Za poduk iu kratek čas. V podzemeljskem Rima. (Piše Fr. Kovačič.) (Konec.) Junaška devica sv. Neža ima dandanes v Rimu dve krasni eerkvi. Jedna stoji na trgu, ki se imenuje »Piazza Navona«, na tistem mestu, kjer je stala nesramna hiša. V eeli osmini praznika sv. Neže najdeš tukaj verne molilce, stare in mlade, duhovne in posvetne, siromake in gospodo. — Kjer je sedaj trg, je bilo nekdaj dirkališče. Tukaj je gorela grmada, na katero so postavili sv. Nežo. Druga cerkev pa stoji zupaj Rima, kake^ pol ure proti severovzhodu, na nomentanski cesti. Že v naistarejših časih krščanstva so bile tukaj katakombe; stariši Nežini so imeli tukaj tudi svoje posestvo in zato so tukaj pokopali svojo hčerko. Hči cesarja Konstantina Vel, Konstaneija, je dala tukaj sezidati cerkev, ki še dandanašnji stoji. Leži globoko v zemlji, 47 stopnic vodi navzdal v cerkev. Ostanki sv. Neže so shranjeni v velikem oltarju. Množina ljudij hiti na njen praznik v to cerkev. V obče verni Rimljani jako častijo sv. Nežo, to je prav njihova domača svetnica, ker je bila Rimljanka. — Najbolj zanima ljudi poseben obred, ki se tukaj vrši. Po slovesni ško!ovski maši prinesejo v posebnih posodah dve beli, živi ovčici. Na glavi iraa vsaka venec in po životu sta okraSeni s cvetlicami. Ljudje se kar na prste postavljajo, ker hoče vsak videti ta pomenljiv obred. Kaj pa pomeni to ? — Vsako leto na praznik sv. Neže blagoslovijo dve živi jagnjeti, ker je tudi Neža bila pravo nedolžno jagnje, zaklano zaradi Kristusa. Po blagoslovu nesejo ti dve ovčici k sv. očetu, ki ji še enkrat blagoslovijo, potem pa ji izročajo kakerau ženskemu sanaostanu v izrejo. Ob Veliki noči, ko obhajamo spomin pravega velikonočnega Jagnjeta, zakoljejo ti dve ovčici in en del dobijo papež na Veliko noč na mizo. — Iz volne pa delajo nadškofovske palije.l) Ob prazniku sv. Petra in Pavla položijo te palije na grob- prvaka apostolov, ker po Petru prihaja od Kristusa vsa oblast. Res ganjiv in veličasten je praznik sv. Neže v Rimu. Ko bi bilo mogoče, peljal bi za roko slovensko mladino na grob Nežin in ji zaklical: »Glej, kako lep je čist rod v svoji svetlobi!« Pred grobom te svetnice se nam vsiljuje velika uganka. Takrat, ko je živela sv. Neža, vladala je v Rimu nezaslišana razuzdanost in pohotnost. Prišlo je tako daleč, da država za drag denar ni mogla več najti dovolj devic za vestalinke.2) Na zadnje so morali prav otroke jemati med vestalinke. Čudno! — Kristijani pa so imeli na stotine in tisoče devic, ki so celo življenje varovale sv. čistost, nikdo jim ni za to dajal dragega plačila, ampak nasprotno, preganjali so jih, strašansko mučili in raorili. — To je bila njih plača na tem svetu, toda njih nebeški Ženin jim je pripravil velikansko gostijo nad zvezdarai. 0, vi prvi kristijani, kako težko se loči človek od vaših grobov! Kdo bi mislil na vas in bi se ne solzil, kdo bi obiskoval vaše grobove in bi se ne utrdil v veri, kdo bi prebiral vaše življenje in bi se ne veselil, da je v taki odlični družbi, v krščanski veri ? Res, po veri smo si jednaki; rai verujemo to, kar ste vi verovali, toda naše življenje je daleč, daleč od vas! Kje je dandanes tisto živo krščansko prepričanje, mišljenje in navdušenje, kje požrtvovalnost, značajnost in krščanska zavestV .... Smešnica. Učiteljica reče v šoli: »Adam je bil torej prav srečen v paradižu. Ali mi znaš, Tonček, povedati, kaka strašna nesreča ga je zadela ?« — Tonček: »Dobil je ženo!« ') Kaj je to. palij V Palij ,je latinska beseda in bi se po našem reklo plaše, ogrinjalo, ali tukaj, naramnica. Poglejte enkrat na podobo sv. Metodija. Cez prsa niu visi nekak trak z všitimi križei. To je palij, znamenje uadškoiovske oblasti. z) 0 nvestalinkah" primeri nSl. G." 1. 1896 št. 6., str. 51.