DRAGO HUDE: Združen]e sindikatov. Vsako živo stvarjenje se bori za svoj obstanek, koliko bolj šele človek, ki mu je dan vpogled vsaj v bližnjo bodočnost, ki je zmožen premišljevanja in sklepanja in ki mu je dan razum, da shvati vzrok njemu škodljivih posledic. Zadnja vojska je imela za svoj cilj: gospodarski prestiž ene nacije nad drugo. Države so se borile za življenski obstanek svojih narodov, in ker je človeška narava pač taka, da ni nikoli nasičena, tudi za gospodarsko izkoriščanje drugih sosednih in daljnih narodov. Kakor vemo, je ta boj doživel popoln fiasko, nacijonalna ideja je propadla, vezi, ki so vezale ljudstvo v nacijonalen fanatizem, so odpadle; ljudje sq sprevideli, da so bratje tudi oni. ki žive sicer preko državno pobarvanih mejnikov, pa četudi govore kitajsko ali malajsko. Doba demokratizma in naciionalnega strpljenja je nastopila. Delovni stanovi so se morali po tem nravnati, spremeniti so morali svojo politiko, reorganizirati borbo za svoj obstanek, ki je imela prej za glavno misel: nacijonalizeni. Stanovske organizacije so spoznale, da je preobrat deloval na vsacega posameznika kakor tudi na skupnost, da se vsak hoče okoristiti iz danega položaja v kolikor se pač ča, pa četudi na račun svojega bližnjega. Vse hiti in se peha po dobičku in blagostanju, da si zagotove svoje socialno stališče. Tu so stanovi tedai videli, da je potrebno voditi brezobziren boj, kajti sicer se zaduše v novo nastali atmosferi. Razvil se je raziedni boj. Ali posamezni stanovi so spoznali takoj, da so med močnejšimi preslabi, pa so se začeli pridruževati s sorodnejšimi v večje falange. Tako se je porodila misel, da se zvežejo vsi delavnl sindikati v proletai ijatsko armado. Mi učitelji smo sicer samo posredno produktiven stan, toda vendar spadamo med gori imenovane kot duševni delavci, zato ne glejmo samo od daleč to stren.ljenje, temveč se ga dejansko udeležimo, ker sicer bomo zapostavljeni, zaničevanl, a kasneje, ko se bomo zavedli svoje nemoči, bo vsako kričanje zastooij. Sedaj Je doba za naš napredek, za daljni korak, ko smo lahko deležni deleža iz sklede pravice. V bodočnosti bo v državi vlada gospodar-delodajalec, vsi drugi stanovi pa delojemalci-uslužbenci. Država pa hoče imeti od vsacega stanu sviojo korist in zahteva, da služimo njenim interesom. Kadar bodo stanovi vlekl. vsak zase, bo vlada imela pač malo dela, da si prisvojl svoio korist in svoj dobiček. Kjer so stanovi nesložni, jih bo vlada izigravala enega proti drugemu tako, da se njej nitl boriti ne bo treba. Da preprečimo tako državno nasilje nad stanovi. ki je vladalo do svetovne vojske po celem svetu, morajo vsi stanovi spregledati in spoznati svoje stališče ne le napram državi, ampak tudi napram drugim stanovom. Tu ie potrebno, da se vsi stanovi — uslužbenci organizirajo v dosego svojih moraldih in materijal-iih koristi. Kako ie tedaj z učiteljskim stališčem? Kakor pač po navadi, tudi tu smo zadnjl. čudno je pač to; učitelj je vedno propapator novih idej in nasprotnik kooservatizma, ali pri graditvi svoje lastne organizaciis smo vcdno zadnji. * Na Francoskem je sklenjen učiteljski sindikat, ki mora biti izvršen do 1. marcti t. L, toda francosko učiteljstvo stoji že od septembra 1. 1. pred vpralanjem, ali naj se zdmži z delavskim sindikatom ali ne. S početka so bili v večini za to združenje, toda ko so profesorji določili za svoj sindikat. da se z navadnimi delavci ne združijo-, začelo se je tudi v učitdjskem sindikatu celjenje. O tej združitvj se bo odločilo o Veliki noči na pariškem učitdjskem kongresu. Francoski profesorji se nočejo zdnižiti z ddavskim sindikatom iz dveh razlogov: češ, ker je delavski stan na prenizki stopnji izobraženosti, in ker mislijo, da bi s tem pripoznali Marksov sistem. Učitslji bodo morda drugačnega mišljenja. Cas je prišel sedaj, da tudi mi jugoslovanski učitelji razmišljuiemo o tem načinu združenja. Vsi vemo, koliko fe veljal * Prva zveza učiteljskih društev je bila zasnovana šele 1. 1870. v Londonu, framcoska pa šele 1. 1901. do sedaj naš stan in koliko nas je upoštevala država in drugi stanovi. Pod Avstrijo sino bili hlapci, katere ie komandiral, kdor ie pač bil na krmilu, in katere so izkoriščali, komur je pač padlo v glavo. Pod Avstrijo smo bili osainljeni kakc-r sulia veja na drevesu, nikdo ni računal z nami, veljali smo za stan, ki se ga brez ugovora lahko ovije okoli prsta. In ko jc Jugoslavija nastopila, smo se oddahnili, upali smo, da bomo prišli do svoje veljave in svoje pravice, ali glej: Pavle Marinkovič. ki je obenem še naučni minlster, nas ni priznal kot uvaževanja vreden stan, za našo skupno organizacijo Ja imel le zaničljiv posmeh, ironičino nas je nazival milijonerje. Za norca nas je iraei! Kako ie mogoče, da je Pavle Marinkovič mogel podcenjevati ceto vrsto organizlranih luidi? Njegovo obnašanje potrjuije mišljen.ie vseh drugih dosedan.ih mogotcev in oblastnežev ne Ie v Avstriji in Srbiji, ampak v vceh državah, samo s to razliko, da Pavle Marinkovič nfma sposobnosti prikriti svoj odpor proti nam, med tem ko so drugi skrivsii z<a krinko svoao mržnjo. Vprašamo se. kaj je vzrok. da so nas podceirevali. Ali je naše delo manj vred.ro ali celo repotrebno? Ali bl se moglo izH. »atf brez nas? Ne, vsi vedo, da Je naše delo potrebno.da imata država in ljndstvo korist od niega, ali zaničujeto nas, ker smo ?e sami zapostavljaTi, ker s! sami nismo znali priboriti avtoritete, ker smo se med sebof klali za korist drueih. Nikdar, tudi v naihuižih časih, ni b 11 naS sknpni nastop mosroč. Obešali srnn se Vot peto kolo vsem mogočim strank^m na rep v upanin. da nam bodo kaf daii, a ml r.amf smo držali križem mke. ( Sedaj mora biti temu konec, sedaj ne pozTiajino ne Petra ne Pavla, ampak samo napredek šole in svojo moralno In materijaino korist. Ustamovimo si svojo profesijonalno organizacijo učitdjski sindikat in dokažimo s tem, da brez nas ne miorejo shajati, da nas morajo upoštevati in da z nami moraio računati in če tudi so vsl — Pavli Marinkoviči. Naši nasprotniki trde, da radi tega :ias ne upo.števajo, ker ne moremo poseči po najskrajnejšem sredstvu — po šlr^iku. kajti ako štrajkamo, bo država vesela, da nas ni treba plačevati, In kmetje bodo veseli, da ni otrokom treba hoditi v šolo in zato lahko ostanejo doma. Učiteljski štrajk bi torej povzročil povsod le veselje. Štrajk mi sploh obsojamo, kajti on je nasilje. Mi pa iniamo v rokah druga sredstva. Od ljudske šole ima država innogo koristi. Po ljudski izobrazbi se ceni ugled države. Z Ijudsko izobrazbo se stopnjuje tudi blagostanje ljudstva In s tem financiJelno stanje države. Vsemu temu pa ]e povzročiteli ljudsko-šolski učitelj. Med iaudstvom ima dalje popularnost, ugled in spoštovanje samo tista vladia in samo tisti vladajoči sistem, za katarega je učiteljstvo, kajti učiteljstvo nauči lahko mladinc kričati: »Živio ta ali oni«. — ali pa tudi: »Doli ž njim!« Kar mi vcepimo v mlada srca, to bo zrastlo, to bo držalo, po tern se bo ljudstvo ravnal'o. Veliko moč imamo torej v rokah, pokažimo našim zaničevalcem, da se te moči zavedmo, in čeprav ni učiteljstvo poseglo še nikoli po tem sredstvu, bomo sedaj — ako delavec ne dobi svojega plačila. Ali naj bomo že izdajalci, ako ne poljubljamo tiste roke, ki nas tepe? All bo delavec skrbel še dalie za korist tistega, ki se masti z njegovim plačilom, a njemu daksel kruli v želodcu? A ne ustavimo koraka po izvršenju svojega sitidikata. Pavle Marinkovič se je izdal, da dokler smo sami, nas ne misli upoštevati. Idimo torej dalje! Da bo glas močnejši, moč impozantne_ša, prldruži svoj sindikat k drugim sindikatorn pred vsem k delavskemu sindikatu, da dobimo oporo v borbi za ekonomski in sooijalni položaj. Sami bi morda bili še preslabi. kajti naš stan je posredno produktiven, vsled tega se moramo zdriižiti, da bomo silnejši, _ drugimi neposredno produktivnimi stanovi. To je delavskl sindikat. Časi, ki so vstvarjali razliko ned lepo in slabo oblečenimi, višjimi In uižjimi, so prešli. Novi čas je združil vlsoke in majbne, zato ne smemo iti po receptu francoskih profesorjev. Varujmo se predsodkov in ne odbijajmo delavskega sindikata, ampak sprijaznimo in združlmo se z njim, kajti imamo mnogio mnogo enakih teženj in potreb, zato smo potrebni skupnega nastopa, a politika je izbačena iz sindika'a. Obenem pa se nam bo tudi nudila prilika učinkovati na mlšljeje sodrugov. Na koncu konca pa moramo prisiliti tudi še vse druge intelektualne razrede. da se nam priklopijo v skupni centralni sindikat. Pridruženje in skupno delovanje našega sindikata z delavskim sendikatom še nikakor ne znači, da hočemo postatl Marksisti ali soci ialtsti, saj sindikat ie .e sredstvo, po katerem naj pridemo do skupnega dobra vseh naprednih članov. Otresti se hočemo na ta način ponižavajočega hlapčeplazenja m prosjačenja. Bolje je, ča nas zavidajo, kakor pa pomllujejo. Mi ne maramo milostinj, ml samo zahtevamo svoje zasluženo plačilo In ne ^rpimo. d.a drusri dobro žive na račun naših neizplačanih plač in doklad. Ali tudi ko to dovršimo, še ni končano naše delo. Ko imiamo urejeno svojo hišo, idimo pospravljat tudi v bližino in okolico. Poglejmo preko naših državnih mef in tudi tam bomo zagledali tovariSe, katerim se nič boljše ne podi kot nam. Tudi tam še niso premagali svojih parasitov. Da pokažetno veljavo in moč učiteljstva celesra svcta, bo naša zadača, da zvežemo vse učiteljske sindikate vse zemlie v — svetovno učitelisko centraio, ki bo povzdiginila ugled učiteljstva iu šole in kl bo prisilila vse nasprotnike, da se bo šola razvila. kakoT je primerno duhu časa in pa koristi ljudske prosvete.