november 1 N V«i sveti 2 P Spomin, vn. duS 3 T Silvija 4 S Karol Boromej B č Ita 6 P Leonard 7 3 Vilibronl 8 N 23. pobink. 9 P Teodor 10 T Andrej Ave. H S Martin 12 C Martin, papež 13 P Stanislav + ® 14 S Jozafat_ 15 N 24. pobink. IKANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Gtato: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. ( Official Organ of four Slovenian Organizations) najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list x ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 219. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. NOVEMBRA _ THURSDAY, NOVEMBER 5, 1938 LETNIK (VOL.) XLV Roosevelt odnesel 46 držav; Landon dobil samo dve LJUDSTVO MU IZREKLO ZAUPNICO Cl/ Volitve pokazale neomejeno zaupanje in popularnost, ki jo uživa predsednik Roosevelt med ameriškim ljudstvom. — Zmaga njegova nekaj rekordnega v ameriški zgodovini. — Tudi demokratska večina v kongresu se povečala. — Obrekovanja in spletke nasprotnikov brezuspešne. — Ljudska poverilnica predsedniku. Ameriška zgodovina nima zabeleženih podobnih volitev, kakor so bile sedanje, da bi namreč kak predsedniški kandidat odnesel tako rekordno množino glasov, kot so jih ta torek volilci oddali za Roosevelta. Prav neverjetna je popularnost, kakoršno uživa predsednik Roosevelt med ameriškim prebivalstvom, in volitve so dovolj jasno pokazale, da ljudstvo odobrava njegov New deal. Dalo mu je neomejeno zaupnico in obenem poverilo, da še v nadalje vodi Ameriko in izvaja po svoji uvidevnosti svoj program za socijalno in gospodarsko reformiranje dežele. Glavni Rooseveltov nasprotnik, Landon, je odnesel le dve mali državi na vzhodu, namreč Maine in Vermont. Vseh ostalih 46 držav, velikih in malih, se je uvrstilo za Rooseveltom. Od skupnih 531 elektorskih glasov bo torej dobil Landon samo osem. Njegov strahoviti poraz ima samo en primer, ki se je dogodil v letu 1912; takrat je namreč tudi Taft odnesel samo osem elektorskih glasov. V Rooseveltov tabor so se pridružile celo take države, ki so bile do skrajnosti trdo republikanske. Med temi je J prvi vrsti Pennsylvania, ki je že od leta 1856 vedno voli-a^republikansko, in je bila tudi v letu 1932 ena izmed maloštevilnih držav, ki so glasovale za Hooverja. Connecticut je druga med republikanskimi državami, ki so se izno-verile svoji stranki. Ker so volilci po veliki večini glasovali za celotno demokratsko listo, se bo po teh volitvah demokratska večina obeh kongresnih zbornicah še znatno povečala, dasi je bila že do-zdaj daleč naprej pred republikansko manjšino. S tem bo dobil Roosevelt takorekoč neomejeno oblast, kajti brez dvoma je pri-!polne roke dela s tem, da so čakovati, da novi kongres ne bo | pobijali laži in obrekovanja, delal ovir njegovim reformam, j ki so jih trosili med ljudstvo k° Jim je bil celo zadnji kongres iRooseveltovi nasprotniki. Naj naklonjen, kljub znatnemu šte-jb0 to zdaj pozabljeno, in upa-Vllu republikancev v njem. j ti je, da bodo vsaj zdaj, ko je 2e po volitvah v letu 1932 soj^'udstvo tako jasno govorilo,! se čuli glasovi, da so bile tedanje slepci izpregledali in uvide-v°litve grob za republikansko j li> da le ljubezen in pravič-8tranko. V resnici so jo spravi- j n°st končno zmagate. le tako na rob propada, da se je I Te volitve pa so na pred-domnevalo, da bo prenehala ob-'sednika Rooseveta naložile stojati. Kljub temu pa je živo- [ ogromno odgovornost. Ljud-taril, KRIŽEMJVETA — Berlin, Nemčija.— Ame-rikanec L. B. Simpson, ki je bil nedavno obsojen na tri leta zapora zaradi komunistične propagande, je napravil na Hitlerja apel za pomilostitev. Izjavlja, da obžaluje svoj čin j in da je njegovo zdravje v res-1 nem stanju. — Bukarešta, Rumunija. — | V mestu Vaslui je prišlo pretekli ponedeljek do krvavega spopada med pristaši proti-judovske narodne krščanske stranke in pristaši demokratske narodne kmetske stranke. Kot rezultat je ena oseba obležala mrtva, 20 drugih je bilo ranjenih. — Jeruzalem, Palestina. — Na nekem tukajšnjem sodišču so bili v ponedeljek obsojeni na smrt trije Arabci. Eden od njih je bil spoznan krivim, da je med zadnjimi nemiri ubil nekega angleškega častnika, dva druga pa nekega angleškega policista. — London, Anglija. — Med zasedanjem Inekega pododbora nevtralnostnega odbora je portugalski delegat ožigosal kot žalitev predlog Rusije, naj bi se portugalsko obrežje blokiralo, da bi se ne pripustila do njega nobena ladja z orožjem. --o- URO ŽELI DOBITI NAZAJ Philadelphia, Pa. — Ko je predsednik Roosevelt zadnji teden obiskal tukajšnje mesto, je stal na cesti med množicami tudi neki Ernest Myers. Mož se je tako nalezel splošnega navdušenja, ki je vladalo okrog njega, da je v tej vzhičenosti pograbil svojo zlato uro, vredno $40, in jo vrgel v predsednikov avto, ko je ta privozil mimo njega. Po napa- anla še naprej in znova se je;ptvo mu je zdaj povedalo, daidu navdušenja se je zopet pobila v kongresnih volitvah v j na vsak način zahteva uved-|,7,.„;iQ mož ie izore- * -----°--------- --------- ' | . ---------- -----i vrnila pamet in mož je izpre se bolj glasno pa je stopi- j bo popolne socijalne pravič- videl> kako neumnost ie na nosti, in predsednik la mogel obotavljati, se da ne bi bo ne tih — pxejaiijni zia-Njih besede, četudi še tako fca plan pri letošnjih volitvah. ,Vldi pa se zdaj po volitvah, da Vorijo stranko le še njeni kriče- voditelji in da ji je ljudstvo'skrajnosti. Od ljudstva ima °cela obrnilo hrbet. Z vsemi do-'popolno poverilo, da nastopi Pustnimi in nedopustnimi sred- proti izkoriščajočim denarnim J» takorekoč z nekakim mo- interesom. Doslej se je poka-.m bičem, so ti voditelji pri- zal kot neustrašen voditelj; anjaii ljudstvo, naj jim še en-[upajmo, da bo tak tudi ostal. Vrne njih neomejeno oblast,! -o—— 1 so jo uživali v prejšnjih zla- VENTRILOKVISTA SPRAVIL POJAC V JEČO Poznanj, Poljska. — Pojac nekega tukajšnjega ventrilo-kvista je bil preveč navdušen rdečkar in se je rad spustil v komunistično propagando, ko je sedel na gospodarjevih kolenih. To je njegovega gospodarja spravilo v ječo pretekli ponedeljek. Leseni pojac je bil sicer zelo previden, da se je spuščal v politiko le tedaj, ko je vedel, da ni nobenega policista med poslušalci, toda končno se je ujel in gospodar bo sedel osem mesecev. -o— Širite amer. slovenca pravil: Predsednlik ne potrebuje njegove ure je Roosevelt do Zagoneten požar blizu Slovenske vasi v ptujski okolici, ki je sredi noči pognal prestrašene prebivalce na cesto: Deset ljudi se srečno rešilo iz goreče hiše. — Smrtna kosa. — Nezgode in nesreče. V rekordnih volitvah ta torek je samo v dveh državah ljudstvo volilo proti Rooseveltu, dočim mu je v 46 drugih državah dalo priznanje za njegcv New deal in mu izreklo poverilnico, da nadaljuje s svojimi socijalnimi reformami. STAVKARJI NEPOPUSTLJIVI Stavkujpčim mornarjem se moralo pridružiti še delavstvo drugih strok. —o— San Francisco, Cal. — Ne samo, da se je število stavkujo-čih mornarjev na trgovskih ladjah pomnožilo, marveč pridružiti so se jim morale, hote ali nehote, tudi druge stroke delavstva, predvsem gozdarji, da je na ta način brez dela okrog 75,000 oseb. Stavkarji so odločeni, da ne bodo odnehali, dokler se njih zahteve ne izpolnijo. Popustili pa so v toliko, da utegnejo dovoliti svojemu unijskemu osobju, da bo postavilo straže na !ar'je, ki VTIS MUSSOLl-MJEV1H BESED Evropske države z različnimi čustvi sprejele izjave Mus-solinija. Družina na begu Ptuj, 17. okt. — Usodna nesreča je zadela posestnika Jerneja Kolariča v, vasi Skor-ba. Na neznan način nastali požar mu je danes skoro do tal uničil lepo domačijo. Ogenj je nastal davi okrog 2. ure. Ker je bila domačija s slamo krita, je bilo mahoma vae v ognju: hiša z gospodarskim poslopjem, vsi hlevi in skednji. Strahovito pokanje desk, ki so naglo zgorevale, je zbudilo gospodarja Jerneja in njegovo ženo Marijo. Planila sta iz postelje in posrečil se ji-ima je beg iz goreče hiše. To-, da, kaj se bo zgodilo z njunimi osmimi otroki, ki so spali v zadnjem delu hiše, v posebni kamri? Otroci so stari od dva do 16 let. Silno pokanje je tudi nje prebudilo in pogumno so se začeli poganjati skozi okno vsi povrsti: Marija, Francek, Francka, Rozalija, Katarinca, Rezika, Fric Ivan. Veža je bila že vsa v plamenu in tja niso mogli bežati, zato je bila res vsa sreča, da okno njihove kamre ni bilo omreženo z železnim križem, sicer bi vseh osem siro-! mačkov našlo grozno smrt v plamenih. Vaščani so kmalu prihiteli na pomoč in so pomagali reševati živino. Vendar pa je poginila v plamenih lepa telica, vredna 1000 Din, eno svinjo pa so opečeno izvlekli iz Vaščani kakor domači žalostno gledali, kako je London, Anglija. — Musso linijev govor, ki ga je imel ;°£nja preteklo nedeljo v Milanu, je, v , j ,, , - „„ oeeni neusmilieno uničeval do-nasel odmev takorekoč no c.e- ■ .. mačijo. S poslopji vred je pogorela tudi vsa oprava, vsa li Evropi; ponekod je povzročil zadovoljstvo, drugod ne-voljo. Posledica vtisa, ki ga je napravil govor v Angliji, je v. ta, do bo pričela Anglija pri- da je družina šel v tem oziru do dovoljene 'čim mora on sam zdaj biti stoje zdaj v pristanišču brez gjsne, so padale na gluha ušesa. ]l ?StV0 ima Pač enkrat za v*e-zeJ dovolj njih vladanja, ki je šlo da nagromadi za malo te Z T Čim večje kuPe denar. PrehT ,m m°ra pretežna večina prebivalstva takorekoč stradati. Dober nauk so dale te volit- »amreč / m0ra,nem ozi™> a 36 Z intrigami, ceva • sovraštvom, natol-e^njem, a lažmi in psovka- Težk^r1 kaj kratka na L. e je bila katera volil. * kampanja tako umazana, K0r Je bila ravno sedanja. so imeli tako - cv ravnu demokratski voditelji moštva. -o-- DRUŽINSKA TRAGEDIJA Chicago, 111. — Mrliška po-! ponedeljek v hodnje leto ojačevati svojo mornarico v Sredozemskem morju, češ, da sc nr ni- kakor več izpostavljati nevarnosti takega poniževanja kor ga ie doživela od Ttalije med vojno v Abesiniii. Tako se napoveduje iz višjih mornariških in vojaških krogov. Tudi v Franciji je govor vzbu- obleka, šivalni stroj, gospodarsko orodje, ves letošnji pride-v eni sami noči prišla na beraško palico. A to še ni bilo dovolj, ogenj se je prenesel tudi na gospodarsko poslopje Neže Železin-ka- gerjeve, ki so ji takisto pogo-'rela vsa gospodarska poslopja. najbližjo okolico Skoplja Jc prignala volkove silno huda zima, ki vlada tam okolu. -o- Smrtna kosa Na Gorenjih Podpoljanah, župnija Velike Lašče je umrl Anton Tomšič, obče spoštovani posestnik. — V Ljubljani je umrla Marica Ferlič, trgovska sotrudnica. — V Kranju je umrl Franc Crobath, ugledni industrijalec in lastnik trgovine manufacture, perila in splošne konfekcije, star 79 let. -o- Plemenita žena V Rušah je pred kratkim umrla Antonija Lesbaherjeva, vdova po nadučitelju in županu v Rušah, katera je v svoji poslednji volji postavila za dedinjo svojega premoženja dobrodelno ustanovo, ki se po obeh ranjkih hčerah pokojne imenuje Zapuščina Gizele in Albine Lesbaherjeve. Namen in ustanove je služiti vzgoji siromašne dece, zlasti sirot iz učiteljskih družin. .-o- Žensko je napadel Pri Sv. Kungoti se je posestnikov sin Sebastijan Tonolo-vec spri s BO letno posestniko-vo ženo Lizo Kreisbaherjevo. Med prepirom je Topolovec segel po grabljah in udrihal po svoji nasprotnici toliko časa, da jo je potolkel na tla. Na srečo so prihiteli ljudje in suroveža prepodili, ter žensko oddali v ptujsko bolnico, kier so zdravniki ugotovili težko poškodbe. Prepir je nastrl na travniku radi paše in bo moral Topolovec zagovarjati pri sodišču. V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!" brez nje. V tem razpoloženju vsakega se je priglasil na detektivskem uradu in zaprosil, naj mu dobe uro nazaj. Brez dvoma jo bo dobil, kajti, kakor se poro- ča iz Washingtona, je bil.«>ta je preteKU poneneijeK, ^ ^ ko ge borila proglasila tragedijo v 105Z8' dil nevoljo, češ, da po vsem !tem, kar je Francija napravi- , , v , ostril evropsko napetost, ker svojo 23 letno ženo, !indirektno cika na revizijo predsednik sam presenečen, ko, progmsua uu^u.jw v — |za njo proti sa.nkcijam, zdaj je našel uro v svojem avtomo-'Perry ave., kot umor in samo-j^^. progiaša, da so od- bilu, in je želel vedeti, kdo mu umor" Drama se je odlgral'\I nošaii med obema državama jo je vrgel. -o- POGLED NA ČETVORČKE PREMAGAL OČETA Senath, Mo. — V neki leseni baraki v tukajšnji bližini se je neki revni družini rodila pretekli ponedeljek četvorica otrok. Pogled na ta nepričakovani prizor je očeta tako prevzel, da se je onesveščen zgrudil po tleh. Celi porod se je izvršil v šestih minutah in svet so zagledale tri deklice in en deček. Dve deklici pa ste tako slabotni, da je malo upanja, da boste preživeli. nedeljo zvečer, v kateri je 25 ^ y Cehoslovaški prevla-letni Joseph Okleshen v na- da je-govor po_ padu ljubosumja najprej1 ustrelil Berto, in nato še samemu sebi napravil konec. -o—'— ZAGONETEN STREL UBIL ŽENSKO Whitesburg, Ky. — Policija preiskuje zagoneten umor, ki se je izvršil nad 23 letno Violo Smith v noči med nedeljo in ponedeljkom. Žensko so našli ustreljeno v njenem stanovanju, in sicer od krogle, ki je prodrla mirovnih pogodb. Zadovoljni z govorom ste Avstrija in Ogrska, dočim se iz Jugoslavije ne sliši o njem nikakega komentarja. -o—— ŠIRITE AMER. SLOVENCA leseno steno iz sosednje sobe. Aretiran je bil neki moški, ki je tedaj stanoval v eni sosed' v stanovanje skozi njih sob. a hišo so gasilci rešili. Gasilcem se je posrečilo vsaj to, da so preprečili nadaljnje širjenje požara, ki bi lahko uničil vso vas, saj so poslopja vsa krita s slamo. Domačija Frana Miheliča je že pričela goreti, pa se je gasilcem posrečilo ogenj zadušiti. Vzrok nastanka požara ni znan. Možno je, da se je vnelo zaradi slabega dimnika, prav tako pa je verjetno pri sedanjih razmerah na Dravskem polju, da je zanetila zločinska roka. -o- Volkovi so vdrli v turško molilnico V dvorišče Jaja-pašine džamije v Skoplju v Srbiji, so vdrli volkovi ter zaklali čuvaju muslimanskega svetišča več ovac. Čuvaj in njegovi ljudje so ubili enega volka, kateri se je bil tako nažrl, da ni mogel Ipreskočiti nizkega obzidja. V Družinska PRATIKA ZA LETO 1937 JE DOSPELA. Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne-zoškof ljubljanski Dr. G. Rozman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. Stran 2 »AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, K. novembra 1936" Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina.* ____________$5.00 ______2.50 _____1.50 Za celo leto __________________ Za pol leta--- Za četrt leta___________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto______$6.00 Za pol leta_______________3.00 Za četrt leta...........1.75 Posamezna številka_________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiilwN Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year _____________ For half a year____ For three months______ _..$5.00 __ 2.50 __ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__________$6.00 For half a year______3.00 For three months___1-75 Single copy ...........— 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. • Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. P. Hugo: Njujorškemu podlipniku v album Ko sem pred par meseci v "Glasu Naroda" zagledal napis "Pod vaško lipo", mi je duh iz ameriškega labirinta, z njegovim hrušeem in trušeem, poromal v tiho, gorsko domačo vas. Tudi v njej kraljuje častitljiva lipa, naš narodni simbol, na katero je navezanih toliko sladkih spominov. Pred oči so mi priromali vaški očanci, ki so radi tam posedali, pogrevali svoje lastne spomine in jih izročali mlajšemu rodu v varstvo. Za nas otroke so imeli navadno med tednom šolo. Oni so bili že brezposelni, mi pa še. To je bila edina šola, v katero smo otroci radi zahajali in si nismo nikoli želeli počitnic. Saj so nam ti očanci vedeli povedati toliko čudovitih dogodivščin izza vojska na Laškem, ki so se jih sami udeležili. Potem so pa posegli še nazaj v turške vpade. Kaj smo mi takrat vedeli, kdaj se je to vršilo. Prepričani smo bili, da so "stric" vse tiste grozote sami gledali. Kajpada so znali vmes vpletati tudi žlate nauke za življenje. Ob nedeljah in praznikih je bila pa pod vaško lipo prava ljudska univerza za odrasle. Da "Pod vaško lipo" je bila višja in nižja šola prave življenske modrosti, ki je ves sedanji prosvetni aparat ne more dati. Kako bi mi, ki na§ je usoda iz takih tihih domovinskih vasi vrgla v ameriški babilon, potrebovali take šole in take življenske modrosti. Zato, ko sem se ob naslovu "Pod vaško lipo" prebudil iz teh sladkih spominov, mi je nehote odjeknilo v duši: Vendar se je našel tudi med nami eden, ki nam bo iz tega modernega labirinta kazal pot nazaj k preizkušeni modrosti življenja naših očancev. A takoj sem bil nekoliko razočaran, ko sem videl kak očaiiec nas vabi v svojo šolo "Pod vaško lipo". Mr. Franka Keržeta, že poznam. Sicer še nisem imel časti se osebno ž njim seznaniti, a potom časopisja sva se nekako pred 12 leti že srečala. Jaz na to še nisem pozabil, on pa najbrž tudi ne. Vendar mi njegovo ime in ž njim zvezani spomini še niso podrli vsega upanja, da se bom v njegovi šoli "Pod vaško lipo" marsičesa naučil in marsikaj popravil, kar so mi poznejše šole, ki so zgubile stik s pristno naravno modrostjo, vteple. Saj je Mr Kerže kmalu potem, ko sva se v časopisju prvič srečala, zginil iz naše slovstvene javnosti, dokler se ni zdaj po več kot desetih letih zopet pojavil v vlogi očanca "Pod vaško lipo". Sem si pač mislil, da je tudi on spoznal vso puhlost moderne človeške modrosti zajete iz knjig, revij in časopisja in se vrnil k njenemu preizkušenemu viru. V dolgih letih molka jo je pod vaško lipo temeljito preve-jal, kot umetnik staro dragoceno fresko očistil poznejšega beleža in zdaj zopet stopa v javnost, da še nam pove kje je prava modrost doma — "Pod vaško lipo". Njegova prva predavanja so kazala, da sem prav sklepal. Pozneje sem začel pa vedno bolj dvomiti o njegovi resnični spreobrnitvi. Zdaj je padla ena, zdaj druga, ki ni kazala, da je iz šole izpod vaške lipe. Ne spominjam se vseh takih, ki jih V pristni šoli pod vaško lipo nismo nikoli slišali. Le ena mi je obvisela v spominu. Boj radi in okrog Cankarja je imenoval boj starih otrok. Ni me dir-nila zato, ker sem bil sam v tem boju. Pač pa zato, ker so ired nami še otroci, in Mr. Kerže med njimi, ki niso razumeli in še danes ne razumejo, za kaj je šlo. A sem si oh takih in podobnih izpadih mislil: Aliquando dormitat et bonus Homerus. To je po naše: Najboljši lahko katero užaga, ki bi mu ie človek ne prisodil. In molčal sem. K temu pa, kar je zadnjič kar na debelo nakvasal pod naslovom "O praznih sodih in pokončanem klasju" mi ni mogoče več molčati. Članek se vrti okrog predsedniških volitev. Jaz se za politiko ne brigam. Moja politika je križ. Tako je dejal papež Pij X. Sebi in nam duhovnikom. S tega stališča bi tudi na ta politični članek molčal. Zanima me le v toliko, v kolikor se je v njem Mr. Kerže razgalil takega, kot je nekdaj bil, nadutega liberalca starega slovenskega kova. Te ljudi ie imel Cankar posebno v želodcu. Kadar se je srečal ž njimi, se mu je obrnil. So bili pač ljudje brez kakega ustaljenega prepričanja, vedno pripravljeni si natakniti tisto masko, ki so jo okoliščine ravno zahtevale. Ko bi on, ki je imel toliko smisla za neprisiljeno in nepokvarjeno domačnost, Mr. Keržeta našel "Pod vaško lipo" v vlogi starega očanca, a s takim klobasanjem, bi ga sigurno s cepinom nagnal kot klovna, ki je iz kakega mestnega cirkusa ušel in se prikradel pod vaško lipo, zastrupljat zdravo narodno dušo. Nočem raztrančirati cele krvavice, ki nam jo je ta klovn v omenjenem članku serviral. Le nekaj ocvirkov naj poberem iz nje. Prazen sod in pokončni klas mu je pred vsem Father Coughlin. "Father" kajpada med ušes-ci, kot v socialističnih listih. S ponosom pravi, da je že "pred meseci pisal o njem kot človeku velikih fraz". Njegov program, pravi, "da je tako votel kot strah." Dalje: "Tudi če je ignoranten, da bi bil vsaj pošten." In še dalje: "Prazen sod. To je Coughlin v polni meri. Močan glas, ki se sliši daleč — vsebine pa nobene. Naj nikdo ne priteče k gostiji, ko zasliši ta glas, zakaj v sodu ni nič. Ce bi rekel še zraven, da tudi sod ni dosti prida, lahko končam ž njim." Rekel sem in še povdarjam, da se jaz ne vlečem za Coughlina kot politika. Da, niti za Coughlina duhovnika ne. Kar mi je pri branju tega članka kri vzvalovilo je to, da si taka duševna reva kot je Mr. Kerže drzne Coughlina imenovati: prazen sod, pokončni klas, ignoranta in fra-zerja brez vsake vsebine. En izprežen študent, ki je gimnazijo komaj od znotraj videl moža akademske izobrazbe, profesorja in specialista v sociološko-gospodarskih vprašanjih, kateremu milijoni prisluškujejo. Če bi rekel: Glejte ljudje božji, jaz sem en revček v teh globokih in zamotanih vprašanjih. Komaj vem, kaj je socialna pravičnost po imenu. Toda v svoji omejeni pameti si jaz stvar tako-le mislim. Tako govorjenje bi ga priporočalo, če že ne radi znanosti, vsaj radi skromnosti. V megaloman-ski pozi pa, ki jo je zavzel, bi ga najbolje ponazoril v podobi osla, pravega dolgoušca, kot profesorja za vseučili-škim katedrom. Naš Dr. Krek, na katerega se sklicuje kot pravo sociološko veličino, se je že enkrat zjokal nad njim. Ko bi zvedel za njegovo klobasanje "Pod vaško lipo", bi se v grobu obrnil. Češ, fant po kaj sem neki tebe v šolo spravil! Mesto da si kot iztirjen študent po svojem "Času" opičjo žlahto zagovarjal in zdaj "Pod vaško lipo" oslovsko modrost prodajaš, bi bilo bolje, da bi bil doma krave pasel. Na svoja stara leta bi se morda naredil za prilično dobrega učitelja pod starokrajsko vaško lipo. ass k- SBf VESTI IZ MRZLE MINNE-SOTE Eveleth, Minn. Naj zopet nekaj poročam iz te sibirske Minnesote. Tako brije burja, kakor bi koledar kazal najmanj mesec januar ali februar, pa je šele oktober, ko to pišem; in že se je pokazalo, kaj je tukaj za pričakovati v prihodnjih zimskih mesecih. Tam doli na jugu je ta mesec še vsekako prijaznejše, četudi so tudi hladnejši dnevi pomešani med kolikor toliko tople. Kaj čemo, prišel je čas, da nam od sedaj naprej ni pričakovati drugega, kot ziino in mraz. — Prebiram novice iz naselbin v priljubljenem listu in še to in ono pogledam. Bilo bi tudi od tukaj veliko za poročati tudi važnih stvari, pa je vedno laglje čitati ko! pa pisati. Vendar pa moram nekaj sporočati in j-icer naj prej to, da je sedaj na železnem okrožju, kar so razpoloženja tiče, precej živahno. Vedno so kake prireditve, pa naj bodo že te ali one stranke. Tako sem bila na otvoritvi doma SNPJ, katerega so postavili tri skupna društva. Dom je prav lično zgrajen. Program je bil dober in privlačen, z govori in petjem. Lepo je pela ugledna Slovenka Angela Praznik in je žela velik aplavz. Toliko torej o tem. — Nadalje omenim, da sem imela priliko videti slike iz domovine, katere je v tukajšnji okolici kazal Mr. A. Grdina iz Clevelanda. Omenjam, da so povoljne in prav lepe in kaj takega se ne vidi vsaki dan. — Potem sem bila tudi na ta-koimenovanem Jugoslovanskem dnevu dne 25. oktobra v mestnem avditoriju. Tam r,o bili zbrani slovenski rojaki iz celega renča. Program je bil jako bogat in ga je otvorih če se ne motim, Josi Debevc, z govorom, med katerim je izrekel par šaljivih, da je dvorana bučno odmevala v smehu. Pri tej slavnosti je bila dvorana zasedana do zadnjega prostora in to je priča, da ljudstvo sloni na dobri podla- gi in kakor se je Father Pir-nat župnik slovenske cerkve izrazil, je treba med nami samo še sloge; tako bi skupno kaj lahko orali naprej za svoje ideje in bi bili ponos drugim narodnostim in pa zlasti ponos slovenski domovini; ponosni, da nismo Jugoslovani najzadnji. Lepo je bilo videti in poslušati množico samih slovenskih pijonirjev, ki so, rekla bi, ponos mnogim večjim slovenskim naselbinam. Kakor vidim so vneti za eno in isto stvar in lepo napredujejo, bodisi na društvenem, kakor tudi na narodnem polju, pa tudi v drugih delih. Prav i je tako in vaši otroci vam bo-|do za to hvaležni ter se bodo ;s ponosom na vas spominjali. Videla sem, da na renču še ni izumil slovenski jezik. Lepo so peli bratje Sukle lepe slovenske pesmi in igralci igrali mične slovenske komade, da jih je vsak z ginjenostjo poslušal. — Servirala se je tudi okusna večerja za 600 gostov, ki so zasedi pripravljene mize in se poslužili okusne večerje, katero so pripravile evelethske žene. Z veseljem je vse sledilo program in govorom, katere so imeli zasluženi govorniki. Tudi smrt se oglaša. Ravno ko to pišem, so kar trije mrliči. Eden mi je vsaj po imenu nekoliko znan in sicer Martin Braidič, ki je umrl v Duluth bolnišnici. Pogreb se je vršil iz slovenske cerkve na Eve-lethu; za imena drugih dveh pa ne vem. — Še več bi se dalo napisati od tukaj, pa bc menda kateri domačih kaj več poročal. Pa tudi jaz ua bom še oglasila, če me ne bo burja popolnoma k tlom pot lačila. Ko so bili naši tukaj iz Elkharta, Indiana, jim je hotela že kar kara zmrzniti. Da bi jih videli, kako naglo so jo odkurili nazaj. Nič, so rekli, kar nazaj pojdimo, tja proti Chicagi in Indiani. — Res, vsaj glede tega, je tam nekoliko bolje, čeprav tam ne kuhajo "buje," pa vam vsaj v roke ni treba hukati kot tukaj, ko so vse premrle. — Pozdrav bralcem in naročnikom. M. Oblak --o- SMRT ZNANEGA ROJAKA Ely, Minn. V Bnmsvick, Mich., je preminul rojak Frank Debelak, po domače Ulčar, v starosti 7o let. — Nad eno leto je trpel grozne bolečine v drobovju, vsled raka. Njegove telesne moči so bile takorekoč do kraja izčrpane, preden se je preselila njegova duša v večnost. Pokojni Frank je bil eden med prvimi tukajšnjimi naseljenci v naši naselbini in je imel tudi svojo družino, s katero se je nekako pred tridesetimi leti preselil v Holton, Michigan, kjer je kupil zemljišče. Kakor mi je včasih sporočal, je tam prav dobro napredoval. — Pokojnik je bii član dr. sv. Lovrenca št. 7, Slovenske Hrvatske Zveze. — Žalujoči družini moje globoko sožalje. J. J. Peshel VABILO NA VESELICO Chicago, III. Društvo sv. Jurija št. 960, reda Katoliških Borštnarjev priredi v soboto večer 21. novembra v šolski dvorani sv. Štefana veliko veselico, katere začetek je ob 7. uri zvečer. Društvo sv. Jurija uljudno vabi vse Slovence in Slovenke v Chicagi in okolici ter vsa združena društva v fari sv. Štefana, da nas ta večer po-setite v kar največjem številu, za kar se vam že v naprej zahvaljujemo. Za dr. sv. Jurija št. 960, C.O.F.: Louis Bogolin, preds. Ignatz Lagen, tajnik ZA SIROTIŠNICO NA DOLENJSKEM Indianapolis. Ind. Prosim za priobčitev imen teh, ki so darovali za sirotišnico na Dolenjskem. Darovalci so sledeči: Po $1.00 so darovali; Frank Radež, Mary Cimerman, Francis Luzar, George Luzar, Ani Lambert, Martin Mauser, Mary Ule, — Joe Gačnik je daroval 70c. Po 50c so darovali; Ani Ba-čar, Louis Foil, Francis Zore, Louis Matelko, Joe Zevnik, John Modic, Paul Platiše, Mary Lambert, Mary Flajs, Frank Deželan, Louis Mate-lich, Uršula Zevnik. Mary Luzar, Josephine Luzar, Joe Se-, mich, Francis Turk, Joe Rady, Ane Može, Anton Berkopec, in Mary Draflek, — Angela Zakrajšek, je dala 35c. Po 25c so darovali; Rozy Luzar, Louis Staniše, Frank Sai'ar, Joe Trante, Mary Medle, Josephine Mivec, Anton Kos, Ani Jerančič, Karo 1 Brodnik, Agnes Komlanc Ani Mauser, Frank Zujnek, Josephine Turk, Amalia Cule, Frank Kaplan, Agnes Uraj-nar,' Josephine Barborich, John Škoda, Louis Zmjoatiicj Jerry Zakrajšek, Frank Ger-bek, Mary Vidmar, Karoline" Petrich, Mary Sumrak, Anton Struna, Matia Repše, Louis Maušer, Gust Zupančič, Frank Zonta, Frank Gazvoda, Frank Zupančič, Margareta Šuštar-šič, Jože Snidaršič, Mary Dragan in Anton Sadlar. — Mary Lambert in Louis Banioh sta darovala po 15c. Po 10c so darovali; Rozy Lekše, Josephine Hren, Mary Gabrielčič, Angela Grabnar, Mary Gorenc in Frank Rajer. Vsega skupaj smo nabrale $27.50, za kar se darovate-ljem najlepše zahvaljujemo. Bog plačaj. Mary Ule in Ani Lambert, nabirateljici. PORAST ZRAČNEGA PROMETA I • Chicago. 111. — Kakor poroča zračna potniška prevozna družba American Airlines, se je njen promet v prvih devetih mesecih tega leta zvišal za 31.5 odstotkov v primeri z istim časom lanskega leta. Skupno je imela letos v omenjenem času 175,549 potnikov. med Slovenci po Ameriki Nesreča rojakinje Chicago, 111. — Mnogim poznana rojakinja Mrs. Leo Mladič, na 1941 Cermak Rd., je v ponedeljek 2. novembra nesrečno padla in si zlomila roko v zapestju. Želimo ji skorajšnjega o-krevanja. Težko poškodovana od avtomobila Cleveland, O. — Ko se je te dni dobro poznana rojakinja Mrs. Mary Barbič z Rosenwood ave. vračala od nekih opravkov proti domu, jo je na križišču 80. ceste in Union ave. zadel neki avto in jo podrl na tla, da je dobila večje poškodbe na glavi in ima zlomljeno tudi roko. Odpeljali so jo v St. Alexis bolnišnico. Vesti iz Milwaukee Milwaukee, Wis. — Nerodno nezgodo je doživel rojak Lovro Kale, kateremu se je v bližini Cudahy, Wis., prevrnil avto v iarek in se precej poškodoval, Jočim je Kale dobil le nekaj malo pomembnih prask na glavi. — Dvojčke, fantka in punčko, je dobila pred kratkim družina John Cajnar. — Tukajšnjemu znanemu gostilničarju Fr. Korp-niku je bila odvzeta licenca in sicer pod pretvezo, da je točil žganje po določeni uri. Obtožen uboja Cleveland, Ohio. — Od velike porote v Clevelandu je bil Mr. Vincent Salmič obtožen uboja. Salmič je namreč že 2. avgusta vozil avto in z njim zadel v neki brzojavni drog, da je bil pri tem Mr. J. Tursich, ki se je z njim vozil, smrtno poškodovan. Hude poškodbe pri tej nesreči je pa dobil tudi Mr. Salmič sam. Obešenega so našli Krayn, Pa. — Že pred petimi meseci je rojak Nik Černe izginil od doma in nihče ni vedel, kam bi bil šel. Te dni so pa v bližnjem gozdu našli njegovo truplo, obešeno. Avtna nesreča Buhl, Minn. — V tukajšnji bližini je bil povožen od avtomobila, katerega je vozil neki Italijan, rojak Pavle Kneževič, ki je poškodbam podlegel. Prestal operacijo Calumet, Mich. — Tukaj dobro poznani rojak Math F. Kobe, ki se je pred nekaj tedni moral podati na operacijo za kilo. je operacijo srečno prestal in toliko okreval, da zopet hodi. Smrt jih je pobrala V Clevelandu, O., je umrl rojak Frank Peterlin v starosti 60 let. Doma je bil iz Bukove pri Vel. Laščah in je prišel v Ameriko pred 36 leti. Tukaj zapušča soprogo, enega sina, 7 hčera i'1 enega brata, v stari domovini pa brata. V Sheboygan, Wis., je umrla Mary Golob v starosti 52 let. V Ameriki je bila 27 let. Zapušča moža. O, tJJ CO CiJ O ^ co a > H"* ^O . a N * 2 3 o o a ^ 2 C3 • I—< js .>22 -2J ^ TJ SI _JS o r > i"* s 55 .5 'Z C £ E £ s U c « ri C a na j ga še tako žajfate in ri_ vali 29. jul. začeti, to so izvršili bate> ali magari v gtrojarno po- in izvršujejo povsod, kjer so bi- ; ,jete> kjer imaj0 v ta namen li oz. so še oni gospodarji polo- mnogo vspešnejše kemikalije na žaja. Ko bi jih katoliška fronta razpolago. Vsak pameten človek, ne bila prehitela, bi bila danes ki !e nekoliko pozna gibajoče si- cela Španija sovjetska dolina le gpanskih dogodkov, bo dejal, krvi. da vam nekaj manjka, ali v gla- In zdaj, ko sem vam v krat- vi ali v ?reu> na pameti ali pa na kem predočil resnični zgodovin- iskrenj poštenosti, ski razvoj in razplet španskih , dogodkov, se obračam na vas, 0 Mr. Zaitz, z vprašanjem: Ali si še upate trditi, da so španski socialisti in komunisti nedolžni nad tamkaj prelito krvjo in van-dalstvom? Ce ne vi v svoji hote-ni zaslepljenosti in preračunani politiki, bo gotovo vsak drugi, ki je količkaj dovzeten za resnico, moral priznati: Ta kri in to van-dalstvo gre v prvi vrsti, če ne iz- pa v nasprotju z moskovskim jicijučno, na račun španskih rdeč- Kaloliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amcvikanski Slovenec"i DčLO ZA DEKLE Dekle za splošna hišna dela in preprosto kuhanje v Chica-gi. Dve esebi v družini. Dober dom za pravo dekle, kličite tel. CANal 5014. Po- klerikalcem" odvzameta vsako jem, strahovlado pospešujejo možnost se še kdaj, na katerikoli način, polastiti vlade. Katoliške skorajšnjo dosego cilja. S tem programom je Moskva kovina Španije ni "španska vas", ne bodo tajili, da je že Lenin ttialo pred smrtjo izjavil: "Sledeča komunistična država bo Španija! To niso bile samo njegove sladke sanje, ampak čisto resno zamišljen načrt. Potom 11 je je hotel čim prej dobiti Evropo med dva ognja in jo zboljše-vizirati. Evropska Rusija na Njenem skrajnem vzhodu, Spanja na njenem skrajnem zapahu, v sredi pa bodoči rdeči raj. preden je prišel s tem načr-t°m na dan in ga kot politični testament zapustil svojemu naredniku, je že šel na delo. Angle- ključ do "svobodne" Španije v rokah, pa ji niso s tistim radika-lizmom hoteli odpreti vrat vanjo, kot so oni hoteli. Sledeče leto 1934 so si s krvavim pučem hoteli sami zopet osvojiti krmilo vlade in deželo preko krvi povesti v rdeče boljševiško morje. A so se zopet uračunali. Krvava vstaja, polna grozot in zverin-stva je bila zadušena organizacije so bile druga za poslala v Španijo svoje najbolj-drugo razpuščene. Katoliško ča-^e agitatorje, pod vodstvom pro-sopisje drug za drugim zatrto, slulega mesarja Bele Kuna. Z Armada precej očiščena konser- J enim milijonom pezet v žepu, ki vativnih častnikov, ki so jih na- ,ga je vlada votirala v ta namen, dcmestili razni temni elementi, so šli takoj na delo. Zadnjega Posebna rdeča~milica okrepljena marca letos je ta delegacija do-in oborožena. Caballero pa je s spela v Barcelono, glavno gnezdo svojimi komunističnimi krdeli španske rdečkarije. Skupno s na svojo roko započel nov teror, j Caballerom je začela pripravlja-Cerkve, samostani in drugi pro- ti tla za sovjetsko republika. Od-svetni in kulturni zavodi so zo-(tod to njegovo teroristično dik-pet na vseh straneh začeli goreti, tatorstvo in objestnost njegovih Izraziti katoliški voditelji so bili sodrugov. Ceš le še malo poča-deloma pobiti, deloma pozaprti. kajte vi madridski polžarji, dne-Po izjavi poslanca Galco Sotela vi so vam šteti, je bilo od 16. febr. 1936, ko so Tudi v parlamentu so se rde-levičarji pri volitvah zmagali, pa či že obnašali kot gospodarji, do 2. apr. porušenih 106 cerkva, Desničarski poslanci so bili pra-izropanih 36. Ubitih je bilo 36,' vi mučenci, v vedni nevarnosti Znova so se morali sprijazniti ranjenih pa 400. Vlada je topot za svoje življenje. Vsaka pritož- s kompromisom. Z liberalnimi republikanci so zvarili "ljudsko fronto", ki naj se pri sledečih splošnih volitvah 1. 1936 z glasovnicami pomeri z desničarji in časnikarji ki so se 1. 1920 vr- jim iztrga vladne vajeti. Po zabili s svojega potovanja po Špa-' slugi Moskve, ki jih je ves čas v »»ji, so vedeli poročati, da v debeli že vse mrgoli komunističnih celic. Framasoni in njih podrep-niki socialisti so jim zorali in Rahljali tla. Po ruskem vplivu se je španski socializem okrepil in zavzeli vedno radikalnejše obli-Konservativna socialistična njih stremljenju na vse načine podpirala. Dalje po svojih rajskih obljubah neukemu, bednemu ljudstvu, saj so vsakemu obljubljali zemljo in še Forda povrhu. In še dalje s pomočjo liberalnih republikancev, ki so se rajši 7. vragom kot z Bogom zvezali. Končno, ne nazadnje, po ne- še bolj igrala vlogo gledalca kot ba o vladajočem terorju, vsak po prvih zmagovitih volitvah 1.'njih predlog, kako vpostaviti red 1931. In ne le, da sama ni niče- in mir v deželi, je bil z divjim sar storila v obrambo katoliča- kl ikom, psovkami in grožnjami nov, še sami se niso smeli brani- zadušen. V tem strahovanju so ti. Pri raznih spopadih so bili se posebno "odlikovali" rdeči povedno katoličani krivi in kazno-Jsianci v ženskih krilih. Te so vani, čeprav so branili le svoje konservativnim poslancem med življenje, imovino in pravice. {govori revolverje molele pod nos Da je Caballero že takrat za- in jim grozile, da ne pojdejo ži- čel igrati vlogo rdečega diktator- j________._ j a, ni bila vzrok samo popustlji- programom. Caballero in Bela jcarjev, zvestih pomočnikov mo-Kun, oz. Bela Kun in Caballero, Igkovskih velemesarjev. To je čta takrat začela tajno plesti vrv en0 zanj in meščansko vlado. | Drug0 pa je: Mr. Zaitz ali se Odkrita je bila komunistična še upate trditi, da so katoliško-zarota pod njunim vodstvom, konservativni krogi začeli to Njen cilj je bil, se s pomočjo najbolj krvavo dramo v doseda-rdeče armade šiloma polastiti ,nji zgodovini? Ako ne vi, bo vsak vlade in oklicati sovjetsko repu-j drugi ki mu je količkaj za res-bliko. Začela naj bi se revolucija inico, priznal, da je začela in na-v armadi. Rdeči častniki naj bi daljevala komunistična Moskva najprej poklali konservativne in s svojimi španskimi ultra-rdeči-če treba rdeče vojaštvo konser-'mi sodrugi kot izvršilnimi orga-vativno. Rdeča zasebna armada'ni. Pa vi Mr. Zaitz bote morda pa bi istočasno obračunala z dr- 'vztrajali pri tem, da so vsaj zad-žavno policijo. Nato bi se zdru- |nje dejanje te krvave drame, ko-ženi armadi vrgli na konserva- likor se je je do sedaj odigralo, tivno ljudstvo in morili, morili, ^vendarle "klerikalci" začeli in kot zna samo Bela Kun. Za dan !onp. jc začela naglo kopneli, so jo nadkriii1 račikalni • r". (Confederation Nacio-jjal de Trabajadores), Narodna delavska zveza in F. A. I. (Ferle-J'acion Anarquista Iberica), Ibe-riiska anarhistična zveza. Ta s'ednja, ki je med ljudstvom zna-lla Pod imenom sindikasti, je najmočnejša, pa tudi najradi-*a!nejša in voditeljica ostalih aveh. Docela boljševiški otrok 3e- Njen cilj je, čim prej podko-pati Pod razvalinami vsako sled I01'« i» na njih zgraditi novo dr-*HV0 l./<.'<.»»■» USODNA ZENA Ivan Slivnik. ......M>.)i,ll.ll.ll.,lli,M,l>.tl,|>,H,ll,M.H.II.II.l>.*.»l.ll,».ll|M,' s < I ' I Kaluta je privezal čoln ter najprej pomagal gospodarju, da se je vzpel ob železnih stebrih in prečnikih do plošče dvigala. Naprava je bila zelo priprosta in je služila navadno le za vzdigovanje tovorov; zato je Viktor brez težave postavil nogo na zibajoča se tla. "Še ti, Kaluta!" je zaklical slugi, hoteč mu pomagati.. Ali Kaluta je smeje se pokazal svoje bele zobe. Njemu ni bilo treba pomoči; splezal je gor kakor mačka. Čoln sta pustila na mestu, kjer je bil privezan. Z dvigala sta dospela na širok hodnik, ki je vodil v kontorje. Viktor je brez težave našel svojo pot; mignil je Kaluti, naj mu sledi. Tako sta stopala po hodniku, ki ga je medlo razsvetljevala mesečina, tja do vrat Romanine pisarne. Viktor je vrgel oljni plašč od sebe. "Ostani tu v predsobi, Kaluta, dokler te ne pokličem," je dejal. In Kaluta se je naslonil na steno ter prekrižal roke. i 25. POGLAVJE. Z globokim vzdihom si je Viktor pogla-dil mokre lase iznad čela in krenil s trdnim korakom proti vratom Romaninega kontorja. Ko se je Romana odločila, da ostane tu, rje sledila hipnemu nagibu. Zdaj pa, ko je bila že toliko ur sama in ločena od vsega življenja, se ji je zdelo nespametno in nepremišljeno, da se ni bila vrnila domov. Ako se je hotela za vsako ceno ogniti Viktorja Trtnika, mar bi bila odpotovala za nekaj dni! Ali zdaj so bile take misli podobne zvo-njenju po toči. Pošastna melodija šumeče in grgrajoče vode, bleda in negotova razsvetljava, pa strašna samota, ki jo je obdajala — vse to jo je delalo neizrekljivo nervozno. In zraven še bol, ki je glodala v njenem srcu! Tako nesrečna je bila, da si je iz dna duše želela smrti. Dora in Janko sta jo klicala po telefonu; napram njima se je kazala mirno in hrabro. Janko ji je obljubil, da jo ob desetih iznova pokliče. Komaj je čakala, da bi začula zvonec. Ko je storila svoj prenagljeni sklep, si ni mislila, da ji bo tako težko pogrešati človeška besede! Vsa upehana se je vrgla na divan, boreč se s svojo notranjo muko. Tedaj pa je mahoma začula pred vrati korake. Izprva je mislila, da se ji blede. Vzravnala se je, pridržala sapo in prisluhnila. Da — spet je razločno slišala, da nekdo hodi. Ni se upala geniti; dihanje ji je zamrlo v prsih. Vsa odrevenela je strmela v vrata. Potemtakem ni bila sama v poslopju? A že je potrkalo na njena vrata. Zdrznila se je, in srce ji je jelo burno razbijati. Zdelo se ji je, da mora zdajzdaj vdreti skozi vrata nekaj nezaslišanega in groznega. Samota je bila do bolnega raz-dražila njene čute. Šele ko je potrkalo drugič, se je osrčila. Potegnila si je z roko preko oči, kakor bi se ji sanjalo, in zaklicala s polpridušenim glasom "Noter!" In tedaj so se vrata odprla. Viktor Trt-nik je stopil na prag. Ni se mogla premagati; na glas je zavpila od strahu in zastrmela vanj, kakor bi videla prikazen z onega sveta. Planila je na noge ter se odmeknila od njega, kakor daleč je mogla. Tako sta si stala nekaj časa molče nasproti in gledala drug drugemu v bledi, dr-gečoči obraz. Nazadnje se je Romana toliko zbrala, da je s hripavim, razburjenim glasom iz-pregovorila: "Kaj hočete tu? Kako ste prišli semkaj?" Viktor je stopil korak bliže, tako da ga je obsijala sveča s polno lučjo. Ker je pa videl, da se ona z grozo odmiče pred njim, je obstal. Videla je, da je ves bled in mu trepeče sleherna mišica v obrazu. "S čolnom sem se pripeljal, gospodična", ie rekel mirno, čeprav se je krčil sleherni živec v njegovem telesu. Vzravnala se je visoko. "In česa hočete od mene?" je vprašala z ledeno hladnostjo. "Govoriti hočem z vami." Globoko je zasopla; njene oči so zrle ponosno in zavračujoče. "A jaz nočem govoriti z vami; to sem vam povedala že davi." Niti to ga ni spravilo iz ravnotežja. "Resnica je. Zdi se mi celo, da ste ostali le zato sami tu zunaj, ker ste se me hoteli ogniti. Upali ste, da medtem odpotujem in vas rešim nadaljnjega srečavanja z menoj." "Ako veste vse to, se vam čudim, kako ste mogli vendarle priti. Ta trud bi si bili lahko prihranili. Ničesar se nimam pomeniti z vami." Niti črtica se ni izpremenila v njegovem obrazu. "Lahko si mislite, gospodična, da nisem veslal do tod in plezal v hišo kakor akrobat zato, da bi se zadovoljil z vašo izjavo, da nočete govoriti z menoj. Prišel sem, ker brezpogojno hočem in moram govoriti z vami. In kadar kaj zares hočem,me ne oplaši nič na svetu. Vajen sem, da se zgodi v vsakem slučaju to, kar je moja volja." Naslonila se je na svojo pisalno mizo in se oprla nanjo z rokami. "Res se mi zdi, da se ne plašite ničesar," je dejala, bleda kakor mrlič; le z velikim trudom se je še obvladovala. Videl je, da trepeče od razburjenja, čeprav se premaguje. Njegove oči so se zasvetile topleje. "Od davi ravnate z menoj kakor z garjevim psom, gospodična. A zaradi tega se ne bom pričkal z vami." "Vse, česar želim od vas, je to, da me rešite svoje navzočnosti," je izdavila Romana. Za hipec je stisnil ustnice. Nato je povzel z nujnim glasom: "Razen vas, Romana, ga ni na svetu človeka, ki bi smel brez kazni tako govoriti z menoj. Tudi vi ne poizkušajte v drugo. A povejte mi vendar, kaj je stopilo med naju? Čuvstva Romane Sever je ve se gotovo ne izpreminjajo v enem dnevu. Zakaj mučite sebe in mene? Snoči sem se ločil od vas v blaženi zavesti, da me ljubite, kakor vas ljubim jaz. (Dalje) TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalog) naša knjigama: 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. Šreknik. Brošura 282 strani. Interesanten roman iz življenja Krištofa Kolumba ........................................65c KRIVDA, Fr. Bevk, broSura 165 str. Povest nam odkriva preža-lostni slučaj, ki še je dogodil v slovenski družini. Poučna povest .................................................. 50c KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ........................................ 60c KRIŽEM SVETA, V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest ............................ 35c LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini .................................................... 50c MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive like i'/ življenja sužnjev črncev itd............................ 70c MALI LORD, F. H. Burnatt. Tr- dove-zana 195 strani. P&vest slika. kako dober otrok gane in omehča zakrknjeno srce starega odljudnega rndakk. l'ovest je pisana v tnko priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej............ 90c MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Siovencev ............ 65c MARIJA KOŽUHOVA, L. 1 lemon, povest iz francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ........................................$1.00 MIMO CILJEV, M. Pugelj. Tr-dovezana ISO str. Deset zanimivih kratkih povesti: Zanešeni. — Trije meseci. — Helena. — Jerom. — Zaljubljeni kmet. — 1-abud poje. — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Vse v eni knjigi ...........$1.00 MISTERIJA, G. LeRouge. Broš. 178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in strašnih dogodkov na potovanju ........................$1.00 MLADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 strani ...............................l................ 45c MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in purvesti in vse prav zanimive. Trdovezana. knjiga ...................................... 75c MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar- ryat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Trdoveza-na 192 strani ................................$1.00 MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal Herman Suderman, . brošurana knjiga z 249 strani....$1.00 MRTVO MESTO, spisal Georges Podenbach, trdo vezana knjiga z 94 strani ................................$1.00 MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in -animiv ............................................ 85c MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori............ 75c NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših Rovesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče: 4. snopič: V gorskem zakotju...... 45c ti. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja .................-....................... 45c 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ...................... 30c 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ..........................................—. 30c 21. snopič: Boj s prirodo. — Tre-skova Uršika ................................ 30c 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fesjakova. V srce segajoč roman ........................................ 45c 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .......................... 30c 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Gorenjska povest........ 30c 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca ................—............ 30c 43. snopič: Edip na Kolonu. So-foklej. Sta. ogrška drama........... 30c 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ..............................-............. 30c 58. snopič: Zaroka o polnoči.. Bas-nigoj. Povest slovenskega viso- košolca ............................................ 30c povesti. Andrejčkov Joie............ 30c 60. snopič: Emanek, lovčev sin..... Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanskega življenja .......................................... 30c 59. snopič: Več kratkih, zanimivih NA KRVAVIH POLJANAH, J. Matičič. Trdovezana 280 str. ilustrirana s slikami. Zanimiva ljenja in strahote iz bojnih pohodov ........................................$150 NA POLJU SLAVE, Sienkiewicz. Broš. 292 str. Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Zelo zanimivega značaja _____________________ 75c NA POMOČ, T. C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim zanimanjem ................................... 75c NA RAZLIČNIH POTIH, F. Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi........ 40c NARODNE PRIPOVEDKE, 1. zvezek. Dominikus ...................... 35c NARODNE PRIPOVEDKE, 4. zvezek. Dominikus ...................... 40c NARODNE PRIPOVEDKE IN PRAVLJICE, S. Sekolov. 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic .......................................... 3£c NASELJENCI, J. F. Cooper. Zanimiva povest ............................ 35c NA SINJEM POLJU, trdo vezana knjiga ........................................$1.25 Nf ehkovezana knjiga ...............$1.00 NAŠA ANČKA, zanimiva povest, brošurana knjiga z 63 strani...... 45c NA PRERIJI, J. F. Cooper. Povest iz življenja ameriških pijo-nirjev .............................................. 30c NAŠA LETA, M. Pugelj. Trdovezana 187 str. 12 zanimivih novel v eni knjigi.......................... 80c NAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko. lircš 110 str. Črtice in slike iz ln-iivško-slovenskega pogorja...... 45c NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Broš. 115 str................................. 50c NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Meško. Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja .......................................... 75c NAŠI LJUDJE, Al. Remec. Brošura 94 str. Zanimiva povest.... 40c NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka .......... 35c NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Brošura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega življenja......................................... 30c NIHILIST, Zavorič. Broš. 80 NOVO MESTO. Roman, trdo vezana knjig?, spisal Miran Jarc, str. Povest, ki opisuje ruske re-volacionarce .................................... 40c OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev. Trdovezana knjiga 176 str.................$1.25 z 183 strani ....................................$1.25 OB TIHIH VEČERIH, Ks. Meško. Kratke zelo zanimive črtice. Trdovezana knjiga 232 str...$1.00 OBRAZI, C. Jeglič. Broš. 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja .............................-........... 85c OD DUŠE DO DUŠE. Pisma dobri hi ljudem spisal S. J. Peter Lippert; trdo vezana knjiga $1.25 Mehkovezana knjiga ....................$1.00 OČE BUDI TVOJA VOLJA, Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre ....................................'........ 50c OČE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest za mladino in ljudstvo ................ 75c ODISEJA, And. ICragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega................ 45c ■OTROŠKA LETA, Mks. Gorki. Povest iz ruskega življenja po. vojni. Broš. 237 str......'............... 85c OGLENICA, F. Zakrajšek. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str. J5c ONKRAJ PRAGOZDA, J. O. Curwood. Trdoveeana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitate-lje skozi burne slučaje................ 80c OTROKA KAPITANA GRAN- TA, J. Verne. Trdovezana 607 strani. Vrlo napeta povest, ki vas vodi po Južni Ameriki in drugih krajih, da citate s posebnim uživanjem................................$2.00 OVČAR MARKO, J. Jalen. Brošura 407 str. Povest iz življenja našega naroda, je zanimiva po napetosti in značaju ....................$1.25 OZKA VRATA, spisal Andre Gide, brošura ................................ 80c Trdo vezaija knjiga ....................$1.00 PATRIA, H. Federcr. Broš. 72 str. Povest iz irske junaške dobe ...................................................... >iim'iluuaii,iiiiiiiimiiimtimiifii:linn»!;tM»i):!t; PISANO POLJE J. M. Trunk Skromni smo bili. Morda smo morali biti skromni tisti čas, ko pač razmere niso kazale drugače. Nič ina tem, ako smo bili skromni. Nemec je bil tedaj silno ohol prav med nami. "SI. Narod" poroča iz dne 6. avgusta 1887, da je zastopnik iz Bero-lina na dan otvoritve Dežma-nove koče na Kredarici starodavnemu, praslovanskemu Triglavu v obraz pljuval, ko je rekel: "Der deutsche Koenig der Julischen Alpen," in sam Dežman, ki je 1. 1848 podpisal proglas za Zedinjeno Slovenijo, je na koncu svojega govora stegnil roko proti Triglavu in zaklical: "Und du, štva ali mržnje, toda na nemški strani ga je bilo le odveč, in na svojih tleh je moral Slovenec ponižno — prositi, in to ni bilo prav. Hvala, da so se časi izpre-menili. Ne le slovenski, in pametni alpinizem se je utrdil in razširil, prav Dežmanova koča nosi danes ime našega prvega slovenskega alpinista, Valentina Staniča, na svojih tleh je Slovenec zdaj svoj gospodar, kar je v redu, pa nikogar ne odriva kar je enako v redu. Spomin na tisto dobo, ko smo morali biti zelo skromni v lastni hiši, lahko pomagajo, da pridemo preko marsičesa, Altvater Triglav, strecVe deine kar zdaj v ti hiši še manjka, Iland schuetzend usber unspv ker ta slovenske hišica ni brez Deutschtum (in ti" očak Tr:- znoja, ampak je hišica prav glav, stegni svojo roko in nrti moja. Zdaj še le lahko ponos-z njo nemštvo v naši deželi)." no pojemo: V Gorenjsko ozi-Ni šlo za kako resnično nem- jram se skalnato stran, .naša štvo na Kranjskem, Nemci so ije zdaj, pa pridite lahko še kar hoteli vso deželo pobasa- drugi, da jo občudujete. "Meti v svoj nemški žalcelj in so minisse juvat"—spominjamo se imeli že spravljene naše divne |"a .preteklost, vzraste nam pri tem ponos na sedanjost in bodočnost. •-o- gore. Alpinizem je bil pri nan še v povojih, ker je še vedno tedaj veljalo "gora ni nora, tisti je nor, ki gre na goro gor.': Tako tedaj v tisti dobi. Enako vrlo skromno je 'Slovenec' zapisal dne 6. avgusta 1887: "Ni zadosti, da nam nemščino po svojem Schulverein usil ju jejo v šole, oznanujejo jo po najvišjih stenah naših gora. Zakaj bi enakopravnost tudi tu ne veljala? Ker veliko žrtvujete za pota in koče v naših gorah, hvala vam! Svobodno rabite in pišite nemški jezik tudi v naših gorah, ali spomnite se. da je svet, po katerem hodite, slovenski in da je vodivk. ki vas vodi, slovenskega rodu. Privoščite tudi slovenskemu jeziku prostorček na lastnih tleh." Od strani Slovencev niti tedaj niti morda zdaj ni treba nobenega nacionalnega sovra- Izropana trgovina Drzni vlomilci so vdrli V trgovino Mirka Dernovška na Dravskem polju in jo izropali-V trgovino so prišli tako, da so s silo odprli zadnja vrata na dvoriišlču. Odpeljali so skoro vse v trgovini se nahajajoče blago, tako da trpi Dernovšek nad 15.000 Din škode. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala VI: US' OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W 30c PERPETUA, ali afrikanski mu- čenci. Uroš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali kristjane ................ 45c PETELINOV JANEZ, J. Alešo-vec. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te.......................... 85c POD ..SVOBODNIM .. SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. knjigah, viaka knjiga..................$1.25 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige poSiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE $1.00 Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. 1849 W. CERMAK ROAD, k CHICAGO, ILLINOIS