SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 11	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	6	de	abril	-	6.	aprila	2000
— ■■■■■—	—	.	■	m —	■	—	. t ■ ■ mm wm
Iskanje medsebojnega spoznavanja Delo parlamentarne komisije
Govor predsednika ZS Toneta Mizerita ob razširjeni seji Medorganizacijskega sveta s slovenskimi parlamentarci
Danes je poseben dan. Prvič se nahaja med nami komisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Nedvomno je to korak naprej v našem razmerju do matične domovine. To nam ojači zavest pripadnosti Sloveniji in slovenski državi in nam vzbiya upar\je, da bo v prihodr\je to razmerje tako, kot si ga želimo in kot smatramo, da bi moralo biti.
Hočem govoriti odkrito. Smatram, da ta izreden dogodek ni čas le za vljudnostne poklone, marveč priložnost za resno skupno iskai\je medsebojnega spoznavanja in boljšega razmerja med diasporo in središčem.
Zaskrbljeno namreč ugotavljamo, da po desetih letih samostojne države, Slovenija še nima stvarne in resne emigrantske politike. Nima še potrebnega zakona o emigraciji. Niso predvideni konkretni ukrepi in določila glede repatriacije. Ni pravnih določil o pomoči temu delu slovenskega naroda, ki bi slonela na dognanih ugotovitvah in na dogovoru med posameznimi emigrantskimi skupinami in vlado Republike Slovenije.
In vendar je emigracija del, važen del telesa vsakega naroda, ki v primeru Slovenije predstavlja, če nas številke ne varajo, kar 20 odstotkov celotnega slovenskega prebivalstva. In tu pridemo do ugotovitve, da je potrebno spremeniti dosedanje gle-danje na emigracijo. Ta ne bi smela biti neke vrste nadležno breme, marveč kapital, ki lahko postane eden stebrov narodne politike. Kako važen je lahko ta činitelj, smo spoznali v dobi osamosvojitve, ko je nastop slovenskih emigrantov v raznih državah po svetu odločilno vplival na mednarodno priznanje novorojene države. V našem primeru smo dosegli, da je Argentina kot ena prvih na svetu priznala samostojno Slovenijo in za sabo potegnila domala vse latinskoameriške države.
Pogoji so sedaj seveda drugačni. Vendar slovenske skupnosti ostajajo povsod kot veliko in častno predstavništvo, ki sicer nikakor ne more nadomestiti diplomatskih vezi med državami, a jih lahko dopoli\jtyejo, ker je vsak član v svojem okolju nenehen predstavnik naroda in tudi države.
Poleg tega pa globalizacija, v kateri se nahaja svet, kaže še na drugo plat izseljenskega pojava. V procesu medsebojnega dopolnjevanja na gospodarskem področju, lahko močna emigrantska skupina igra odločilno vlogo v določeni državi. Primer prodora Luke Koper na južnoameriško področje in razni projekti, kot načrt poletja Iskratel, ki predvideva vključitev mladih slovenskih izseljenskih profesionalcev, zgovorno pričajo, da pametna in usmerjena pomoč emigracijam ni strošek temveč, na dolgo roko, zelo donosna investicija. Tega so se zavedali ustavodajni možje, ki so s petim členom slovenske ustave zagotovili podporo emigraciji.
Važno pa je tudi razmerje matične države do posameznih skupnosti. Na tem mestu pridemo do boleče točke, ker od oblasti v Sloveniji ne prejmemo odgovora, ki ga pričakujemo. Milo povedano, občutek. imamo, da nas ne razumejo ali so do nas celo peprijazno razpoloženi. In tu ne
govorim le o dotoku sredstev v pomoč našemu delovanju, temveč tudi o načinu izvedbe projektov, ki jih Slovenija sofinancira v razmerju do naše skupnosti. Večkrat smo javno izrazili naše stališče in ga tudi podali vodji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, državni sekretarki ge. Mihaeli Logar ob priložnosti njenega obiska med nami. A očividno naše stališče naleti na gluha ušesa. Kot naletijo na gluha ušesa projekti za delovanje naše skupnosti, ko kar po vrsti dobivamo same negativne odgovore.
Kuj pričakujemo? Želimo, da nas Republika Slovenija upošteva kot skupnost s svojimi posebnostmi in izrazitimi značilnostmi. Mi nismo gospodarska emigracija, ki je šla od doma za boljšimi življenjskimi pogoji. Smo sad politične odločitve ob koncu druge svetovne vojne in revolucije, ko je del naroda izbral tujino kot edini način da si ohrani življenje in svobodo. Hočemo, da se nas spoštuje v naši istovetnosti in našem načinu delovanja, ker je to ena bistvenih človekovih pravic. Smatramo, da morujo biti posamezne odločitve sad dogovora ne pa enostranke poteze, ki diše po oblastnosti. In če pogledamo le
kot primer tri probleme na tem področju: podpora pri izdaji Zgodovinskega zbornika, lanski seminar za naše učiteljice ali pa letošrye potovanje abiturientov, bomo spoznali, da gre za avtoritarne odločitve, ki ne upoštevajo, da tu obstoja organizirana skupnost s svojimi značilnostmi, ki jih mora oblast priznati in spoštovati.
Smo Slovenci, ne samo prijatelji Slovenije. Smo del naroda in mnogi tudi slovenski državljani. Hočemo biti igralci na odru naše usode, ne premikači kulis ali celo le obrobni dekorativni element. Ne zapiramo se dialogu, ki nas lahko obojestransko obogati, a pod pogojem da se nas prizna in upošteva. Saj imamo vsi, narod v domovini in mi daleč na tujem, skupno izhodiščno točko, ki je ohranitev slovenstva in slovenskih vrednot danes in tudi za prihoduje rodove.
Spoštovani gostje, člani parlamentarne komisije. Danes ponovno obujamo upanje, da bomo pri slovenskih oblasteh našli posluh in pozitiven odziv za naše stališče. V tem upanju bodite dobrodošli med nami.
Bog vas živi!
V petek zjutraj je prišla v Buenos Aires komisija državnega zbora Slovenije za Slovence v zamejstvu in zdomstvu.
Sestavljajo jo predsednik mag. Marijan Schiffrer (Slov. krščanski demokrati); podpredsednik Davorin Terčon (Liberalna stranka Slovenije) ter člani Jakob Presečnik (Slovenska ljudska stranka), Ivo Hvalica (Socialdemokratska stranka Slovenije), Samo Bevk (Združena lista) in Zoran Lešnik (DESSUS — Stranka upokojencev); z rjimi je prišla še sekretarka komisije gospa Barbara Sušnik.
Na letališču Ezeiza so jih pričakali veleposlanik dr. Janez Žgajnar ter častni konzul g. Herman Zupan, predsednika ZS Tone Mizerit ter Triglava g. Silvester Pavlin ter še drugi slovenski rojaki, predstavniki raznih društev.
Po pozdravu so se poslanci odpravili v hotel, kjer bodo prebivali, nato pa so imeli pogovor z veleposlanikom, na kosilo pa so bili povabljeni h g. Hermanu Zupanu.
Proti večeru so prišli v prvi širši stik z našo skupnostjo, ko so se udeležili razširjene seje Medorganizacijskega sveta, na katerega so prišli predsedniki ali predstavniki vseh naših organizacij ali domov. Omenimo posebej, da so prisostvovali predstavniki Slovenskega podpornega društva Triglav iz Buenos Airesa in Slovenskega prekmurskega društva iz Bemala.
Prvak Socialdemokratske stranke Janez Janša je 27. marca na TV3 med drugim izrazil upanje, da bo sedanji guverner Banke Slovenije France Arhar vstopil v politiko. Po pjegovih besedah bi „to popestrilo in osvežilo slovenski politični prostor, čeprav je Arhar v političnem smislu v veliki meri še neznanka". Kot je potrdil Janša, je skupaj s predsednikom Krščanskih de-
Ob prihodu v Slovensko hišo so vsi člani komisije položili šopek rož pred spomenik naših padlih, nato pa se je pričela seja. Pozdravil jih je predsednik ZS Tone Mizerit, katerega nagovor prinašamo na uvodnem mestu.
V imenu komisije je pozdravil predsednik Marjan Schiffrer, nakar je bila dana priložnost za pogovor.
Veliko prisotnih želelo key zvedeti od komisije ali komentirati razne nezadovoljive odnose Slovenije do naše skupnosti. Vsi člani komisije so radi odgovarjali, seveda vsak z zornega kota svoje stranke.
Po zanimivem in odkritem, a zelo prijaznem pogovoru so bili vsi postreženi z dobrim prigrizkom.
Prihodnji dan so člani obiskali slovenske osnovnošolske tečaje v Slomškovem domu, na Pristavi ter v San Just.u. Popoldne so si ogledali Srednješolski tečni, zvečer pa obiskali dom v Carapachayu.
V nedeljo so bili zjutraj na srečanju v Slovenski vasi v Lanusu in v zavetišču Rožmanov dom. Bili so tudi na srečanju z rojaki v Slomškovem domu in v San Justu, kjer so ostali na kosilu okrajne Zveze mater in žena, popoldan pa so obiskali stare naseljence v društvu Triglav.
V ponedelkjek so odšli v Mendozo, pozneje bodo obiskali še Bariloče ter ostale slovenske domove v Buenos Airesu.
mokratov Lojzetom Peterletom pred časom „v imenu koalicije Slovenija" obiskal Franceta Arharja ,,V zvezi z i\jegovo morebitno kandidaturo oz. v zvezi z morebitnim vstopom v politiko Arhar ni dajal ne pritrdilnih in ne odklonilnih stališč. Moram reči, da ga povsem razumem. Na njegovem mestu bi počakal, da se stvari izkristalizirajo," je dodal prvak SDS Janez Janša.
STRAN 3:
Poročilo o otroški koloniji
Slovenska parlamentarna komisija na seji Medorganizacijskega sveta. Od leve: Zoran Lešnik, Jakob Presečnik, Samo Bevk, Davorin Terčon, veleposlanik dr. Janez Žgajnar, predsednik komisije Marjan Schiffrer, sekretarka Barbara Sušnik, Ivo Hvalica in predsednik ZS Tone Mizerit
Arhar bi osvežil slovensko politiko
Naša skupno
Iz življenja
V naših središčih spet slišimo vesel smeh naših šolarjev, a tudi vse društveno življenje je znova zaživelo.
V soboto, 25. marca, je bil v Slovenskem domu v Carapachayu redni občni zbor „SLOGE“.
V nedeljo, 26. marca je bil v Slovenski hiši redni občni zbor — 53. po vrsti — društva Zedinjena Slovenija pod vodstvom predsednika dipl. časnikarja Toneta Mizerita. Pred občnim zborom je bila v cerkvi Marije Pomagaj maša za vse pokojne člane.
Isti dan je bil v Slovenskem domu v San Martinu redni občni zbor.
Prav tako je isti dan bil v Hladnikovem domu v Slovenski vasi v Lanusu 48. občni zbor Društva Slovenska vas.
SLOVENSKI KATOLIŠKI SKAVTI
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) je ob desetletnici obstoja pripravilo slovesnost, pred rjo pa popoldne v kapeli zavoda Sv. Stanislava mašo, med katero so podelili imenovanja novimskavtskim voditeljem. Katoliški skavti imajo več kot 3500 članov, ki se zbirajo v 55 enotah po vsej Sloveniji. Združenje je vzgojno naravnano in je član svetovnega skavtskega gibanja, ki združuje 16 milijonov skavtov in skavtinj.
PRAZNOVANJE V TRSTU
V Kulturnem domu v Trstu je bila 1. aprila zvečer osrednja proslava ob 50-letni-ci slovenske klasične gimnazije v Trstu. Šlo je za sklepno prireditev o zaslugah klasične gimnazije pri povojnem obliko-vanju zamejskega kadra izobražencev. Slavnostni govornik, kulturni in družbeni delavec iz slovenske Istre Milan Gregorič, iz prve generacije maturantov tržaške klasične gimnazye, se je v govoru dotaknil tako spominov na dijaška leta, ki so bila tudi leta ideološke razdvojenosti, kot tudi pomena klasične izobrazbe, ki so jo prejeli tudi nekateri istrski dijaki, ki so vsak dan prepotovali desetino kilometrov in prečkali mejo, da so prišli v Trst.
DELO KOMISIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU
Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je 29. marca kot zainteresirano delovno telo soglasno podprla predlog zakona o zagotavljanju vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in lokalnih nekomercialnih programov na območjih, kjer živi slovenska manjšina, ki ga je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Ivom Hvalico (SDS). Ta je vnovič poudaril, z njim pa so se strinjali tudi predstavniki Slovencev v zamejstvu, da je TV signal eden najbolj bistvenih pri ohranitvi jezika in manjšine. Spomnil je, da se slovenskih programov ne vidi niti v Trstu, kaj šele v Benečiji.
KOROŠCI PRI MINISTRU
Zunanji minister Dimitrij Rupel je pred predvidenim obiskom avstrijske zunanje ministrice v Sloveniji sprejel predstavnike Narodnega sveta koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij in Kulturnega društva štajerskih Slovencev. Predstavniki manjšine so ministru predstavili svoj položni na avstrijskem Koroškem in štajerskem
Isto nedeljo je bilo v Našem domu v San Justu kosilo Društva upokojencev.
V sredo, 29 marca je bil v Slovenski hiši duhovniški sestanek.
Isto sredo je bila tudi v Slovenski hiši učiteljska seja.
V nedeljo, 26. marca je bilo v Slovenski hiši srečanje razširjenega Medorganiza-cijskega sveta s člani Parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V nedeljo, 2. aprila, je bil v Našem Domu v San Justu občni zbor. Sledilo je kosilo krajevnega odseka Zveze slovenskih mater in žena. Isti dan je istotam Balantičeva šola pripravila razstavo počitniških ročnih del, ki bo trajala do 9. aprila.
Tisk. ref. Zedinjene Slovenije
ter svoje poglede in strijai\je s stališči Slovenije do položaja po oblikovanju nove avstrijske vlade. Minister Rupel je ponovil, da bo Slovenija nadaljevala s prizadevanji, da bi Avstrija tako na zvezni kot deželni ravni zagotovila celovito uresničevanje obveznosti do slovenske manjšine na Koroškem in štajerskem, tako kot so določene v 7. členu avstrijske državne pogodbe.
KAJ MISLI HAIDER?
Deželni glavar avstrijske Koroške Joerg Haider je napovedal spremembe v manjšinskem šolstvu na Koroškem. Maja pričakuje razsodbo ustavnega sodišča, ki bo od parlamenta zahtevala noveliranje zakona o manjšinskem šolstvu. Če bo razsodba sprejeta, bo dvojezičen pouk po novem potekal tudi v 4. razredu osnovne šole, medtem ko je to doslej veljalo le za prve tri razrede osnovne šole.
Po Haiderjevih besedah to pomeni 40 do 50 dodatnih dvojezičnih učiteljev, za katere naj bi pripravili izobraževalne seminarje. Prednost novega zakona je po Haiderjevem mnenju zmanjšanje prepada med eno- in dvojezičnimi učenci ter približevanje učnih obveznosti eno- in dvojezične šole. Haider je napovedal, da bo predlog izdelal v sodelovanju z vsemi strankami in predstavniki koroških Slovencev; v medstrankarskih pogovorih si bo Haider tudi prizadeval, da bo znova začela delovati komisija za manjšinsko šolstvo, ki je od leta 1988 do 1991 že delovala kot pododbor avstrijskega parlamenta.
ŽUPANJA IN KOBAL
Ljubljanska županja Vika Potočnik je pobudo svetniških klubov pomladnih strank za razrešitev Borisa Kobala s funkcije direktorja Mestnega gledališča Ljubljana posredovala komisiji mestnega sveta za mandatna vprašanja ter svetu javnega zavoda Mestno gledališče Ljubljana v obravnavo in presojo.
PODOBNIK PRIČAKUJE RAZUMEVANJE HRVAŠKE
Predsednik SLS Marjan Podobnik je izrazil upanje, da bosta Hrvaška in Slovenija kot prijateljski sosednji državi čimprej razrešili še odprta vprašanja. Povedal je, da skuša Slovenija razumeti prednostne ci\je Hrvaške, hkrati pa upravičeno pričakuje, da bo tudi Hrvaška sprejela slovensko zahtevo za ohranitev teritorialnega dostopa na odprto morje.
V razmerju javnosti do politike obstajajo neke stalne postavke: običajno so na prvem mestu „zanimive" stvari, „važne” pa vedno čakajo na boljše čase. Tako je bilo tudi v preteklem tednu. Večina novic na prvih straneh časopisja je obravnavalo polemični odhod bivšega polkovnika Alda Rica z mesta tajnika za varnost province Buenos Aires. Druga snov obravnavanja pa so bile prihodnje volitve v prestolnem mestu. Gospodarstvo, socialni položaj, javna morala... to je za občila drugotnega pomena.
NERODEN ODHOD
Ne vemo, če je bilo namenoma ali ne, vendar odhod provincijskega tajnika za varnost je postal pravi škandal.V zadnji številki smo podrobno opisali, kako je prišlo do zaključka, naj Aldo Rico zapusti svoje mesto v provincijski vladi. A guverner se je nahajal v Združenih ameriških državah in bivšemu vojaškemu uporniku še na misel ni prišlo, da bi odstopil. Nasprotno, držal se je na svojem mestu in celo pričel protiofenzivo z napadom na tiste, za katere je smatral, da ga skušajo odriniti: Povezava, javna občila, skriti nasprotniki (katerih mu res ne manjka).
Za guvernerja Ruckaufa je bila to prevelika politična cena Še pred povratkom je telefonsko zahteval od Rica odstop in ga celo prepričal, da je enostavno podpisal ostavko, ki so mi jo napisali v guvernerjevi pisarni. Konec je bilo njegove bliskovite kariere v provincijski vladi in mimo se je umaknil v utrdbo občine Sam Miguel, kjer namerava spet prevzeti župansko mesto, za katero je na zadnjih volitvah prejel prepričljivo zaslombo tamošnjih prebivalcev.
Ni tako enostavno za guvernerja. Takoj je sicer imenoval novega sekretarja (šef policije komisar Veron), a izredno se je moral potruditi, ko je dopovedoval, da bo politika varnosti ostala ista. Vendar je tedaj tudi spoznal, da v sicer kratki dobi Rico ni storil kaj posebnega. Statistike zadnjih mesecev ne kažejo zboljšanja varnosti v provinci.
Hitro pa je tudi skušal obnoviti dobre stike s predsednikom države. Tako je na slavnosti ob novi obletnici malvinske vojne javno pokazal soglasje s De la Ruo. Oba sta se tudi zavezala, da malvinsko vprašanje ne bo predmet političnega izkoriščanja.
Vendar posledice so ostale. Najbolj vidna pa je obnova sodnega postopka, ki raziskuje vprašanje, če je Rico prejel visoko milijonsko vsoto, da je z glasovi svoje stranke omogočil bivšemu guvernerju Du-haldeju spremembo ustave in novo guvernersko dobo. Številni v to vpleteni sedaj pred sodiščem pričajo, kar vedo o tedanjih dogodkih.
OBLJUBE, SAME OBLJUBE
Tudi mestne volitve zavzemajo rastoč prostor in čas v medijih. Obširno lahko beremo zlasti, kaj kandidati obljubljajo. Na tem področju smo priče pravemu maratonu, v katerem zlasti vladni kandidat Ibarra in opozicionalni Cavallo tekmujeta, kdo bo več obljubil. Sedaj se obljube nanašajo na zmanjšanje in celo odpravo davkov, tako za privatnike kot za podjetja.
Področje tolikšnih prihodnjih ugodnosti je južni predel mesta. Vemo da je tako v svetu kot v Buneos Airesu jug manj razvit in socialno bolj prizadet. Te obljube seveda niso popolnoma prostodušne in brez drugotnega namena. Na jugu se namreč naluya večina peronističnih glasov, za katere so že ugotovili, da so sedanjim peronističnim kandidatom nezvesti. Treba jih je torej snubiti -s čim lepšimi obljubami. Razni zavodi za raziskavo javnega mnenja smatrajo, da si jih kljub podpori mnogih peronističnih veljakov
Tone Mizerit
Cavallo ne bo mogel vseh osvojiti in bo del teh prešel na stran Povezave in njenega kandidata. Od tu to noro obljubljanje.
Da pa te obljube lahko razumemo v pravi luči, zabeležimo nekaj podatkov iz zgodovine.
Ibarra sedaj obljublja odpravo davkov, a vlada njegove stranke, s predsednikom De la Ruo na čelu je kot enega prvih ukrepov grobo z davki pritisnila na nižji in srednji sloj. Cavallo je sedaj prvi borilec proti davkom, a kot minister za gospodarstvo je zvišal Davek na dodano vrednost (IVA) s 13 na 21 odstotkov in s tem prizadel predvsem nižje in srednje potrošnike. Lahko si torej mislimo, da tudi njegova sedanja ofenziva obljub ne sloni na čisti dobrosrčnosti.
Ankete pa ne kažejo bistvenih sprememb. Ibarri napovedujejo 43 odstotkov, Cavallu 35; uporni peronizem (Irma Roy) s 3,8% prednjači pred urandim (Granillo Ocampo) 2,8%; kakih 10 odstotkov pa je še neodločenih. Če se ta tendenca, ohrani bo zmagal Ibarra, a moral bo na drugo rundo, kjer je usoda dvomljiva. Zato ni čudno, daje sedaj pričel prejemati izrazito pomoč tako od sedanjega vodje mestne uprave (Enrique Olivera), ki ima pozitiven ugled zaradi uspešnega urejanja mesta, kot s strani predsednika De la Rue, ki tudi še uživa priljubljenost pri volilcih.
Na strani opozicionalne zveze med Ca-vallom in Belizom pa tudi ni vse v najboljšem redu. V Belizovem štabu jih skrbi, ker Cavallo zavzema največ prostora in pozornosti v javnoih občilih, Beliz pa ostaja zakrit v ozadju. Ne smemo pozabiti, daje to le trenutna povezava, stranki pa ohranjata svojo istovetnost. Ene in druge tudi skrbi, ker sedanje stanje napovedanih glasov ne odgovarja prejšnjemu: če seštejemo, koliko odstotkov se je izrekalo za Cavalla in koliko za Beliza, ko sta nastopala še samostojno, je številka nekoliko višja kot pa dandanes. Torej marsikateri volilec ni zadovoljen, da sta sklenila zvezo, in se je raje obrnil kam drugam.
TEŽAVE ŠE DRUGOD
Vlada s svoje strani nadaljnje delo, kot pač ve in more. Glede spremembe delavske zakonodaje se vedno jasneje vidi, da bo senat trd oreh. Če zakonsko besedilo sploh potrdi, bo to tako spremenjeno, da originalu ne bo nič podobno. Zato skuša prepričati senatorje o potrebi prvotnega besedila, medtem ko se vedno huje spopada s sindikati.
Razmerje z Brazilom zaradi Mercosurja se tudi ne izboljša. Argentini je uspelo, daje zaenkrat ohranila protekcijske ukrepe na področu tekstilnih izdelkov. Sosednja država pa ostro protestira. Stvar bo uredilo šele ponovno pogajanje konec tega meseca, ki bo skušalo zavzeti neko stališče, sprejemljivo za oba velika družabnika Mercosurja.
Pretekli teden je prišlo tudi do prvega resnega zapleta med vlado Povezave in vojaškim vodstvom. Vrhovni svet Oboroženih sil je namreč od pristojnega sodnika (Adolfo Bagnasco) zahteval, da naj mu izroči postopek o ugrabitvi in prisvojevanju otrok za časa protigverilske vojne. Vlada je v tem videla vmešavanje vojaške ustanove v sodno področje in sklenila, da zamenja večino članov vojaškega sveta. Postopek ni zaključen in so odprte še različne možnosti.
Končno pa le ena dobra novica. Vladnim raziskovalcem v pokojninskem sistemu je uspelo odkriti velezaroto s lažnimi ali dvojnimi upokojenci. Doslej so odkrili več kot 5000 primerov in smatrajo, da jih je vsega skupaj kakih 20.000. Koliko časa so ti lažni upokojenci prejemali vsote in v kakšni višini bo še delo nadaljnjega raziskovanja. Zaenkrat je le razveseljivo, da se v celoten sistem uvede nekoliko več prozornosti in poštenosti.
Zgodilo seje v Sloveniji...
iwwtu •nwrwinwi’—m w	i„	>	,w,n	.nm, wnin • iimnr it mi Ti irrrr 'HiiTin~TiiTTifin	nimmr n im n wiiiriTrwMiinin nn wrimiraiirrrnmrfir
Slovenci	v
Počitnice v naravi
Poročilo 39. šolske kolonije Zedinjene Slovenije v počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča
Letošnje kolonije, ki se je vršila od 2. do 10. januarja 2000, se je udeležilo 78 otrok. Zastopane so bile vse ljudske šole iz Buenos Airesa, kakor tudi en učenec iz Tucumana; vključena pa sta bila dva iz Neuquena in eden iz Cordobe.
Zaradi jubilejnega leta 2000 je bil letos datum počitnic prestavljen. Po mnenju večine staršev, naj bi se po možnosti ta obdržal za v bodoče.
Pred odhodom iz Slovenske hiše smo se v cerkvi Marije Pomagnj zbrali, da se ji z molitvijo priporočimo, nqj nas varuje na poti, med bivanjem v Cordobi in na povratni voži\ji.
Za pripravo na žalost nismo imeli veliko časa. Vzroki so bili raznovrstni, kot na primer: majhno število vpisanih otrok, ki pa se je iz dneva v dan večalo in zadnji teden doseglo omenjeno število. Ta zakasnel vpis nam je onemogočil boljšo pripravo in zadostno število spremljevalcev, še posebej, ker je bila največja udeležba otrok iz višjih razredov (6., 7. in 8. razred = 52 otrok).
Bilo je težko zadnji trenutek dobiti spremljevalce, obenem pa smo imeli onemogočeno delo za pripravo in nakup materiala in potrebščin. Zaradi tega smo imeli še zadnje dneve veliko skrbi in dela, ter malo časa za dokup in celotno organizacijo. Pripravo programa, izletov in razdelitev po skupinah in sob je bilo delo, ki sta ga sestavila Andrej Grilj in Martin Selan,
kakor tudi pesmarice. Otroci so bili razdeljeni v tri skupine: „Kiti“ in ,,Morski psi“ starejša skupina ter ,,Delfini" srednja in mlajša skupina. Vsaka izmed njih, pa je bila razvrščena po barvah za igre in šport.: rdeča, zelena, rumena in plava.
Skupine so krožile po različnih dejavnostih. Vsaka je trajala po eno uro in bile so sledeče: igre in šport, ročna dela in zbor slovenščine, ki pa je imel še posebno razdelitev: ,,Pavi“, ,,Noji“, „Papige“, „Sove“, „Lastovke“, „Plamenci“, ,,Galebi", ,,Kolibriji" in ,,štorklje".
Otroci so imeli petje, ki ga je vodil s spremljavo orgel g. Janez Cerar s pomočjo in spremljavo na kitari Andreja Grilja in Martina Selana.
Igre in šport sta imela na skrbi Andrej Grilj in Martin Selan s pomočjo Danija Cestnika. Ročna dela je vodila in pripravila Pavla Grbec s pomočjo Sonje Kolenc in Metke Slabe.
Irenka Zarnik in Nevenka Jelenc sta poskrbeli za ,,Zbor slovenščine" (letom primerne vaje za obnavljanje pridobljenega znanja med šolskim letom), ki se je tudi redovalo.
Pregled in redovanje sob za ,,snago in red" so naložili meni, predhodno pa sem imela na skrbi zdravstveno stanje vseh udeležencev kolonije.
Vsak od nas pa je imel še posebno nalogo: redovanje molka pri počitku in pa slovenščina kot pogovorni jezik. Nismo
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Mi
Predloženi novi ministri
Premier Drnovšek predlaga, njy DZ na izredni seji v petek, 7. aprila, glasuje za imenovanje liste ministrov, ki nqj bi nadomestili dosedanje ministre iz vrst SLS, in s tem hkrati izglasuje zaupnico vladi. Obenem premier predlaga, naj DZ razreši vseh deset ministrov SLS skupni s podpredsednikom vlade Podobnikom.
Če bo DZ izglasoval zaupnico, bo vlada takoj operativno sposobna in bo nadaljevala z evropskimi aktivnostmi in drugimi zakonodnjnimi postopki v skladu z dogovorom s parlamentarnimi strankami, pojasn-jqje Drnovšek. Če pa DZ ne bi izglasoval zaupnice, bi se s tem odprla možnost pospešenega postopka za predčasne volitve, ki bi v tem primeru lahko bile še junija. To je po Drnovškovi oceni zadi\ja priložnost za predčasne volitve, ki bi bile junija, za kar pa je predpogoj, da ukrepa takoj in ne šele po 15. aprilu.
Drnovšek je, kot pojasnjuje, intenzivno iskal izhod iz nastalega položaja po prejetju pisma, v katerem je predsednik SLS Podobnik napovedal odhod SLS in njegovih ministrov iz vlade še pred koncem mandata. Možnost, da bi deset ministrov SLS po odstopu nadaljevalo delo v vladi, je po Drnovšku daleč od optimalne rešitve in vlada bi težko ohranila videz sposobnosti.
Predsednik Drnovšek za ministrico za ekonomske odnose predlaga Vojko Ravbar, za obrambnega ministra Antona Grizolda, minister za promet in zveze naj bi bil Igor Janez Zajc, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Janez Hribar, ministrica za pravosodje Irena Badovinac Bjelič, ministrstvo za zdravstvo naj bi vodila Tatjana Marija Gazvoda, ministrstvo za znanost in tehnologijo Lucija Čok, minister za malo gospodarstvo in turizem pa naj bi bil Jože Smole.
samo gledali na znanje, ampak na trud otrok, da so govorili po slovensko.
Svete maše smo se udeležili vsak dan, zmolili jutranjo in večerno molitev. Kadar pa smo šli na celodnevni izlet, smo jo imeli v naravi. Otroci so z veseljem in zanimanjem spremljali in sodelovali pri sv. maši, saj so ministrirali tako dečki kakor deklice in tudi včasih brali berila. Za petje med mašo sta izbrala pesmi ter spremljala na kitaro Andrej Grilj in Martin Selan. Sv. maše so se darovale za pokojne učitelje, katehete, starše in dobrotnike, ter še posebej za ustanovitelja počitniškega doma dr. Rudolfa Hanželiča, katerega grob smo tudi obiskali in zmolili za njegov in obeh tam pokopanih (g. Štrbenc in g. Pirc) večni mir in pokoj.
Letos smo napravili te izlete: San Esteban (sprehod-kopanje dvakrat), Cabeza del Soldado, La Cumbre-Dique San Geronimo, Capilla del Monte (sladoled-telefonski kli-ci-obisk tovarne alfajorjev Achalay), Mastil, Los Cocos (celodnevno kopanje v bazenu), Paso del Indio, Dique los Alazanes-La Toma (celodnevni izlet s kopanjem), Dique El Cajon (kopanje), Rio Quilpo (celodnevni izlet s kopanjem).
Predvečer sv. Treh Kraljev smo praznovali s procesijo in kropljenjem Doma, nunske hiše in doma Žakljevih. Uprizorili smo žive jaslice. Za to priložnost je bila okrašena cerkev in vsi hišni prostori v izvedbi otrok in voditeljev.
Kakor je že v navadi, smo imeli tudi misijonsko tombolo.
Kot posebnost letošnje kolonije se je pripravil kulturni večer, kjer so otroci sami pripravili razne prizore (pod nadzorstvom vodstva) v katerem je bil tudi vključen peti prizor voditeljev (Janez, Andrej, Dani, Mar-
S to potezo je Drnovšek takorekoč zaprl vrata možnosti, da bi bivši ministri še ostali v vladi, kakor so storili krščansko-demokratski ministri pred leti, ko je Peterle odstopil.
Stvari so jasne in ni več prostora za slepomišenje ali cincanje. Pri prihodnjih volitvah bo šlo zares.
tin). Posebne pohvale vreden pa je bil nastop starejših deklet sobe št. 2.
Predzadnji dan se je izvedel ,,športni dan" s tekmovanjem in iskanjem zaklada, ter razdelitev nagrad za najboljše dosežene točke: red in snaga, slovenščina: znanje-trud, počitek in molk, igre in šport, zbor slovenščine. Letos je bila tudi nagrajena skupina fantov-prostovoljcev, ki so bili vedno pripravljeni narediti uslugo voditeljem in z veseljem priskočili na pomoč.
Na žalost nam kres ni uspel zaradi jutranjega de/ja, da se nam navlažene veje in drva niso vžgala.
Za hrano so letos skrbele: gospe Kristina Rant in Marija Slabe in gospodične Viki Rant, Rotija Grbec in Gizela Grbec.
Priznati moram, da so letošnji udeleženci pridno in ubogljivo jedli vse od kraja in s tem tudi pokazali, da je bila hrana okusno in raznolično pripravljena, za kar se v imenu vseh udeležencev kolonije kuharski skupini zahvaljujem.
Za letošnjo pomoč in usluge, ki jih je bila kolonija deležna, se moram še posebej zahvaliti Rantovi družini. Vse in še več, kot je bilo v njihovih močeh, so storili ob nezgodi, ki jo je doživela kolonija.
Kot izjema je letošnja kolonija imela zahvalno sveto mašo ob vrnitvi v Buenos Aires. Prisotni so bili starši, sorodniki in prijatelji, ki so nas čakali. Obenem pa so otroci imeli možnost s petjem pokazati, česa so se naučili med počitnicami. To priliko smo tudi izkoristili pri začetni šolski maši, po kateri je bila tudi razstava slik in ročnih del. In že ko omenjam ročna dela, bi rada opozorila, da letošnji izdelki niso imeli preveč umetniških poprav. Gledali smo, da se izdelek izboljša le toliko, da je primeren za razstavo. Na ta način je izdelek v glavnem otrokovo delo. Pripomniti pa moram, kako malo zanimanja in volje za ročna dela je kazala starejša skupina. Zato so površno izdelani njihovi predmeti. Obratno pa zaslužita vso pohvalo srednja in mlajša skupina, ki sta z navdušenjem in pridnostjo pokazali svojim letom primerne sposobnosti.
Za konec bi se pa rada zahvalila šolskemu odboru in Zedinjeni Sloveniji za zaupano mi vodstvo kolonije. Vsem in vsakemu spremljevalcu posebej pa za delo, trud, dobro voljo in doprinos za uspešen potek kolonije. Hvala za razumevanje in soglasje pri skupnem reševanju življenskih in družbenih neprilik, da smo delali in ravnali enotno. Posebna moja zahvala pa naj velja Andreju in Martinu, sqj sta mi bila oba skupaj v veliko pomoč in oporo (desna roka).
Hvala vam, starši, da ste nam zaupali svoj največji zaklad - svojega otroka!
Metka Slabe
Voditelji počitniške kolonije v Cordobi
Jože Kastelic — proslava v Mendozi ob 60-letnici smrti
Začetek Srednješolskega tečaja
Zadnje dni svoje zemeljske poti je Jože Kastelic preživel v Mendozi. Tudi na naši zemlji počiva njegovo truplo. Planinski odsek je pripravil ob tem jubileju spominsko proslavo, na kateri smo obudili življenje prvega slovenskega dušnega pastirja v Argentini, delovanje polno dinamike, ljubezni do slovenstva, predanosti božjemu klicu in ljubezni do narave.
V soboto, 18. marca je skupina članov Planinskega odseka Društva Slovencev v Mendozi poromala 180 kilometrov na grob rajnega gospoda Jožeta v Puente del Inca, na pokopališče, ki leži pod najvišjo goro Amerike - Aconcaguo, kjer je 8. marca 1940 preminulo njegovo zemeljsko potovarvje. Na grobu so odkrili ploščo, ki priča, da se njegovi rojaki po šestdesetih letih nesreče še vedno spominjamo na tega velikega moža, ki je toliko storil za izseljence v Argentini. Zmolili so tudi za pokoj njegove duše.
V Los Penitentes, nedaleč od pokopališča, stoji slovenska planinska koča, ki ponosno nosi njegovo ime — Jože Kastelic. Tukaj so romarji preživeli popoldanske ure.
Nasledr\ji dan, v nedeljo, 19. marca ob 10 uri, je Jože Hom daroval sv. mašo. Po sveti maši smo imeli kratko proslavo. Najprej je naš pevski zbor pod vodstvom Roxane Munoz zapel Foersterjevo Naše gore. Nato so Tomaž Bajda, Nevenka Stopar, Tine Šmon in inž. agr. Janez Grintal prebredi kratek opis njegovega bogatega življer\ja. Otroštvo in mladost v verni dolenski družini zaznamovane po izseljenstvu, saj je bil ryegov oče trikrat v Ameriki.
Bogoslovje, ki gaje prekinila prva svetovna vojna; pohode na najvišje vrhove Evrope; posvečenje v duhovnika leta 1922; kaplano-varye na Jesenicah in Koroški Beli; delovanje v Franciji med slovenskimi rudarji; prihod leta 1933 v Argentino in ustanovitv njegovega najbolj pomembnega dela, revije Duhovno življenje. Velik del opisa je bil posvečen zadnjim dnem pred smrtjo v gorski Mendozi. Poslušali smo, kako se je navdušeno pridružil odpravi, ki jo je vodil alpinist Link; kako je daroval zadnjo sv. mašo na Plaza de Mulas; zvedeli smo o ljubezni gospoda Jožeta do gorske narave ter o njegovi neumorni volji, da doseže vrh in postavi na njem lesen križ. Pretresljivo je bilo poročilo, kako je podlegel močnejšim silam višine. Zadnje besede so pa vsebovale sledeči poklon:
Po šestdesetih letih nam je Jože Kastelic vzor ljubezni do vsega dobrega, do lepote, do narave, do maternega jezika in slovenske kulture. Z vso memo je vztrajal v svojih načrtih kot božji služabnik. Boril se je proti vetrovom življenja. Samo njegovo telo je omagalo v divji nevihti, njegov duh pa še vedno živi med nami. Mendoški Slovenci, posebno tisti, ki imamo radi naravo in hribe, se mu iz srca zahvaljujemo in prosimo, naj mu dobri Bog da večni mir in pokoj.
Nato je pevski zbor navdušeno zapel lepo Foersterjevo pesem Planinska.
Ker je bil dan sv. Jožeta, smo se še na koncu spomnili vseh mendoških Jožetov, ki so praznovali god, posebno rajnega Kastelica in našega dušnega pastirja Homa.
mb
IVO ŽAJDELA
(5)
Ob razstavi Mati, domovina, Bog
Fotografije dvajsetih družin, ki so jih pomorili leta 1942, fotografije županov in duhovnikov, ki so jih pobili leta 1942, fotografijo 28 ranjencev, ki so jih pobili leta 1943 po zavzetju Turjaka, fotografije številnih pokolov vojnih ujetnikov po italijanski kapitulaciji na Dolenjskem in Notranjskem, fotografije številnih šol, javnih poslopij, drugih hiš ter celih vasi, ki so jih s svoj(evr-stn)o “NOB” uničili, naj bi objavili fotografije streljanj talcev ter ob njih vsakokrat navedli tudi vzroke, zakaj je do streljanj prišlo, itd. itd.
Muzeju za novejšo zgodovino se zdi pomembnejše kot vse to, da se na domobrance — potem ko so že tako doživeli strašno usodo — še enkrat ponesnaži, kot že v preteklosti tolikokrat.
Kako drugače razumeti prva dva prizora, ko stopimo v razstavni prostor. Prvi je kip, osvetljen z moteče vpadljivo krvavo rdečo svetlobo, prikazuje pa nemškega oficirja, ki domobranskemu pripenja železni križec. Češ, naj se ve, zakaj je pri vsej stvari šlo: domobranci so služili Nemcem, zato so jih ti odlikovali. Prva slika na razstavi prikazuje naslednje: nad njo je besedilo poziva, nuj se mladi možje pridružijo domobranski vojski, pod njim pa je velika fotografka, na kateri sta dva mladeniča v razcapanih oblekah — ter nemarni kretnji čikov v ustih. Zakaj se je raztavljalcem zdelo primemo, da prikažejo prav to sugestivno fotografijo? Povedati so hoteli, da so k domobrancem odhnjale samo barabe?
Potem sledimo številnim fotografkam, skrbno izbranim, skoraj vse so namreč sugestivne v poudarjanju druženja med Nemci in domobranci. Kako drugače razumeti celo seryo fotografij, na katerih je samo en prizor, domobranska zastava, ob
V soboto, 4. marca dopoldne je bil sprejemni izpit za prvi letnik, ki je obsegal narek, branje, recitacijo poezye in pogovor v slovenščini. Raven znarya slovenskega jezika je bila zadovoljiva. Od 47 dijakov, ki so lani končali osnovnošolske tečaje po slovenskih krajevnih domovih v Velikem Buenos Airesu, se jih je vpisalo in opravilo sprejemni izpit 43. Popoldne so bili popravni in dopolnilni izpiti iz slovnice za drugi in četrti letnik.
En teden kasneje je bil uraden začetek tečaja, ki je že 40. po vrsti. Nujprej so bili ostali popravni in dopolnilni izpiti, nato pa so razredniki pričeli vpisovanje po letnikih. Dijaki so kot pogoj za vpis v višji letnik prinesli počitniško nalogo: obnovo knjige slovenskega avtorja z najmanj 150 stranmi, z zahtevo, da obnova obsega vsuj štiri strani normalnega formata in pisave. Poleg tega so prinesli še potrdilo o vpisu v argentinsko šolo in spričevalo prejšnjega letnika. V prvi letnik se je vpisalo 43 dijakov, v drugi 27, v tretji 19 in en dopisni, v četrti 23 ter v peti letnik 18 dijakov in en dopisni. Tako je v tem šolskem letu vpisanih 130 rednih dijakov in dva dopisna.
Razredniki so dijakom izročili razm-
nožene tiskovine s koledarjem šolskega leta, umikom in napotki. Podali so uvodne nasvete in odgovarjali na vprašanja glede objavljenih napotkov. Naročili so dijakom, nuj starši podpišejo odrezke tiskovine kot dokaz, da so seznanjeni z vsebino.
Sledila je sv. maša, katero je daroval delegat slovenskega dušnega pastirstva prelat Jože škerbec. Prisotni so bili dijaki, ryihovi starši in stari starši, številne učiteljice slovenskih osnovnih šol ter profesorski zbor. Mašo je vodil profesor slovnice in slovstva odv. Štefan Godec, berili sta brala ravnateljica in profesorica zemljepisa Neda Vesel Dolenc in pa profesor in ustanovitelj tečaja dr. Marko Kremžar. Ljudsko petje so vodili dijaki 5. letnika.
Po končani maši je pozdravila navzoče ravnateljica. Kratek nagovor je zaključila s temi besedami: “Smo v jubilejnem letu 2000, naš tečaj pa bo letos obhajal 40. obletnico obstoja. Naj bo to leto, leto obnove in prenove, zavzetosti, poglobitve in resnega študija, bratske povezanosti, utrditve v zvestobi in ljubezni do slovenstva. Za vse to prosimo božjega blagoslova, razsvetljenja Sv. Duha in varstvo Marije Pomagaj".
'	  -3
H
Borba Slovencev na Primorskem
nemški, na kateri je velik kljukasti križ. Nujprej je serya treh fotografij z razvitjem obeh zastav, nato pa pod njimi še barvna fotografija, na kateri izstopa velik kljukasti križ- kot pika na i.
Pojasnila? Pojasnila, zakaj je bilo tako? Razstava se jim izogne s sterilno natančnostjo!
Kot smo rekli že uvodoma, bi potreboval razlago skoraj vsak razstavljeni eksponat ali prizor. Tu ni mogoče tega početi, zato se dotaknimo samo še nekaterih. Rekli smo že, da so fotografije ter eksponati sami po sebi zelo zanimivi in tudi reprezentativni. Toda kaj...! Tako je nekdo iz Argentine za to razstavo muzeju posodil celo uniformo generala Leona Rupnika. Avtorji razstave si niso mogli kaj, daje ne bi predstavili v vitrini, ki močno spominja na veliko stekleno krsto. Morda pa so hoteli, s tem ko so simbolično položili njegovo uniformo v krsto, Rupnika vsuj danes simbolno pokopati?
Ali je pridobitev Rupnikove uniforme za avtorje razstave dosežek? Vsekakor bi bil dosežek, če bi se potrudili in odkrili, kje so komunisti odvrgli in zakopali Rupnikovo telo, potem ko so ga leta 1946 ustrelili. Nekateri nujodgovomejši funkcionarji Udbe (Mitja Ribičič na primer) še živijo. Ali bi avtorji razstave tudi pri ryih naleteli na težave, kot so pri mnogih, ki so jih spraševali o domobrancih, kakor so razlagali na predstavitvi razstave?
Omenili smo že sobo, v kateri so izključno takšni prizori, ki domobrance prikazujejo v slabi luči. Ali si vodstvo muzeja lahko zamisli, da bi na razstavi Slovenci v XX. stoletju, ki si jo lahko ogledamo sočasno v stavbi istega muzeja, ob vprašar\ju partizanstva in NOB prikazati eno samo
SSO IN SSK ENOTNO PROTI ZAVLAČEVANJU
Predstavniki Sveta slovenskih organizacij (SSO) in Slovenske skupnosti (SSk) so na seji dne 30. marca obravnavali „nevzdrž-no star\je in odprta vprašai\ja“, s katerimi se sooča slovenska narodna skupnost v Italiji. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so govorili predvsem o „nesramnem zavlačevanju11 pri sprejemanju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Podprli so manifestacijo slovenskih prosvetnih delavcev, ki bo 15. aprila v Trstu, in jo označili za primeren odgovor na „nekultumo ve-derye" italijanskih politikov.
Predstavniki SSO in SSk so se strinjali, da bi bilo primemo podobno manifestacijo organizirati tudi 25. aprila ob napovedanem prihodu italijanskega premiera Massima D’Aleme v Rižarno (medvojni nemški zapori in mučilnica). Po mnenju udeležencev sestanka skuša deželna desnosredinska vlada slovenskim organizacijam vsiliti nastajajočo Zvezo Slovencev, zato je treba odgovornim v deželi pokazati nasprotovanje projektu in v primem nerazumevanja
stopiti tudi do slovenskih oblasti, še navajajo v SSO in SSk.
SPET OBLJUBE SLOVENCEM
V nekdanjem Narodnem domu tržaških Slovencev, kjer je zdaj visoka šola za modeme jezike, poteka dvodnevna letna skupščina Evropskega urada za manj razširjene jezike, nevladne organizacije, ki se ukvarja z jeziki in kulturami narodnih manjšin. Udeležuje se je okrog 30 predstavnikov iz 13 držav Evropske unije. Na njej je govoril tudi podsekretar v italijanskem ministrstvu za deželna vprašanja Luciano Caveri. Omenil je sramotno odlaganje razprave o slovenskem zaščitnem zakonu v poslanski zbornici in odločenost vlade, da bo zaščito uzakonila. Caveri se je srečal tudi s predsednikoma obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudijem Pavšičem in Sergijem Pahorjem. Na sedežu slovenskega generalnega konzulata se je o položaju Slovencev v Italiji s predsednikoma obeh organizacij pogovarjal tudi Vojko Volk, državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu, pristojen za sosednje države.
takšno sugestijo, kot so v omenjeni sobi prav vsi razstavljeni prizori? Omenili smo že kar tri pozive, ki so bili prebrani proti koncu vojne po Londonskem radiu, naj se domobranci pridružijo partizanom. Verjamemo lahko, da se človeku, ki je usmerjen povsem protidomobransko, zdi zanimivo poudarjati razne simbolne prizore, kot so prej omenjene zastave kot je domobranska prisega, kot je medvojna propaganda in kot so ti londonski pozivi. Nerazumljivo pa je, da se avtorici raazstave ni vsaj zazdelo, da gre za povsem nebistvene stvari in da so bile mnoge druge stvari veliko bolj pomembne. Te pa so le stranski produkt hudih časov in velikih stisk. In bi kot take morale biti prikazane. Niti sledu ni, da bi na razstavi današnji Slovenec videl oziroma bil informiran o teh stiskah.
Ko smo bili prvič v tej (partizanski, kot so jo poimenovali avtorji) sobi, smo se kar nekaj časa vrteli okoli prizora, ki je postavljen na sredini sobe. Pod vojaškim maskirnim pregrinjalom (za razstavo jim ga je verjetno posodila slovenska vojska, saj ne-kaj takega med vojno niso uporabljali) je
miza z dvema stoloma, na njej dve svetilki in brošure v rdečem ovitku. Šele natančen pogled v brošure nam je pokazal, da gre za spise Edvarda Kocbeka (Premišljevanja o Španiji in druge). V letaku v razstavi piše, da naj bi šlo za „bunker Edvarda Kocbeka, osebnosti torej, ki predstavlja posebno raven, saj skozi svojo individualno izkušnjo nadgrajuje čas spopadov". Ali res? Morda se res lahko komu zazdi, da je Kocbek ,,s svojo individualno izkušnjo nadgrajeval čas spopadov11. Marsikomu pa se danes zdi, da je bil Kocbek s svojo „tragično izkušnjo11 (tako nekateri) ves čas le prostovoljni akter v zgodbi, ki ji pravimo krvava komunistična revolucija. Ne glede na to, da nekateri njegove medvojne dnevnike berejo kot poezijo, se skozi njih ves čas dovolj jasno vidi, koliko je sam prispeval, da je bila ,,zgodba11 še bolj tragična. Njegove dnevnike je namreč treba brati v kontekstu dogajanja, tako kot je bila sama Kocbekova pozicija ves čas v nekem konkretnem okolju — čeprav skrbno izolirana.
Nadaljevanje prihodnjič
	Novice iz Sl	o	veni,j	je
Pisali smo pred 50 leti...
BEGUNJE - Konec prejšnjega tedna je Elan po desetih letih in poldrugem mesecu pogajanjih znova pristal v slovenski lasti, in sicer za 14 milijonov nemških mark. Do tednj je bila v rokah hrvaških lastnikov.
LENDAVA - Nafta Lendava je morala sama odplačati kredite za rafinerijsko opremo, ki jo je prodala Kitajcem, poleg tega pa poravnati še dodatnih 38 milijonov dolarjev izgube, ki jo je utrpela zaradi omenjene prodne. Zaradi tega ne more izvesti že začete finančne sanacije, ki je prvi pogoj za izvedbo razvojnih programov. Eden od teh je tudi projekt proizvodnje biodizelskega goriva, v katerega so strokovnjaki Nafte vložili precej znanja in naporov.
LJUBLJANA - Inflacija je marca znašala 0,9 odstotka. Za toliko so se namreč zvišale cene življenjskih potrebščin v primerjavi s februarjem. Cene življenjskih potrebščin marca so se glede na lanski december zvišale za 2,6 odstotka, v primerjavi z marcem lani pa za devet odstotkov. Cene na drobno so bile marca v primerjavi s februarjem višje za 1,3 odstotka, v primerjavi z lanskim marcem pa so poskočile za 10,5 odstotka.
LJUBLJANA - Televizija Slovenija je uvedla nekatere bistvene spremembe v svoj dnevno-informativni program. Pred osrednjim televizijskim Dnevnikom se zvrstijo tri nove informativne oddaje, večerne Odmeve ponavljajo naslednje jutro, poleg tega pa so v vse informativne oddaje uvedli novo grafično podobo. Spremembe so prvi korak na poti k celodnevnemu informativnemu programu, ki se bo predvidoma začel izvajati jeseni.
LJUBLJANA - V ciklusu nedeljskih matinej je komorni ansambel Slovenicum z dirigentom Urošem Lnjovicem izvedel Pasijon po Janezu Johanna Sebastiana Bacha. Solisti so bili tenorist Markuš Zapp kot Evangelist, basbaritonist Marko Fink kot Jezus in basist Zoran Potočan v vlogi Pilata, poleg njih pa še sopranistka Andreja Zakonjšek, altistka Aurora Twarowska in tenorist Marjan Trček. Koncert sodi v obe-ležitev 250-letnice smrti skladatelja Johanna Sebastiana Bacha.
LJUBLJANA - Center za obveščanje je zadnujem času zabeležil tri najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev, “zapuščino" minulih dveh svetovnih vojn, ki so divjale na ozemlju Slovenije. Tako so v bližini strelišča na Panovcu v Novi Gorici našli 12-kilogramsko topovsko granato kalibra 100 mm avstrijske izdelave iz prve svetovne vojne. Krajan Okroglice pa je našel topovsko granato kalibra 150 mm italijanske izdelave iz prve svetovne vojne. Z najdbo novejše izdelave pa se lahko pohvali krajan
Rožnega, ki je na levem bregu Save našel kasetno bombo iz druge svetovne vojne.
LJUBLJANA - Slovenska policija je lani zabeležila približno 13-odstotni porast kriminalitete, po ocenah strokovnih služb pa so storilci kaznivih dejanj povzročili za približno 19,8 milijarde tolarjev škode. Kot je na časnikarski konferenci povedal generalni direktor policije Andrej Podvršič, ki je delo policije označil za uspešno, se je raziskanost kaznivih dejanj v letu 1999 gibala pri dobrih 46 odstotkih, kar je nekoliko slabše kot leta 1998.
PARIZ, Francija - Francoski poslanci so izglasovali zakon o lovu, s katerim naj bi se končala navzočnost slovenskih medvedov v Pirenejih na jugu Francije, kjer so jih naselili leta 1996. Francoski parlament je k osnutku zakona o lovu namreč dodal člen, v katerem zahteva ulov medvedov, ki naj bi bili odgovorni za smrt več deset ovc in koz v Pirenejih minulo leto.
LJUBLJANA - Preiskovalna komisija DZ o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine je v zvezi s preiskavo t.i. primera Elan zaslišala Izidorja Rejca, nekdanjega ministra za gospodarstvo v prvi Demosovi vladi. Po besedah Rejca je takratna vlada za reševanje Elana naredila največ od vseh dotedanjih in nas-lednjih vlad, za prodajo Elana tujcem pa je po njegovem odgovorno takratno sodišče, ki se je najprej odločilo za stečaj poletja, nato pa, ker ni bilo „zvesto nacionalnemu interesu", dovolilo prodajo na dražbi, ki jo po njegovem niso pravilno peljali.
CELJE - Neznanci so v zadnjih dneh na starem pokopališču na Golovcu v Celju poškodovali osem nagrobnih spomenikov. Policisti storilce še iščejo. V minulih letih so na omenjenem pokopališču poškodovali že 117 nagrobnikov. Vsako leto pa se pojavijo nove poškodbe, zato policisti večkrat nadzorujejo območje pokopališča. Lani so obravnavali sedem kršitev.
LJUBLJANA - V Ljubljani je pred kratkim umrl Franc Stadler - Pepe. Zakaj je to tako važna oseba? Ob njegovi smrti, ko so mu sicer peli hvalo kot narodnemu heroju, partizanu in športniku, pa tudi inštruktorju Vamostno-obveščevalne službe (VOS), niso povedali, da je bil on tisti, ki je ubil ljubljanskega bana dr. Marka Natlačena.
LJUBLJANA - Pošta Slovenije in Slovenska frančiškanska provinca Sv. Križa sta 22. marca predstavili novo priložnostno poštno znamko Jubilejno leto 2000, katere motiv prikazuje logotip jubilejnega leta in vrata ljubljanske stolnice. Predstavljeno znamko je oblikoval Edi Berk, ujena nazivna vrednost pa je 2000 tolarjev.
COTTBUS, Nemčija - Slovenska telovadca Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan sta odlično nastopila v finalu tekme za svetovni pokal in veliko nagrado. Petkovška je v super finalu na bradlji s pomočjo sodnikov premagal le domači as Andreas Wecker. Pegan je bil na istem orodju tretji, na drogu pa peti.
TORINO, Italija - Slovenski maratonec Roman Kejžar je na desetem torinskem maratonu (42 km) osvojil deveto mesto in s časom 2:11:50 za več kot minuto popravil slovenski državni rekord. Hkrati je Kejžar izpolnil tudi normo za nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju.
LJUBLJANA - Evropska namiznoteniška federacija (ETTU) je objavila najnovejšo jakostno lestvico. Med moškimi je še vedno na prvem mestu Belorus Vladimir
VELIKONOČNE ŽELJE
Pri vas doma zdaj snežec se topi, brsti drevo, trobentica cveti.
Čez polje veje topel veter plah, velika noč svetlika na gorah.
A tu jesen je... Grozdje zrelo že, na trtah listje zrumenelo vse...
V oči nas grizka mrzel veter suh. Iz skrinje jemlje babica kožuh...
Vstajenja praznik isti tu in tam! O, da bi srečo nosil vam in nam -In da bi kmalu isti veter bil, ki vam in nam solze bi posušil!
Dr. Anton Novačan
SLOVENCI V ARGENTINI
Maurice Rostand: VEST
To dramo je 2. marca v režiji I. Špeha uprizoril S.I.O. Ne da bi se spuščali v podrobno strokovno oceno posameznih igralcev, moramo veselo ugotoviti, da nismo odšli razočarani iz dvorane. Vsi igralci brez izjeme so svojim talentom in sposobnostim primemo dali zahtevam uprizorjene drame odgovarjajoče like.
Morda bi režiser v bodoče opustil improvizirane klavirske vložke med odmori, ker nit dejanja bolj sekajo kot vzdržujejo.
SIO ima že kar stalno publiko, ki se — kot kaže — množi. Saj je bila dvorana spet nabita. Zato naj bi SIO kljub predvidenemu repertoarju za leto 1950 še večkrat kaj podobnega postavil na odrske deske, zavedajoč se, da je prvenstvena vloga gledališča: vzgajati vsemu, kar je blago, lepo in dobro.
KONCERT MLADEGA SLOVENSKEGA UMETNIKA
V nedeljo, 16. aprila, bo v cerkvi sv. Antona Padovanskega v Villa Devoto orgelski koncert mladega, nadarjenega slovenskega umetnika Antona Solerja.
Anton Soler je naš goriški rojak. Rojen je bil v Biljah pri Gorici. Glasbenemu študiju se je posvetil že doma, v Argentini pa jih nadaljuje pod vodstvom tukajšujih profesorjev. Nastopil je že večkrat kot pianist v radiu in tudi v javnosti. Prestolniško časopisje je o njegovih nastopih objavilo laskave ocene. Na koncert opozarjamo slovenske rojake in jim ga toplo priporočamo.
Svobodna Slovenija, št. 14.;
6. aprila 1950
Slovenija moja dežela
Anton Janša, slovenski čebelar na dunajskem dvoru
Samsonov, med ženskami pa „kitajska“ Nemka Qianheng Gotsch. Najbolje uvrščeni slovenski namiznoteniški igralec je Robert Smrekar, ki je napredoval s 67. na 60. mesto, med ženskami pa Petra Dermas-tija, ki se je s 34. povzpela na 33. mesto. Med moškimi je od Slovencev napredoval še mladi Bojan Tokič, ki se je prebil v prvo stoterico (99.), ostali pa so ostali približno na mestih iz zadnje jakostne lestvice. Pri ženskah pa so kar za nekaj mest napredovale: Todoroviča je zdaj na 89., Safranova na 103., Halasova pa na 149. mestu.
MURSKA SOBOTA - Slovenska nogometna reprezentanca do 17 let je v prijateljski tekmi v Murski Soboti premagala avstrijsko štajersko s 4:0 (2:0). Za Slovenijo so zadetke dosegli Štromajer (10. in 38.), šuler (53.) in Mejač (63.).
Janša se je rodil leta 1734 na Jesenicah. Najprej je delal kot grajski vrtnar v Radovljici, kjer je lahko dopolnil svoje znanje kot kmetski sin o čebelah.
Leta 1766 je odšel na Dunaj, kjer je študiral slikarstvo. Kmalu nato se je javil na razpis za čebelarja in začel delati v raznih krajih in končno kot učitelj na gospodarski šoli na Dunaju.
Tam je lahko objavil svoja opazovanja o življenju čebel, o katerih po svetu še niso
Janezu Langusu in memoriam
Duhovnik in prijatelj Janez Langus nas je zapustil. Tako piše “Svobodna Slovenija” z dne 16.03.2000. Bila sva prijatelja v italijanskem begunskem taborišču Servigliano in pozneje Senigalia. Bil si član velike Langusove družine, katera je bila vzor ostalim družinam v taborišču. Tudi Ti si bil žrtev zločinskega komunizma, saj si moral živeti in umreti v daljni Argentini. Želeti bi bilo, da bi kot župnik počival v tisti zemlji, ki Te je dala. Počivaj v miru! Vsem Tvojim dragim, predvsem pa sestri Cvetki, moje občuteno sožalje, enako tudi vsej slovenski skupnosti v Argentini.
Tvoj,
Vinko Levstik Gorica - Italija
P.S. Ker ne morem položiti cvetja na Tvoj grob in prižgati sveče; pošiljam 100 DM v tiskovni sklad Slobodne Slovenije. Slednja je bila in je svobodna, dočim, kty takega ne morem trditi za ono v domovini.
1734 ANTON jANŠA 1773
dosti vedeli.
Ugotovil je, da zleti matica na parjenje 5. dan po rojstvu, da se pari med 11. in 14. uro. Ugotovil je, da je mogoče rojenje preprečevati z večanjem prostora ali izrezovanja trotovine vsakih 14 dni. Iznašel je pripravo za prestrezanje rojev itd.
Uporabljal je gorenjski panj, ki se sedty spet uvaja. Uvajal je tudi novosti, da je razširil prevažanje panjev na druge paše, na jesen čebel ni moril, ampak jih je ohranjal za prihodnje leto.
Leta 1771 je izdal razpravo o rojenju čebel (doživela je več ponatisov), in navodilo, kako nni kmetje uspešno čebelarijo. V rokopisu je zapustil knjigo Popolni nauk o čebelarstvu, ki jo je po njegovi smrti leta 1773 izdal z bogatimi bakrorezi njegov učenec.
Tudi po njegovi zaslugi je kranjska čebela postala znana in slavna po vsem svetu.
Osebne novice I
Nove diplomantke: Na Višjem katoliškem inštitutu CONSUDEC je dokončala študije in postala profesorica likovne umetnosti Karla Skvarča. Na univerzi El Salvador je končala študije Lilija Vlaho Troha in prejela naslov ,,licenciada en Medios de comunicacion masiva y periodismo". Monika Dobovšek je na državni univerzi 14. marca dokončala študije in postala arhitektka.
Čestitamo!
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena iz Slomškovega doma
je N.N. darovala $ 50,- Bog plačnj.
Pagina 6
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 6 de abril de 2000 — N° 11
Mali ogiasi \
Cooperativa de Consumo y Vivienda “CASTELLI” Limitada
Matricula I.N.A.C. y M. N° 6932 Castelli N" 28 - (1704) Ramos Mejia
CONVOCATORIA
De conformidad con lo dispuesto por el art. 22 de los Estatutos Sociales el Consejo de Administracion de la Cooperativa de Consumo y Vivienda “CASTELLI11 Ltda. convoca a los asociados a la Asamblea General Ordinaria que se realizara el dia 30 de Abril de 2000 a las 9 horas en la sede social, Castelli N° 28 Ramos Mejia, Partido de La Matanza, Pcia. de Buenos Aires, para tratar el siguiente:
ORDEN DEL DIA
1) Designation de dos asambleistas para suscribir el Acta de la Asamblea, segun los Estatutos Sociales.
2) Election de la Comision Escrutadora de tres miembros.
3) Consideration de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Resulta-dos, Anexos I y II e Informe del Srndico y del Auditor correspondientes al Ejercicio N" 29 iniciado el 1 de Enero de 1999 y finalizado el 31 de Diciembre de 1999.
4) Election de los miembros del Consejo de Administracion segun lo determinado por los arts. 18 y 27 de los Estatutos Sociales: por dos anos: el Presidente y el Vicepresidente. Por un ano: 5 Vocales suplentes.
Ramos Mejia, 30 de Maržo de 2000
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
Slovenska kulturna akcija
Večer dr. Tineta Debeljaka ob 10-letnici smrti
Prikaz njegovega dela Tine Debeljak ml. Razstava in recitacije.
V soboto, 8. aprila 2000 ob 20. v Slovenski hiši
Planica ostala prva med letalnicami
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
ESTUDIO dc AGR1MENSURA (Pcia. de Bs. As.) ING. VLAHO - Tel,- 4755-8205 - Estado Pareelario -Subdivision - Unificacidn - Mensura - Usucapcktn TURIZEM
Oddajam bungalov In stanovanja v Villa Cate-dral, Bariloche. Uživajte mime počitnice v nelepši naravi in po ugodni ceni. Kličite na Tel: 02944 424978.
Tel. 4441-1264 / 1265
čCžTU Letalske karte, rezerva
miMvW&wi/tii	...	.
hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tčcnico en Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; Tel.Fax 4 224-3968.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucum&n 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hčctor Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2548, 2° of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624.
FOTOGRAF
Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bine. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako nedeljo od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordoba).
SOBOTA, 8. aprila:
SKA: Večer dr. Tineta Debeljaka ob 10-letnici smrti, ob 20. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 9. aprila:
Na Pristavi po maši Občni zbor.
V Bariločah enodnevni izlet izlet pod Skalco in čiščenje gorske steze.
ČETRTEK, 13 aprila:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije ob 20. v Slovenski hiši.
SOBOTA, 15. aprila:
V Srednješolskem tečaju redni pouk.
NEDELJA, 16. aprila:
Cvetna nedelja. Praznični obredi pri vseh slovenskih mašah.
V Rožmanovem domu maša, blagoslov butaric in oljk, nato skupno kosilo.
V Carapachayu po maši skupno družinsko kosilo.
VELIKI ČETRTEK, 20. aprila:
Obredi v Slovenski hiši ob 19. uri.
VELIKI PETEK, 20. aprila:
21. sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se je 19. marca končala na letalnici v Planici, kjer je več kot 60.000 gledalcev v štirih dnevih videlo 47 poletov, dolgih 200 ali več metrov, med katerimi je bil tudi 225 metrov dolg skok Avstrijca Andreasa Goldbergerja, ki je s tem v drugi seriji ekipne tekme dosegel najdaijši polet človeka na smučeh.
Društvo Slovenska Pristava
Redni občni zbor
V nedeljo, 9. aprila, ob 10.30 uri.
Vsi člani lepo vabljeni!
Zveza slovenskih mater in žena
vabi v Schoenstatt - Florencio Varela, dne 11. aprila.
Prijave na tel.: 4658-6157 - 4652-0342
Balantičeva šola
9. aprila ob 10. uri bo sestanek staršev z razgovorom z go. Mirjam Jereb Batageijevo.
Pred in po sestanku ogled razstave počitniških ročnih del.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
3. aprila 2000
1 dolar	211,65	SIT	tolarjev
1 marka	103,18	SIT	tolarjev
100 lir	10,42	SIT	tolarjev
Obredi v Slovenski hiši ob 19. uri. VELIKI SOBOTA, 20. aprila:
Obredi v Slovenski hiši.
NEDELJA, 30. aprila:
V Slomškovem domu občni zbor. Misijonska tombola v Slovenski vasi.
Planica ima kot zibelka smučarskih poletov še nekaj mejnikov, ki so zaznamovali to smučarsko panogo. Najprej je 15. marca 1936 tedaj 18-letni Avstrijec Sepp Bradi na Bloudek-Rožmanovi velikanki prvi preletel 100 metrov (101,5 m), kar je tedaj videlo 15.000 gledalcev. Nova letalnica bratov Gorišek je naslednji mejnik postavila leta 1994. Tedaj je na svetovnem prvenstvu v poletih Finec Toni Nieminen poletel 203 metre, kar je bil prvi veljavni polet prek dvestotih metrov. Norvežan Tommy Inge-brigtsen je svetovni rekord, ki ga Mednaro-
RLANICA {97.
b 3 > rv > \is \ v r\ \ \ iv \
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telčfono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@elsitio.net e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
| za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti _ pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA I dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; I ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za | pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto I 80 USA dol. za vse države.
Čeke na ime “Eslovenia Libre" ~^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
I Estodos Unidos 425 - Cl 101AAI Buenos Aires I Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
dna smučarska zveza (FIS) uradno ne priznava, v Planici dosegel 1. 1999 (219,5m), tej meji pa se je 17. marca letos približal tudi slovenski rekord. Dvakratni zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka se je po dveh letih znova pridružil najboljšim na svetu s poletom, dolgim 212 metrov.
V Planici je letošnje tekmovanje potekalo doknj gladko, le druga serija ekipne tekme je bila odpovedana. Vse štiri dni je namreč po dvanajsti uri pričelo zelo močno pihati. Planica je imela letos tudi dovolj snega, večinoma so ga naredili s snežnimi topovi, kar je organizatorjem olajšalo pripravo letalnice.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
Kučan in Farhat
Predsednik republike Milan Kučan in apostolski nuncij Edmund Farhat sta se na srečanju 27. marca pogovarjala o poteku sklenitve sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem ter o pomenu medverskih srečanj in sodelovanja za mir v Jugovzhodni Evropi. Predsednik Kučan je izrazil zadovoljstvo, da je papež Janez Pavel II. za novega beograjskega nadškofa imenoval slovenskega cerkvenega dostojanstvenika Stanislava Hočevarja. Prepričan je, da bodo papeževi nastopi v Rimu in na Bližnjem vzhodu ter teološki dokument Spomin in sprava ugodno vplivali tudi na duhovne in politične razmere v Sloveniji.
Pazite na svoje imetje in denar.
Vrata dobro zaklepnjte, prihranke pa varno in donosno naložite v Slogi.
S Karto Sloga imate lepe ugodnosti in pravico do nagradnega žrebanja za:
1) letalska vozovnica	in
2) 10 dni počitnic v Hanželičevem domu (poleti za dve oseb). Sreča išče tudi vas! Ne odlašajte več!
Telefon za vas: 4656-6565.
tisoč dolarjev.
Fotografije iz slovenskih prireditev v letu 2000 so zdaj na ogled po celem svetu: http://www.foto.com.ar/marko
Foto Marko Vombergar
http://www.foto.com.ar
Obvestila \
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!