©LAMIO KOLEKTIVA STEKLARNE Leto XI. Hrastnik, 11. 9. 1975 št. 9 Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera, Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Viljem Zaletel ml. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5 v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974). Iz dela organov samoupravljanja Sklepi 12. redne seje skupščine podjetja, ki je bila 13. 8. 1975. Pod drugo točko dnevnega reda je skupščina podjetja obravnavala Pravilnik o varstvu pri delu in Samoupravni sporazum o združevanju in ureditvi medsebojnih razmerij v podjetju in sprejela naslednji sklep: Skupščina podjetja je obravnavala in potrdila Pravilnik o varstvu pri delu in Samoupravni sporazum o združevanju in ureditvi medsebojnih razmerij v podjetju. Pod tretjo točko dnevnega reda je skupščina podjetja obravnavala Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in sprejela naslednji sklep: 1. Skupščina podjetja je obravnavala in z nekaterimi spremembami sprejela Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Spremenijo se: 30. člen V poglavju — nadomestilo v primeru orožnih vaj, pripora, preiskovalnega zapora in suspenza. To poglavje se dopolni z naslednjim stavkom: Delavcu pripada nadomestilo OD za čas suspenza do dneva vročitve odločbe organa za izrekanje ukrepov. V kolikor je član delovne skupnosti po sklepu odbora za izrekanje ukrepov izključen iz delovne organizacije, mu za čas pritožbenega roka nadomestilo ne pripada. 37. člen V drugem stavku tega člena se črta beseda »mesečne« in se na koncu stavka doda »ugodnejše za delovno organizacijo«. No- vi stavek se glasi: Stroški prevoza na delo in z dela se delavcu povrnejo nad 100 din na osnovi vozovnice na določeni relaciji ugodnejši za delovno organizacijo, ugotovljeno na podjetjih, ki prevoze organizirajo. 40. člen Ta člen ostane v celoti nespremenjen, ker je postopek za spremembo v zvezi z vročinskim dodatkom predolg, konec leta pa bo ta pravilnik v celoti na novo obdelan. 2. Člane delovne skupnosti bodo pred izplačilom osebnih dohodkov 15. 8. 1975 obvestili, da bodo stroške prevoza na delo in z dela, nad 100 din prejeli pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec avgust, to je 15. 9. 1975, in sicer za mesec julij in avgust. Pod četrto točko dnevnega reda je skupščina podjetja obravnavala poročilo o poslovanju podjetja za obdobje januar— junij 1975 in sprejela naslednji sklep: Skupščina podjetja OZD Steklarne Hrastnik je soglasno potrdila poročilo o poslovanju podjetja za obdobje januar—junij 1975. Skupščina podjetja je pod peto točko dnevnega reda obravnavala stabilizacijske ukrepe v TOZD in sprejela naslednji sklep: 1. Skupščina podjetja je pri obravnavi stabilizacijskih ukrepov ugotovila, da je eden od pomembnih faktorjev v boljšem izkoriščanju delovnega časa tudi prihod na delo in odhod z dela, zato predlaga delavskim svetom vseh TOZD in DSSS, da zavzamejo sklepe o nabavi kontrolnih ur. 2. Vsak delavski svet mora ob sklepanju o nabavi ure upoštevati oziroma določiti prostor za montažo ure, vodstva TOZD in DSSS pa so dolžna organizirati sistem verifikacije kartic. 3. Skupščina podjetja predlaga, da se kontrolne ure namestijo v vseh TOZD in DSSS, kartica pa naj bo osnova za izračun osebnih dohodkov. 4. Sklepi'o nabavi kontrolnih ur se dostavijo sekretarju delavskega samoupravljanja. Pod šesto točko dnevnega reda je skupščina podjetja obravnavala prispelo pošto in sprejela naslednja dva sklepa: 1. V zvezi s prenehanjem delovnega razmerja vodje splošno kadrovskega sektorja dipl. prav. Sušina Viktorja je skupščina podjetja potrdila predlog delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb o imenovanju razpisne - komisije za imenovanje vodje splošno kadrovskega sektorja. V komisijo so imenovani naslednji: Marčen Alojz — predsednik, dipl. inž. Kavšek Niko — član, Kavzar Janko I. — član. 2. Obravnavan je bil sklep delavskega sveta TOZD I v zvezi z dodeljevanjem delovnih oblek, nakar je skupščina podjetja sprejela naslednji sklep: 1. Skupščina podjetja predlaga delavskemu svetu TOZD, da imenuje posebno komisijo, katera naj v skladu s členom pravilnika o delovni opremi pripravi predloge in jih posreduje komisiji varstva pri delu zaradi poenotenja kriterijev. Tako oblikovane predloge posreduje delavskemu svetu TOZD I, ki dokončno sklepa. ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO 15. redna seja, ki je bila dne 27. julija 1975 Pod prvo točko dnevnega reda je odbor, pregledal sklepe zadnje seje. Pod to točko so člani odbora za poslovno politiko razpravljali nekoliko več o o-pravljenih nadurah v mesecu aprilu. Pod to točko so razpravljali tudi o poročilu komisije za delitev proizvodnih programov in skupno načrtovanje razvoja steklarn in sprejeli naslednji sklep: 1. Odbor za poslovno politiko je obravnaval podano poročilo komisije za delitev proizvodnih programov in skupno načrtovanje razvoja steklarn in predlagali za predstavnika Steklarne Hrastnik dipl. inž. Alekseja Usa. Razpravlji so tudi o komisiji za problematiko izobraževanja kadrov in za kadrovska vprašanja steklarn in sprejeli naslednji sklep: 1. Odbor za poslovno politiko je obravnaval podano poročilo komisije za problematiko izobraževanja kadrov in za kadrovska vprašanja steklarn in sprejel za predstavnika Steklarne Hrastnik inž. Staneta Kirna. Pod drugo točko dnevnega reda je odbor za poslovno politiko razpravljal o informaciji in razpravi okoli likvidnosti podjetja. Poročilo sta podala tov. Heda Korbar in tovariš direktor. Pod to točko dnevnega reda so člani odbora za poslovno politiko sprejeli naslednji sklep: 1. Odbor za poslovno politiko daje skupščini predlog, da obravnava problema Uko glede praznovanja v zvezi z delovnimi dnevi. Pod tretjo točko dnevnega reda je odbor za poslovno politi-razpravljal o informaciji in procesu integracijskih postopkov. Poročilo je podala tov. Heda Korbar. Pod to točko ni bil sprejet noben sklep. Pod četrto točko dnevnega reda je odbor za poslovno politiko razpravljal o poslovanju podjetja za obdobje januar—april 1975. Poročilo o poslovanju je podala tov. Heda Korbar. Pod to točko dnevnega reda ni bil sprejet noben siklep. Pod peto točko dnevnega reda so bila obravnavana poročila o izvršenih službenih potovanjih in so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Mlinar Martin — vodja komercialnega sektorja je opravil službeno potovanje v Avstrijo k firmi: Molez, Oberglas, Finn Lunde, Sateko—Dunaj—Graz v zvezi s poslovnim obiskom. Za opravljeno potovanje se mu odobri 845 Ašil. 2. Kozole Drago — vodja izvoznega oddelka je opravil službeno potovanje v Norveški, Švedski in Danski skupno s Firmo Finn Lunde v zvezi z obiski novih poslovnih partnerjev. Za potovanje se mu odobri 1414 Šved. kron. 3. Velej Anton — šofer osebnega avtomobila »Mercedes« last Steklarne Hrastnik je opravil prevoz tov. Mlinarja Martina v Avstrijo k firmi Oberglas, Finn Lunde, Molez, Sateko—Dunaj— Graz v zvezi s poslovnim obiskom. Za potovanje se mu odobri -1.845 Ašil. {Dalje na 2. str.) Brigada steklarjev pri izdelavi razsvetljavnega stekla Sklic zborov Skupščine občine Hrastnik Skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik, je sklicano za 16. september 1975. Vsi trije zbori bodo predvidoma obravnavali in sklepali o naslednjem: — obravnava poročila službe družbenega knjigovodstva — podružnice Trbovlje o šestmesečni realizaciji gospodarjenja v občini Hrastnik in primerjava z republiško in občinsko resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine za leto 1975 ter primerjava s prvim polletjem 1975 občine Hrastnik; — obravnava poročila o reali- zaciji proračuna občine Hrastnik za I. polletje 1975 in finančnih načrtov — (programov SIS) za I. polletje 1975 in ocene o usklajenosti s sprejetim družbenim dogovorom o splošni in skupni porabi; ' — obravnava in sklepanje o predlogu zazidalnega načrta Log S-6; — razprava o informaciji o realizaciji splošne in skupne porabe v občini Hrastnik za prvo polletje 1975; — razprava 'o predlogu sklepa o delegiranju delegatov v organe upravljanja Zdravstvenega doma Zasavje. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti imata na dnevnem redu: — razpravo o poročilu o poteku akcije obveznega fluoro-grafiranja prebivalstva v občini Hrastnik. Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor imata na dnevnem redu: — razpravo in sklepanje o predlogu odloka o družbenem pravobranilcu samoupravljanja za občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Iz dela organov (Nadaljevanje s 1. strani) Pod šesto točko dnevnega reda je odbor za poslovno politiko obravnaval sprejeto točko in sprejel naslednje sklepe: 1. Zvezi rezervnih vojaških starešin občine Hrastnik se dodeli finančna pomoč v višini 500 din za razvitje prapora. Sredstva gredo iz sklada skupne porabe. 2. Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se pri Elektro Celje, poslovna enota Celje, nadzor-ništvo Laško — naroči obnovitev notranje električne napeljave v hiši Steklarne Hrastnik, šmarje-ta 24 č Rimske Toplice (stanovanje Oto Dremel). Predvideni stroški bodo ca. 6.000 din. Financiranje se izvrši iz sredstev sklada skupne porabe. Gospodarsko planski sektor uredi vse potrebno po gornjem sklepu. 3. Osnovni šoli narodnega heroja Rajka, Hrastnik se dodeli finančna pomoč v višini 500 din za razvitje prapora. Financiranje se izvrši iz sredstev sklada skupne porabe. 4. Krajevni organizaciji ZB NOV — teren II Hrastnik se do- Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik je o gradivu za vsa zasedanja razpravljal in sprejel o njih zaključke, ki naj bi jih sprejeli delegati na posameznih zasedanjih. Vsem organizacijam združenega dela in temeljnim organizacijam združenega dela se nalaga, da dosledno uresničujejo naloge, ki izhajajo iz sprejetih resolucij in nalog iz sprejetih akcijskih programov OZD in TOZD za uresničitev resolucij ter da do konca leta 1975 uskladijo poslovanje z določbami resolucij, zlasti: — da vložijo večje napore za zmanjšanje porabljenih sredstev in povečanje družbenega proizvoda predvsem z varčevanjem materiala, boljšim izkoriščanjem delovnih sredstev, delovnega časa in sploh z zmanjšanjem stroškov; — da zagotovijo, da bo družbeni proizvod rastel najmanj za 2,5 indeksni točki hitreje od rasti osebnih dohodkov; — da ne bodo zaposlovale novih delavcev, če s tem ne bo dosežen večji dohodek ter da bodo eventualno pomanjkanje delovne sile na novih delovnih mestih nadomestile z obstoječimi delavci s prerazporeditvijo; — OZD, ki izvažajo in uvažajo (Steklarna, TKI in Sijaj) morajo ponovno proučiti umestnost povečanega uvoza ter poskrbeti za povečan izvoz. Uvoz naj se omeji le na najnujnejšo opremo in repromaterial, ki ga dejansko ni na našem tržišču in v tistih primerih, ko je proizvodnja iz uvoženih surovin namenjena tudi za izvoz (v kolikor ni to z dogovori omejeno npr. TKI glede pralnih sredstev). Do konca leta je treba vložiti maksimalne napore za zmanjšanje zalog, ker je to tudi eden izmed vzrokov nelikvidnosti in drugih težav, ki izvirajo zaradi vezanih sredstev v zalogah. samoupravljanja deli finančna pomoč v višini 500 din. Financiranje se izvrši iz sredstev sklada skupne porabe. 5. Članu delovne skupnosti tov. Kavzar Janezu, Hrastnik c. 1. maja 6, se na zemljiškoknjižni parceli 1325 k. o. Hrastnik—mesto, uporabnik OZD Steklarna Hrastnik, dovoli gradnja garaže, na podlagi gradbene in lokacijske dokumentacije pristojnih organov Skupščine občine Hrastnik in medobčinskih inšpekcijskih služb. S članom se sklene ustrezajoča pismena pogodba, ki opredeljuje pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. V zvezi z odpremo zemljišča, plačevanjem prispevka za mestno zemljišče, funkcionalne uporabe zemljišča v primeru nadaljnjega razvoja objektov Steklarne Hrastnik, proizvodnega ali družbeno standardnega pomena, kakor tudi vpisa v zemljiško knjigo. V primeru, če se garaže last Steklarne Hrastnik pri upravi porušijo in zgradijo na novi parceli mora tudi tov. Kavzar Janez garažo porušiti na svoje stroške. Izvršni svet smatra, da bi z maksimalno angažiranostjo vseh v občini, predvsem pa politično in gospodarsko odgovornih v OZD in TOZD do konca leta stanje izboljšali ter poslovno leto 1975 zaključili z boljšimi rezultati od rezultatov v prvem polletju 1975. Pri tem pa je bistveno, da se s problemi seznanijo vsi delavci, ter da se vsi zavestno angažirajo za doseganje boljših rezultatov. Izvršni svet ugotavlja, da je nesmotrno oziroma nelogično, da TOZD Rudnik Hrastnik prikazuje v prvem polletju 1975 422.000 din izgube, na drugi strani ' pa prikazuje 1,106.000 din amortizacije nad minimalno, kar ima za posledico težave pri iz- vrševanju sprejetih občinskih družbenih dogovorov in drugih obveznosti (OZD oz. TOZD, ki prikazuje izgubo ne plačuje nekaterih obveznosti po zveznih predpisih, pa tudi občinski dogovori se v takih primerih težko realizirajo). Ne glede na to, da se na koncu leta mora to uskladiti, izvršni svet smatra, da je tako prikazovanje rezultatov neprimerno, ker zamegljuje realno situacijo poslovanja med letom. Za lažjo primerjavo še tabela po delovnih organizacijah o gibanju družbenega proizvoda in osebnih dohodkov ter gibanju rentabilnosti, akumulativnosti ter zalog v primerjavi s prvim polletjem 1974 (po podatkih in indeksih SDK): OZD oz. TOZD Družbeni proizvod indeks 75/74 Bruto osebni indeks 75/74 Renta- bilnost indeks 75/74 Akumulat. indeks> 75/74 Zaloge indeks 75/74 Rudnik 123 127 89 57 199 Steklarna 125 115 70 78 562 TKI 127 127 60 48 333 Sijaj 139 127 89 126 148 Jutranjka 145 163 97 87 106 SGP 195 209 124 133 177 STP 135 125 94 108 148 GP »Jelka« 137 132 108 126 138 KOP 137 147 124 109 146 Iz tabele je razvidno, da Rudnik Hrastnik, TKI, Jutranjka, SGP in KOP prebijajo z resolucijo dogovorjeno razmerje med rastjo družbenega proizvoda in rastjo osebnih dohodkov. Prav tako je razvidno, da pada rentabilnost pri Rudniku, Steklarni, TKI, Sijaju in Jutranjki. Akumu-lativnost pada pri Rudniku, Steklarni, TKI in Jutranjki. V prvem polletju 1974 je v globalu znašala akumulativnost 5 %, v prvem polletju 1975 v občini pa je padla na 4% ali za 20 %. Zaloge so nesorazmerno porasle, predvsem pa v Steklarni, Kemični tovarni, Rudniku in SGP Hrastnik. Izvršni svet. predlaga delegatom vseh zborov, da o analizi gospodarjenja in o stališčih, predlogih in zaključkih izvršnega sveta razpravljajo, jih kritično ocenijo ter na podlagi stališč sprejetih v delegacijah OZD in krajevnih skupnostih, sprejmejo dokončno oceno z zaključki in priporočili, ki naj se pošljejo vsem OZD in TOZD za uresničitev stališč resolucij in akcijskih (stabilizacijskih) programov na vseh nivojih. Izvršni svet se strinja z ugotovitvami in predlogi zaključkov, ki jih je pripravila delovna skupina koordinacijskega odbora pri Občinski konferenci SZDL Hrastnik o uresničevanju ciljev družbenoekonomske politike v letu 1975 v OZD, TOZD, skupni in splošni porabi in vsemi sklepi, ki so bili sprejeti v zvezi z obravnavo analize o poslovnih uspehih OZD za prvo polletje 1975, veljajo v celoti tudi kot predlogi izvršnega sveta k tej oceni. Poseben poudarek pa daje izvršni svet naslednjim stališčem, ki so že izražena v oceni: — samoupravni organiziranosti predvsem v TOZD Rudniku Hrastnik in SGP Hrastnik. Iz analize izhaja, da bo TOZD Rudnik Hrastnik »v prvi fazi nalogo zastavil v tem smislu, da bo TOZD Rudnik Hrastnik dobil svoj žiro račun, da bo začel poslovati dejansko kot TOZD«. Iz take ocene je moč zaključiti, da trenutno Rudnik Hrastnik ne posluje kot TOZD. Doslej pa se je ocenjevalo od odgovornih pri rudniku, da rudnik dela kot TOZD. Prav tako iz analize izhaja, »da OZD SGP Hrastnik v svojem sestavu trenutno nima nobene TOZD. Predvidevajo pa, da bi proučili možnost za ustanovitev 3 TOZD. Analiza o ustanovitvi naj bi bila opravljena do konca tega meseca«. Tudi v tem primeru se je doslej ocenjevalo, da je po vprašanju samoupravne organiziranosti v tej OZD narejen večji korak. Izvršni svet ugotavlja, da so se v dosedanje napore za uresničitev resolucij in stabilizacijskih programov premalo vključile samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti, kar se utemeljuje s tem, da nimajo sprejetih svojih stabilizacijskih programov oziroma so v precejšnji zamudi s sprejemanjem. Zato je nujno, da se jim naloži naloga, da to čimprej storijo in poskrbijo za realizacijo. Gospodarstvu, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim in ostalim se nalaga obveza, da do konca leta uskladijo svoje gospodarjenje s stališči zvezne, republiške in občinske resolucije o gibanju gospodarstva in razvoju v. letu 1975 ter delitvene elemente prilagodijo tem resolucijam kot je to že poudarjeno v zaključkih o oceni 6-mesečnih poslovnih uspehov OZD v občini Hrastnik. (Dalje na 3. strani) Sklic zasedanj zborov Skupščine občine Hrastnik Informacijo naj se posreduje v razpravo tudi delegatom vseh zborov Skupščine občine Hrastnik z dodatnim predlogom izvršnega sveta, da niso podani pogoji za pričetek postopka za znižanje prispevnih stopenj za financiranje posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, ker so v prvem polletju dosegle le 47,7 % dohodkov namesto 50%. — Sprejet je bil predlog sklepa o delegiranju delegatov v organe upravljanja Zdravstvenega doma Zasavje Trbovlje, v katerega iz območja občine Hrastnik delegirajo: 1. V delavski svet Zdravstvenega doma Zasavje Trbovlje: — 1 delegata Skupščina občine Hrastnik izmed članov delegacij; — 1 delegata občinska zdravstvena skupnost Hrastnik izmed članov delegacij; 2. V delavski svet TOZD Službe splošne medicine Trbovlje: — 1 delegata občinska zdravstvena skupnost Hrastnik; — 1 delegata skupnost krajevnih skupnosti v občini Hrastnik; 3. V delavski svet TOZD Dispanzerskih služb Trbovlje: — 1 delegata občinska zdravstvena skupnost Hrastnik; 4. V delavski svet TOZD Zobozdravstvene službe za odrasle Trbovlje: — 1 delegata občinska zdravstvena skupnost Hrastnik; 5. V zbor delovne skupnosti TOZD Službe za medicino dela Hrastnik: — 1 delegata občinska zdravstvena skupnost Hrastnik; 6. V zbor delovne skupnosti TOZD Higiensko epidemiološke zdravstvene službe Trbovlje: — 1 delegata občinska zdravstvena skupnost Hrastnik; 7. V svet delovne skupnosti Skupnih služb: — 1 delegata občinska zdravstvena skupnost Hrastnik. Brez pripomb je bilo sprejeto poročilo oddelka za splošne zadeve in družbene službe o izvedbi akcije obveznega fluorografi-ranja prebivalcev v občini Hrastnik. Iz poročila je razvidno, da se je fluorografiranja udeležilo 91 % oseb, ki pridejo v poštev za fluorografiranje in da je le 0,83 % oseb neopravičeno izostalo. Izvršni svet je akcijo izredno ugodno ocenil in izrekel priznanje in pohvalo ekipi, ki je to delo opravila. Pri tem je izvršni svet sprejel tudi stališče, da je potrebno vse neopravičeno izostale prijaviti organu za kaznovanje prekrškov v postopek, tako kot to določa odlok občinske skupščine. Sprejet je bil predlog odloka o družbenem pravobranilcu samoupravljanja za občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Sekretariat Skupščine občine Hrastnik OB KONCU DOPUSTA (Nadaljevanje z 2. strani) Prav tako morajo vsi poskrbeti za sprejem (kjer to še ni) in realizacijo nalog, ki izhajajo iz notranjih akcijskih (stabilizacijski!) programov TOZD, OZD, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti itd. Navedene ugotovitve delovne skupine z zaključki izvršnega sveta naj se skupno z oceno o polletnih poslovnih uspehih OZD v občini Hrastnik za prvo polletje posreduje v obravnavo delegatom vseh zborov Skupščine občine Hrastnk na prvo naslednje zasedanje. Sprejet je bil predlog zazidalnega načrta LOG S-6. Ob tem pa so bili sprejeti na izvršnem svetu naslednji konkretni zaključki za pripravo dokončnega predloga: — Izvršni svet ni imel bistvenih pripomb na idejno rešitev, ki jo je izvršni svet predhodno že obravnaval. Pri dokončnem formuliranju naj se za rušno območje določijo faze rušitve v tem smislu, da se prvenstveno nakažejo rušenja le tistih objektov, ki bi po tem programu in po programu stanovanjske graditve prišla v poštev za rušenje v naslednjih 10 letih; ostala rušenja pa naj se samo po teh fazah nakaže. — Glede na zadnjo ugotovitev ob obiskih v OZD in TOZD, bo verjetno prišlo do večje gradnje objektov družbene prehrane z restavracijo. Zato naj predlagatelji proučijo možnost lokacije na predvidenem zemljišču med Kaš-nerjem in delavskim domom. V kolikor bi prostorsko lokacija ne odgovarjala, se mora predvideti drugo lokacijo za to restavracijo, vendar na Logu, četudi na račun objekta za etažno parkiranje — garažiranje. — Kljub temu, da se je skupščina občine ob sprejemu urbanističnega programa (načrta) za Hrastnik prvenstveno odločila za gradnjo stanovanj v stolpnicah zaradi pomanjkanja zemljišč (nad stadionom, na zemljišču last Kašner itd.), se je večina v izvršnem svetu strinjala in podprla predlog predlagateljev, da se v prihodnje gradijo bloki z nekaterimi prednostmi, ki naj bi jih takšna gradnja imela (lega stanovanj, razvoj stanovanjske gradnje v svetu gre v korist blokovne gradnje, kljub temu tudi zagotavljajo predlagatelji, da s takšnim načinom gradnje ne bo porabljenega več zemljišča kot z gradnjo stolpnic in da bo zgrajeno toliko stanovanj kot bi jih bilo zgrajenih v stolpnicah; poleg tega pa je z blokovno gradnjo možno bolje urediti zunanjo okolico). — Obravnavane so bile pripombe občanov in OZD ob razgrnitvi zazidalnega načrta in sprejeti konkretni dogovori, ki 'so razvidni v posebnem zapisniku, ki bo predložen delegatom v razpravo ob sprejemanju zazidalnega načrta. — Sprejeta je bila informacija o realizaciji splošne in skupne porabe v občini Hrastnik za prvo polletje 1975, iz katere je razvidno, da je proračun dosegel 41,9 % dohodkov, samoupravne interesne skupnosti pa so dosegle 47,7 % dohodkov. Toplih dni, poletja, ki je bilo letos resda bolj skopo, je konec. Sicer je bil ta konec za marsikoga že zdavnaj prej takrat, ko se vrnemo z dopusta ali pa nam zmanjka le-tega. Je že tako. No in ravno tole letošnje spoznanje me je privedlo do tega, da napišem nekaj vrstic bolj zase, če pa hočete pa tudi za vas. Zakaj? No, ravno zaradi tistega. Namreč ne morem se znebiti občutka, da bomo kmalu vsi šteli dneve, ko nam bo zmanjkalo dopusta. Ja, pa ne misliti, da na dopustu. Doma, ja ja doma. Ko sem se letos odpravljal v naš sončni Portorož, mi je urednik namignil naj pač kaj napišem. Saj veš, poletje, čas dopustov, materiala za objavo pa bolj malo. No, sem si mislil, pa imam dopust. Še na dopustu naj delam. Pa nisem. Pač pa sem premišljeval. Kaj naj pravzaprav napišem, da bo pogodu vsem. Če povem odkrito, se nisem mogel odločiti. Pravzaprav odločil bi se bil že lahko, ampak prav ne bo. Pa sem si mislil takole. Saj tudi nas vabijo na vse mogoče in nemogoče načine naj obiščemo ta ali oni kraj, uživamo v svežem planinskem zraku, se ohladimo v prijetni svežini te ali one planinske postojanke. Drugi nas spet vabijo na sončni Jadran. Vsa ta vabila so tako prijetna, vabljiva. Človek se že ob misli na dopust sprosti. Sicer pa dobro, da se sprosti pred dopustom, kajti po dopustu za kaj takega ni več sposoben. Pa mislite, da vas potem kdo vpraša, če je bilo prav. Res, ob letošnjem dopustu sem se povsem resno vprašal koliko časa bomo še lahko hodili na dopust. Ob stanju kakršno vlada danes, verjetno kmalu na našem Jadranu ne bo prostora za domačega turista-delavca. Že danes je stanje takšno, da si le redko kdo izmed nas lahko privošči bivanje v hotelu. Kajti dnevni penzioni so tako visoki, da žep delavca kaj takega enostavno ne zmore. Kje pa so še drugi izdatki. In, ko sem takole spremljal življenje v tem primorskem babilonu sem se počutil še kar nekako zado- voljnega ob misli, da lahko še letujemo pod takimi pogoji. Čeprav imamo večkrat kakšno neupravičeno, včasih pa tudi upravičeno pripombo na naš počitniški dom v Portorožu, pa smo konec koncev lahko še kako zadovoljni, da ga sploh imamo. Zato sem tudi brez komentarja spremljal razne diskusije naših sodelavcev, ki so kritizirali to ali ono malenkost. Vprašal sem se samo nekaj, kaj pravzaprav hočemo? Do sebe smo vedno tako kritično razpoloženi. Vedno smo pripravljeni negodovati in ustvarjati nezdravo vdušje. Nikdar pa se ne vprašamo, zakaj se sploh dogajajo takšne reči. Zakaj nam bo bivanje ob morju kmalu onemogočeno. Mar ni to naša slovenska zemlja. Zakaj dovoljujemo, da nekateri v pehanju za devizami pozabljajo na vse tisto, kar pred sezono tako sveto obljubljajo. Za tuje plačilno sredstvo so pripravljeni prodati prav vse, tudi svojo čast. Kako sicer si razlagati razkošne prodajalne spominkov, razsvetljene in razkošne restavracije in še marsikaj drugega, kar domač turist še videti ne uspe kaj šele, da bi okusil in doživel. Pa vendar, ko gre za investicije tako lepo govore, da bo to in še marsikaj drugega na razpolago za vse nas in predvsem za nas. Vse to molče spremljamo. Negodujemo pa, če je juha premalo slana, če manjka kakšna malenkost. Jezimo se, če ne dobimo mrzle pijače in še in še. Mar bomo tako rešili naš širši družbeni problem. Verjetno ne. Zato se mi zdi še kako prav, da si sami ustvarimo v našem domu takšno vzdušje, ki nam bo prineslo prijetno in veselo bivanje. Naj nam ne bo žal dinarja, katerega se odrečemo v korist vzdrževanja doma in njegove o-kolice. In prav ta okolica je potrebna, da investiramo še kakšen dinar. Zdi se mi, da je nujno potrebno urediti pri domu nov parkirni prostor. Predvsem sedaj, ko smo opustili prevoze z avtobusom, je prostora za parkiranje zelo malo. Zato bi bilo potrebno napraviti novega, seda- njega pa preurediti v kakšne druge namene. Pa še nekaj sem opazil. Sicer dobro, da je padal dež, drugače ne bi. Streha, ta je tudi potrebna popravila, sicer bomo morali hoditi z dežnikom v bife. No, še bi ‘lahko kaj pisal. Pa ne o našem domu. Tu je v glavnem vse v redu. Toda diskusij na temo »delavskega turizma«, verjetno še ne bo tako kmalu zmanjkalo. Posebno še sedaj ne, ko tako na široko govorimo o stabilizaciji cen. Sicer pa nekaj ugotovitev prepuščam tudi vam. Pa brez zamere. Prejo Gradnja novega 360-metrskega dimnika elektrarne Trbovlje hitro napreduje, na sliki stari in novi dimnik, ki je še v gradnji ZAHVALA Vsem pregledalkam, katere so delale na izmeni Lipar, se najlepše zahvaljujem za darilo in šopek, ki so mi ga darovale. Anton Lipar Ob požarno-varnostnemtednu Vsako leto septembra meseca od 21.—27. je teden požarne varnosti. Namen požarno-varnost-nega, tedna je, da se v vsakem delovnem občanu, državljanu, poživi skrb za nevarnost pred požarom, pregledajo objekti, hiše, delovno mesto in opozori na nevarnosti, ki bi nastale ob izbruhu požara. Prav tako smo dolžni v našem kolektivu aktivno pristopiti k delu, da se, če ne odpravijo, pa vsaj zmanjšajo na minimum vsa nevarna mesta po požaru. Smatramo, da bi se po posameznih TOZD morali bolj posvetiti požarni varnosti. Komisije, ki so postavljene po TOZD ugotavljamo, da so nedelavne. Po posameznih TOZD se niso niti enkrat sestali, obravnave v požarni varnosti pa sploh ni. Zato se namensko organizira požarnovarnostni teden, da se delovanje po tej liniji čim bolj poživi — obnovi. Iz zapisnika požarnovarnostne komisije je razvidno, da stanje v našem kolektivu ni najbolj rožnato. So nekatere nevarnosti prevelike, da je treba nujno pristopiti k reševanju nakazanih problemov, naj navedem nekatere: Električni kuhalniki za kuhanje kave so na mestih, ki resno ogrožajo okolico, uporaba odpr- Ne vklopi stikalo, če zavohaš v sobi plin Ne pomivaj tla z bencinom — nevarnost eksplozije tih električnih peči v prostorih celo pod mizami je skrajno neprimerna. V skladišču stekla se paketi nalagajo do nezaščitenih žarnic, ki visijo na žicah. Nakladalna rampa je polna papirja in Ne nalivaj olja v peč dokler gori odpadkov, če pomislimo, da se ranžiranje vrši s parno lokomotivo je nevarnost resna. Velikokrat imamo prek 100 ton plina v vagon-cisternah na tiru, ob skladišču, v tovarni po ranžira-nju železničarjev iz Zidanega mosta nam pustijo cisterne na rampi ali v tovarni. V skladišču kartonov je našla komisija cigaretne ogorke na tleh,.kar jasno dokazuje, da se v teh prostorih kadi kljub prepovedi. Komisija ugotavlja, da ni v tovarni skladišča za razna olja, goriva in maziva, vsepovsod ležijo sodi, po obratih so odprta skladišča olja, nezaščitena, dostopna vsem, povrhu pa na toplem. Zamaščenost ostrešja, pod-pečja in okolica strojev pa resno ogrožajo celoten objekt avtomatske proizvodnje. Nujno bi morali prestaviti skladišče odpadnega papirja, prepovedati prehod prek skladišča stekla, saj hodijo celo tuji ljudje — šoferji, nečlani kolektiva s cigaretami v roki, se sprehajajo in ogledujejo izdelke v paketih. Še več je manjših nepravilnosti, ki se morajo po TOZD reševati in odstraniti. Skrb nad požarno varnostjo v tovarni pa urejuje gasilsko društvo s svojim članstvom. Požar-no-varnostna komisija pregleduje, opozarja in predlaga za razne namestitve aparatov in orodja v tovarni. Vendar brez sodelovanja in razumevanja vseh članov kolektiva ni in ne bo pravega uspeha. Ugotavljamo, da se nekateri prav po mačehovsko obnašajo do orodja nameščenega po obratih. Gasilske cevi se po nepotrebnem razvlačujejo in po uporabi pustijo kar ležati, z aparati za gašenje je enako, vendar moram opozoriti, da je to orodje zelo drago, da so to stroški, ki so velikokrat nepotrebni, da se orodje mora pod vsakim pogojem takoj nadomestiti, pa čeprav je drago, da se najdejo omarice prazne, čeprav so bile cevi šele nove nameščene in če izbruhne požar, pa vemo kako je hudo, če ni kaj v roke za vzeti. Zato naj vsak član kolektiva dobro premisli, kdaj bo orodje vzel (samo v slučaju resne potrebe) in potem orodje takoj vrne na svoje mesto, po uporabi — ali pa nemudoma obvesti dežurnega gasilca. Zaradi neupoštevanja navodil požarno-var-nostne službe lahko nastane zelo velika škoda, ki bo prizadela celoten kolektiv in vsakega posameznika. Požari so v zadnjih letih povzročili že toliko škode, da je le-ta postala že zaskrbljujoča. Ne da je samo škoda povzročila materialnim dobrinam, pač pa so bili zaradi požara prizadeti ljudje, ki so v nekaterih primerih komaj ušli smrti ali pa so dobili težke poškodbe. Nevarnost pred požarom nam preti povsod, če se ne znamo pravočasno zavarovati pred njim in če ne znamo ukrepati, kadar je potrebno. Gasilsko društvo s svojim kadrom se je odločilo, da bo zainteresiralo s svojimi strokovnimi predavanji vse osebe, ki delajo na delovnih mestih požarno nevarnim, zlasti na delovnih mestih, kjer je tehnološki proces požarno nevaren. Zato naj vsi vodje TOZD izdelajo seznam in se organizira seminar. Statistika nam odkriva, da sta najpogostejša vzroka požarov, ki zahtevajo velike materialne škode pa tudi poškodbe pri ljudeh ali celo smrt — malomarnost in neprevidnost. Več kot polovico nastalih požarov je mogoče pripisati človekovi malomarnosti. Večkrat je to težko ugotoviti, vendar se niti vedno stekajo k ugotovitvam, da je človek največkrat povzročitelj požarov, ker ni pravočasno ukrepal, da bi preprečil nastanek požara. Različni tehnološki procesi zahtevajo ustrezne požarnovarnostne ukrepe. Vendar imajo vsi požarnovarnostni ukrepi ne glede na raznovrstnost tehnologije in na stopnjo požarnih nevarnosti skupen cilj v tem, da bi kar najbolj zaščitili življenja delavcev na delovnih mestih in naše premoženje, s katerim upravljamo. Zato bi morala veljati tale pravila: 1. Dobro urejena organizacija požarnovarnostne službe je porok za varnost življenja delavcev na delovnih mestih in za premoženje; izpolnjevanja požarnovarnostnih ukrepov pa je dolžnost samoupravnih organov in slehernega delavca. 2. Izpolnjevanje požarnovarnostnih ukrepov na posameznih delovnih mestih zahteva poučenost delavcev o vzrokih za nasta- nek požarov, ki lahko izbruhnejo v trenutku ali pa se razvijejo šele pozneje in o načinu gašenja začetnih požarov. 3. Na nekatere pogostne vzroke za nastanek požarov moramo biti posebno previdni oziroma pozorni: — vnetljive tekočine (bencin itd.), gorljivi laki, razna topila in razredčila so zelo gorljivi in eksplozivni. Zato morajo biti spravljeni tako za dnevno uporabo kot za v skladišče v ognjevarnih posodah in ognjevarnih prostorih tako, kot je urejeno s posebnimi predpisi; — delovne stroje je treba re.d-no čistiti, mazati in pregledovati, okolico in streho ter zamaščeno instalacijo in opremo redno raz-maščevati in čistiti, da preprečimo morebitni vžig; — električne naprave in svetila morajo biti v prostorih, kjer je prisotnost hlapov vnetljivih tekočin plinov in gorljivega prahu, varni pred eksplozijo in v skladu z elektrotehničnimi predpisi. Po končanem delu pa vedno izklopiti električni tok; — red in čistoča sta pogoj za preprečevanje požarov. Zato morajo biti postavljene na ustreznih mestih negorljive posode s pokrovi, kamor spravljamo razne odpadke, stroji in prostori morajo biti po končanem delu očiščeni, prehodi med stroji, redni in zasilni izhodi na hodnike prosti, da bi bila v primeru, požara mogoča hitra intervencija, gašenje in možen hiter izhod zaradi požara ogroženih ljudi; — variti se sme le na mestih, ki so popolnoma očiščeni gorlji- vih odpadkov in ne v bližini skladov gorljivega materiala ali drugih gorljivih snovi. Na mestih, kjer se vari naj bi bilo poskrbljeno za ustrezne gasilne naprave in gasilna sredstva. Vedno je treba pred varjenjem na ogroženih mestih obvestiti dežurnega gasilca. Če eden od navedenih pogojev ni izpolnjen, varjenje ni dovoljeno. Obvezno mora biti varilec sposoben pogasiti na delovnem mestu začetni požar. Zato je požar-no-varnostna služba pripravljena s svojim kadrom poučiti ljudi, da bodo kos vsaki nalogi, posebno požarni nevarnosti; — kajenje vedno prinaša skrite nevarnosti. Zato je treba poostriti režim kajenja; — vsi zaposleni bi morali poznati zvočni znak, ki naznanja požar, znati morajo gasiti s priročnimi sredstvi, ki so pripravljena za gašenje in začeti z gašenjem takoj, ko so opazili požar; (Dalije na 5. strani) Ne preizkušaj jeklenke s plamenom temveč z milnico Ob tednu požarne varnosti ODPRT ODDELEK ZA PRODAJO STEKLA (Nadaljevanje s 4. strani) — po vseh obratih se naj organizirajo občasni požarno-varnost-ni pregledi zato, da bi pravočasno odpravili vse tiste pomanjkljivosti, ki so lahko vzrok za nastanek požara; — nikdar ne recite »SAJ NÉ BO GORELO«. Nevarnost požara je prisotna na vsakem koraku, zato pomnite: Požar bomo pogasili brez posebnih težav: — v prvi minuti s kozarcem vode, — v drugi minuti že težje z vedrom vode, — v tretji minuti pa še težje s cisterno vode. KAKO UKREPAMO PRI NASTANKU POŽARA: 1. Ostanimo mirni in preudarimo, kaj je trenutno treba storiti, da odstranimo nevarnost za razširitev požara. Če gre za reševanje ogroženih ljudi se takoj lotimo reševanja. 2. izklopimo električne naprave in ustavimo stroje. Razsvetljavo pa izklopimo le takrat, če je to potrebno, zapremo dovod plina na glavnem vodu in plinskih napravah. 3. Preprečimo prepih, zapremo vrata, okna in odprtine dokler ne začnemo z gašenjem. 4. Odmaknemo predmete in snovi, da jih ne bosta ogrožala plamen in vročina. 5. Lotimo se gašenja s sredstvi, ki so pri roki. Trde snovi, les, premog, kartone, papir, gumo in podobno gasimo z vodo, enako uspešno gasimo s prahom. Vnetljive tekočine bencin, nafto, olje, maziva in podobno gasimo s peno, gasilnim prahom, C02 aparati. Električne naprave gasimo z gasilnim prahom in CO,, nikar z vodo. 6. Gasimo najprej predmete oziroma snovi, ki najbolj gorijo, nato pa druge, ki gorijo z manjšimi plameni. Med gašenjem polijemo na hitro še predmete, ki šele začnejo goreti, da bi preprečili širjenje požara. 7. Če moramo vstopati v prostor, kjer gori, pred intervencijo gasilcev, kjer gori in se kadi, si nadenimo okoli ust in nosu moker robec. Preden pa odpremo vrata, se postavimo na tisto stran vrat, kjer bomo zaščiteni pred vročimi plini in plameni. Vrata čimbolj počasi odpiramo in se v pripògnjeni drži držimo čim nižje pri tleh ter vstopimo v prostor. 8. Dokler nismo ugotovili, kje in kaj gori, ne gasimo v prazno, ZAHVALA Vsem sodelavcem in sodelavkam ter vodjem TOZD I, s katerimi sem vsa ta leta do moje upokojitve složno sodeloval, se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost ter dragocena darila, ki ste mi jih podarili ob priliki mojega odhoda v pokoj. Tovariši, hvala vam Franc Bočko ne polivajmo tjavdan, ker s tem povzročimo nepotrebno škodo. Gasimo šele takrat, ko smo ugotovili, kje je leglo požara in kaj sploh gori. Zatem takoj odprimo okna, da se plini in dim razkadijo iz prostora. če že naprej kaže, da ne bomo uspeli pogasiti ognja, pa takoj pokličimo gasilce, sami se medtem trudimo in organiziramo čim bolj uspešno reševanje tistega, kar se da. 9. Če iščemo gasilsko pomoč povejmo razločno tele podatke: — kdo kliče, predstavimo se, povemo ime delovne organizacije, od kod smo, — kje gori, točen naslov, — kaj gori, v tovarni ali skladišču lesa, kartonov, olje, plin, streha, navesti čimbolj natančno, da gasilci pripeljejo potrebno opremo, — kakšen obseg je požar zavzel in ■— če so v nevarnosti ljudje. Med gašenjem lahko nastanejo nevarnosti, na katere moramo biti posebno pozorni: — rušenje stropov, zidov, sten, stopnišč; — eksplozija plina, jeklenk za varjenje, jeklenk za plin butan ali plina, ki uhaja iz cevovodov; — dotik z električnimi vodniki in elementi, ki so pod napetostjo; — pojav strupenih plinov, ki nastanejo pri nepopolnem gorenju in kadar gorijo plastične mase. Za gašenje poleg gasilnih aparatov na vodo, peno, prah in C02 lahko uporabljamo priročna gasilna sredstva in to: — suh pesek — spravljen v zaboj, vrečice, uspešno zaduši vse požare, ki se širijo po tleh; — vedro — kot napravo za prenašanje vode lahko uporabimo pri gašenju začetnih požarov trdnih snovi; — vodovodna pipa z gumijasto cevjo; — različna pokrivala, odeje, azbestni prti, tepihi, Večje krpe, lahko uspešno pogasimo pri gašenju osebe, avtomobila, stroja, pohištva, razlit bencin, mast itd. Gašenje bo bolj učinkovito, če pokrivalo prej zmočimo. Posebno bi opozorili na kadilce, ker sta tudi cigareta in ogorek pogosto povzročitelja požara. Zaradi cigarete so bili uničeni številni obratni prostori. Ste bili morda raztreseni in pustili cigareto, da je padla in dogorevala na gorljivih tleh? Kadili v prostorih, kjer je polno gorljivih snovi, naša skladišča in odvrgli ali skrili ogorek, da vas nekdo ne vidi? Kaj pa kajenje v postelji? Naj velja za kadilce pravilo: — Kaditi smemo le v takih prostorih in na takih mestih, kjer ni nevarnosti, da bi cigareta ali ogorek povzročil požar. — Odložiti cigareto v pepelnik, da ne more pasti na gorljivo podlago. — Prepričati se je treba, če je cigareta ugasnjena preden zapustimo prostor. V požarno-varnostnem tednu od 21.—28. septembra 1975 bodo na teritoriju Hrastnika in v našem kolektivu številne prireditve z gasilskega področja delovanja, zato vabimo člane kolektiva, naj si le-te ogledajo. Rudi Kirhmajer V Hrastniku se je že dolgo časa čutila potreba po organiziranju specializirane prodajalne za prodajo stekla, zlasti seveda proizvodov iz širokega asortimana Steklarne Hrastnik. Ni bil redek pojav, da so se posamezni interesenti, zlasti pa številčne ekskurzije in večji potrošniki obračali direktno na steklarno za nakup proizvodov, zlasti pa drugovrstnega blaga. OZD Steklarna Hrastnik in STP Hrastnik sta zato poiskali skupno rešitev, da se del dosedanje prodajalne štev. 2 pri steklarni primerno preuredi za prodajo stekla, zlasti še, ker je lokacija primerna glede na bližino proizvodnje. Prodajalna je organizirana na principu industrijske prodaje v upravljanju STP Hrastnik, vse medsebojne poslovne odnose pa ureja samoupravni sporazum, ki je pravkar v razpravi na samoupravnih organih obeh OZD. Sporazum temelji na določilih nove u-stave v smislu delitve dela in sredstev med proizvodnjo in potrošnjo, zato se bomo o ustvarjenih presežkih po pokritju poslovnih stroškov tudi skupno dogovarjali. Takšna vsebina pa mora zainteresirati oba partnerja, da bo prodajalna stalno založena s celotnim asortimanom in da ustvari čim boljše poslovne rezultate zlasti v zadovoljstvo potrošnikov Hrastnika kot tudi širše okolice. Pomembno je tudi, da je prodajalna sortirana s tako imenovanimi izdelki IL in III. vrste, ki na trgu nimajo enake vrednosti, za potrošnike so interesantni zaradi nižje cene, za proizvajalce pa predstavljajo določeno vrednost, ki se sicer često konča v vozičku za odpadek. Potrudili smo se, da je prodajalna sortirana tudi s proizvodi keramične industrije iz Liboj po ugodnih cenah. Prepričani smo, da je tako organizirana prodajalna za potrošnike Hrastnika in širše okolice velika pridobitev, na področju sodelovanja pa korak dalje k u-resničevajnu nove ustave. POTROŠNIKE HRASTNIKA IN ŠIRŠE OKOLICE ZATO VABIMO, DA SI OGLEDAJO PRODAJALNO IN SE PO POTREBI TUDI OSKRBIJO Z BLAGOM, KI JIM GA NUDI PRODAJALNA PO UGODNIH CENAH. PREPRIČANI SMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI. Babič Milan -, 'V: STE“S«t* ft? I,* 4 1 Lepo urejena prodajalna STP Hrastnik v spodnjem Hrastniku, ki je pričela s prodajo stekla po zelo ugodnih cenah Izdelki iz opala in oniksa, ročne in stiskane izdelke, ki so primerni za darilo, prav tako lahko nabavite v novem oddelku trgovine Izdelki Steklarne Hrastnik razstavljeni v prodajalni pri Pečniku 6 'KOZARCEV ZA VINO steklarna, hrastnlk • steklarna hrubtnik ■ aUtkfarru* . . ..........=»: Slika 1 Slika 9 Nova embalaža za proizvode steklarne Hrastnik V svetu je znan pregovor: Lepo pakiranje je polovica prodaje. Očitno je situacija v naši tovarni bila do nedavnega taka, da tega pregovora nismo posebno resno jemali. Na eni strani so se naši proizvodi vedno dobro prodajali, na drugi strani pa sam asortiman (razsvetljava, avtomatsko izdelane steklenice itd.) ni nujno pogojeval lepe embalaže. Vse to pa se zadnje čase radikalno menja. Tako bo na primer težnja v ročni proizvodnji za kvalitetnimi izdelki (že primer onix-stekla), ki obvezno potrebujejo primerno embalažo, prav tako pa seveda na področju kelihov in stiskanih izdelkov v avtomatski proizvodnji. In prav neugoden plasman kelihov je bil osnova za ponoven predlog, da se tudi v naši tovarni odločimo za oblikovanje nove embalaže, ki naj naše izdelke obleče v lepšo obleko, istočasno pa trg seznani z našim imenom. Predlog je naletel na topel sprejem. V prvi- fazi oblikovanja nove embalaže smo pregledali, kaj dela v Jugoslaviji na tem področju konkurenca. Ugotovili smo, da se izdelki tipa kelihov prodajajo izključno v lepih, celo razkošnih darilnih kartonih. Jugoslovanski proizvajalci kelihov (ročno izdelanih seveda) niso ravno varčni pri embalaži, sploh pa se zdi, če gledamo prodajno ceno teh kelihov, da pri tako dragi embalaži cene njihovih izdelkov sploh ne pokrijejo proizvodnih stroškov. Kakorkoli že, dejstvo je, da razkošno embalirani izdelki naših konkurentov pretehtajo naše, včasih kvalitetnejše, vendar revno predstavljene kelihe. Druga faza dela je eksperimentalna in je rodila kopico predmetnih rešitev embalaže. Na koncu te faze sta izbrani dve rešitvi: a) dražja, zaprta škatla (slika 1), ki bi jo uporabljali za de- vost druge škatle je tudi v tem, da ni nič lepljenja, vse se samo sestavi (glej sliko od 5 do 7), zaradi delno odprte škatle pa so kelihi tudi neposredno predstav- va za delo je bila škatla za podobne kozarce renomirane italijanske tovarne Bormioli (glej sli- Slika 7 Slika 2 Slika 3 ko 8). Vendar je v primeru škatle Bormioli poraba materiala kar prevelika, saj je za embalažo kozarca 0,5 del potrebnih 18 dni2 kartona. Naš prvi predlog (slika 9) porabi 10 dm2, drugi — končni — predlog pa le 7 dm2 kartona (slika 10). Pri tej zadnji rešitvi je škatla delno odprta in je moč videti izdelek. Poleg manjše porabe materiala se ročaji pri naših dveh predlogih zložijo in se škatle lahko zlagajo ena na drugo, kar ni primer pri Bormioliju. Za opisano novo embalažo smo poiskali ponudbe različnih proizvajalcev. Ugotovili smo, da je tudi lepa embalaža lahko poceni, odvisno seveda, katerega proizvajalca izberemo. Vzorci nove embalaže bodo predstavljeni na letošnjem jesenskem Zagrebškem velesejmu in to bo tudi prvi stik naših izdelkov v novi obleki z javnostjo. Marčen Slavko Slika 4 Slika 8 korirane kelihe (zlate odlepke, brušenje itd.); b) cenejša škatla za gladke kelihe (slika 2), primerna posebej za prodajo v samopostrežbah itd. Karakteristika obeh škatl je predvsem čimbolj racionalna poraba materiala (material v embalaži predstavlja skoraj 80 % cene), posebno je to primer druga škatla (glej plašč — slika 3). Če primerjamo porabo materiala pri škatli za kelihe iz Parači-na (glej sliko 4), lahko vidimo njihovo razkošnost. — Zanimi- Slika 10 Ijeni eventualnim kupcem. U-strezna grafična oprema- obeh škatl je '’tista, ki poleg lepega videza, kupca tudi seznani s proizvajalcem. Podobna naloga je izvedena tudi za embalažo kozarcev 670 iz avtomatske stiskalnice. Osno- POGOVARJALI SMO SE... DROBNE VEKOSLAV, zabojar TOZD V Drobne Vekoslava, ali Miha, kot ga vsi bolj poznamo sem o-biskal na njegovem domu. Čeprav je fant še; razmeroma mlad, pa se mi zdi, drage sodelavke in sodelavci, da je prav, da vam ga pobliže predstavim. Miha je začel kot odnašalec in kmalu napredoval. Njegova vestnost in pridnost sta mu bili glavni odliki. Želel si je napredka in zaslužka. V obojem je napredoval. Žal ne dolgo. Bolezen ga je odstranila iz brigade. Že s 23. letom je postal invalid III. stopnje. O tem in še marsičem je tekel najin pogovor. Zanimiv in obenem žalosten, pa vendar čustveno globok in resničen Miha, izvoli. Kaj naj rečem. Rodil sem se 25. 4. 1949 v Celju. Živel in odraščal sem na Breznem. Osnovno šolo sem obiskoval na Dolu. Pri učenju nisem bil ravno priden, tako da sem se že s 15. leti zaposlil v steklarni. Kasneje sem z večernim šolanjem dokončal osemletko. Ne vem zakaj, toda lahko mi pride še kdaj prav. Zakaj si se odločil ravno za steklarski poklic? Ja, na to vprašanje ti ne bi mogel točno odgovoriti. Več stvari' je vplivalo na to odločitev. Prva je bila vsekakor nedokončana šola, se pravi, da sem bil prisiljen iskati zaposlitev. Tu pa velike izbire ni bilo. Rudnik, steklarna, pa mogoče še kje drugje. Pokojni oče, ki je bil tudi sam knap, mi je jamo odločno odsvetoval. V njej je preživel preveč strahu in težkih trenutkov. Pa tudi moja fizična konstruk cija je bila takšna, da ne vem kaj bi v rudniku počel. Tako sem se pridružil mnogim drugim in prišel v steklarno. O takratnih občutkih te ne bi rad posebno spraševal. Pa vendar? V prvi vrsti moram priznati, da sem iz ne vem kakšnega vzroka občutil precej strahu. Saj veš kot otrok sem slišal marsikaj o steklarjih, o njihovem težkem delu, o njihovih šalah z novinci in podobno. No, ves ta strah'j e bil kot sem kasneje uvidel odveč in nepotreben. Lepo so me sprejeli, mi pomagali, tako da sem razmeroma hitro vzljubil steklarsko delo. Kasneje pa je teklo vse več ali manj normalno. In potem? Po dobrem letu sem prišel v brigado Hinka Zupančiča kot nabiralec. Lahko ti odkrito rečem, da sem bil kar srečen in zadovoljen. Res, da smo trdo in veliko delali, vendar je bil temu primemo tudi zaslužek kar dober. živel sem brezskrbno in srečno življenje. Taiko sem odšel tudi k vojakom. Kaj pa, ko si prišel iz JLA. Potem ni bilo več tako? Mislim, da sem tako kot večina, tudi jaz prišel iz JLA bolj resen in z jasnimi in daljnosežnimi cilji. Kmalu sem se poročil in pričel drugo življenje. V tem času mi je umrl oče, pa tudi mama ni ostala pri najboljšem zdravju. Tako sem takore-koč čez noč moral spremeniti svoj način življenja. Danes si invalid. Da, na mojo veliko žalost. Dobil sem rano na dvanajsterniku. Mislim, da sem s tem veliko izgubil. Kako to misliš? Predvsem kot človek, ki ima družino. Oprosti, toda zdi se mi, da imaš občutke manjvrednosti? Ne vem, toda zdi se mi, da jih imam res. Zakaj? Veš Jože, ljudje niso vedno pošteni in odkriti. Saj ne zahtevam, da bi sočustvovali z menoj. Pa vendar me globoko boli, ko mi nekateri moji bivši sodelavci očitajo razne stvari in mi dajejo boleče opazke. Ne vem, toda zdi se mi, da nisem neposreden krivec za mojo bolezen. Ni mi vseeno, da sem bolan, potem pa še tak netovariški odnos nekaterih posameznikov. Čeprav ne želim nikomur slabo, pa vendar naj se vsak zaveda, da se mu isto lahko zgodi. Življenje je, uganka. Nikoli ne veš kaj te čaka jutri. Po naravi si ostal vseeno veder in družaben? Kaj pa hočem, saj moram vendar živeti. Zavedam se, da me čaka operacija. Kdaj, pa bomo videli. Sedaj delaš kot mizar-zabojar? Eno leto že delam na tem delovnem mestu. In kako je? Kaj naj rečem. Moji sedanji sodelavci so me sprejeli nadvse tovariško. Nihče mi še ni nič očital, tako da sem jim zelo hvaležen. Delo je zame kar primerno. Ni takšnega fizičnega napora, tako da se tudi kar zadeva zdravje, počutim mnogo bolje. Težave nastopijo le ob večjih vremenskih spremembah. Ko sva že pri tem, si bil morda na preventivnem zdravljenju? Da, enkrat sem bil 10 dni v Bohinju in nato isto leto še tri tedne v Zdravilišču Rogaška Slatina. Kaj pa kaj preusmeritev. Si mogoče že kaj mislil na prekvalifikacijo? Trenutno imam interno prekvalifikacijo. Sicer sem se pri zdravnikih pozanimal kako je s to rečjo. Za enkrat so mi vsak psihičen napor odsvetovali. Tako nameravam, seveda če bo možnost na sedanjem delovnem mestu tudi ostati. Kaj bo sčasoma pa odkrito povedano niti nisem dosti premišljeval. Mogoče se še odločim za kakšen drug poklic. Sicer pa bom še videl. Pretekli mesec, točneje 11. avgusta je bil upokojen tovariš FRANC BOČKO, dolgoletni brigadir na MP in eden redkih, ki je celotno delovno dobo prebil v našem podjetju in bil na koncu starostno upokojen.. Tovariš Bočko se je rodil 12. 2. 1922 pri Sv. Marku kot najstarejši sin v mnogočlanski družini rudarja Ivana. Po končani 7-let-ni osnovni šoli si je želel nadaljnjega šolanja. Žal zanj ni bilo ne mesta in ne sredstev. Tako je 15. 9. 1936 prvič prestopil prag takratne glažute. Prav verjetno si takrat ni niti malo mislil, da bo v njej ostal skoraj 39 let. Franci je bil vseskozi izredno marljiv in vesten delavec. Kot tak je izredno hitro napredoval. Tudi v času vojne vihre je vse- Kakšen pa je tvoj trenutni OD? Zaslužim 1.900 din. Imam pa 700 din akontacije na račun razlike s prejšnjega delovnega mesta. To ni mnogo? Seveda ni, todaj kaj naj storim. Tako pač je. Preden končava, samo še nekaj. Kako kot človek gledaš na jutrišnji dan? Kako? Kar se tiče bolezni sem že prej omenil, da vem kaj me čaka. Glede življenja kot takega pa sem bil in ostajam optimist. Zavedam se, da se ne smem sekirati in to tudi poskušam. Pa ti uspeva? Zaenkrat, hvala, da. Miha, hvala za pogovor. Vidim, da si res optimist in po vsem, kar si preživel se mi zdi, da je to še najbolj prav. skozi delal v steklarni. V maju 1944 je bil mobiliziran v nemško vojsko, kjer je bil kot bolničar 3 mesece. Vendar je bil med potjo na fronto ujet in premeščen v ujetništvo. Najprej je bil zaprt v Franciji in kasneje v Angliji. Iz ujetništva se je javil v NOV ter bil dodeljen v 5. prekomorsko brigado in kasneje v Gubčevo, kjer je kot bolničar o-stal do demobilizacije 16. 7. 1945. Pot ga je ponovno vodila v steklarno. Tudi po odsluženju kadrovskega roka je ostal zvest svojemu poklicu. Opravil je izpit za kvalificiranega steklarja in nadaljeval s svojim aktivnim delom. Òb rojstvu samoupravljanja leta 1950 je bil tovariš Bočko eden prvih delavcev — sa-moupravljalcev. Vsa ta leta je bil izredno aktiven. Večkrat je bil voljen v CDS in UO podjetja. Poleg tega pa je izredno skrbel tudi za mlad kader, če govorimo o nesoglasjih, potem moramo reči, da Franci ni poznal jeze in ni vedel kaj je prepir. Na svojem delovnem mestu je bil vzor vsem mlajšim in izreden sotovariš. Svoje znanje in bogate življenjske izkušnje je nad~vse rad in zelo uspešno prenašal na ves svoj okoliš. Prav zaradi takšnega pristopa in odnosa, pa je bil še posebno cenjen tako med predpostavljenimi kot sodelavci. Njegovi predlogi, kot tudi celotna njegova samoupravna dejavnost sta bila vedno v smislu napredka samoupravnih in družbenopolitičnih odnosov. Zato tovariš Franci ti ob odhodu v več kot zasluženi pokoj iz srca želimo, da ga še dolgo uživaš v miru in zadovoljstvu med svojimi najbližjimi. Hvala ti! Prejo ZAHVALA Ob izstopu iz kolektiva Steklarne Hrastnik se želim zahvaliti vsem sodelavcem in sodelavkam za sodelovanje in zaupanje, ki ste mi ga izkazali. Iskrena hvala za dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas. Želim vam mnogo delovnih uspehov in še enkrat vsem prisrčna hvala. Sopar Matilda Franc Bočko upokojen NAGRADNA KRIŽANKA sestavil: KARU OREMEL DEL ROKE, RAHLJA ZEMLJA BORILNI MEČ. MIRNO, PREPROSTO (KMEČKO) ŽIVLJENJE MESTO V ISTRI EDINA HČI V ZAKONU POJAV NA VOD! M DRUŠTVO NARODOV IT. FILMSKI REŽISER (ROSSELLINI) PISEC ESEJEV BOJAZEN M ZDRAV ' STVENA USTANOVA ZAHODNO* GERMANSKI VOJSKOVODJA • NINO, ROBIČ IME PISA2 TELJA ZUPANČIČA. SLOVENSKI VIOLINIST. (IGOR) REKA V ANGLIJI LETOVIŠKI KRAJ PRI OPATIJI PONAVLJA: NJE BESED NA KONCU PESMI, REFREN ŠPORTNO OBLAČILO SLADv KORČKI - NEVARNA BOLEZEN _LEPA . ČLOVEKOVA LASTNOST KUPON IVAN REGENT SVEDRAST Ml KROS ČTIVO s IME PO = PEVKARICE SPIROVE » APOLONOV SVEČENIK V TROJI M. IM£ 6QI0IJ TOVARNA KLEJA OLGA MEGLIČ FILMSKA IGRALKA .TAYLOR ŽELEZOV OKSID UDELEŽE1 NEC ALKE JEZERO NA finskem M MAJHNA RACA VZDEVEK UMRLEGA ONASSISA EISENHOWER FILMSKI IGRALEC LADD LOJZE ROZMAN LETOVIŠKO MESTO V BELGIJI LOVEC S PALICO IN TRNKOM M GLAVNO MESTO BOSNE IN HERCEGOVINE LEPOTNA ČEBULNICA ŽIVINO: ZDRAVSTVO ALUMINIJ ESTONSKI ESTRADNI PEVEC NAPISANA PREDLOGA ZA FILM LETOVIŠKI KRAJ V ŠVICI PRIHOD V GOSTE NAJDALJŠA JUGOSLOVAN SKA REKA \ PETELIN POPOLNA 0* HROMELOST ARI STOTE2 LOV ROJ = STNIKRAJ ŽE UMRLI EGIPTOVSKI MARŠAL MESTO NA FINSKEM (TURKU) KEMIČNA PRVINA SLAVKO AVSENIK PAKT VZHODNO1 EVROPSKIH DRŽAV JADRANSKI OTOK ITALIJANSKI SUKAR/POR: TRETIST (VINCENZO) SVET.ZNA: NA FIRMA ŠPORTNE OPREME VIOLINIST OZIM ■ VRSTA ŽARNICE KOŠARKAR TVRDI6 VRSTA GRANITA, UPARIT SESAJOČA ŽUŽELKA S SMRADNIMI ■ŽLEZAMI - ESTONEC ITALIJAN--SKI ATLET (FRANCO) ČISTOČA EDOUARD LALO STRUPEN PUN Z OSTRIM vonjem JEZERO V AFRIKI REKA V Španiji ST.GRŠKI SLIKAR EDVARD GR' ČEŠKI PISATELJ (ALOIS) DEL ŽEN= SKE GAR: DER08E TITAN PREDMET SENČNICA PUBLICIST FINCI TARAS BULJBA BITJE ŽlILE PESNIŠKA POMLAD GjORA V ŠVICI STARO MESTO V BABILONIJI ZVEZA BORCEV ALKO: HOLNA PIJAČA NAGLAVNI ROBEC ŽENSKO IME, TEREZIJA DESET MANJ DEVET . BODEČ PLEVEL MESTO V ALŽIRIJI IME SKLA = DATELJ A BERGA ČETRTA DIMENZIJA Zanimalo vas bo NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi re-šivami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad: 1. nagrada: 50 din 2. nagrada: 30 din 3. —7. nagrada: po 20 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka 26. septembra. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki Steklarja smo prejeli 45 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrado (50 din): Bizjak Dore, praktikant; 2. nagrada (20 din): Knez Riko; 3. -7. nagrado (po 20 din) prejmejo: Kavzar jlanez, Kaluder Zora, Barič Karel, Oberauner Rezi in Korošec Karel, upok. Prišli v podjetje Drnovšek Dušan — rezkalec, Lekočevič Jerko — kovinostrugar, Debelak Franjo II. — kovinostrugar, Dimitrijevič Milorad — nabiralec stekla, Seničar Mira — pripravnik v računovodstvu, Zaletel Franc — ključavničar, Jelenc Stanislav — kovinostrugar, Hajdarevič Meho — delavec v zmesarni, Potušek Milena — pripravnik v računovodstvu, Hujdu-rovič Refik — elektromehanik, Laznik Darinka — pripravnik v računovodstvu. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: lokomotiva, brk, kura, akumulator, R. U. R., Ovid, Palestrina, Ate, loža, Art, Nebukadnezar, mikser, Ecija, eon, A. M., Artur, jed, njorka, kes, Kavadarci, jod, Enare, Uri, Arka, caca, Domen, Lido, Cu, H. M., ovoji, ejektor, Ira, S, nav, Gal, oligarhija, ila, mraz, J. A., Baleari, jerbas, Amur, Ada, jad, A. C., eta, Krka, tornado. (D. K.) Odšli iz podjetja Na lastno željo Sušin Viktor — vodja splošno kadrov, sektorja, Zavrl Alojz — delavec težak, Kostanjšek Viljem — kovinostrugar, Beraus Zvonka — delavka v brusilnici, Rancin-ger Roman II. — krogličar, Koritnik Cvetka — kontrolor stekla v TOZD II. Samovoljno zapustili podjetje Stražar Ivan — odnašalec, Tovornik Zvonko II. — delavec težak, Krajnc Janez — delavec v kisikarni, Popovič Nedeljko —-odnašalec, Sulja Murat — odbi-jalec kelihov, Abdula Mehdin — delavec v zmesarni, Ahmeti Naz-mi — odnašalec, Topič Huseir — delavec na kanalu, Dervič Ferid — odnašalec stekla, Andrejčič Marija — odnašalka stekla, Pevec Karla —- odnašalka stekla. Upokojeni Kukuruzovič Valerija — bru-silka stekla, štrbucelj Miroslav — topilničar, Bočko Franc — I. nabiralec MP.. V JLA Gnjidič Rado — kopirni rezkar. ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat JOŽE MATEK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se vsem za tolažilne besede, godbi in pevskemu zboru DPD Svoboda II., ter vsem ostalim društvom in organizacijam. Žalujoči: žena, hčerke in sinovi z družinami