IV. shod našega naraščaja v Ljubljani. Kar nSm je bilo nekoč Je želja1 in stnoter naših hrepenenj, to se izvršuje danes kot resnica. Ni se mnogo govorilo, a vsakdo je sam dobro vedel, zakaji se je uprav letos zbrala vsa jugoslovanska učiteljska mladina k zborovanju1. Plod dela štirih dolgih let je dozorel v naši mladini; in dasi ji je bilo potreba dati v prvih letih iniciativo od zunai, ie letos izšlo vse delo iz mladine same, prišlo je do tega, kat je bil naš smoter. In sedaj naj se izliva ta deroča reka dalje, naj se izpremeni v hudournik, samo da premaga vse zapreke, ki ji hočeio zastaviti pot. Nasilje naj prodre z nasiljem; dobroto naj vrača z dobroto; pazi naj pa, da ne izgreši visokih idej in smotrov, ki so bili sveti začetnikomi te struje: da ne pozabi našega programa! Kakor bi zagnal kamenček v vodo; tako se je širilo valovje našega gibanja iz Ljubljane na zunaj. Utrdili smo se v Ljubljani, prodrli- smo meje kranjskega provincializma v Vseslovenijo in danes smo blizu končnega smotra kulturne Ju2oslaivije. Kdo-r meni, da je to delo le štirih let, ta se moti! Uprav nekako sedaj bo> deset let, kar so ustanovitelji tega gibanja započeli s svojim delom. In morda preteče še deset let, preden prodre to gibanje iz vrst naraščaja v vrste učiteljstva — tedaj pa bo tudi za nas: »Vstajenja dan«. Za dan 18. in 19. julija t. 1. ie sklicat osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani IV. sestanek našega naraščaja v Ljubljano, pod firmo naprednih jugoslovanskih učiteljskih abiturientov1 in abiturientk. Kot kronisti moramo izjaviti, da se je sestanka udeležilo 60% letošnjih slovenskih učiteljiščnih abiturientov in abiturientk, poleg tega1 pa tudi Hrvati iz Istre in Banovine, a gibanje se je zaneslo tudi v Bosno-Hercegovino in Dalmacišo. Zborovanje se je vršilo v veliki dvorani »Narodnega doma« ob pol 9. uri dopoldne. Zborovanje. Zbor&vanje ie otvoril tov. Rojinai, ki je navzoče pozdravil v imenu pripravljalnega odbora. Zborovanju je predsedoval nato izvoljeni predsednik Fr. Erjavec. Konštatiral je, da so se pozivu pripravljalnega odbora odzvali tovaTiši in tovarišice iz Ljubljane. Gorice, Kastva, Maribora in Celovca. Pozdravil je vse navzoče tovariše in posebej še goste, med njimi ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, deželne poslance Gangla, Reisnerj» in Rib-  nikarja, prof. Ilešiča in Berceta ter za stopnike učiteljskih stanovskih korporacij. Nato je podal besedo: Dr. Ivanu Tavčarju, ljubljanskemu županu, ki je pozdravil v toplih besedah mlade zborovalce v imenu narodno-napredne stranke; Fran Črnagoju. ki je pozdravil v imenu »Slovenskega deželnega učiteljskega društva«; Lirki Jelencu, ki je pozdravil navzoče v imenu »Zaveze avstrijskih. jugoslovanskih učiteljskih društev«; Jožeiu Rei&nerju, prof. in deželnemu poslancu, ki je pozdravil zborovalce v imenu profesorjev; Ante Rubišu. ki je pozdravil v imenu Hrvatov in Srbov, ki so se udeležili sestanka le po zastopstvu. Nato so referirali: I. Fr. Erjavec iz Ljubljane: »O gibanju in stanju slovenskega učiteliskega naraščaja«. II. A. Rubiša iz Kastve: »O istrskih razmerah«. III. V. Rojina iz Ljubliane: »O stiku učitellstva s starši in rodovino.« IV. I. Cepič iz Maribora: »Naša pot«. Programatični referat. Referate priobčimo pozneje V celoti. Po prvem referatu je predlagal tov. Mesojedec sledeče resolucije, ki so bile so.glasno sprejete: • Resoluciie. Učiteljski naraščaj, zbran na IV. sestanku avstrijskih iugoslovanskih naprednih učiteljiščnih abiturientov in abiturentk dne 18. julija 1913 v Narodnem domu v Ljubljani, pozivlje: I. Učiteljski naraščaj1 na vseh avstrijskih jugoslovanskih učiteljiščih, da deluje tudi v bodoče v započeti smeri. Učiteljstvo in učiteljske organizacije se pa pozivLje, naj tudi nadalje podpirajo vsestransko svoj naraščaj. II. Vodstvo »Zaveze« se naproša. da vzame v oskrbO' »Učiteliiščni sklad«, hranilno knjižico pa naj shranjuje vedno tačasni predsednik »Zaveze«. Namenjen je sklad izključno v podporo naprednim učiteljiščnikom in učiteljišnicam pri njihovi samoizobrazbi in gibanju, predvsem v prirejanje abiturientskih sestankov, kadar te prirejajo vkupno vsaj vsi slovenski učiteIjiščniki. Vodstvo »Zaveze« se pozivlja, če ie pripravljeno oskrbovati ta sklad in ga uporabljati tudi izključno v ta namen. III. Predvsem se pozivlja pa še srbohrvaški naraščaj in učiteljstvo, da delujejo v vseh ozirih v enaki jsmeri in vzajfcmno s slovenskim naraščajem' in učiteljstvom1. K besedi se oglasi predsednik Zaveze, tov. Jelenc in poda k II. resoluciji pozitivno izjavo. Pogrešali smo pa lefos ženskih referatov. Predsednik naznani na to še sledeče došle pismene in brzojavne pozdrave: Pozdravl. Na predsedstvo so došli sledeči pozdravi: Gorica, 17. jul. 1913: Slavni odbor!; Ker sem službeno zadržan, da bi se osebno udeležil Vašega sestanka. kakor sem se ga Iani. Vam pošiljam tem potom vdane iskrene pozdrave ter Vam prav iz srcai žeiim kar največ uspeha pri Vašem zborovanju. — Z adličnim s.poštovanjem vdani Viktor Bežek, ravnatelj c. kr. moškega učiteljišča. Kastelec nad Černymi Lesy (Češko), 17. julija 1913: Abituriente in abiturientke, zbrane na IV. sestanku avstr. jugoslovanskih naprednih učiteljiščnih abitur.ientov v Ljubljani pozdravlja dr. Ljudevit Pivko. Bazovica: Pozdravljata v starenr prijateljskem1 navdušenju Viktor Rode. Milo Naglič. Kral. Vinogradi: Pozdrave in obilC uspeha! — Eksekutiva narodno-radikalnega dijaštva. Pletrovce: Sestanku bodočih jugoslovanskih pionirjev kulture najlepši uspeh in vso srečo na njihovi poti. Šilih. Ker ie bil dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil zborovanje s sledečimi besedami: Ob sklepu tako lepo uspelega današnjega zborovanja, se v imenu naprednih jugoslovanskih učiteljiščnih abiturientov •in abiturientk prav presrčno zahvaljujem vsem govornikom in zastopnikom korporacij, ki so nas pozdravili. Zahivaljujem se dalje tudi vsem druginr, ki so na katerikoli način pripomogH, da se je vršilo naše zborovanje tako sijajno, predvsem vsemu naprednemu učiteljstvu in slavnemu občinstvu. ki je pokazalo, da se zanima za boj in razvoj bodočih vzgojevalcev svoje mladine. Hvala tudi vsem tovarišicam in tovarišem, ki so se v tako lepem številu odzvali pozivu »Osrednjega pripravljalnega odbora« in s tem pokazali, da vstopamo jugoslovanski učiteljiščni abiturienti in abiturientke v življenje kot močna in neprema&ijiva celota. Konačno* se zahvaljujem i brači Hrvatima. koji su ove godine v mnogo večem broju došli na naš sastanek, nego lane. Znak je to, da i madju bračom Hrvatima dozrijeva1 i širi se ideja sloge naprednih jugoslovanskih učitelja, kako bi udruživši i upoznavši se medju sobom kao \i loše učiteljsko stanje svih jugoslovanskih učitella se mogli laglje bariti za svoje ideale neosamljeni.  Još jednoč zahvaljujoč od srca im kličem: Živeli! Dokazali smo z današnjim zborovanjem, da se je učiteljski naraščaj zavedal vseskozi težke. a velike naloge, ki ga čaka v bodočnosti. Silen je danes pritisk od vseh strani, z vsfimi sredstvi se hoče ukloniti ponos in samozavest stanu. še silnejši naj bo odpor. Stopamo v življenje pripravljeni na boj, ki ga bije napredno učiteljstvo. In baš, ko je ta boj prikipel do vrhunca. stopamo v njegove vrste, polni navdušenja, in moči in tem krepkejši bo odpor. Z odprtimi očmi smo preromali dolso pot do te dvorane, videli smo, kje je poštenje in pravičnost 'm nismo se ustrašili temne perspektlve, ki se nami je odpirala, ne. baš obratno, to nam je vlivalo v žile novih in svežih moči. Kakor smo nastopili v teh dneh strnjeni vsi avstrijski jugoslovanski abiturienti in abiturientke, tako strnjeni in vzajemno hočemo korakati tudi odslej kot zavedni člani jugfoslavanskega naprednega1 učiteljstva proti našemu snrotru — narodni, gospodarski in kulturni samoosvojitvi Jugoslovanstva. (Živahno odo>bravanje.) Po zborovanju. Popoldan so zborovalci porabili v to, tia so si ogledali Ljubljano. — Zvečer iim ie »Deželno slovensko učiteljsko društvo« priredilo na vrtu hotela »Lloyd« počastni večer, ki ga ie z iskrenimi ipozdravnimi besedami otvoril predsednik tov. Juraj Režek. — Tov. E. Gangl je v daljšem govoru kazal na delo učitelja v šoli in izven nje. poudarjal važnost stanovske organizacije ter v nepotvorjeni resnici predočil sedanje razmere. Oovor je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Soboto so porabili za ogledovanje ljubIjanskih znamenito^sti, zvečer pa se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma koncert z zabavo. Obiskali so med drugim koncert župan dr. Tavčar, dež. poslanca Gangl in Reisner, proi. dr. Mole in obč. svetnik Likozar. Koncert. Letošnji abiturienti slovenskih učiteljišč so o priliki svojega zborovanja priredili v soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma lep koncert, ki dela pri- rediteljem vso čast, ljubljanskim takozvanirn »inteligentnim« in »boljšim« krogom pa največjo1 sramoto. Ne bi si človek mislil, da znajo Ijudje. ki ved.no nosijo na jeziku besede »naš up in naša bodočnost«, kadar govore o mladini, tako indolentno prezrti prireditev mladih idealno navdušenih kulturnih delavcev. Da se ni koncerta udeležilo lepo število učiteliev, njih rodovin in par za petje vnetih poslušalcev, bi bili abiturinti lahko kazali svoj trud golim stenam. Na naslov onih, ki bi bili lahko prišli in bi s svojim posetom izkazali simpatije pevcem in pevkam je škoda vsaka beseda, pomeninro pa se rajše o koncertu sametn! Odločno ie bil predolg. Brez ozira lahko povem, da potpourske točke, ki jih je prednašal 'Orkester Sokola I. pod vodstvom kaipelnika Salmiča, ne spadajo v resen koncert. dasi ima orkester nekaj dobrih moči in bi s primernim trudom; z rednim pohajanjem vaj in predvsem z upoštevanjem kapelnikovih intencij lahko dobro nadomeščal druge godbe, ki jih morajo Ljubljančani dra,go plačevati. Torej vbodoče za napredkom! Abiturientski tnoški '.zbon se je pokazal v dveh izvajanja vrednih skladbah. Dr. A. Schwabov »Večer na morju« čitam v zadnjem času večkrat na pevskih vzporedih. Umljivo: skladba ie lepa in na papirju jako lahka izgleda, vendar je za prednašanje pre.cei težka. To pot težkoč nisem opazil. Zbor abiturientov ima dober glasovni material: neprisMjene tenorje iri izdatne base ter je pesmi pomagal do veljave zlasti zaradi finega dinamiškega niansiranja. Posebno konec je bil izvrsten. — Doslej neznan mi je bil Risto Savinov moski zbor »Kosa«. Čudil sem se mladim pevcem, da so tako težko skladbo. polno nevarnih modulacij in kočljivih prehodov, izvedli skoro brezhibno. Baritonist je bil sicer ipri vstopu nekoliko nesiguren, ali v celoti je skladba učinkovala dobro. Hvalevredna pa je že am'bicija pevovodje, ki se na tako neroden zbor upa. Manj ubranosti sem opazil v nrešanem zboru. ki je zapel Adamičevo »V snegu«, eno najlepših starejših skladateljevih pesmi. Krasen je kontrast med prvim, delom. kjer pesnik »hrepeneče pričakuie pomladi. rož« in drugim delom. ki obupno izzveni »zanj več pomladi, veselja ni«. Še bolj sta ugajali Devovi narodni: »Vigred se povrne« in »Po Savci. po Dravci«. Zborovodja g. F. M., ki je imel gotovo s sestavljanjem in poučevanjem zbora mnogo dela in neprilik, ie na svoj prvi nastop lahko ponosen! Časten je bil! Mjed solisti je zbujal pozornost g. Mihelič s svojim temnobarvanim glasom. Pel je Michlovo »Človeka nikar« z razumevanjem. Priporočal bi mu, naj ne stiska glasu v grlu in se trudi za razločno izgovarjavo besedila. Material ima pa izboren. Posvedočil je to v tajinstveni in globoko zamišljeni Adamičevi »Ko iz tihe zabljene kapele«. — Enakovredno je podala gdč. Tončka Šusterjeva 3 samospeve za sopran; vse lepo občuteno, v srednji glasovni leži prikupljivo, visočina še ni uglajena. Ugajala je nebeškolepa Lajovčeva »Serenada« (ki, mimogrede omenjeno, bolj pristoja pevcu), pravtako sta napravili dober vtisk Zajčeva »Seljanko, duša draga« in Pavčičeva »Pred durmi«. Qdč. Šuštarjeva se brez dvoma v šoli. ki jo obiskuje. razvije v izborno sopranistinjo. Aplavz, ki ^a ie dobila za svoje prednašanje, je bil iskren in na mestu. — In še tretjega solista smo slišali*. g. Premelča. Prednašal je znano dr. B. Ipavčevo »Če na poljane rosa pade« in Z. Prelovčevo po svojih harmonijah nenavadno »Prišla je jesenska noč«. Vse soliste je lepo spremljala na klavirju gdč. B. Maroltova. Občinstvo ie vsako točko sprejelo z glasno pohvalo; lepega uspeha koncerta smo se veselili vsr. Tembolj, ker je vzpored obsegal izključno nove skladbe, deloma iz »Novih Akordov«, delom-a iz rokopisov. —o1—ec.