LISTEK. Za križ ia svobodo zlato! Balkanska povest. Spisal I. V. Starogorski. (Da\je.) BEj, ded, ne govorite tako glagno!" zardi deTojka. BŽarka ni tnkaj, da bi slisal, akoravno bi bilo bolje, da bi bil! Holuban pa divja kje krog Selc in te isče! Moral bi biti pravi tepec in ne Vjeruga, če bi se Bkril v bližini njegovega zraka! Bog ve, če bi ne nalezel knge!" ,Vi gte vedno vegeli," ge je nasmehnila Kogenka. In gama je pogtala Jivahnejsa. BLe nasmibaj ge," je zasopel Vjernaa. BMislig, da me premotig, kakor onega ubogega Žarka?" Kosenka je vedela, da se dela Vjeruia nalasč jeznega. Vedela, da jo ima rad kot svojo hčer. Edo bi pa tudi ne imel rad tako dete, kakor je bila ona. Nasmejala se mu je se srčneje. rTfu . . . Mlado dekle in starec, kako ge to vjema," reče gtarec in gi zasuče brke. »Ali, ded?!a zardi dekle in povegi oči. BDa, da .. . z mladim, brhkim in lepim dekletom je ušel gtar dedec Turkom. — Kaj pa migliš, grlica? Nisem ušel radi gebe, vraga, potem bi ne tvegal tako svoje glave. Ker pa vaju imam rad, «em atoril to. Zato se ne boj! Star gem in gtarogt je častitljiva! Drngače bi bilo, ako bi bil jaz Zarko . . .! Vjeruša se je namuzal. Hipoma pa je djal roko na oči, pljunil m začel gledati. Pri tem go se mn razširile nosoice, kakor bi vobal gmodnik. nNekje mora biti ogenj! Vonja po dimu!" ^Jezus Krigtng!" vgklikne Ko?enka. ,Morebiti pustoši Holuban v avoji jezi revežem selišča in jih mori lu BPu8togi jih že," reče mirno Vjerusa. BMoriti nima kaj, razan če najde kako kozu ali volka. Raja je pobegnila t gore." BVime Bcga ožeta in Sina in Svetega Duha," ge je pokrižala Kosenka. nAmen!" je pristavil Vjerusa. BPočila si že nekoliko. Ideva dalje. Sicer gva že prtcej daleč, vendar je boljge, da še sva dalje." Jel se je ozirati. BTfa . . . Go8pod Bog je imel posebne namene, ko je vgtvarjal ta. svet! Nekako čuden se mi zdi! KonirJaste skale, gosto grmovje, prepadi, nprav kakor t sredini Rudokih planin. Vendar je to komaj začetek gorovja, če se ne motim. Iti morava naprej, ker vonj dima prihaja od zadaj!" Sedaj je jel atarec sopsti kakor kovaski meh. rKaj sopete tako silno, kakor bi boteli napraviti veter?" BTftt ... ali ti ne sopes?! Vrag bi ne gopel, ako ti besi zažigajo koče. Nu, če bi mogel s gopenjem naprariti veter, sopel bi tako, da bi odpihnil V8e Torke iz podjarmljene zemlje!" Zopet sta potovala, ali počasneje. Po noči sta napravila ogenj za kako skalo, da bi spekla meso, nastreljeno na potu. S tem sta se tndi branila volkov. Vjerusa je bil preskrbljen s gtreljivom, na kar je Oiislil pred begom. Rabil gaje često zoper divjozverjad in da si nagtreli živeža. Ko je spala Kogenka, je gtražil on; zadremal je le proti jutru, ko se je Kosenka že naspala, da je lahko stražila. Eoaenki ge je vrmla zopet presnja dobra volja. Tndi brabrost se je je polaščala. Vjeruša ji je moral dovoliti, da je včasi pomerila na kakega volka. Dal ji je celo en gamokreg za vsak glugaj. Eo je gtražil tako gpečo deklico, se je spominjal raznih dogodkov. Koliko tužnih dni je cdmerjeno nbogemu narodu? Zasije li kedaj dan gvobode, vstane ked»j domovinaV Odkar čnti mod v udib, preliva kri Tarčinovo; v raznih bitkah je bil, raDjen celo. Id veadar je temu že dolga vrata let, pa zboljgalo se ni nič. Vstaja je bramela za vstajo, prinesla je gamo golze in pastošila krajino. Bode li ta dala domovini to, kar ji je ugrabil nevernik, bo dala iiiji svobodo, pravico do življenja? — In zamislil se je globje ... Kosenka pa je mislila na svojega Žarka. Kje je neki on, ali misli na njo? Tako ga ljnbi, čas je bil tn, da ju združi sveta vez. Ali kakor črni oblak vzame ratarju njegov np, tako je krota roka posegla med nju, uprav v trenutkn, ko ata se mialila objeti. Razgnala jn je med pnstinjo k volkovom in orlom, da tukaj koačata, razgnana, da ne vesta drag za drnzega. ln deklica je tožno poveaila glavico in solze 80 ji močile nežno ličece. nJezng, Jezus, daj mi, da prestojim to! Daj me Žarku!" Id da ji prej preteče čas, je jela moliti. Id molitev ji je ylila v srce atebo, jo bodrila in ji vzbudila, da najd) avojega Žarka. Eakor je bežala noč pred jntrom, tako je bežala tema in žalost iz njenega arca. Ob zori gta potovala dalje, ker ponoči ni bilo varno iz raznih okolisčin. Drugi dan po bega, moralo je biti blizu poldneva, prideta v nek jarek, podoben podolgovati dolini. Sprva sta ge nstrasila. Nato je VjeruSa pogledal bolje in opazil, da niso to dnšmaDini ampak begnnci z ženami in deco. Stopil je 8 Kosenko iz grmovja in sel proti njim. Ti go jn zagledali. Tarska obleka jih je zmedla in vatalo je kričanje in beganje. Bili ao tako gplašeni radi grozovitoati Tnrkov, da go ženske in otroci začeli takoj vpiti, če so le zagledali Tnrka. Nekaj nenavadnega je pa bil Turek v teh gozdovih. Vjeraša je videl zmešnjavo. ^el je roko na ugta in zavpil kolikor je mogel: nHvaljen bodi Jezus Eristag!" Nekateri izmed tolpe so postali in poslušali. BTo je nas človek? Kristjan?" Eosenka se je obrabrila in zavpila. Ne bojte ae, ljudje božji! Ušla sva Tarkom, kakor vi!" BHvaljen bodi Jezng Erigtus in čeačeno Njegovo ime," so zdajci odvrnili in se pomirili. rTfu!" ge je jezil Vjeruša, ko sta dospela do njih. BNa stara leta me že nočejo več poznati! To je bvaležnogt, to!" (Dajj. iledi.)