n 263997 naša skupnost LETNIK V APRIL 79 številka 4 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ISKRENE ČESTITKE ZA 27. APRIL DAN USTANOVITVE OP IN 1. MAJ - PRAZNIK DELA Zace-tefe gradnjo. Aote. v Vob^zpolju PRIPRAVLJEN JE NOV OSNUTEK POSLOVNIKA SKUPŠČINE OBČINE Zbori skupščine občine so na skupnem zasedanju dne 18. aprila 1979 sprejeli osnutek poslovnika skupščine občine in ga dali v enomesečno javno razpravo. Novi poslovnik bo ustrezna osnova za organizirano delo delegatov neposredno v sami skupšči-ni, pa tudi v celotnem procesu nastajanja stališč v delegacijah temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. V novem poslovniku je dan poseben poudarek usposabljanju delegacij in delegatov, delegatskim vprašanjem in predlogom ter postopku pri sprejemanju aktov skupščine občine. Zazeljeno je, da ne bi samo izvršni svet predlagal obravnavanje in sprejemanje odlokov in drugih aktov, ampak tudi drugi v osnutku poslovnika predvideni organi, organizacije in skupnosti. Omembe vredna je določba, ki odraza nadaljnjo demokratizacijo pri odločanju, da je potrebna za sprejem predloga odloka ali drugega splošnega akta absolutna večina, ne pa samo na seji navzoča večina delegatov. Delegatom in delegacijam se priporoča, da osnutek poslovnika temeljito proučijo, ker bo zanje vodilo in priročnik pri njihovem delu in opravilih v zborih skupščine občine in pri delu delegacij. Pričakujemo vsestranske obravnave, umestnih pripomb in dopolnitev osnutka, da bi lahko dokončno oblikovali besedilo poslovnika. USTANOVITEV DRUŽBENIH SVETOV OBČINE GROSUPLJE Družbeni sveti bodo sestavni del delegatskega in skupščinskega sistema ter oblika demokratične priprave družbenih odločitev. Kot taki bodo tvorili eno izmed novih sestavin demokratizacije političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Družbeni sveti ne bodo sprejemali nikakršnih odločitev, ampak predlagali celovitejše rešitve, o katerih se bodo udeleženci v delu sveta sporazumevali. Čeprav sveti ne bodo sprejemali nikakršnih odločitev, prevzemajo politično in strokovno odgovornost za predlagane rešitve in opredelitve. V občini zaenkrat predvidevamo ustanovitev treh družbenih svetov in sicer: - družbeni svet za družbenopolitični sistem - družbeni svet za družbenoekonomski sistem - družbeni svet za družbeno planiranje. Skupščina občine je na skupnem zasedanju zborov sprejela osnutek dogovora in osnutek odloka o družbenih svetih občine Grosuplje in jih dala v enomesečno javno razpravo v krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in organizacije združenega dela. KADROVSKA POLITIKA V OBČINI GROSUPLJE Skupščina občine je na seji 18. 4. 1979 obravnavala poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju občine Grosuplje in sprejela družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Iz poročila je razvidno, da na področju kadrovske politike sicer beležimo določen napredek, vendar pa s stanjem ne moremo biti zadovoljni. Področje kadrovske politike v občini je še vedno zanemarjeno in zaostaja za razvojem drugih področij dejavnosti. V prihodnjem obdobju bodo morali podpisniki družbenega dogovora (organizacije združenega dela, skupščina občine, občinske družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti) izpolnjevati dogovorjene obveznosti, ki izhajajo iz planskih dokumentov in se odločno zavzemati za dosledno uresničevanje kadrovske politike. SPREJET JE DAVČNI ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1978 Skupščina občine Grosuplje je na svoji seji 18. aprila 1979 sprejela in potrdila zaključni račun davkov in prispevkov občanov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978. Oba zaključna računa sta bila sestavljena v predpisanem roku. Predhodno ju je pregledala strokovna komisija, ki je ugotovila, da sta oba zaključna računa pravilno sestavljena. Promet obremenitev obeh zaključnih računov znaša 51,119.049,75 dinarjev, promet plačil 45,779.135,75 dinarjev, zaostanek 31. decembra 1978 pa 5,339.914,00 dinarjev, kar predstavlja 90 % izterjavo. SKUPŠČINA OBČINE JE NA SEJI DNE 18. 4.-1979 OBRAVNAVALA ŠE NASLEDNJE ZADEVE: - predlog odloka o določitvi temeljnih in drugih OZD, ki so posebnega družbenega pomena za ljudsko obrambo v občini Grosuplje - predlog dogovora o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - predlog odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978 NASLEDNJA SEJA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE BO PREDVIDOMA 9. MAJA 1979/ NA KATERI SE BO OBRAVNAVALO: - nadomestne volitve predsednika in člana predsedstva socialistične republike Slovenije - predlog odloka o geodetskih storitvah v občini Grosuplje - predlog odloka o spremembi namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč - štipendijska politika - predlog odloka o nekaterih vprašanjih s področja zakona o blagovnem prometu - predlog odloka o pripravi srednjeročnega družbenega plana občine Grosuplje - imenovanje komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito OBČINSKA KONFERENCA ZKS GROSUPLJE RAZPRAVLJA 0 KMETIJSTVU Vedno več nas je, naše potrebe po zdravi prehrani so iz dneva v dan večje, zato se tudi vse bolj zavedamo pomembnosti kmetijstva. Zato ni naključje, da se je v razpravo o Družbeno-ekonomskem položaju kmetijstva v naši občini vključilo veliko število delovnih ljudi, in občanov v krajevnih skupnostih, kjer je razpravo vodila OK SZDL, na koncu pa je o problematiki dne 16.4. 1979 spregovorila tudi Občinska konferenca ZKS Grosuplje. Razprava je pokazala napredek kmetijstva v območju naše občine pa tudi na marsikatero pomanjkljivost, ki jo bo treba brez odlašanja odpraviti. Občinska konferenca ZKS Grosuplje je sprejela naslednje sklepe in zaključke : 1. Izvršni svet skupščine občine Grosuplje mora pospešiti priprave za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti za pospeševanje kmetijstva 2. OK ZKS Grosuplje daje pobudo skupnosti občin Ljubljanske regije za podpis regionalnega sporazuma o združevanju sredstev za razvoj in pospeševanje kmetijstva ljubljanske regije 3. Brez odlašanja je treba sanirati težak gospodarski položaj v družbenih mlečnih farmah, zlasti s korekcijami na področju kreditne in investicijske politike, politike cen ter nadaljnega povezovanja med delovnimi organizacijami s področja kmetijstva 4. Ker na področju kmetijstva primankuje strokovnih kadrov,je treba posvetiti kadrovski politiki in načrtovanju večjo pozornost, zlasti pri načrtovanju usmerjenega izobraževanja 5. Nezdružljivo s konceptom združevanja dela sredstev in zemlje je kakršnakoli razprava o vračanju zemljišč, ki- so v družbeni lasti v zasebni sektor 6. Kooperantski odnosi med združenimi kmeti in delovnimi organizacijami morajo postati trdnejši, temeljiti morajo na planirani rasti proizvodnje in porabe, obe stranki pa morata ob morebitnem neizpolnjevanju obvez nositi ustrezne posledice 7. Na družbenih zemljiščih, na katerih delovne organizacije niso zainteresirane za organiziranje lastne proizvodnje, morajo do konca leta 1979 upravljale! organizirati planske proizvodne in dohodkovne odnose z združenimi kmeti v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih 8. Kmetijska zemljiška skupnost je dolžna izdelati program za izboljšanje in ponovno pridobivanje kmetijskih zemljišč (zlasti zamočvirjenih) ter aktivno sodelovati pri izdelavi srednjeročnega prostorskega plana občine. Zlasti je še dolžna organizirati postopke za komasacijo kmetijskih zemljišč. Sklepi so torej jasni in zavezujoči. OBISK ŠTAFETE V VIŠNJI GORI Tokrat je štafeta mladosti začela svojo pot na Ravnah na Koroškem. Bil je praznični dan, čeprav je bilo vreme muhasto. Tam so iz vseh krajev, da bi prisostvovali odhodu štafete. se zbrali mladinci in starejši Obrazi prvih nosilcev so bili svečani in prav gotovo je bil za njih to eden naj lepših dni v življenju. Sledila je proslava, potem pa je štafeta krenila na pot. Ta njena pot je dolga, saj jo pričakujejo mladinci raznih krajev širom domovine. V nekaj dneh je prepotovala Slovenijo in se prvič v 35. letu njenega obstoja za krajši čas 29. marca ustavila tudi pri nas, v Višnji gori. Že dan prej je bil postavljen oder, nad katerega je bila obešena velika slika našega maršala Tita. Krajani so izobesili zastave, da bi napravili obisk štafete še bolj svečan. Drugi dan ob pol dvanajstih so se zbrali krajani, pomembni občinski možje, delavci pa so prav tako za kratek čas zapustili delovna mesta in tudi šola je prekinila s poukom. Učenci so z zastavicami v rokah čakali ob cesti. Učenke in učenci iz šole, gojenke iz Dekliškega vzgajališča in mladinci smo s svojimi recitacijami, pesmimi in folkloro izoblikovali proslavo, ki je bila po mnenju vseh zelo lepa. Naposled je napočil trenutek, ki smo ga vsi tako težko pričakovali. Trije mladinci so na oder prinesli štafeto. Vsi smo bili ponosni,da smo jo lahko pozdravili, jo počastili in občudovali v tem našem malem kraju, ki pa iz dneva v dan spreminja svoj videz. Nato je predstavnik tabornikov prebral pozdravno pismo namenjeno Titu. Po kratkem govoru so mladinci štafeto odnesli naprej - drugi trojici, dokler ni štafeta salvnostno zapustila našega kraja. Štafeta potuje vsepovsod. V razmeroma kratkem času bo prepotovala vso Jugoslavijo. Povsod jo mladinci toplo pričakujejo. Vsepovsod vzbuja spoštovanje, saj nosi najlepše pozdrave in želje vse mladine Jugoslavije našemu velikemu revolucionarju Titu. Njena pot se bo iztekla 25. maja v Beogradu, kjer jo bo Tito sprejel. Štafeta s pozdravi in željami je poklon vse mladine za njegov rojstni dan. Darja Groznik SVEČAN SPREJEM KURIRČKOVE POŠTE KDO JE KDO Na svoji poti po naši občini je Kurirčkova pošta obiskala vse šole, kjer so ji pionirji pripravili slovesne sprejeme in se tako pridružili čestitkam ob rojstnem dnevu tovariša Tita, proslavili 60 letnico ZKJ in SKOJ-a, ter 35 letnico SNOS-a. Osrednja slovesnost naše občine je bila na Pristavi nad Sbično 18.4.1979, na nekdanji postaji TV 3. Pionirji "Bojanovega odreda" iz Šentvida so prinesli pošto mimo partizanskih spomenikov na Pristavo. Tam so jo predali pionirjem odreda, "Jožeta Kovačiča" iz Stične, ki so jo ponesli po svoji poti naprej v Višnjo goro. Na Pristavi so sodelovali pionirji obeh šol s pestrim kulturnim programom. Med programom je tov. Lapajne, nekdanji kurir NOB, izčrpno orisal delo kurirjev in pionirjem prikazal vse težave, ki so jih morali premagati v tedanjem okupiranem ozemlju Slovenije. Povdaril je, da morajo biti tudi naše mlade generacije vedno pripravljene premagovati podobne težave, kajti geslo leta je " NIČ NAS NE SME PRESENETITI ". Predsedniki skupscin krajevni skupnosti .AMBRUS Perko Jože DOB Sraj Albin GROSUPLJE Marolt Jože ILOVA GORA (naloge skupščine opravlja zbor občanov) IVANČNA GORICA Medved Slavko KRKA Blatič Tone METNAJ Nose Anton MLAČEVO Rode Bernard MULJAVA Jurčič Ciril PODTABOR Podržaj Viljem POLICA Medved Rudolf PONIKVE Bajt Franc RAČNA Potokar Anton SP. SLIVNICA Ljubič Anton STIČNA Ljubič Alojz STARO APNO Ponikvar Slavko ŠMARJE Struna Andrej ŠENTVID PRI STIČNI Klemenčič Stane TEMENICA Mostar Jože VIDEM-DOBREPOLJE Lendero Tomaž VIŠNJA GORA Zupančič Anica ZAGRADEC Orel Alojz ŽALNA Čebašek Franc Svojo pripravljenost slediti navedenemu geslu so pionirji in mladinci čete "Jožeta Kovačiča" z navdušenim aplavzom potrdili, da bodo hodili po poti, ki so jo začrtali kurirji in borci NOB. Ob tej priložnosti je predstavnik Občinskega odbora ZB NOV občine Grosuplje tov. Jurčič Ciril izročil spomenike NOB na Debečah in na Pristavi v oskrbo in varstvo Lovski družini Ivančna gorica in pri tem povdaril, da so tudi lovci v svoji organizaciji izvajalci programa SLO. Prireditve so se poleg 600 pionirjev udeležili še predstavniki občinske in krajevnih organizacij ZZB NOV, nekdanji kurirji, predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, člani lovskih družin ter številni krajani. B. Križanič MLADINSKA DELOVNA AKCIJA V HRASTOVEM DOLU V nedeljo 22. aprila je bila zaključena 4-dnevna lokalna mladinska delovna akcija "Kremenjek 79" v Hrastovem dolu. Na akciji je sodelovalo več kot 90 mladincev iz naše občine, ki so opravili 2000 delovnih ur na cesti Hrastov dol - Lučarjev Kal. Prenovljena cesta pomeni boljšo povezavo med dvema vasema in med krajevnima skupnostima Dob - Muljava. Brigadirji so delali tudi pri urejanju prostora, kjer bo odkritih 9 spominskih obeležij II. grupi odredov. Plan dela je bil v celoti izpolnjen, prav tako pa tudi plan interesnih dejavnosti, saj so se v teh štirih dneh zvrstila mnoga predavanja, kulturno zabavni programi, filmi, športna srečanja ter sodelovanje na pohodu "Po poteh II. grupe odredov" v Ivančni gorici. Doseženo je bilo izredno dobro sodelovanje z domačini, ki so bili mladim vedno pripravljeni pomagati pri delu. Z delom brigadirjev so bili krajani izredno zadovoljni. Na svečanem zaključku so se domačini zahvalili brigadirjem za njihov prispevek pri urejanju kraja. Poslovilno srečanje je bilo nadvse prisrčno. Gospodinje so pripravile celo vrsto dobrot. Končalo pa se je z brigadirskim kolom in pesmijo. MNOŽIČNI POHOD PO POTEH II, GRUPE ODREDOV USPEL Preko 800 tekmovalcev in pohodnikov se je v dveh dneh udeležilo I. množičnega pohoda po poteh II. Grupe odredov, katerega je uspešno izvedla Krajevna konferenca SZDL Ivančna gorica. R e z u 1 t a t i : Mlajši pionirji: 1. Mohar Andrej, ššD Grosuplje 2. Mohar Tomaž, ŠŠD Grosuplje 3. Hojč Boris, ŠŠD Grosuplje Starejši pionirji: 1. Čeferin Rok, ššD Grosuplje 2. Janežič Dušan, ŠŠD Stična 3. Dizdarevič Marjan, ŠŠD Grosuplje Tekmovalni del pohoda s streljanjem-sobota: 1. SK Kamni k 2. TVD Partizan Dol 3. DOS železniška postaja Ljubljana Tek spominov po ulicah Ivančne gorice Mladinke 1000 m: 1. Jonke Simona, ŠŠD Polet Višnja gora 2. Slak Vida 3. Stanič Sonja Mlajše pionirke: 1. Habjan Jožica, ššD Stična 2. Pajk Alenka, ŠŠD Šentvid 3. Mrzelj JOžica, ŠŠD Stična Ekipno: 1. ŠŠD Grosuplje 2. ŠŠD Stična 3. ššD Šentvid pri Stični - nedelja : 1. SK KUM Dobovec Trbovlje Mladinci 3000 m : 1. Rokavec Marko, AK Olimpija 2. Piškur Beno, AK Olimpija 3. Bratovž Janez, ŠD Trzin članice 2000 m : 1. Šuštaršič Anica, ŠŠD Gimnazija Stična 2. šeme Tina, ŠŠD Gimnazija Stična 3. Horvat Majda, ŠD Polet Višnja gora Veterani: 1. Groznik Pavel, KS Višnja gora 2. Švare Franc, IMP DO Livar Iv.g. 3. Dovč Miha, IMP DO Livar Iv.g. Člani 5000 m: 1. Anič Dragan, Gorenje Velenje 2. Vujasin Svetlan, AK Olimpija 3. Glavan Branko, AK Olimpija " NIČ NAS NE SME PRESENETITI " NA PODROČJU POŽARNEGA VARSTVA široko zasnovana družbena akcija letošnjega leta pod geslom Nič NAS NE SME PRESENETITI ima svoj poln pomen in opravičenost tudi na področju zaščite ljudi in premoženja pred požarom. Uspeh bo večji in popolnejši, če bomo uspeli akcijo razširiti na vsa področja z dolgoročnimi cilji. Za to pa je potrebno vsklajeno delovanje vseh družbenih faktorjev, vseh delovnih ljudi in občanov tako v (organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih). Načelo protipožarne varnosti mora postati trajna orijentacija, sestavina vsakega dela in planiranja. Zagotoviti in aktivirati je potrebno vse razpoložljive sile in sredstva, delo vseh činiteljev (vzgoja, izobrazba, službe varstva pred požarom, odgovornost za varstvo pred požarom na delovnem mestu) pa med seboj koordinirati. S tem, da smo na prvo mesto postavili človeški faktor, smo se odločili za dolgoročno reševanje požarnovarstvene problematike, dvig požarnovarnostne kulture in zavesti ljudi, kar bo prispevalo k upešnemu preventivnemu delu na tem področju. Koristnost navedene akcije lahko podpremo tudi s finančnega stališča: pra- vilno vložena sredstva v protipožarno preventivo, pod pogojem, da so sredstva primerno vzdrževana in ljudje za uporabo usposobljeni, so znatno manjša od sredstev, uporabljenih v odpravljanje posledic požarov. SOLIDARNOST PONOVNO NA PREIZKUŠNJI t Usodna 20. minuta po 7. uri, 15. aprila 1979, je spremenila utrip življenja in podobo bisera Jadranske obale - črnogorskega Primorja. Močan potres 9. stopnje po Mercallijevi lestvici je pustil za seboj popolno razdejanje. Terjal je več kot 100 mrtvih in preko 1000 ranjenih, več kot 80.000 prebivalcev pa je ostalo brez strehe nad glavo. Mnogo pogumneje se je črnogorski narod spoprijel s posledicami naravne ka- tastrofe z občutkom, da v tej hudi stiski in bolečini ni ostal sam, saj so vsi narodi in narodnosti Jugoslavije ponovno izpričali svojo solidarnost in mu takoj priskočili na pomoč. Prva oblika pomoči je bila v šotorih, prikolicah, posteljnini, hrani, krvni plazmi in zdravilih. Delovne ekipe so v razmeroma kratkem času usposobile električno napeljavo, telefonske zveze, vodovod in drugo. Toda to je le začasna rešitev. Razdejanje je prehudo. Solidarnost vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti bo še kako potrebna pri dolgoročnejšem reševanju posledic tega katastrofalnega potresa. UKREPI OBČINSKEGA ŠTABA CIVILNE ZAŠČITE že v nedeljo 15. aprila zvečer se je sestal občinski štab civilne zaščite, skupaj s predstavniki skupščine občine, njenega izvršnega sveta in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij. Na podlagi posredovanih informacij v sredstvih javnega obveščanja o posledicah naravne katastrofe v črni gori, je štab na razširjeni seji poskušal oceniti stanje na ogroženem območju in se odločiti za najpotrebnejšo in najučinkovitejšo pomoč bratskemu narodu. Ugotovitev, da bi iz občine Grosuplje lahko poslali na ogroženo območje nekaj šotorov, ter mobilne ekipe elektroinštala-terjev, vodovodnih inštalaterjev in zidarjev, je bila sporočena Republiškemu štabu civilne zaščite. Republiški štab civilne zaščite je našo občino doslej zaprosil le za nujno pomoč v šotorih in stanovanjskih prikolicah. Osnovni kriteriji ooenjevanja3 ki so bili postavljeni kot izhodišče nadaljnjega dela žirije so bili: funkcionalna zasnova z upoštevanjem dostopov v objekt^ povezave posameznih delov projekta in prostorske ureditve ter konstruktivna zasnova s prilagajanjem tlorisne in racionalne zasnove. Vsi predloženi idejni projekti so bili skrbno pripravijenit kar je odraz prizadevanj projektantskih skupin. Po vseh obravnavanih kriterijih, upoštevajoč ekonomsko tehnično analizo površin in cen ter funkcionalno programsko analizo, je bil projekt arh. Štruklja s sodelavci najzrelejši in naj ekonomičnejši. Vsekakor je njihova idejna zasnova tudi načrt, ki nudi zelo dobre možnosti urbanistično - arhitektonskega oblikovanja in nadaljnjega razvoja. S tem, ko je idejni projekt izbran, je naša nadaljnja naloga naročilo glavnega projekta. Ob tem je potrebno dodobra uskladiti program in razvoj usmerjenega izobraževanja v naši občini, odnosno proučiti izhodišča, ki so projektantu za nadaljnje delo glavnega projekta potrebna. Nedvomno je to pomemben korak k uresničitvi šolskega objekta, kakršnega potrebujemo in ga bomo v nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja tudi rabili. INFORMIRANJE OBČANOV Vse oblike pomoči, ki jih bodo delovne in druge organizacije ter skupnosti iz naše občine namenile za pomoč črnogorskemu narodu ob tej hudi naravni nesreči, bomo objavljali v "Naši skupnosti". Zato naprošamo osnovne organizacije sindikatov v delovnih organizacijah in krajevne konference SZDL v KS, da do vsakega 15- v mesecu sporočajo koordinacijskemu odboru za solidarnostne akcije pri OK SZDL Grosuplje ali neposredno Uredniškemu odboru Naše skupnosti podatke o oblikah in obsegu pomoči Črni gori za ublažitev posledic potresa. ŠOTORI ZA ČRNO GORO Na poziv Republiškega štaba civilne zaščite 17- aprila, je bilo še isti dan odpremljenih na letališče Brnik 12 šotorov za 48 oseb, ki sta jih ogroženem ob potresu odstopila občinski štab civilne zaščite in taborniška organizacija. Odposlani šotori so bili ocenjeni na vrednost 50.000 din. Namesto danih šotorov bodo iz sredstev civilne zaščite in sredstev proračunske rezerve takoj nabavljeni novi šotori. OBČINSKA UPRAVA MED PRVIMI Pozivu za zbiranje sredstev za pomoč prebivalstvu s potresnega območja so se med prvimi odzvali delavci občinske uprave. Zbrali so 8.000 sredstev ter prispevek že prve dni nakazali na republiški zbirni račun. Politične organizacije in svet delovne skupnosti pa so že razpravljali o predlogu in sklenili da bodo delavci občinske uprave namenili za pomoč še enodnevni zaslužek. ENODNEVNI ZASLUŽEK ZA POMOČ Koordinacijski odbor za solidarnostne akcije pri Občinski konferenci SZDL Grosuplje je vsem delovnim in drugim organizacijam v občini predlagal, naj bi kot pomoč prizadetim ob potresu v Črni gori delavci delali eno prosto soboto. Delavci v državnih in drugih organih ter skupnostih, ki s svojim delom ne ustvarjajo nove vrednosti, pa naj bi za pomoč prispevali enodnevni zaslužek. Sindikati vodijo akcijo, da bi bilo delo na prosti dan oproščeno prispevkov, tako da bi za pomoč Črni gori ob potresu nakazovali enodnevni bruto osebni dohodek. PROGRAM IN SREDSTVA OBČINSKE KOMUNALNE SKUPNOSTI ZA LETO 1979 Finančna načrta Komunalne skupnosti občine Grosuplje in Samoupravne enote Komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem predvidevata za leto 1979 skupaj 85,000.000,00 din prihodkov in prav toliko odhodkov, od tega komunalna dejavnost 33,000.000,00 din SE za cestno dejavnost 17,000.000,00 SE Komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem pa 35,000.000,00 din. Najvažnejše planirane investicije Komunalne skupnosti občine Grosuplje v letu 1979 so: - sofinanciranje gradnje čistilne naprave v Ivančni gorici, - gradnja zbirnega kanala v Ivančni gorici, - gradnja kanalizacije Brinje, - gradnja kanala B v Grosupljem, - modernizacija občinskih cest, zajetih v resoluciji občine Grosuplje, - prestavitev Adamičeve ceste v Grosupljem, - gradnja obvoznice Mrzle njive. Samoupravna enota Komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem namerava v letošnjem letu oddati še preostale komunalno urejene stavbne parcele za gradnjo montažnih stanovanjskih hiš v zazidalnem predelu Jerova vas, kot tudi ok. 20 delno komunalno urejenih parcel v Ivančni gorici in 10 v Stični. Predvidena je tudi pridobitev zemljišč, potrebnih za realizacijo že sprejetih zazidalnih načrtov v občini Grosuplje in komunalno urejanje teh zemljišč. Glede na obsežen delovni program in finančni načrt čaka strokovne službe Komunalne skupnosti v letošnjem letu težavna naloga za čim uspešnejšo realizacijo programa. UREDITEV OTROŠKIH IGRIŠČ V OBČINI V občini imamo urejenih le nekaj igrišč za otroke. Vendar pa jim moramo nameniti več prostora, več igrišč primernih njihovi razvojni stopnji, dovolj velikih in dovolj zelenih, da jih doživljajo kot del narave. Otroci se želijo igrati tam, kjer se nekaj dogaja, če ne najdejo te prilike na igrišču, si jo poiščejo na cesti, kar pa pomeni veliko nevarnost. Zato mora biti lokacija, oblika in opremljenost igrišč za otroke primerna in privlačna, kar pa seveda terja večjo vključenost staršev in drugih občanov že pri zasnovi igrišča, da po svojih močeh pomagajo urejati igrišče, se hodijo z otroki igrat, telovadit, ipd. Predstavniki Skupnosti otroškega varstva Grosuplje so si v mesecu marcu in aprilu ogledali in določili lokacije za igrišča v Dobrepolju, Ponikvah, Zagradcu, Muljavi in Ambrusu. Naročena so že ustrezna igrala. To je le ena izmed akcij Skupnosti otroškega varstva Grosuplje v mednarodnem letu otroka. KORAK DO NAROČILA GLAVNEGA PROJEKTA V zadnji številki smo objavili fotografije vseh treh variant idejnih projektov s pripisom, da je strokovna komisija izbrala kot najboljšo idejno zasnovo bodošega šolskega centra projekt arhitekta Štruklja s sodelavci. Strokovna komisija je podrobno obravnavala vse projekte, sestavljena pa je bila iz vrst uglednih strokovnjakov s področja gradbeništva in predstavnika Republiške izobraževalne skupnosti Slovenije. Med drugimi so bili dlani komisije mag. Braco Mušič, dipl.ing. Jurij Lapuh, dr.prof. Jože Koželj, ing. Janez Korenčan. Roleg njih pa so v ocenjevalni komisiji sodelovali predstavniki gradbenega odbora in Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje, ki nastopa kot investitor. ZVIŠANJE TARIFE ZA POKOPALIŠKO DEJAVNOST Delegati skupščine Komunalne skupnosti občine Grosuplje so na svoji 3. redni seji obravnavali in sprejeli tudi predlog zvišanja tarif za pokopališko dejavnost za pokopališče v Grosupljem. Nove tarife so naslednje: a) najemnina za enojni grob 500,00 din za dobo 10 let b) najemnina za družinski grob 1.000,00 din za dobo 10 let Spremenjene tarife mora obravnavati in potrditi še IS SOb Grosuplje. Nove tarife bodo veljale po objavi v Uradnem listu predvidoma od 1.6.1979 dalje. MOTIVI DELOVNEGA VZDUŠJA V KS GROSUPLJE Postavljeni so temelji novih stanovanjskih blokov na "Mrzlih njivah" Območje zazidalnega načrta Jerova vas je eno samo gradbišče. Komunalno podjetje Grosuplje gradi za občinsko komunalno skupnost vodovod in kanalizacijo. DO GUMA BO GRADILA Grosistična trgovska delovna organizacija Guma Grosuplje je v začetku meseca zaprosila za lokacijsko dovoljenje za gradnjo poslovno - skladiščnega objekta s tlorisno površino 2^,5 x 126 m. Objekt bo v industrijski coni Grosupljega. TP PODBUKOVJE IN VIDEM Podjetje DES-TOZD Elektro Ljubljana okolica je 16. aprila začelo z gradnjo transformatorskih postaj Podbukovje in Videm. Investicijska vrednost obeh TP znaša 1 ,060.000,00 din. V KS POLICA USPEŠNO IZGLASOVAN SAMOPRISPEVEK V nedeljo, 22. 4. 1979 so delovni ljudje in občani KS Polica na referendumu glasovali o II. samoprispevku. Ugotovili so, da je skupni interes vseh delovnih ljudi in občanov, ki živijo v krajevni skupnosti, izboljšanje cest. Krajevna skupnost ima namreč tri občinske ceste v skupni dolžini 11.300 m, od česar je asfaltiranih le 1.300 m. V programu, ki ga je krajevna skupnost ponudila glasovalcem, je predvideno asfaltiranje ceste' od Drobniča do Gradišča, od Police preko Kožljevca do Troščin ter od Perovega do Male vasi. Krajani so se z 58,76 % oddanih glasov odločili za II. sa-moprispevek. SREČANJE MLADIH LITERATOV Literarno - založniška komisija pri Zvezi kulturnih organizacij v občini je pripravila II. srečanje sodelavcev šolskih in mladinskih glasil. Srečanje je bilo v soboto 7- aprila 1979. Mladi avtorji so čitali svoje najboljše prispevke, saj so se srečanja udeležili sodelavci sedmih šolskih in treh mladinskih glasil. Komisija, v kateri so bile tovarišice prof. Marjeta Glavan, predmetna učiteljica Marija Dolenšek in učiteljica Anica Petrič, je izbrala po tri najboljše sestavke. Vsi sodelujoči so prejeli knjižne nagrade. Najboljši sestavek v prozi je napisala učenka Nataša Tomšič iz osnovne šole Dobrepolje "Moj rodni kraj, moj rodni dom". Drugo mesto je osvojil Matjaž Cvetkovič iz osnovne šole Grosuplje za pesem "Šolski zvonec" in tretje Erika Mersel iz osnovne šole Stična za pesem "Galeb". Med sestavki iz mladinskih glasil pa je komisija priznala prvo mesto Slavici Zlatar iz Dekliškega vzgajališča Višnja gora za pesem "Dovolj za vse", drugo mesto Križman Mirjani iz ZSM Grosupljfe za pesem "0 dveh daljnih svetovih" in tretje mesto Žibert Miji iz gimnazije za prozni sestavek "Spomin". Po srečanju so mladi avtorji imeli še razgovor z mentorji glasil, mladina Grosupljega pa je vse mlade avtorje povabila na ogled muzeja Louisa Adamiča v Pra-pročah. Hilda Lučovnik DELOVNI ČAS EKSPOZITURE LJUBLJANSKE BANKE Z DRUGE PLATI LB - GB ^ EKSPOZITURA GROSUPLJE daje na prispevek v februarski številki Nase skupnosti naslednje pojasnilo: Delovni čas za stranke v Ljubljanski banki - Gospodarski banki - Ekspozituri Grosuplje je prilagojen krajevnim prilikam in potrebam delovnih organizacij. Še posebna pozornost pa je dana ob izplačilnih dnevih osebnih dohodkov v večjih delovnih organizacijah. Res da je ob sredah, ko so uradne ure za stranke tudi v državnih organih in drugih javnih službah, naval strank nekoliko večji, pa tega ne moremo trditi za petek, ko so uradne ure za stranke tudi v popoldanskem času. Prizadevali si bomo, da bomo usposobili dodatne kadre za prehod na turnus. Do takrat pa se bomo trudili, da bomo z obstoječimi zmogljivostmi poslovali v čimvečje zadovoljstvo strank. Priporočamo tudi, da se krajani oz. varčevalci poslužujejo tudi uslug Službe družbenega knjigovodstva - Ekspoziture Grosuplje ter pošt na območju občine, ki po sporazumu z banko vršijo posle hranilne službe. PROGRAM KINEMATOGRAFOV MAJ od 1. do 6. ameriški barvni film - vojna drama FANTJE IZ 3. ČETE italijanski barvni film - fantastični ZAŽELJENO JE DOBRO LJUBITI (ni primeren za mladino do 15. leta) italijanska barvna - kriminalka TELESNI STRAŽAR od 10. do 13. domači barvni film - drama PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJI MRDUŠI italijanski barvni film - akcijski RIM - MESTO NASILJA od 17. do 20. ameriški barvni - ljubezenska drama BUSTER JE LJUBIL BILLIE ameriški barvni - grozljivka SERPIKO od 24. do 27. ameriški barvni film - komedija ZAKAJ TE MOŽ PUŠČA SAMO ? ameriški barvni film - vestern V KLANCU NAVADE domači barvni film - vojna drama AKCIJA ŠTADION PREDSTAVE : Kino Grosuplje - četrtek ob 19 uri sobota ob 18 in 20 uri nedelja ob 16 uri Kino Ivančna gorica - petek ob nedelja ob 19.30 uri 18.30 uri Kino Dobrepolje petek ob 19,30 uri nedelja ob 15 in 19,30 uri naša skupnost Redakcija je bila' zaključena 23. 4. 1979. GLASILO SOCIALISTIČNI SVIIS DSLOVNSGA LJUDSTVA OBČINI OROSUNLJI IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA GROSUPLJE, KOLODVORSKA 2, TELEFON 771-088. IZHAJA MESEČNO. NAKLADA 3000 IZVODOV. TISK: BIROTISK - GROSUPLJE /771-177/ UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI UREDNIK.MARJAN KOTAR /771-088/, ODGOVORNI UREDNIK JULIJANA ERSTE /771-225/ PO MNENJU REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA PROSVETO IN KULTURO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SRS ST. 421-1/72 OD 30.9.1975, ŠTEJE GLASILO MED PROIZVODE, ZA KATERE SE NE PLAČUJE TEMELJNI PROMETNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV.