Nina Božanić Urbančič1, Domen Vozel2, Špela Kordiš3, Manja Hribar4,
Saba Battelino5
Pristop k obravnavi otrok in mladostnikov
z motnjami ravnotežja
Assessment of Children and Adolescents with Balance Disorders
iZvleČek
KLJUČNE BESEDE: motnje ravnotežja, vrtoglavica, omotica, otroci, mladostniki
IZHODIŠČA. Klinična obravnava otrok in mladostnikov z motnjo ravnotežja in vrtogla-
vico ponuja več izzivov kot obravnava odraslih. Etiologija je v tem starostnem obdobju
različna, zato je potrebna mutidisciplinarna obravnava. Zanimala nas je etiologija vrto-
glavice pri otrocih in zanesljivost simptomov ter znakov pri določitvi njene etiologije.
METODE. Retrospektivno smo analizirali otroke, stare 1–17 let, ki so bili na Kliniki za
otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra
Ljubljana obravnavani od začetka leta 2015 do konca leta 2020. Diagnostična obravna-
va je vključevala natančen nevrootološki pregled in avdiovestibulološko obravnavo.
Zanimale so nas tudi ugotovitve specialistov nevrologov, radiologov, oftalmologov, psi-
hologov in kardiologov. REZULTATI. V retrospektivno raziskavo smo vključili 257 otrok
(42 % moškega in 58 % ženskega spola). Slabost je bila prisotna pri 55,6 % otrok (n = 15)
z dokazano periferno etiologijo ter pri 28,9 % otrok (n = 11) s centralno etiologijo motenj
ravnotežja ali vrtoglavice. Pri 215 otrocih (84 %) smo pridobili podatek o bruhanju. Pri
12 otrocih (60 %) s periferno vestibularno etiologijo je bilo prisotno poročanje o bruha-
nju, v primerjavi z 49 otroki s centralno etiologijo (19 %). Pri 32 otrocih (12,4 %) smo s pre-
iskavami ugotovili, da gre za periferno vestibularno okvaro. Otroke, pri katerih nismo
dokazali periferne etiologije motnje ravnotežja ali vrtoglavice, smo glede na klinično sliko
napotili k drugim specialistom. RAZPRAVA. Periferne okvare ravnotežnostnega aparata
so redke, a jih spremljajo tipični simptomi in znaki, kot so slabost, bruhanje in horizon-
talno-rotatorni nistagmus. Glede na ugotovljeno etiologijo motnje ravnotežja in vrtoglavice
je pri obravnavi otrok in mladostnikov potreben multidisciplinarni pristop, kjer otori-
nolaringološka obravnava ni primarnega pomena.
1 Asist. Nina Božanić Urbančič, dr. med., Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni
klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; Katedra za otorinolaringologijo, Medicinska fakulteta,
Univerza v Ljubljani, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; nina.bozanic@kclj.si
2 Asist. dr. Domen Vozel, dr. med., Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični
center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; Katedra za otorinolaringologijo, Medicinska fakulteta, Univerza
v Ljubljani, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; domen.vozel@kclj.si
3 Špela Kordiš, dr. med., Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center
Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; spela.kordis@kclj.si
4 Asist. Manja Hribar, dr. med., Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center
Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; Katedra za otorinolaringologijo, Medicinska fakulteta, Univerza
v Ljubljani, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; manja.hribar@kclj.si
5 Izr. prof. dr. Saba Battelino, dr. med., Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični
center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; Katedra za otorinolaringologijo, Medicinska fakulteta, Univerza
v Ljubljani, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; saba.battelino@kclj.si
69Med Razgl. 2022; 61 Suppl 2: 69–74
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  12:59  Page 69
pri 70 % naglušnih otrok, predvsem pri
obojestranski prizadetosti polža (8).
Pri klinični obravnavi otrok in mladost-
nikov z motnjami ravnotežja obstaja več ovir.
Prva težava je pridobitev natančnega opisa
simptomov s strani otroka ali staršev, ki so
večinoma prestrašeni in čustveni. Ločevanje
med vrtoglavico in omotico, kar je tudi pri
odraslih bolnikih večkrat praktično nemo-
goče, je anamnestični podatek izjemnega
pomena pri ugotavljanju etiologije motenj
ravnotežja in vrtoglavice. Tudi klinična testi-
ranja so pri otroku zaradi slabšega sodelo-
vanja večinoma zahtevnejša. Klinična obrav-
nava otrok in mladostnikov z motnjami
ravnotežja vključuje napotitve k specialistom
različnih strok, kot so otorinolaringologi,
nevrologi, oftalmologi, psihiatri, kardiologi,
psihologi, radiologi, saj je pri obravnavi
otrok in mladostnikov z motnjami ravnotežja
potreben multidisciplinarni pristop (9).
70 Nina Božanić Urbančič, Domen Vozel, Špela Kordiš, Manja Hribar, Saba Battelino Pristop k obravnavi …
aBstraCt
KEY WORDS: imbalance, vertigo, dizziness, children, adolescents
BACKGROUNDS. We face several obstacles during the clinical evaluation of children and
adolescents with imbalance. We aimed to provide the possible etiological background
for imbalance problems in our group of patients. We were keen to find out whether signs
and symptoms could guide the multidisciplinary diagnostical workup more straight-
forwardly. METHODS. Medical documentation of 1 to 17 years old imbalance patients
referred to the Ear Nose Throat Clinic, University Medical Centre Ljubljana from the year
2017 to the end of 2020 was analysed retrospectively. Diagnostical workup included detai-
led anamnesis, neuroothological examination, and audiovestibular assessment. We
sought information about other specialists’ workups: neurologists, radiologists, ophthal-
mologists, psychologists, and cardiologists. RESULTS. In our retrospective study, 257 (42%
male and 58% female) patients were included. Nausea was reported in 15 children (55.6%)
with peripheral vestibular etiology and 28,9% children (n=11) with the central etiology
of imbalance. The data about emesis was available in 125 children (84%). 12 children
(60%) with peripheral vestibular etiology had emesis, compared to 49 children (19%) with
central etiology. In 32 children (12.4%), the peripheral etiology was confirmed. Children
with excluded peripheral pathology were referred to other specialists regarding their signs
and symptoms. DISCUSSION. Peripheral vestibular loss in children is rare and is accom-
panied by typical signs and symptoms of nausea, emesis, and horizontal-rotatory nystag-
mus. In assessing children and adolescents with problems of imbalance, a multidisciplinary
approach is necessary, and the audiovestibular workup is not of primary importance.
iZHoDiŠČa
Informacije, ki jih posreduje ravnotežni
aparat, ne prispevajo samo k vzdrževanju
ravnotežja, ampak tudi k procesom, kot so
orientacija telesa v prostoru, homeostatski
nadzor avtonomnega živčevja in kostno
preoblikovanje, ki posredno vplivajo tudi na
spoznavne sposobnosti (1). Posledično imajo
motnje ravnotežja velik vpliv na kakovost
življenja, motorični razvoj in vsakdanje
funkcioniranje otrok in mladostnikov (2, 3). 
Epidemiološke raziskave ocenjujejo 2%
pojavnost motenj ravnotežja. Brodsky kot
najpogostejšo etiologijo navaja otroške psi-
hiatrične motnje (4). Pri analizah poda-
tkov, pridobljenih iz avdiovestibuloloških
centrov, se kot najpogostejša patologija
nakazujejo migrena, periferna vestibulo-
patija in benigna paroksizmalna položajna
vrtoglavica (BPPV) v otroštvu (5–7). Okvare
ravnotežnostnega aparata so prisotne tudi
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  12:59  Page 70
71Med Razgl. 2022; 61 Suppl 2:
V tej raziskavi nas je zanimala etiologija
vrtoglavice pri otrocih in zanesljivost simp-
tomov ter znakov pri določitvi njene etiologije.
MetoDe
Retrospektivno smo analizirali medicinsko
dokumentacijo otrok, starih 1–17 let, ki so
bili na Kliniki za otorinolaringologijo in cer-
vikofacialno kirurgijo Univerzitetnega kli-
ničnega centra Ljubljana obravnavani od
začetka leta 2015 do konca leta 2020.
Diagnostična obravnava je vključevala
natančno anamnezo in heteroanamnezo
s strani staršev. Zanimale so nas podrob-
nosti težav z ravnotežjem, njihovo trajanje,
prisotnost slabosti in bruhanja. Ogledali
smo si tudi videoposnetke napadov (če so
nam jih posredovali starši otrok).
Vsak otrok je bil deležen diagnostične
obravnave, ki je vključevala natančen nevro-
otološki pregled z otomikroskopijo, celotnim
otorinolaringološkim pregledom, pregle-
dom funkcije možganskih živcev, pregle-
dom nistagmusa, Rombergovim testom in
testom tandemske hoje.
Avdiovestibulološko testiranje je bilo
prilagojeno starosti in sodelovanju otroka.
Vključevalo je pražno tonsko avdiometrijo
in timpanometrijo.
Funkcijo polkrožnih kanalov smo testi-
rali s kaloričnim in rotatornim testom ter
videorazličico testa hitrih zasukov glave
(angl. video head impulse test, vHIT). Funkcijo
otolitskih organov smo ocenjevali s testom
subjektivne ocene navpičnosti (angl. sub-
jective visual vertical, SVV) ter z merjenjem
vestibularno vzbujenih mišičnih potencia-
lov (angl. cervical evoked myogenic potentials,
cVEMP). Otroke, pri katerih smo izključili
okvaro na nivoju perifernega ravnotežnost-
nega aparata, smo napotili na obravnavo
k drugim specialistom. 
Za opravljeno raziskavo smo pridobili
soglasje Komisije za medicinsko etiko
Republike Slovenije (št. 0120-34/2018/16).
Starši otrok so pisno in ustno privolili v sode-
lovanje v raziskavi.
reZUltati
V retrospektivno raziskavo smo vključili 257
otrok (42 % moškega in 58 % ženskega
spola), starih 1–17 let (mediana (Mdn) = 10,
standardni odklon (angl. standard deviation,
SD) = 4,3 leta), ki so bili napoteni v naš ter-
ciarni referenčni otorinolaringološki cen-
ter. Pri vseh so bile motnje ravnotežja tudi
glavni razlog napotitve.
Na sliki 1 smo prikazali število bolni-
kov glede na starost, ki so bili napoteni
v naš center zaradi motenj ravnotežja.
Podatke o slabosti smo pridobili pri 214
otrocih (83 %). Slabost je bila prisotna pri
55,6 % otrok (n = 15) z dokazano periferno
etiologijo ter pri 28,9 % otrok (n = 11) s cen-
tralno etiologijo motenj ravnotežja. Pri 215
otrocih (84 %) smo pridobili podatek o bru-
hanju. 12 otrok (60 %) s periferno vestibu-
larno okvaro je imelo pozitivno anamnezo
bruhanja, v primerjavi z 20 % otrok s cen-
tralno etiologijo.
Rombergov test smo opravili pri 188
otrocih (73 %). Pri 162 (86,2 %) je bil test
negativen, pri 20 (7,8 %) pozitiven ter pri
6 (2,4 %) neizvedljiv. 
Test tandemske hoje je bil opravljen pri
178 otrocih (69 %). Pri 119 (67 %) je bil test
normalen, pri 49 (27,5 %) je bilo vidno
zanašanje vstran, pri 1 (0,4 %) otroku niha-
nje nazaj, pri 1 (0,4 %) ataktična hoja, pri 8
(4,5 %) neizvedljiv.
Podatek o nistagmusu je bil na voljo pri
217 otrocih (84%). Pri 182 (84%) z video
Frenzlovimi očali nistagmusa nismo zazna-
li, 18 otrok (8%) je imelo horizontalni nistag-
mus, ki je sledil zakonitostim Aleksandrovega
pravila. Pri 17 otrocih (6,6%) smo zabeleži-
li druge oblike nistagmusa. Z določitvijo
Goodmanove in Kruskalove λ, ki je znašala
0,481, smo določili, ali tip nistagmusa napo-
ve tip vrtoglavice. Ugotovili smo, da je tip
nistagmusa povezan s statistično značilnim
(p = 0,001) zmanjšanjem deleža napak pri
napovedi periferne ali centralne vrtoglavice. 
Pri 32 bolnikih (12,4%) smo s preiskavami
ugotovili, da gre za periferno vestibularno
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  12:59  Page 71
okvaro. Pri 22 (8,5 %) smo dokazali akutno
vestibulopatijo, pri 5 (2 %) vestibularno
hipofunkcijo združeno z nenadno nagluš-
nostjo, ter pri 5 (2%) BPPV. Otroke, pri kate-
rih nismo dokazali periferne etiologije
motenj ravnotežja, smo glede na simptome
in znake napotili k drugim specialistom.
Pri 49 (19 %) je bila ugotovljena centralna
etiologija motenj ravnotežja. 109 otrok
(42,4 %) je bilo napotenih na MRI glave.
Pri 18 (16,5 %) je bila s tovrstno preiskavo
ugotovljena patologija osrednjega živčne-
ga sistema (izključili smo diagnozo epifiz-
ne ciste).
134 bolnikov (52,1 %) je bilo napotenih
k otroškemu nevrologu, 98 (38,1 %) h kar-
diologu, 84 (32,6 %) k oftalmologu in 67
(26,1 %) k psihologu. 
Na sliki 2 je prikazana etiologija vrto-
glavice pri posameznem deležu bolnikov.
raZPrava
Naša retrospektivna raziskava ponuja vpo-
gled v potek diagnostične obravnave otrok
in mladostnikov z motnjami ravnotežja na
Kliniki za otorinolaringologijo in cerviko-
facialno kirurgijo Univerzitetnega klini-
čnega centra Ljubljana od leta 2015–2020.
Vključenih je relativno veliko število bol-
nikov glede na število prebivalcev v regi-
jah, ki jih pokriva naša ustanova. V petih
letih smo obravnavali 257 otrok in mla-
dostnikov z motnjami ravnotežja, kar pred-
stavlja letno pojavnost 13 /100.000 otrok.
To potrjuje dejstvo, da motnje ravnotežja pri
otrocih in mladostnikih niso tako redka
patologija, kot smo domnevali. 
Ugotovili smo, da prisotnost slabosti,
bruhanja in horizontalno-rotatornega nistag-
musa usmerijo diagnostični postopek proti
izključevanju periferne okvare vestibular-
nega aparata. V nasprotnem primeru pri-
marna otorinolaringološka obravnava otroka
ali mladostnika z motnjami ravnotežja ni
smiselna.
Zanimivo je, da je pri velikem številu
bolnikov vrtoglavica ostala etiološko nepo-
jasnjena kljub multidisciplinarni obrav-
navi. Drugi avtorji navajajo nepojasnjeno
etiologijo pri 13–18 % bolnikih (10, 11).
Pri vseh etiološko nepojasnjenih bolnikih
v naši skupini je bila z avdiovestibulološko
obravnavo izključena periferna etiologija.
Menimo, da so najverjetnejši vzrok blage
in kratkotrajne psihogene ali ortostatske
motnje, ki so večkrat zanemarjene pri otro-
cih in mladostnikih z motnjami ravnotež-
ja (12, 13).
Najpogostejša je centralna etiologija
vrtoglavic, ki pa je redkejša kot v nekate-
rih drugih raziskavah (14).
Relativno majhno število najdenih peri-
fernih vrtoglavic je morda posledica dejstva,
da so praktično vsi otroci in mladostniki
z motnjami ravnotežja v samem začetku
obravnave, ne glede na simptome in znake,
napoteni k nam. Po drugi strani se pogo-
stost perifernih vrtoglavic v naši skupini
otrok in mladostnikov ujema z nekaterimi
drugimi raziskavami (2, 7, 15).
Za razliko od odraslih je BPPV pri otro-
cih glede na naše podatke redek. Njegov
pojav pri otrocih je večinoma povezan
s poškodbo glave (8). Po drugi strani neka-
tere raziskave govorijo v prid pogostemu
pojavu BPPV pri otrocih in nujnosti vklju-
čevanja testov za ocenjevanje prizadetosti
vseh treh polkrožnih kanalov pri diagno-
stični obravnavi vsakega otroka z motnjami
ravnotežja (16). V diagnostičnem postop-
ku otroških motenj ravnotežja se pogosto
poslužujemo slikanja glave. Glede na rezul-
tate naše raziskave to redko doprinese
k opredelitvi etiologije. Glede na potrebo
po sedaciji otrok ter ionizirajoče sevanje
je treba slikovno diagnostiko pri otrocih in
mladostnikih z motnjami ravnotežja upo-
rabljati ciljano in v izbranih primerih.
Slaba stran raziskave je retrospektivnost.
Dobre strani raziskave so relativno veli-
ko število bolnikov in multidisciplinarni
pristop, ki ga uporabljamo pri obravnavi
otrok in mladostnikov z motnjami ravno-
težja.
72 Nina Božanić Urbančič, Domen Vozel, Špela Kordiš, Manja Hribar, Saba Battelino Pristop k obravnavi …
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  12:59  Page 72
73Med Razgl. 2022; 61 Suppl 2:
0 20 40 60 80 100 120 140
12–18 let
6–12 let
3–6 let
1–3 leta
Število otrok
S
t
a
ro
s
t
88
131
12
26
slika 1. Število otrok, obravnavanih zaradi motenj ravnotežja glede na starost.
0
5
10
15
20
25
30
35
50
40
45
n
ed
ef
in
ir
a
n
a
ce
n
tr
a
ln
a
p
er
if
er
n
a
h
em
o
d
in
a
m
sk
a
p
si
h
o
g
en
a
p
o
p
o
š
ko
d
b
en
a
a
vt
o
im
u
n
sk
a
o
n
ko
lo
š
ka
p
si
h
o
a
kt
iv
n
e
su
b
st
a
n
ce
h
o
rm
o
n
a
ln
a
b
o
re
li
o
za
Etiologija vrtoglavice
D
el
ež
b
o
ln
ik
o
v 
(%
)
slika 2. Vzročna opredelitev vrtoglavice po multidisciplinarni obravnavi.
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  12:59  Page 73
Motnje ravnotežja pri otrocih in mla-
dostnikih niso tako redke, kot smo dom-
nevali včasih. Periferne okvare aparata za
ravnotežje so redke in jih spremljajo tipi-
čni simptomi in znaki, kot so slabost, bru-
74 Nina Božanić Urbančič, Domen Vozel, Špela Kordiš, Manja Hribar, Saba Battelino Pristop k obravnavi …
hanje ter horizontalno-rotatorni nistag-
mus. Pri obravnavi otrok in mladostnikov
z motnjami ravnotežja je nujen multidi-
sciplinarni pristop, kjer otorinolaringološka
obravnava ni primarnega pomena.
literatUra
1. Beraneck M, Lambert FM, Sadeghi SG. Functional development of the vestibular system. Elsevier. 2014; 449–87.
2. Deissler A, Albers L, Von Kries R, et al. Health-related quality of life of children/adolescents with vertigo:
Retrospective study from the German center of vertigo and balance disorders. Neuropediatrics. 2017; 48 (2):
91–7.
3. Bigelow RT, Semenov YR, Hoffman HJ, et al. Association between vertigo, cognitive and psychiatric condi-
tions in US children: 2012 National health interview survey. Int Pediatr Otorhinolaryngol. 2020; 130: 109802.
4. Brodsky JR, Lipson S, Bhattacharyya N. Prevalence of pediatric dizziness and imbalance in the United States.
Otolaryngol. 2020; 162 (2): 241–7.
5. Wiener-Vacher SR. Vestibular disorders in children. Int J Audiol. 2008; 47 (9): 578–83. 
6. O’Reilly RC, Greywoode J, Morlet T, et al. Comprehensive vestibular and balance testing in the dizzy pediatric
population. Otolaryngol - Head Neck Surg. 2011; 144 (2): 142–8.
7. Gioacchini FM, Alicandri-Ciufelli M, Kaleci S, et al. Prevalence and diagnosis of vestibular disorders in children:
A review. Int J Pediatr Otorhinolaryngol. 2014; 78 (5): 718–24.
8. Wiener-Vacher S, Quarez J, Priol A. Epidemiology of vestibular impairments in a pediatric population. Semin
Hear. 2018; 39 (3): 229–42.
9. Božanić Urbančič N, Vozel D, Urbančič J, et al. Unraveling the etiology of pediatric vertigo and dizziness: A tertiary
pediatric center experience. Medicina. 2021; 57 (5): 475.
10. Choung YH, Park K, Moon SK, et al. Various causes and clinical characteristics in vertigo in children with normal
eardrums. Int J Pediatr Otorhinolaryngol. 2003; 67 (8): 889–94.
11. Bower CM, Cotton RT. The spectrum of vertigo in children. Arch Otolaryngol Head Neck Surg. 1995; 121 (8): 911–5.
12. Jahn K, Langhagen T, Schroeder AS, et. al. Vertigo and dizziness in childhood update on diagnosis and treatment.
Neuropediatrics. 2011; 42 (4): 129–34.
13. Weisleder P, Fife TD. Dizziness and headache: A common association in children and adolescents. J Child Neurol.
2001; 16 (10): 727–30.
14. Niemensivu R, Pyykkö I, Wiener-Vacher SR, et al. Vertigo and balance problems in children - An epidemiologic
study in Finland. Int J Pediatr Otorhinolaryngol. 2006; 70 (2): 259–65.
15. Wang A, Zhou G, Lipson S, et al. Multifactorial characteristics of pediatric dizziness and imbalance.
Laryngoscope. 2021; 131 (4): 1308–14.
16. Wang A, Zhou G, Kawai K, et al. Benign paroxysmal positional vertigo in children and adolescents with concussion.
Sport Heal A Multidiscip Approach. 2021; 13 (4): 380–6. 
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  12:59  Page 74