrtni zadrugi*, smo že povedali. Namen je prozoren in jasen, škodovati, kolikor te mogoče, in če bi se dalo, tudi uničiti preznamenito našo »Trgovsko-obrtno zadrugo", da bi s svojimi mogočnimi načrti ne delala Gregorčič-Pavličevi klerikalni bandi skrbi za neomejeno gospodstvo nad goriškimi Slovenci; da bi se dosegli taki skrajno brezvestni in zločinski nameni, je nametal »Primorski List* celo dolgo vrsto najpodlejših obrekovanj, sumničenj, obdolže-vanj ter strašil naše ljudstvo pred tem denarnim zavodom, in ko je menil, da je že dosti lagal in obrekoval, tedaj pa je pozval, naj člani iz zadruge izstopijo. — »Prim. List* se sklicuje na §§ 54. in 55. zadr, zak., češ, da lahko izstopi iz društva vsakdo, če tudi se je zavezal plačati svoje deleže skozi 5 let. »Prim. List* pa je navajal samo prvi odstavek § 54., ne pa tudi drugega, ki se glasi: »Kedar društvena pogodba ničesar ne ustanavlja o odpovednem roku in o Času izstopa, ne more nihče izstopil', kakor še le po dovršenem opravilnem teto, ako je najmanj štiri tedne poprej odpoved dal. Društvena pogodba t. j. pravila v § 11. pa natančno določajo odpovedni rok, »n po našem mnenju je za člane »Trgovsko-obrtne zadruge" ta društvena pogodba edino veljavna. Ako torej »Prim. List« ščuva ljudi, naj izstopijo, jih utegne spraviti je v škodo; kajti izgubiti utegnejo vse krone, katere so že doslej vplačali. Mi kratko in malo ne v.rujemo, da bi v tem pogledu tudi s tožbo kaj opravili. Tako daleč segajo hujskarije iz goriškega semenišča. Vprašanje
je, kako dolgo bomo še goriški Slovenci trpeli tolike lopovščine in toliko zla, toliko hujskarij in sovraštva iz goriškega semenišča?! Ako je vse to prav kardinalu, pa ne more biti prav nam deželanom, kajti goriško semenišče je bilo ustanovljeno pač v vse druge namene in ne, da bo tam središče najstrupenejšega razpora in prepira, oč katerega.,ima naše ljudstvo duševno in I gmotno škodo. Da se enkrat te hujskarije 'po vredrionf^žigosajo, je vložena proti »Prim. List* tožba, in mi smo prepričani, da dobi »Prim. List" v sodni dvorani tak odgovor, kakoršnega njegove zlobne hujskarije zaslužijo. Uredništvo »Prim. Lista" je v ^Gorici" tudi naznanilo, da se je vršila preiskava in se norčuje, kako da, je sodna komisija strašno premetavala uredniški koš. Nam pa_se„zdi, da ni bilo take sile, in da bi bilo za uredništvo »Prim. Lista" bolje, ako bi bilo o tem molčalo ali pa povedalo, da je komisija rokopis tudi našla in zasegla ter da se na podlagi tega razkrije pravi pisec onih zlobnih obrekovanj na katoliški podlagi. Seveda se dela uredništvo »Prim, Lista" silno korajžno in ob-ljubuje, da že osvetli gospodarstvo v »Trgovski-obrtni zadrugi". Gospodi bo pač svobodno, da bodo brbljali v svojo obrambo navedene brezvestne trditve, ali vedo naj, da dobe tudi na vsako trditev zasoljen odgovor in dokaz, da so le čisto navadni lopovski obrekovalci, in da je vse njih govorjenje in dokazovanje le izrodek zlobne politične strasli, ki bi raje videla naš narod na kraju propada, nego da bi napredoval s pomočjo tako krasnih denarnih zavodov, kakoršna sta naša »Trgovska - obrtna zadruga" in »Goriška ljudska posojilnica*. — Gospodje, le korajžno, mi smo vam na uslugo, le pridobite si nevenljivih vencev na polju žalostnega in bratomornega razkola, in uverjeni smo, da dobite plačilo, kakoršnega ste vredni.
H Loga nam poročajo, da so težko se poslovili od preč. g. Jos. Primožiča, ki je odšel za župnika v Prvačino; pravijo, da jim je bil priljubljen na sploh, posebno ker je skrbel tako lepo za reveže in bolnike.
Gregorčič se zopet košati s pavovlm
porjem. — V svoji »Gorici'' se pusti nesramno hvnlisati radi — »Šolskega Doma", Ali nismo že povedali, da začetnika sta dr. Turna in GabrščeK ? Sprožila sta idejo in tudi hišo sta ona dva kupila, Za »šolski Dom" psi ima »Soča* največ zaslug. — Za povzdigo slovenskega šolstva pa je Gabrščtk od 1,1890. več deloval nego Gregorčič. On je roma! od hiše do hiše in zagotovil doneske za vzdrževanje, on govoril po shodih, on pisal navdušene članke, on vodil podpisovanje za slovensko šolo itd. Dr. Gregorčič je znal le to: da je Gabrščkovo delo sebi štel v zaslugo. To je znal!
Klerikalni shod v Boleu priredi torej dr. Gregorčič v nedeljo. Kako priden je postal nakrat ta gospod. So pač vo-itve in treba je loviti ljubljeni mandatek, da mu ne bo treba iti zopet v semenišče. Rajše bi prijemal lepo plačo zastonj, zraven tega še dljete, pa brezdelno pohajal po Dunaju. — Prav bi bilo, ko bi ga kdo poprašal o znanih rečeh, da bi moral dati jasen odgovor. — Bolčani, ne dajte se slepurili 1 Naj Vam Gregorčič nalaže karkoli, počakajte še naš odgovor!
Hazbojnlštvo pod popovsko patro-itaneo. — Iz Vipave poročajo »Slov. Narodu* o divjašlvu, katero se je zgodilo v nedeljo na Gočah. Preteklo nedeljo priredil je bil »Triglav" na Gočah malo plesno zabavo v županovi gostilni. V odgovor na to in v nadomestitev vsled »Nar.* članka iz-ostalega Žitnikovega shoda povabil je eksmi-sionar na leči svoje pristaše »na razgovor pri kozarcu vina v Mavče, kjer so priredili on, Ženijalni pesnik Matere Božje iz Vipave ter božjastni sin »strica" Habeta katoliški volilni shod, na katerem so pred vsem ude-ležnike do dobrega upijanili ter hujskali zoper našo stranko in vzlasti goške Triglavane. Po končanem shodu vzdignili so se pijanci na Goče, znatno popolnih in pomnožili svoje vrste ter oblegli in s točo debelega kamenja iz nadstoglave množice obsuli hišo županovo, v kateri se je tačas plesna zabava vršila. V trenutku so bila vrata in vsa okna pobita in zdrobljena, polne sobe kamenja in več oseb v sobah ranjenih. Šliri naše priče cule so raz okno bližnjega župnišča eksmisionarjev glas, in tudi njega samega videle, ko je svoji pijani in fanatizirani množici zakričal: »Le udarite po njih, razženite jih l" Na to se je sodrga iznova navalila na hišo, vlomila zaprta vrata ter iznova obsula v hišini veži stoječe Triglavane s kamenjem, pri katerem naskoku je bil župan s težkim kamnom v glavo zadet, da se je nezavesten zgradil. Ranjenih je bilo še več drugih, v hiši boravečih ljudij. Na to se je bilo zopet posrečilo vrata zapreti, a napadalci so jih iznova vlomili ter hišo razbijali, divjali, psovali in preklinjali. To je irajalo od 7*10« ure zvečer do 4. ure zjutraj, ob kateri uri je pripeljal odposlanec »Triglava", katerega so bili obleganci po vrvi na vrt spustili, orožniško pomoč, ki jih je šele rešila. Storjena škoda se visoko ceni. Oblegovalcev bilo je do 150, mej njimi prva-čila sta obadva poklerikaljena občinska svetovalca. Orožniki odvedli so 7 kolovodij — seveda tudi obadva občinska svetovalca — v preiskovalni zapor; koj za tem prišla je ranjencem zdravniška pomoč; sodnijska preiskava se je takoj pričela. Po celi dolini vlada
veliko ogorčenje nad surovim činom, k^ate- j rega navadno naši mirni ljudje niso sposobni, ] ako se jih k temu ne zapelje. Vzlasti se pa obrača srd ljudstva zoper glavnega hujskača v goški cerkvi, in vse le obžaluje, da se tudi tega divjaka ni vtaknilo z njegovimi vrednimi tovariši vred pod ključ. Pričakujemo pa, da ga bo zadela roka pravice, in. da bo tudi njega »pravični Bog" udaril, kakor bo udaril zastep4ejie,j)jexQxe žrtve. S Jem dospela je eksmisionarjeva delavnost do vrhunca; strasti so tako razvnele, da se je bati vsaki trenotek kake nesreče. Radovedni smo, aH bodo pristojne oblasti poskrbele, da se ta namestnik božji nemudoma iz Goč odstrani, in za varnost osebe in imetja poskrbi. V protivnem slučaju bomo mi naše pristaše na Gočah poučili, kako se takega »dušnega pastirja« najlaglje in korenito iz-nebe, kajti takih političnih surevožev v maš-niški obleki ne bomo več dalje mirno gledali, — To govori cele knjige, kam dovode ubogo ljudstvo klerikalna strast. In proti takemu podivjanju bi se ne borili?I Bomo se še s podvojeno silo.
Hiter odgovor Iz Rlhcmborga.—»Soča« od torka 30. oktobra je prinesla dopis iz Rihemberga, v katerem je citat! lepo dolgo vrsto vprašanj na tamošnjega proslulega župana, kateri naj bi dal tak odgovor, da bi se videlo, katere zasluge so večje, ali za blagor občine ali za njegov žep, „Prim. List* od naslednjega dne je prinesel že od« govor, tudi iz Rihemberga, kar pa dokazuje, da je »Sočin" dopis prav do živega zadel nadepolna sinčka dr. Andreja in dr. Jožeta v Gorici, ki sta hotela takoj pokazati svojo dohtarsko modrost in učenost v obrambo svojega prevrednega očeta. Toda odgovorila nista na vsa vprašanja prav ničesa, pač pa sta se z vso klerikalno nesramnostjo zagnala v domnevanega dopisnika, imenovaje ga »zaostalega rihemberškega študenta M. L." in ga vprašata, koliko je imel dobička od pobiranja občinskega davka od pobivanja Živali in od žganja, in koliko je dobil minulo poletje za krmo vojaških kdnj za časa vojaških vaj. Kakor je razvidno iz tega, ste le dve vprašanji zelenih sijamskih dvojčkov doh-larske učenosti na najšibkejših nogah; kajti podjetje je podjetje, katero se prevzema za dobiček, a pri prevrtam očetu županu Pavlici v Rihembergu gre za javno korist in ljudstvo hoče vedeti, kako je to koristi varoval, in koliko jo skrbel le za svoj žep. Vprašati pa ima vsakdo pravico. Kar se tiče klerikalne rožice o zaostalem rihemberškem študentu M. L„ bodo častiti čitatelji umeli to lopovščino najbolj, ako jim povemo, da g, M. L. je premožen veleposestnik, kateri je pohajal v šolo le toliko časa, kolikor se mu je zdelo za njegovo vsakdanjo rabo potrebno. Da bi le imeli goriški Slovenci mnogo takih veleposestnikov in »zaostalih študentov"!
Imenovanje Končnlkovo. — Danes priobčujemo članek »Kaj je najpotrebnejše" kot glas z Dunaja z izrecno pripombo, da ostajemo na že izrečenem stališču, da imenovanje Končnika je signatura časa in je žalostno, da je sploh prišlo do tega imenovanja. Goriška ljudska posojilnica je mela v mesecu oktobru prometa za K. 275.458*41. Zgubljeno. — Na poti od ulice sv. Klare do podgorske mitnice je zgubila neka gospodična v sredo okoli poludne zlato uro za dame z zlato verižico. Kdor je to naše), naj se oglasi pri nas, kjer izve naslov g.čne.
60.000 kron znaša glavni dobitek invalidne loterige, kateri se izplača z žO°/0 odbitkom t gotovini. Opozarjamo naše C?., iiitatcljc, da bo sreCkanje dnL tO. novembra 1900.
Naglnha (gluhost). — Bogata gospa, ozdravljena od nagluhe hi ušesnega brenčanja z umetnim ušesnim bebnilom dr.Nicholsona, je darovala njegovemu zavodu 75.000 gld., da gluhi, nepremozni ljudje lahko zastonj vdobijo taka bobaila. Pisma je pošujati na naslov: Št. 4SG0, zaTOd Nlcholsona „Longcott" Guonersburv, London W.
Razgled po svetu.
O razmerah v Istri. — Na občnem zboru političnega društva »Edinost* dne 14. oktobra je govoril dež. poslanec Kompare tako-le: V Istri delujejo hrvatski in slovenski rodoljubi zložno in skupno pod egido političnega društva »Edinost«. Tako skupno delo je neizogibno potrebno, kajti razmere v deželi istrski so silno žalostne. Poslanec Spiričič nam je izborno narisal, zakaj se nam tako slabo godi. Da, dragi bratje, mi nazadujemo politiški. Nisem holel reči s tem, da mi sami, kakor narod, ne napredujemo, ali politiški nazadujemo, ker nas drugi, močneji od nas, potiskajo nazaj. V Istri sta proti nam dva glavna faktorja: deželni zbor z deželnim odborom kakor izvrševalnim organom in — slavna vlada. Borbe, ki jih mora biti naše ljudstvo, so ljute in iz teh borb prihaja naš živelj vsikdar ranjen: ako ga niso ranili Italijani, pa ga pozneje prijemlje vlada. Te ljute borbe se bijejo za pogoje za obstanek, iste se tesno tikajo gospodarskega položaja našega ljudstva. In ta položaj je sila žalosten, obupen. Benečija nam je pobrala gozdove, vlada pa nam pobira davke in vojake in nam v zameno — nič ne da! V Istri nam je deželni zastop zasnoval deželni kreditni zavod z velikim kapitalom. Govorili so, da bo temu kreditnemu zavodu namen, da po-
vzdigne kmetijstvo- Dajal da bo posojila na male obresti in da se bo skrbelo, da blagostanje ne propade. Kapital kreditnega zavoda znaša 12,000.000 kron, a nijedna naših občin ni dobila še niti vinarja. Kakor drugod, po-stoši trtna uš vinograde tudi v Istri. Občine so se obrnile s prošnjami za pomoč, ali niti stotinke niso dobile za prirejanje, trtnic. Pač pa se posoja denar gospddi, da si morejo zidati palače. Pa tudi še v druge namene jim služi denar iz kreditnega zavoda. (Dalje prihodnijč.)
V Trst je prispelo v četrtek z ladjo ,Styria" veliko število prostovoljcev, ki so služili v burski armadi. Štiri so aretovali, ker so na sumu, da so anarhisti; jednega so izročili sodniji, dva pa so iztirali.
Pri žrebanju srečk iz leta 18C0. je zadela glavni dobitek v znesku 600.000 K srečka serija 6743, št. 10; drugi dobitek 100.000 K srečka serija 2693, št. 7.
Odbor slovenskega kluba ,A. C." v
Pragi se je sestavil za tekoči tečaj sledeče; predsednik: Milan Gorišek pravnik, tajnik; Robert Kenda modrasi., blagajnik; Egon Stare pravdnik, knjižničar; Josip Rap6c pravnik odborov, namestnik; France Jenčič tehnik.
Klerikalna stranka na Kranjskem čisti svoje poslaniške vrsle od — duhovnistva, Zakaj, že ve! Jedini duhovnik-kandidat na Kranjskem za državni zbor je znani dr. Ign. Žitnik. Dr. Kreka so že odstranili ter postavili na njegovo mesto dr. Šusterfiica, Don Antonio, slabo bo, slabo....
Eksplozija t Now-Yorku. — V ponedeljek predpoldne je eksplodirala v Dolnjem Broadway tvornica drogov in kemikalij tvrdke Tarrant in drugov in je vsled tega nastal ogenj. Po kratkem času je sledila eksplozija eksploziji, vsaka močnejša od druge; '»ile so tako močne, da so razdjale železniško progo, ki je peljala mimo omenjene tvornice. Ubitih je okolu 150 oseb; mnogo je ranjenih. Skoda se ceni na 1,500.000 dolarjev.
Boj med avstrijskimi In črnogorskimi vojaki, — Avstrijska patrulja, obstoječa iz 5 mož, je bila napadena od črnogorskih vojakov, ki so prestopili hercegovsko-črnogorsko mejo. Nali so, Črnogorcem ubili jednega častnika in jednega prostaka; sami pa so imeli dva ranjenca. Po drugI strani pa se govori, da je nastala rabuka le med obmejnim prebivalstvom radi nekega gozda,
V Južni Ameriki okolu mesta Garacas je bil 29. oktobra silovit potres, ki je zahteval 30 žrtev.
Vojna na Kitajskem. — Iz Sangaja javljajo; Neki tukajšnji kitajski list javlja neki namišljeni edikt cesarja do princa Činga, kateri edikt pravi, da želi cesar na vsak način kaznovanje povzročiteljev zmešnjav. Cesar sam da je že kaznoval neko osebo, katere krivda mu je bila znana, katere pa še ni do zdaj nikdo obdolževal. Takih dosedaj neimenovanih zločincev da mora še biti. Princ naj torej hitro, pa ne javno, naznani vse krivce. — Ukrenilo se je potrebno za primerno poštno službo v Paotingfu. Mednarodna komisija pod predsedstvom generala Baillonda naj preišče, v koliko so se posamični kitajski uradniki udeleževali na moritvi lujeev. Seje komisije so bile dosedaj tajne in vspehi ni-o bili priobčeni. — Waldersee nima pri poveljnikih mejnarodnih vojev nikakega ugleda, Tako so na pr. vzlic točnemu ukazu Wal-dersee-je Rusi prepovedali Angležem razobesiti v Scian-Haj-Kuanu njihovo zastavo. Ustašem se godi slabo; v eni sami bitki so izgubili 400 mož, 100 mož pa je kitajski voj ujel. — Kakor poročajo kitajski listi, so stavili pooblaščenci vlastlj Kitajcem sledeče mirovne pogoje: I. guvernerji naj bodejo Kitajci, toda imeti bodo morali pristave, koje jim dadč vlasli. 2. One vojaške oddelke, koje morajo imeti poslaništva v obrambo, mora vzdrževati Kitajska. 3. Kitajska mora v gotovem roku udušiti vstajo. 4. Mirovna pogajanja naj vodi cesar v Pekingu. 5. Odškodnino mora plačati 400 milijonov taelov in 6. Rusi morajo vrniti Mandžurijo. — Francoska vlada je odgovorila noti, s kojo se ji naznanja nemško-angleška zveza; v glavnem soglaša z rusko  ir.  ameriško izjavo.
Narodno gospodarstvo.
Občni zbor ces. kr. kmetijskega društva. — Čast mi je, vabiti p. n. člane c. kr. kmetijskega društva k občnemu zboru, ki se bo vršil v občinski dvorani v Gradišči, v to blagohotno dovoljeni, v soboto dne 10. novembra 1900. ob 10. uri predpoldne. Določen je ta-le dnevni red : 1. Poročilo o sadni razstavi v Gorici in predlogi v pospeševanje sadjereje na Goriškem. 2. Poročilo o vspehu« razkuževanja s/Hodnih rejališč z formalino. 3. Predlogi v pospeševanje murboreje na Goriškem. (Društveni podpredsednik, gospod ravnatelj Ivan Bolle je blagovoljno prevzel poročevanje o vseh treh treh predmetih). 4. Morebitni predlogi, kojim se pripozna nujnost, V Gorici, dne 15. oktobra 1900. Predsednik : G o r o n i n i.
Železnica Trst-Škorklja-Opčine. — Kakor je posneti iz poročila izvrševalnega odbora za to železnico, je gradnja iste povsem zagotovljena. Podrobni načrt, ki je bil predložen  ministerstvu,  je   odobren,  društvena
glavnica t znesku 1,300.000 K je pokrita. Podružnica banke ,Union* v Trstu Je prevzela kasiranje deležev; vplačevanje je izvršiti do 20. novembra t. 1.
Trgovske in obrtne zbornice, — ,Wiener Zeitung" prijavlja cesarsko naredbo z dne 24. oktobra, s katero se podaljša veljavnost mandatov za trgovinske in obrtne zbornice na nedoločen čas. Ta naredba velja za tiste mandate, katerih veljavnost poteče 31. decembra. Izdala se je naredba, da bi zbornice mogle izvršiti svojo volilno pravico. Kadar se uveljavi novi volilni red za trgovske in obrtne zbornice,  se te zbornice razpuste.
FarniaeeTtiškji karljera. — »Pharma-ceutische Post« z dne 28. pr. m. poroča, da se morejo učiteljice, ki imajo zrelostno skušnjo, kakor tudi realci, ki so izvršil šest razredov, posvetiti fanuacevtiški karijeri, ako napravijo preskušajo iz latinščine in dobe od učnega ministerstva dovoljenje, da se smejo posvetiti tem študijam.
Foulardovo svileno blago gld. 8*40
in višje! - 14 melrov! — poSlnine in carine proHlo Vzorci z obratno poŠto; ravno tako trne, belo in barvane »Hennebergove svile" od 45 kr. do {?ld. 14'fi5 in.
G. Hermeberg*, tovarnar svile
(2)        (c. in kr. dvorni zalaf/atelj) v Curihu.
Išee se oskrbnik
za grajščinsko posestvo Branok pri Ljutomeru. Plača 1000 kron, prosto stanovanje in naturalija. Prednost imajo tisti, ki so zmožni slovenščine in italijanščine. — Ponudbe gosp. dr. Rosina v Ljutomeru.
Gorica ljudska posojilnica
registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje
v lastni hiši.
-----------<mm------------
Hranilne vloge se sprejemajo, od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4 Vi %. Ilcnlni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 5Vi%.
Uradoje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje bran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. Poštno-hran. račun štv. 837.315.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA   -  Via Giardino 8 priporoča pristna bala in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na riom in razpošilja po železnici na vse   kraje  avstro - Agentke   monarhij« v sodih od ?iG litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi nzorce. Can« zmerna. Potfraiba paitana.
100 do 300 gld. mesečna
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vsoh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludvvij flaterreicher, VIII Deutsche gasso 8 Budapest.
Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdk*
KBiBBDur.Tliioii____.
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovžfini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe, fma veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, vofifteno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvriujc točno in solidno. 1'riporoča slav. občinstvu tudi svojr tiskarno črk ua perilo.
¦ebr. drž. svetinjo srebrno svetinjo
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOa YINDYŠ-A,
v Pragi na Smlhovu
(Pnilui-Sinicliov) Vinohnnlsbi ulico čislo ttlli ko priporoča
k popolnemu uzornemti prirojovanju
sokol skih In šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanili in praktičnih sestavil«.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očih spričal (lonuičih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cone 7>ul6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
JVavadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolno lelo vadnice pošilja na znhl«'vo brezplačno in n««po.šlui prosto.                                                                      '  3
Popravo izvrSiijo po najnižjih cenah.
Vojaških invalidov velika
Predzadnji teden
zlata in srebrna loterija.
Glavni dobitek
60.000
kron
v gotovini z 20°/,, odbitkom.
Ivalidne srečke po 1 krono priporočajo: G. Genfili, V. A. Jona, MfchelfttSdter & Comp., A. Pinchorl«.
^Krojaška zadruga6*
vpisana zadruga  z   omejeno   zavezo  v  Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in iimsko dobo, za ženske inmožke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgam i. dr.
Krasna izbera volnenin, forgtajnov (porhet), :Lawn Tcnnis« i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažastc in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet, in plis v vseh barvah.; prtenino. ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsaike, ovratnice, nogovice, Jager-srajcc, za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja.
Na željo se pošlje tudi uzorce, poštoine proste,
«>
Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Gorici.
^                                                          ¦'"                                                    ———-————¦--------------------------------———¦------------------------------------------------------—^
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec, Vrtna ulica št. 10.
I/.delnje vsakovrstne moške obleke po vsakem kroju ter za vsaki stan.
Ima tudi bogato zalogo  domačega in angleškega sukna vseh vrst za vsak letni eas.
Naročila z mesta iti dežele  sprejema  in izvršuje  hitro in   toCno. — Daje se tudi na tedenske ali mesečne obroke.
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prehladi! ali prenapolnil žulodpc,
[ ji-il«:! slabo napravljena, neprebavljiva, preitorka ali premrzla jedila,  ali sploh neredno živvl,
tnko da trpi na gorečlci, žalodčnom krču, tiičanju ialodca, teikam prahavljanju
ali zasliienju, bodi priporočeno  dobro in izvrstno  (loina.V zdravilo,   katero je že mnoao
¦      To i"     "    •                                                                                                              !
r rabi.
) zdravilo jo
Hubert Ullrich-ovo zeliščne vino.
l'lrif:h-ovo zolifi'no vino jo napravljf.no iz  prhlnfi/a vina in uvr-tiiih zdraverih zoliSč, kn;pi in oživlja želodi c, ozdravi \yo. želoiJ/vn*   bulezni   m pohp.-Jnj«  obnovlj«?iij«   hu-ž«' krvi,
Ako s«» rabi zeliSi'110 vino pravočasno, .s«; vse MmVm-. iioh-zni j-Umj !aki»j nzdr.iw/». Ntt sine ««• toraj obotavljal in hi: mora ž<> pri   glavobolu,   rlflanju,  doravSel  (ifaga),  j napenjanju, bljuvanju takoj riil»i'i.    V.'«'km! izginejo v><- t<: bob-znij,   ;ik» «*lov«>k p.irkra' pij« oni"iiji>Ho zdiSfiKi vino.
Ako >c (lovcku zap«'k;i iti n«; i(ion> na potu ho. ru!i nekako fatnobo, klanja (madron), srčno utripanja, brozsanost, kakor tu-1 caaadanja krvi v j"'iiii,  vr.mjii  m viafin»-i | {hemoroidi;. ZfliSfno vino .»zdravi   vso to hitro, odpravi   n«'prrbavl>ott   in   o.!s'r;ini  iz želodca in ("rev vhg nepotrebne in nerabljiiv miovL
Medlost bledost, pomanjkanje krvi in oslabelost K^".'SX»^li,*iS«"
krvi in bolnih jeter. Ako .-«• nima api-iila o--l,«bi, a ^la»-obi;l in no.-j pniire i>,\-t >pa»:'ti i.plivajo tako nanj. da za'-ne. Itiiati. '/el;-*«'no vino p«<»njsa zopet, okrepivSi živoino hi««.", '/•*liSt'ni> vii.o |Ki-i[i4v'tiji; apelir, prebavo in redilv«». pn.»pKi delovanj« k:u, pi.n.iri i.,zd:až--ne živee in obudi vesolja do ftlvljanja.   V-e to ilokazujejo inno«o zahvale in piip<zn.j:;,,.'t
ZeliSaio   vino   se   dobi v *l<-kli'ii>ah po   jrid. l-,"i(» in i-       v bkasnah v tiumi, K«i-  . iu'1111, Ajelu, ('/.mi, btnj-'u. <irad'žu, Uomaiihii, h iititii"«lit,   (iiadiv'u   ob So"i,   lionkah,   O;!«,;!. Trži'u.  Kanalu, Viihuu, r.ilinanovi, Tiilu.itiu   Idriji,   AjilovVjra, Sif.ani.   \ija.i.   !'».r,u^tit.iiti. T^ln ibl  liikor tudi po vseh l.k.i'-tiah avr-u-o- ^-jj-U »»»nuiliij- in bbži«. i« .l.-2el.»li. l,<-k..!ii:i   | d. Crii-tiifolelli v fiorii.i pošilja   tii »o ve.' v!< kleni« z« b»t'n<pa viki   po o)i,.'inabii!<   f.ti.th v-fi Av>biji.
i4W* Ouoiiiiuja se na ra/liene  ponaredile! *^|
Zahteva naj se izrecno
Hubert Ullrieh-ovo zeliščno vino.
Moje zelirVno vino ni nikaka :kiivii«".t, ono fipirita 1MI,<). (!li<-i-rin>- KuMJ, nidi^.-a vina ;!H»,0, soku mane :>0,0, kopix:a, janeža, bebnine koivi sk« in koimeža Ut,<). We i» dele naj *« zine.;«!
obstoji iti M.i <oka jerelhkouli ,   aiiifiikun-ki'
^^akaj so Se ljuiljo, kitari Katliroinor KneipM-rA-o sla«it;-. ^$'*&   ^av0 no  r'l';'U°'  iilioravno jo ista tako prijetna ii: zdrava kuvina pij aru?
Zato, k«t Se- vsi no vr.16, katr-re vollke pre.r-nostt ima Kathreinerjeva kava od Iir»l«ovo kavo, ki sk«>x w okstrakt iz rastline bobov.- kav«- piislobi lo duh in okus in.lunp kavo, no pa njr-no Tiiiravjn šior.iijlvo lastnosti. Z Inižnjo Uns} na dobi-r naoin kori>tr.«'i i-*Mi>ri SiunaiVgaslatlr.i^apri-parat.v K pi-fljtibljenetn «'knsor:- i  <b«.vi' k,iv«x
Kes jo, da bo Iva k-.-.-hn r Ksi -i[>p-ova s!adna kava v pr! i zdravju   od   mi!:ji'U«>v   ijuii    in  v   stotisi t1   «inuinah   vsaki poučita,   ži«I«'ti pa  bi   b;!o   v  k t »risi vs h. da bi ta n» družinska kava vsk-d iij(>i:ih dobrih   Ia-tnosti,  povsvuj iu zlasti v vsaki dnuhii se naV.aj «!a.
Kathrt*iii',-r Kr.oipp-ova slad»:a kw& služi sploh za primes k bobovi kavi, kateri okus slaj>a in ;.a uživanje mileje napravi. I»ola kavi ho',} uki^n barvo in odstrani znane zdravj:; sl.odljiv.* lastn=«>ti bobove kave popdnoma. lVl]>ur(va so z eno tretjino Kathreii:er-i-ve kave in dve tretjine botov,* kave zaveti in polagamo na polovioo vsake kave iti. Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-t>v * kave obstoji pa v tem. da se v kratkem easu tu '.\ popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tek-i'. Kjer se bobova kava popolnoma pmižiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo Ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kri delujoča in krep-čujoea pijaea priporočena.
Po zdravniških izrekih naj  ee rastujocl mladini, po-sobno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da. Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladno kave, bo tudi v najmai\jsi družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje.
Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli odprta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih ' zavojih  z podobo   župnika Kneinpa   kot   varstveno imko in z imenom »Kathreiner«.
[
.ljubljanska kreditna banka" 1}
v Ljubljani ftplfalske ulico it. 2.
Nakup in prodaja                     0 Posojila na vrednostno papirje proti nizkim
vseli vrst rent, državnih  papirjev, zastavnih U        _                    ,                           ...
pisem, sregk, novcev, valut itd. po liiijkiilunt- (j        Zavarovanje proti kuiv.nl Izgubi. naJSlh pogojih.                           K               Promeae k vsem irabanjem.
\            Sprejemanje denarnih vlogr
{ na vložne knJMiec, na tekoči rafun in na glro-
I konto s 4Vs".«i»'m obrestovanjem od dno vloge
\                             do dne vzdiga.
I           Eskompt menjic najkulantueje.
j                       Borzna naročila.