78 Prispevki k naši pravni terminologiji.
') Dr. Karol Štrekelj, O Levčevem slovenskem pravopisu in njega kritikah, Ljubljana, 1911 Str. 119.
Prispevki k naši pravni terminologiji.
Obstajati, pozivati, ogražati.
Dr. France Goršič.
Nehote slišim vprašanja: Kaj pa je zopet tebe treba bilo? Imar.i občutek, da sem se poprijel ne čisto pravno-imenstvene stvari, ampak stvari, ki je brez dvojbe naloga jezikoslovcev. Al' te je bilo treba al' ne, menim, da sem prav tako upravičen govoriti o stvari vsaj toliko, kolikor se tiče pravnega terišča. Ne šele po Štreklje.vi smrti, ampak že dosti časa poprej so slovenski jezikoslovci pravno imenstvo tako na cedilu pustili, da moreš z vso pravico govoriti le o nesodelovanju poklicnih jezikoslovcev. Takšen očitek na popolnoma gotov naslov je izrekel že dr. Fran Mo-horič v »Opazkah k slovenski pravniški terminologiji« (Veda, IV., str. 4Ht). Zaradi našega pravnega j&zika so prav poredkoma v tem ali onem listu debutirali pravniki, nekateri častno, nekateri pa na tem terišču in; prav srečno. Vse prizadevanje ni skoro nič koristilo niti ničesar ni zena-čilo, marveč divja praksa se je bujno razrastla. Ni skoro verjetno, toda resnično je, da je to divjaštvo marsikdaj vplivalo na samo leposlovje, ne toliko neposredno kakor posredno po dnevnih novinah, ki so precej domena pravnikov in po polu pravnikov. Na čelu te razpravice stoječi glagoli so te časti tudi deležni. Ce pravnik narod prav vodi, je prav. Ce ga ne vodi prav, naj popravi grehe. Teh imamo pravniki toliko na vesti, da nas čaka veliko dela. Ne obetaj si torej, da na način, kakor je tale, ali s kako monografijo porežeš vse divjake. Dosedanje izkušnjo so slabe. Koliko so n. pr. jezikoslovci, naše revije, celo dnevne novine o tem pisali, da ne piši »Kadar se ga prime«, ampak »kadar ga primejo (primes, primate)«, ali da ne piši »za to stvar se gre«, marveč »gre za to stvar«, ali je to za pravniški jezik kaj več zaleglo, kakor skoraj nič? Ali bo kaj več moke, če mlev prevzame Pravnik?
Bral sem v nekem spisu, ali pa reciva, če ti bolj prija in da ostaneva diskretna, bral bi lahko kmali vsak dan tale ali pa vsaj podoben stavek: »pri sedaj obsto/a/očih razmerah tako pozivZ/anje pač še ne ogroža itd.« Trije divjaki, in da jih razrežem, je potreben naslednji rano-celniški opravek.
2e. drugi pred Štrekljem, zlasti pa Štrekelj') so dognali, da je kakor iz gospojd: gospa, iz pojds: pas itd. po krčenju ali kontrakciji iz prvotnega stojdti nastalo stati. Prvotno je bilo: stoldti, stojim. Posihdob oblike stojdti ni več, ampak imamo samo: stati, stojim. Oblike s to jati sploh
Prispevki k naši pravni terminologiji. 79
nikoli imeli nismo. Pri krčenju zmaga tisti od obeh samoglasnikov, ki je bil poudarjen. To je moral biti a. Stati, stolim je glagol po III. vrsti 2. razredu, ki s;a moraš dobro razločevati od glagola stati po I. vrsti 7. razredu s sedanjikom po II. vrsti: stanem. Kot nedovršnik') se rabi glagol staii, stojim tudi s predponama ob- in pri-: obstati, obstojim (iz česa ali v čem: bestehen)) in pristati, pristojim (komu: passen, sich geziemen, zustehen, gehoren; kam ali v kaj: wohin, .wozu gehoren). Sedanjikovi obliki ob-sto/am in pristo/am sta tukaj nemogoči. Imamo pa še ponavljalni obliki: obstajati, obstajam in pristajati, pristajam po V. vrsti, 1. razredu. Ta dva ponavljalnika boš rabil le takrat, kadar boš hotel posebno poudariti ponavljanje ali trajanje: »razmere, ki obstajajo, so obstajale, bodo obstajale«, ali: »pravice, katere pristajajo, so pristajale, bodo pristajale«, zakaj navadno bolje pogodiš, ako boš pisal kar oblike od glagola obstati: »razmere, ki obstoje, so obstale, bodo obstale«, ali: »pravice, katere pristoje, so pristale, bodo pristale.« V pravništvu se ie brez potrebe navada udomačila, da rajši rabijo iterativne oblike, pri tem jih pa morda uho (?) prevari, da po reminiscenci sedanjika stojim pretvarjajo pravilni a besede obstajati v napačni in neblagoglasni o: obstojati. Ta napaka se. je tako razširila, da se je težko ubraniš proti samim uredništvom: Poznajo in pišejo jo vsi dnevniki, skoro vsi revijalni in leposlovni listi (Cas ter Dom in Svet sta izvzeta, Zvon pa ne), vsi sodni uradni obrazci, vsi pravniki, in zasleduješ bolezen, ker govoriva o pravnikih, tjakaj do samega Kersnika in Jurčiča, katera mislim tudi med pravnike prišteieš. Prišel je hudi čas, ko se greh plodi naprej. Glagol postajati, postajam je nedovršnik I. od postanem (entstehe;i pa tudi stehen bleiben): \verden, im Entsteh&n begriffen sein; in II. od postojiin (ein wenig stehen bleiben, innehalten. anhalten): vviederholt einc Zeitlang stehen bleiben, — pa ti pišejo že včasi, da »stvar postoja pre-neuunui-. (torej ad postanem!). Isto opažaš pri nedovršniku pristajati ad pristanem in že bereš ponekod, da pogodnik na te pogoje pristoja! Kam pa to pelje, kam to gre, tako bi se človek vprašal. Pomni torej: (ob-) (pri-) stati, (ob-) '(pri-) stojim ali pa: ob-) (pri-) stajati, ob-) (pri-) stajam. Tertiuni non datur.
Govoreč o samostalnikih na -ziv pravi Štrekelj^), da so narejeni od glagolov na -zivati in so torej prešli v slovenščino iz hrvaščine ali srbščina Ce so Hrvatom in Srbom besede na -ziv bolj v rabi, kakor na -izov, čemu moramo mi, ki smo si jih izposodili, rabiti samostalnike na -zov, češ, če cigan ukrade konja, ne bo greh dosti večji, ako odnese tudi uzdo. V pravništvu rabimo vse mogoče ponavljalne glagole -zivati: pozivati, pri-zivati, naziv ati, dozivati, odzivati, sezivati. Zlasti prva dva se rabita če-stokrat. Štrekelj trdi, da je slovenščina poznala glagole -zivati le v stari dobi, da jih je pozneje zavrgla in zamenila z novo tvorbo na -zdvati: za-zdvam, zazdvati, ki jo je slišati le v kajkavcih. Ta oblika se je vrinila v
') ravnotam, str. 38—41.
») Breznik, Slov. slovnica, Celovec 1916, § 250.
80 Prispevki k naši pravni terminologiji.
iozik po analogiji. Mnogo rabljeni sedanjik -zovem s svojim o je zapeljal narod, da ie, kakor v dvojici bodem -zbadati, tonem- vtapatl, napravil slično -zavati. Premoč zloga zov je razvideti tudi iz tega, da je v kajkav-cih in štokavcih narejen iž njega nov glagol 11. vrste zoviiuti. Slovenci nimamo več ponavljalnih glagolov na -izivati, tuja roba so, vzeti iz hrvaščine ali srbščine kakor samostalniki, iz katerih so narejeni. Tako uči Štrekelj. Po tem nauku se pač ni od'očiti za obliko pozavati, čeprav nekako bolj po domače doni, kakor pozivati.   Kadar se napačna oblika sploh ne rabi, je. ne kaže uvajati niti v pravni jezik. Odločiti se nam je torej ki obliko (i)o)zivati po V. vrsti, ki se da spregati po obeh prvih dveh razredih te vrste, po prvem razredu: (po)zivam, (po)zivaš, in po drugem: (po)ziv-I jem, (po)zivlješ, kakor n. pr. kopati: kopam in kopljem; devati: devaiti in devljeni. Kdo more tu spregati: kopijam, kopljaš z nedoločnikom kop//fltl. ali: devljam, devljaš z nedoločnikom devljati? Prav takšna napaka je naše navadno (po)ziv//ati, (po)zivi/am, ki ga je prejkone pouzročil // sedanjika 2. razreda. Kakor vse. kaže, preti še nevarnost, da to napako razširijo najprej na giagole na -ivati, ki so tudi hrvaški'), in sčasoma morda sploh na glagole V. vrste. Glagola na -ivati sta dva: (pred)bacivati in (raz)(pre)mo-trivati. Prvega sploh ne rabimo, ker je tudi za hrvaščino germanizem, saj imamo dobro domačo besedo: očitati.^) Ce bi ga pa rabili, odločiti se nam bi bilo za predbacevati po VI. vrsti. Glagol (raz)motrivati kot ponavljalnik za motrili se mora, tako meni Breznik, tudi izpuliti iz V. vrste. Končnica -ivati je pri nas popolnoma neznana in hrvaška posebnost, končnica -dvati je pa nova tvorba, nastala iiz VI. vrste in večini narečij neznana. On priporoča: razmotrovati, razmotnijem. Jaz mislim, da bi tem zmedam najlaže v okom prišli, ako se odločimo za že čestokrat rabljeno, s preglasom ustvarjeno obliko V. vrste: razmatrati, razmatram in prematrati, prema-tram. Tudi Breznik da takim oblikam prednost pred oblikami VI. vrste.') Ovinek je to bil, a nič ne škodi, da smo ga napravili. Morda smo se tako le odkrižali oblike: razmotrivl/ati, razmotrivl/am. Morda bomo zares prosto dihali, ne dihi/ali, ter mirno umirali, ne umlrl/ali. Resno trdim, da bi mogel postreči z znatno zbirko primerov, v katerih so naši zelo ugledni pisatelji in včasi celo jezikoslovci poziv//ali. Pomni torej: pozivati, pozivam in tudi pozivljem, nikakor pa ne poziv//ati, poziv//am.
Dovršnik zgroziti se nam je dal nedovršnik zgražati se s pomenom: crschaudern. Kolikor jaz vem, še ni prišlo nikomur na misel, da bi bil zapisal: zgrožati se, zgrožam se. Dovršnik groziti, grozim (schrecke.n, drohen. furchtbar machen) da najprej dovršnik: ogroziti, ogrozim (bedrohen). Od tod je trpnopretekii deležnik: ogrožen, gefahrdet; ogrožena domovina, das bedrohte Vaterland (Pleteršnik). Iz tega glagola moreš izpeljati ponavljalnik, ki ga Pleteršnikov slovar ne pozna, ker ob njegovem času še ni
') Breznik, Slovanske besede v slovenščini, Ljubljana, 1909, str. 34.
*) Isti ravnotam.
') Slovenska slovnica § 267.
Sodišča in državna pravdništva v kraljevini Srbov, Hrvatov In Slovencev.   81
bil tako pogostoma gost našega novega knjištva, kakor je dandanes. Ce bi na bil sprejel, prepričan sem, da bi mu bil dal preglašeno obliko: ogražad, ogrožam. Naših pisateljev, zlasti pa naših pravnikov prav nič ne rnoti, da se vsak dan zgražajov hkrati pa vsak dan ogrožajo lepoto našega jezika. Kar dobro ti de, ko čitaš v enem zadnjih Župančičevih prevodov pravilno obliko: ogražati. Glede trpnopreteklega deležnika je treba pristaviti, da je tudi izpeljanka tega glagola upravičena: ogražan, —na, —no, toda proti prej navedeni ogroženi domovini (das bedrohte Vaterland) bi ogražana domovina pomenila: trajno ogrožena (dauernd bedroht) n. pr.: Ako Lalii dobe Kras, bo naša ogrožena domovina zmerom ogražana. Pomni: ogroziti, ogrozim, ogrožen, pa ogražati, ogražam, ogražan..
Gori obravnavani trije glagoli so takorekoč vsakdanji besedni repertoar našega pravnika. Dokler ne bo na čistem, si naj vsak od njih vsako jutro ponovi gori zapisane tri uke. Za ta sestavek je pač vseeno, ali je pridiga iza žabe in ribe, ki so v zagorski pripovedki tudi kasneje ostale žabe in ribe, ali za jezik naših sodnih in pravdnih spisov to ni vse eno: jezik bi bil kar prerojen, ako se vsak posameznik iznebi grajanih treh hib.
Dostave k. Ker je med tem izšla druga izdaja Breznikove slovenske slovnice, je treba pripomniti, da je bil tale članek spisan že 1. 191S.