z vrtov sv. Frančiška Poštnina plačana v Vsebina 10. št. Zaznamoval si ga, o Gospod! 289. — Sv. Frančišek - luč v temi 290. — Krščanska družina 293. — Praznik našega svetega očeta Frančiška 294. — Komunizem ni nevaren ? 299. — Sv. Frančišek nas uči. .. 300. — Kraljica angelska 302. — Pozabljena stoletnica 303. — Baraga, apostol treznosti 304. — Sestanek Voditeljev III. reda na Brezjah 306. — Jakobov Jezušček ali Čudež svetega Antona II. 307. ■—- Kako se gibljejo tretjeredne skupščine 309. —• Frančiškova mladina 309. in 310. — Zveza velikih klar v Ljubljani leta 1939/40. 310. — S. Marija Celina od Darovanja 311. — Ob 100-letnici rojstva ustanoviteljice FMM m. Marije od Trpljenja 314. — Razgled po svetu 316. — Pax et bonum 318. — Zahvala 313. Celoletna naročnina »Cvetja« za leto 1940 Za Jugoslavijo 15 din; za Italijo 10 lir; Za Nemčijo 1.50 m.; za Ameriko 1 dol.; za druge države protivrednost 24 din. — Posamezna številka 2 din. — Izhaja mesečno-Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja Franč. prov. sv. Križa. — Zastopnik dr. p. Stanko Marija Aljančič, O. F. M. prov. prokurator. — Urednik p. Odilo Hajnšek, O. F. M. — Uredništvo in upravništvo »Cvetja« Ljubljana, Frančiškanski samostan.številka ček. računa za Jugoslavijo: 11.495. Natisnila frančiškanska tiskarna, Ročno, p. št. Vid nad Ljubljano (P. B. Markelj)' Rimsko serafinski koledar za leto 1940 Oktober 1 T Čm. B. Janez in Nikolaj sp. 17 Č 2 S PO. S. Angeli varuhi 18 P 3 Č S. Terezija D. J., Vig. S. Fr. 19 S PO. 4 P VO. PO. S. N. O. Frančišek ust. 3 r. 5 S Čm. B. Felicija d., S. Placid m. 20 N 6 N PO. 21. pobinkoštna nedelja £ S. Marija-Franč. d., Bruno 7 P Kraljica presv. rožn. venca 22 T (PO.) 8 T S. Birgita vd. 23 55 9 S Čm. S. Dionizij in tov. muč. 24 C 10 Č PO. S. Danijel in t. m., Franc B. 2 5 11 p PO. Materinstvo B. M. D., Osm. zo 12 s PO. S. Serafin sp. 27 N PO. 13 N 22. pobinkoštna nedelja S. Edvard kralj 28 P 14 P S. Kalist I. pap. in muč. 29 T čm. 15 T S. Terezija Avilska dev. 30 S PO. 16 S Čm. S. Hedviga vd. 31 Č S. Marjeta Alacoque dev. S. Luka evangelist S. Peter Alkantarski sp. 23. pobink. (misijon.) ned. S. Janez Kancij sp. B. Jakob šk., Hilar., Uršula Od dneva, (Posveč cerkva) B. Jožefina d. in muč. S. Rafael nadangel B. Baltazar sp., s. Krizant B. Bonaventura sp. 24. pobinkoštna nedelja Kristus Kralj S. Simon in Juda Tadej ap-Od dneva, (Osmina P. C.) B. Angel Akr. sp. B. Krištof in Tomaž sp. Razlaga kratic: VO. = vesoljna odveza. PO. = popolni odpustek. čm. = črna maša, ki je dotični dan dovoljena. Ljudska posojilnica v Ljubljani r. z. z neom. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) Obrestuje hranilne vloge najugodneje * ■St?' Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi 5% Zaznamoval si ga, o Gospod! (Se moli ali poje vsaki petek.) Sijaj nebeški zablesti, glej, nova zvezda nam miglja, Frančišek, naš očak, žari, ko znamenja mu Seraf da: Deležne Kristovih so Ran roke, noge in prsna stran, saj nosil križa blagi lik v dejanju, v srcu je svetnik. V. Zaznamoval si, Gospod, svojega Babnika Frančiška. 0- Z znamenji našega odrešenja. Molimo. Gospod Jezus Kristus, ki si na telesu Našega svetega očeta Frančiška obnovil Omenja Svojega trpljenja, da bi naša Srca vnel z ognjem svoje ljubezni, ko je et postajal hladen: dodeli milostno, da ^ttio p0 njegovem zasluženju in priprošnjah križ stanovitno nosili in ^ašali vreden sad pokore. Ki živiš in kraljuješ na vekov veke. Amen. LOVŠE ZDENKO: Sv. Frančišek — luč v temi Drevo spoznanja se je na svetu bohotno razcvelo in dozorelo v strupen sad. Snov, ki jo je človek usužnjil, je razpredla nevidne mreže in se strašno maščevala: uklenila je naše misli, pogreznila naše želje v mlako laži in brezupa, zrušila notranjo silo našega duha in postavila zlato tek v češčenje milijonom. — In to zlato tele, ki ga častijo tisoči in tisoči-se mora zrušiti v prah. Priti mora novi modemi Mojzes in ga poteptati z nogami! Dve poti vodita do tega cilja. Pot katoliških svetnikov in pot komunistov. Pot v evangeliju, po kateri so hodili vsi svetniki, zahteva uboštvo v duhu in ne pot revolucije. V tem je svetovno - zgodovinski pomen sedanje ure: Mi se moramo odločiti za eno od teh dveh poti. Za pot svetnikov ali pot boljševikov. Za temeljito preusmerjenje našega mišljenja napraiU denarju ah pa za razdejanje vsega družabnega ali gospodarskega reda' Mi smo proti boljševiški poti; torej moramo biti za katoliško. To je, da imenujemo iz trume svetnikov eno ime, pot sv. Frančiška. Naj ne stoji zaman ta sijajna človeška osebnost pred modernim svetom, k* se pripravlja, da se v orjaškem boju med kapitalizmom in komunizmom razmesari. Sv. Frančišek, ki je iz ljubezni do Kristusa in človeštva posta* ubog, je svetla luč z neba v viharni, temni noči. Je Frančišek antikapi" talistični svetnik, ker je s svojim krščanskim pojmovanjem o denarju nastavil sekiro na korenino mamonizma; je pa tudi antikomunistki*1 svetnik, ker je s svojim krščanskim pojmovanjem nastavil sekiro na korenine revoluciji. Adam Smith, oče modernega liberalizma, je stopil na goro kapita* lističnih blagrov, odprl svoja usta in govoril: »Blagor posedujočim, zakaj njihovo je zemeljsko kraljestvo! Blagor pohlepnim, zakaj ti bodo deželo posedli! Blagor tostranskim ljudem, zakaj ti bodo našli paradiž na zeimF Blagor njim, ki priznavajo pravice močnejšega, ker prišteti bodo k gornjim desettisočem! Blagor njim, ki imajo!« Tako pravi Smith. Ne po ^ sedi, pač pa po duhu. Sv. Frančišek pa napoveduje popolno nasprotje Adamu Smith11, Zato ker gradi Frančišek srečo narodov na omalovaževanju bogastvaj On kliče s svojim Učenikom: Blagor ubogim v duhu! Blagor krotki*11. Blagor žalostnim! Blagor usmiljenim! Blagor miroljubnim! Blagor Pre_ ganjanim! Blaginja naroda ne sloni na bogastvu narodov. Kristus g°' vori še jasneje, kakor ni nikdar govoril kak komunist: Gorje vam boga tinom, zakaj dobili ste svojo tolažbo. Gorje vam, kateri ste zdaj nasičenj zakaj stradali boste. Gorje vam, kateri se zdaj smejete, zakaj žalovali. & jokali boste. Gorje, kadar bodo vsi ljudje o vas lepo govorih! Bogastv narodov more postati nesreča narodov! In evangelij ne pretirava, k^ govori, da je lažje iti velblodu skozi šivankino uho, kakor pa priti bog. tinu v božje kraljestvo. Zakaj, tako govori On, ki ne pretirava —- N*1 stus, večna resnica! Tu se moramo mi preusmeriti, mi modemi! In ako ne bodo teg dosegh svetniki s svojim zgledom, potem bodo dosegli to komuni® s tem, da bodo s silo razbili mahka mamona. Poglejmo sv. Frančiška, kak gleda on na bogastvo, kako rešuje on to tako pereče in danes edin vprašanje. 9 Sv. Frančišek je imel eno vseobvladajočo idejo, katera ga je _vseg prežela, idejo končnega cilja, idejo večnosti, idejo o Bogu. Frančišek J bil mož neizprosne konsekventne logike. On uporablja vse, v kolikor v°di k cilju in se . odreče vsemu, v kolikor ga odvrača od cilja. On stoji zato z brezpogojno duhovno neodvisnostjo nasproti vsem stvarem, ki stopijo med njega in končni cilj. Zato je notranje popolnoma neodvisen tU(ii nasproti denarju. Frančišek je ubog v duhu. . V njem je poosebljeno evangeljsko uboštvo. Uboštvo denarne moš-nJe, uboštvo, ki gleda ven iz ubitih šip na oknu in raztrganih čevljev, samo še ne zadostuje. Tudi pod beraškimi capami — more biti srce z naravnost blazno ljubeznijo in silnim koprnenjem po denarju. Tudi brezposelni more klečati pred zlatim teletom, kakor bi bil njegov edini “°S- Uboštvo v duhu, je kakor pove že beseda v »duhu« nekaj religiozna, nekaj globoko notranjega. Mesto Assisi z baziliko sv. Frančiška liia Boi Sv. Frančišek, najsvobodnejši človek na zemlji, se more zato z vese-srcem in nasmehom na ustnih odreči, ako je treba, vsemu zavoljo J?ga, zavoljo končnega cilja, zavoljo trpečega človeštva. Tisoč let je ®hnilo in še več, odkar se je žrtev na Golgoti dopolnila. Kača pa ni migala. Milijoni in milijoni ljudi so slišali besedo božjo, jo sprejeli, jo >veli. A ne vsi v vsem. Pod videzom krščanstva se je mnogokje raz-bphotilo suženjstvo greha. In satan je mamil in vabil: »Kristusov jarem l.sladek in njegovo breme ni lahko! Zakaj in čemu trpljenje? Živi in Uživaj!« in je zvabil in je zmamil, da je greh okužil človeštvo tako, da P°slušajoč niso slišali in gledajoč ne videli. In Bog je poslal novega srednika. V Assisiju, novem Nazaretu, se r Porodil človeštvu drugi Kristus. Človek, umrjoč kot mi, trpeč kot mi: ^ naše krvi, meso našega mesa. j Po prvih zablodah in omamah je Frančišek šel, odprl sv. pismo JJJ bral: »Ako hočeš popoln biti, pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim 11 imel boš zaklad v nebesih, potem pridi in hodi za menoj!« Ni le bral besedi in se na njih le opajal: iz Duha je umel, izvršil jib vse, dobesedno, do zadnje črke. In začel je rasti v otroka božjega: vrgel je raz sebe vse, kar ga je težilo in mu oviralo pot. Vse, vse je razdal, da je dobil vse in je šel za Njim... V zaničevanju samega sebe je zdrobil svoj lastni jaz, svojo lastno osebnost, ki ji mi malikujemo. Odtrgal se je od vsega: od očeta in od matere, od brata in prijateljev, od bogastva in slave, od časti in razkošnega življenja. Gol in sam je stopil na cesto, da s svojo brezmejno lju' beznijo prekvasi otopelo dušo vseh ljudi: bogatih in ubogih, srečnih i® trpečih, zdravih in obnemoglih. Ni učil iz knjige. Iz življenja svojega, iz del svojih je oznanjal božje kraljestvo, zato je zmagal. In z enim samim orožjem: ljubeznijo, z lju; beznijo človeka, ki ne vidi več sebe, ki ne pozna več sebe, ki ne išče ve« sebe, marveč sočloveka in samo njega. Ah ni tudi Frančiška mamilo življenje? Ali ga ni klicalo z vso opoj' nostjo, mu obljubljalo časti in slave v viteštvu? Ah mu ni blodilo mlad« krvi? Dokler ni bral v sv. pismu, da je življenje eno samo v Kristusi’ da je opojnost ena sama: v križu, da je vitez nad vitezi — vitez božji' In ko je umrl sebi, je zaživel potisočerjeno življenje v Njem, ki je pot, resnica in življenje. In iz polnega ponižanja se je povzpel v zarj0 nadčloveške luči: na gori La Verna, na sveti gori spremen jen ja, je ljn* bežen pribila njegovo telo na križ in mu vžgala v živo meso pečat najvišje skrivnosti. V bridki, nepopisni sladkosti te ljubezni je asiški ubožec goreče obje* Boga in zazrl zadnjo skrivnost, doumel zadnje spoznanje: v eno saB)° luč se je zlilo življenje in smrt, telo in duša, ljudje in živali, studenci i® gore, drevesa in biljke, roža in sad. Sedemsto let se je izteklo, odkar je izzvenela na umirajočih ustna® sv. Frančiška sončna pesem, odkar je v njegovih napol slepih oče® ugasnila zarja umbrijskega večera in je srce božjega svetnika dogorel0 od ljubezni, ves svet objemajoči. . Naš čas se je v blaznem pogonu za hip okrenil, le za hip, in ugledi daleč za seboj podobo moža, ki nam je danes več nego sladek spoini®> vse več nego uteha, moža pesnika, v katerem je vesoljstvo zapelo naj' višjo in najglobljo pesem zmagoslavja v občestvu Duha: »Hvaljen bodi-Gospod ... « Pred skoraj 100 leti je pisal Don Cortes kraljici Mariji Kristin1-»Danes morejo samo še svetniki rešiti narode.« To velja za sedanji čas še prav posebno. Danes potrebujemo ljudi, ki mislijo o denarju in bog3' stvu kakor sveti Frančišek, ki je bil tako bogat v svojem uboštvu. Zato nazaj h krščanskemu pojmovanju o denarju po Frančiškovi11 stopinjah! Blagor ubogim v duhu! Blagor njim, ki imajo duha sv. Fran' čiška! To je tista velika človeška slabost, da pač dobro poznam svoje pra' vice, ne pa tudi dolžnosti. (S v. F r a n č i š e k S a 1.) Previdnost je skrbna mati, ki bolje ve, kaj je za vas dobro, kot & sami. (S v. F r a n č i š e k S a 1.) Nikoli ne poslušam nobene pridige, da bi se kaj novega ne nauči® (Sv. Frančišek Sal.) Kar ni Bog, je ali nič ah pa še slabše kot nič. (Sv. F r a n č. S a L Kdor pri spornih vprašanjih mimo kri ohrani, je zrel za oltar. (Sv' Frančišek Sal.) p' HUGO: Krščanska družina Oče in mati. Kako različne spomine budita ti dve imeni otrokom, katerim je lastna borba za življenje že pobelila glave. Tistim, ki so imeli dobre starše, kateri so jih za borbo življenja lepo vzgojili, jim je spomin nanje hvaležen, sladak in svetal. Morda jih je usoda zanesla kdo ve kam v Hadno tujino. A spomin na dobre starše jih spremlja tudi preko morij, ^aino na hišico očetovo in na kraljico mater v njej jih spomni, pa bodo hvugače morda nekam trdi, postali mehki kot otroci. Jezik se jim bo Razvezal, toliko lepega ti bodo vedeli povedati o njih in življenju ob njih. Ce jih še imajo, vsaj enega, ti bodo na koncu dejali: Rad bi jih še enkrat ^del! Ako jih nimajo več, jim morda solze zaiskre v očeh, ko pristavijo: h*0? jim daj dobro! Onim pa, ki so imeli zanikrne starše, kateri so jih slabo pripra-Jhh za boj življenja in jih morda po pravici dolže, da so oni največ hhvi, ker jih je življenje strlo, z grenkostjo, morda celo z gnevom mi-S ljo nanje. Kolikokrat se zgodi, da kdo, ki ga je zgrabila roka pravice, Pred sodiščem, ko mu izprašujejo vest, prostodušno izjavi: Kaj pa hočete °d takega boljšega pričakovati. Očeta sem imel pijanca. Mati nas je še Pohvalila, če smo odkod kaj prinesli, o čemer je vedela, da ni bilo darovano. Prepir in kletev med obema je bila naša vsakdanja hrana in moli-. • V cerkev že zaradi tega nismo hodili, ker smo bili vsi raztrgani, SlCer nas pa vsaj doma ni nihče k temu priganjal, še manj pa dobre glede dajal. Kdo naj od takega necepljenega divjaka pričakuje debelih hrušk ali jabolk. Oče in mati! Menim, da vaju ni treba spraševati, v kakem spominu Dl vidva rada živela pri svojih otrocih. Predobro vem, da jim želita ostati V trajnem, hvaležnem spominu. Prav tako dobro pa vem tudi, da če to ,°ceta, morata očetovsko-materinsko skrbeti ne le za njihove želodce jh tudi ne samo za njihove glave, ampak in pred vsem za njihova srca. v-ajti vsak človeški otrok, tedaj tudi vajin, hoče biti pred vsem srečen. Prečen pa ne bo s polnim želodcem, ne s polno glavo, ampak pred vsem ? Polnim srcem. Polna pa bodo otroška srca le, če bo Bog njih vladar 111 oni njegovi zvesti, ljubeči služabniki. Brez Boga je in ostane vsako pCe prazno, nemirno in nesrečno. In kako naj bo tako srce hvaležno 'stemu, ki mu je Boga ukradel oz. ga mu ni dal, kot je bila njegova Qolžnost. Oče in mati! Verjamem, da so zdaj vajini otroci kar zadovojni, če ?*rbita za njihove telesne potrebe in morda še za večjo duševno izobrazbo, kakor sta je bila sama deležna, da si bodo lažje kruh služili kaj-Pada, tedaj zopet samo kruh. Da tak rekrut še ni usposobljen za uspešno h°rbo življenja, tega oni zaenkrat še ne vedo. Zato so vama hvaležni za "sto, kar jim dasta. A pride čas, ko se jim bodo oči odprle, ko se bodo "ašli sredi bojnega meteža pa tako slabo oboroženi. Kajti pridejo tre-hhtki, za vsakega prej ali slej pridejo, ko se človeku tostransko življenje di vredno življenja samo v luči onstranskega — v Bogu. Takrat bodo trti in pomandrani zdihovali: Ata, mama, zakaj nam nista tega pove-va^a, zakaj nas nista na to pripravila? Zakaj sta toliko skrbela za naš plodeč, za našo glavo, srce sta nam pa tako prazno pustila? Viharji preletavajo ladjico našega življenja, ker nima sidra — Boga. O, marsikateri oče in mati bi se še v grobu obrnila, ko bi videla, kako viharji življenja njune otroke premetavajo sem in tja, kako drug za drugim zginjajo v njegovih umazanih valovih, a preden zginejo ji® v grob zakličejo: Vidva, v prvi vrsti, vidva sta kriva da je z nami tak® Naši zemski in nadzemski sreči nista dala prave podlage. In to, kar sta vidva zamudila, ni mogel nihče več popraviti in nadomestiti. Je imel prav tisti, ki je dejal, da je vzgoja otroka dovršena tako rekoč že v materine® naročju. Kar se pozneje doseže pri njem, je le razvoj domače vzgoj® v otroških letih. Če sta pa oče in mati zanemarila gredice src svoj® otrok, kot sta jih vidva, in jo celo z ljuljko posejala, pač ne more drugega pognati kot ljuljka. In kako naj imajo taki otroci svoje starse v hvaležnem spominu? Oče in mati! Kajne v takem spominu bi pač ne hotela živeti P° svojih otrocih. Pa bosta, če se ne bosta zavedala glavne dolžnosti človeških, kaj šele krščanskih staršev, da vama je Bog otroke zato dal, da bi jih predvsem zanj vzgojila in tako časno in večno osrečila. Oče ® mati postati ni težka stvar. Tudi na noge jih spraviti ni kaka umetnost-To znajo tudi živalski .starši’ neredko celo z večjo .požrtvovalnostjo’ k® človeški. Učeni protestant, a bolj katoliškega kot protestantskega K1®' ljenja, dr. F. Foerster, je nekega dečka vprašal, kak poklic si namerava izbrati. Pa se mu odreže, da hoče postati oče. K temu pripominja dr Foerster: »Najbrž je mislil, da je to edini poklic, za katerega ni tret ne delati, ne študirati, niti h kakim skušnjam hoditi. Natakne se zla prstan, reče »Hočem«, potem se gre na ženitovanjsko potovanje, kjer s nastani v hotelu, kupi spalni plašč in še eno fajfo zraven — tako s postane oče. .. Da, tako se postane modem oče po vzoru onih po gozdovih in hlevi® ne pa po vzoru človeškega očeta in človeške matere, še manj pa po vzor krščanskega očeta in krščanske matere. Potem se pa taki človeški starst ki imajo v gozdovih in hlevih svoje vzore, še čudijo, če njihovi otroci n poznajo hvaležnosti. Saj vendar vidijo, da ko živalski mladiči enkra toliko odrastejo, da se sami lahko hranijo, svojih staršev sploh vec n poznajo. Če si hočeta vidva, krščanski oče in krščanska mati, v srd svojih otrok postaviti trajnejši spominek, morata svoje otroke tu krščansko vzgajati. To je pa naravnost božanska umetnost. BIERBAUM — Fr. BRUNO: Praznik našega svetega očeta Frančiška (4. oktober) Žal se moramo zaradi pomanjkanja prostora omejiti in popisati življenje našega slavnega redovnega ustanovitelja v nekaj vrstica _ Svetu ga je podarila leta 1182. bogata trgovska družina v Assisiju, biseru Umbrije. Skrivnosten tujec je oznanjeval njegovo rojstvo in svetniku živi jenski poklic z geslom: »Mir in vse dobro!« Milost božja je spre ljala svetega Frančiška Asiškega pri vsakem koraku. Ljubezen do ub° _ cev, viteško mišljenje in krasen značaj so ga obvarovali pred okuženje® v lahkomiselnem in plitvem okolju, v katerem je živel kot »kralj 1111 dine«. Ko je bil eno leto zaprt v Perugii (beri Perudži) in ko je na težko zbolel, je šele prav spoznal ničevost vsakega zemeljskega ve.2,z Nato mu je Najvišji v skrivnostni prikazni razodel, naj postane v® Ranega Kralja. V neki drugi prikazni je svetnik zagledal gospo Rev-scino, ki je prosila za njegovo roko. Najhujšo preizkušnjo pa mu je pripravila Previdnost božja takrat, ko je srečal strahotno spačenega gobavca. Frančišek se je že hotel obrniti, pa se je premagal in poljubil razjedena lica ubogega gobavca. — Ko se je odločil za novo življenje, Se je moral posloviti še od sveta. Tudi pri tem mu je pomagala Previdnost božja. V cerkvici sv. Damijana je zaslišal s križa glas: »Frančišek, P°j
  • >xgrc ljubega Boga« in oglasnik velikega Kra-fe«. v ubožni puščavni-ski obleki je nato popravil Cerkev svetega Petra in P°cijunkulsko kapelo, zra-|.e® pa še skrbel za svoje Jubljence, za gobavce. 24. tebruarja leta 1209. je med mašo v Porcijunkuli slišal evangelij o blagem pomanjkanju prvih Jezusovih učencev. Hotel je tudi sam dobe-j^dno tako živeti, odvrgel je vse, kar se mu je zdelo preveč, in praznoval Vrhovno poroko z gospo Revščino. Frančiškanski red je bil ustanovljen! ^ase in za svoje tovariše je po svetem pismu napisal vodilo in ga dal ;?v- aprila istega leta potrditi v Rimu po papežu Inocenciju HI. Fran-mskansko gibanje je zgrabilo vse sloje ljudstva. Leta 1212. je bil ustanovljen red klaris in leta 1221. spokorni tretji red za svetne ljudi. Vse m hodilo za svetnikom, še celo brezpametni svet. Frančišek je moral PDdigati, prvič izza časov v raju, živalim v gozdu in pticam v zraku! yse ljudi je imel za brate in sestre v Kristusu in vsem je mir oznanjeval, ^ptembra leta 1224. je Bog na gori Alverni svojega ljubljenca zaznamoval s slavnimi ranami svoje križane ljubezni. Hude bolezni so mu nato Porezale poslednje vezi, ki so ga še priklepale na časnost, in ob prvih Pernicah 4. oktobra je kot bogata žetev odšel v nebeško žitnico, popol- noma po Frančiškovo: vesel in pevajoč. Še zadnjič so mu morali zapet' njegovo priljubljeno Sončno pesem. Še enkrat je moralo vse, prav vse hvaliti Gospoda. Najprej svetli vir čiste in nedolžne luči: Hvaljen bodi, Gospod, in s Tabo vse Tvoje stvari, najbolj sonce, naš gospod brat, ki daje nam dan in z njim nam svetiš, in je lepo in žareče s svitom velikim — Tebe, Najvišji, predstavlja. Hvaljen bodi, Gospod, po sestri luni in zvezdah, ki si jih gori na nebu naredil svetle in drage in lepe. Nato veter in oblaki, ustvarjalci vremena: Hvaljen bodi, Gospod po bratu vetru in zraku in po oblačnem in jasnem vsakem vremenu, ki z njimi svojim stvarem življenje ohranjaš. Sedaj zopet voda in ogenj: Hvaljen bodi, Gospod, po vodi, naši sestrici, ki nam koristi močno in je ponižna in ljubka in čista. Hvaljen, Gospod, po ognju, dragem nam bratu, ki z njim razsvetljuješ nam noč, in on je lep in prijeten, močen in silen. Tudi darežljiva mati zemlja mora pomagati: Hvaljen, Gospod, po naši sestri materi zemlji, ki nas hrani in nam gospodinji in daje mnogotere sadove in pisane cvetke in trate. Seveda ne smejo manjkati Frančiškovi ljubljenci človeški otroci-Hvaljen, Gospod, po teh, ki odpuščajo iz ljubezni do Tebe, in slabotni težave prenašajo, ki blaženi trpijo v upanju, da jim boš Ti, Najvišji, podelil plačilo. Zdravnik naznani svetniku, da bo kmalu umrl. Brž mora tudi sestra smrt slaviti Gospoda: Hvaljen, Gospod, po naši sestri smrti telesni, ki ji človek nobeden uiti ne more. Gorje mu, kateri umrje v smrtni pregrehi! Srečen, ki Tvojo presveto voljo izpolni! — ne bo ga zadela druge smrti poguba. Še zadnji prijem v strune: v mogočnih akordih naj vse slavi Gospoda-Hvalite mojega Gospoda vse stvari poveličujte ga in se mu zahvaljujte in v veliki ponižnosti Njemu služite!* To je bila Frančiškova labodja pesem, obenem pa odmev in vsebina njegovega življenja. Njegovo življenje je bilo, da povemo z besedaCjj očeta Felderja, »ena sama, nepretrgana sončna pesem, tako mikavna J tako pevna, da še danes, po sedemsto letih, omamlja in ozdravlja ubog1 in žalostni svet«. — _ Duha Asiškega serafa nam kaže tudi njegova poslednja volja- i svojska oporoka se po najnovejših raziskavanjih glasi takole: * Prevedel dr. Gregorij Pečjak v Knjigi o življenju, str. 143. Frančiškov poklic Takole je Bog dal meni, bratu Frančišku, da sem se začel pokoriti: Dokler sem živel še v grehih, mi je bilo zelo zoprno, če sem videl gobavce; toda Gospod me je privedel mednje in sem jim sočutno stregel. Ko sem pa odšel od njih, mi je to, kar se mi je poprej zdelo zoprno, Postalo duši in telesu prijetno. In malo časa za tem sem zapustil svet. Frančiškova vera v cerkvah V cerkvah mi je Gospod dal toliko vero, da sem preprosto molil bi dejal: »Molim Te, Gospod Jezus Kristus, tukaj in po vseh Tvojih cerkvah, ki so po vsem svetu, in Te hvalimo, ker si s Svojim svetim križem svet odrešil!« Frančiškovo zaupanje v duhovnike v. Dalje mi je Gospod podelil in mi še daje toliko vero v mašnike, ki Jive po zapovedih svete rimske Cerkve, da bi se zaradi njihove posvetitve vedno zatekal k njim, čeprav bi me preganjali. Frančiškovo spoštovanje do duhovnikov In če bi imel toliko modrost kakor Salomon in b,i prišel k ubožnim Svetnim duhovnikom, ne bi v župnijah, ki jih upravljajo, pridigoval zo-Per njihovo voljo. — Spoštoval, ljubil in častil bom vedno vse take, in bhige duhovnike kot svoje gospodarje. Tudi nočem videti njihovih na-Pak, ker vidim v njih Sina božjega in ker so moji gospodarji. Frančiškovo spoštovanje do presvetega Zakramenta To delam zaradi tega, ker ne vidim na tem svetu nič telesnega od f^jvišjega Sina božjega, razen njegovega presvetega Telesa in Krvi, kar oni prejemajo in kar samo oni drugim dele. Želim, da bi te presvete Skrivnosti nad vse častili, spoštovali in na najlepših krajih spravljali. Frančiškovo češčenje presvetega imena božjega , In če bi na kakršnem koli nespodobnem kraju našel pisane svete besede in presveta imena, bi jih pobral; zato prosim, pobirajte in shranjujte jih na dostojnem kraju. Frančiškovo spoštovanje do bogoznancev Častiti in spoštovati moramo vse bogoznance in oznanjevalce preste besede božje, saj nam dajejo duha in življenje. Frančiškovo zaupanje v vodilo ^ In ko mi je Bog pripeljal brate, mi ni nihče povedal, kaj naj storim. Najvišji mi je namreč razodel, naj živim po zapovedih svetega “Vangelija. V kratkih in preprostih besedah sem torej dal zapisati ta pravila in gospod papež so mi jih potrdili. In tisti, ki so k nam priha-M, da bi živeli tako življenje, so razdelili med ubožce vse, kar so imeli, se zadovoljili z eno samo, zunaj in znotraj zakrpano haljo, s pasom 111 hlačami. Več nismo hoteli imeti. Frančiškovo zaupanje v molitev in delo v Mi kleriki smo molili oficij kakor drugi kleriki; laiki pa so molili °?anaše. In prav radi smo imeli ubožne in zapuščene cerkve. Učenosti ^ bilo v nas in vsem smo bili pokorni. — S svojimi rokami sem delal in bom še delal. In prav odločno zahtevam, da naj vsi drugi bratf opravljajo kako pošteno delo. Tisti, ki niso izurjeni, naj se naučijo, Pa ne zaradi želje po plačilu, ampak zaradi dobrega zgleda in da se 3e polenijo. Frančiškovo zaupanje v Previdnost božjo Če pa ne prejmemo plačila za delo, tedaj si poiščimo mizo, ki jo Je pogrnil Gospod: prosimo miloščine od hiše do hiše. Frančiškovo zaupanje v duha miru in uboštva Gospod mi je razodel, naj se takole pozdravljamo: »Mir Gospode' bodi s teboj!« — In bratje naj gledajo, da ne bodo na noben način spr®’ jeli cerkva ali bivališč ali česa drugega, kar bi jim ljudje sezidal1' če niso v skladu s svetim uboštvom, saj smo v vodilu obljubili, da bo©° v njih prebivali vedno le kot tujci in popotniki. Že Frančiškovo zaupanje v božjo pomoč V imenu svete pokorščine pa prepovedujem vsem bratom, naj bodo kjer koli, da ne smejo ne sami ne po kaki drugi osebi prosi v rimski kuriji za kako svoboščinsko listino glede cerkva ali drugih kr3‘ jev, glede pridiganja ali glede osebnega preganjanja; če jih kje c sprejmejo, naj beže v drugo deželo delat pokoro z blagoslovom božji®' Frančiškova gorečnost za pokorščino Natanko hočem slušati generalnega ministra tega reda in tisteg3 gvardijana, ki mi ga bo po svoji volji dodelil. In tako hočem biti UJ. v njegovih rokah, da ne bom mogel nikamor iti in nič storiti brez uF govega dovoljenja, zakaj on je moj gospodar. Frančiškov katoliški duh Čeprav sem preprost in nezveden, vendar hočem vedno imeti P0^® sebe klerika, ki bi z menoj molil po vodilu predpisani oficij. Prav ta* so vsi drugi bratje dolžni slušati svojega gvardijana in moliti predpis3? oficij. Če bi se pa našli kje taki, ki bi ne molili predpisanega oficij3 1 bi hoteli uvesti kako novotarijo ali bi ne bili katoličani, tedaj moraJ drugi bratje v imenu pokorščine izročiti takega brata, kjer koli g dobijo, predstojniku tistega kraja, kjer so ga dobili. In predstojnik e mora v imenu svete pokorščine kot ujetnika skrbno varovati noč in n® tako, da se ne bo mogel izmuzniti iz njegovih rok, dokler ga osebno 3 izroči svojemu provincialu. In v imenu pokorščine je sveta dolžno slehernega provinciala, da ga bo po takih bratih, ki ga bodo kot ujetnik noč in dan stražili, odvede pred ostijskega kardinala, ki je gospod3 > varuh in sodnik vsega reda. Frančiškova gorečnost za oporoko In brate naj nikar ne porečejo: »To je drugo vodilo!« Zakaj ?o ^ le opomin, svarilo in izpodbuda in tudi moja oporoka, ki jo zapušc3 jaz, vaš najmanjši brat Frančišek, vam, svojim blagoslovljenim brai^j da bomo bolj katoliško živeli po vodilu, ki smo ga Gospodu obljutF spolnjevati. — V imenu pokorščine tudi zapovedujem generalu, yse.[1 povincialom in predstojnikom, da naj tem besedam nič ne dodajo nič ne okrnejo. In poleg vodila naj imajo tudi to pisanje vedno pri se.:. J Kadar bero pri zborovanjih vodilo, naj bero še te besede. In vsem moj111 bratom, klerikom in laikom, pod pokorščino strogo prepovedujem, naj ne razlagajo vodila in teh besed, češ: »To je treba tako razumeti!« Zakaj kakor mi je Gospod podelil, da sem preposto povedal in napisal vodilo ri te besede, tako jih tudi vi preprosto in brez razlaganja razumevajte ter v sveti delavnosti spolnjujte do konca. Frančiškov blagoslov In kdor koli bo to spolnjeval, naj bo v nebesih napolnjen z blagoslovom najvišjega nebeškega Očeta, na zemlji pa z blagoslovom njegovega ljubljenega Sina in Svetega Duha Tolažnika in vseh nebeških rioči in vseh svetnikov. In jaz, brat Frančišek, vaš najmanjši služabnik, vam, kolikor le morem, zunaj in znotraj potrdim ta presveti blagoslov. Amen. Cerkvena molitev Molimo. Po zasluženju našega svetega očeta Frančiška poveličuješ, ° Bog, svojo Cerkev z novim redom; nam, ki ga posnemamo, pa podeli, ba bomo zemeljsko zaničevali in se vedno nebeških darov veselili. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. P- ANASTAZ: Komunizem ni nevaren? (Konec.) »Da, skušajo se vtihotapiti celo v katoliške in verske organizacije. Tu in tam, ne da bi kaj popustili od svojih zmot, katoličane vabijo tla sodelovanje, časih na humanitarnem, časih na karitativnem polju, in Predlagajo časih stvari, ki so v popolnem skladu s krščanskim mišljenjem 111 nauki Cerkve. Drugod celo hinavsko zatrjujejo, da bo komunizem v krajih, ki so b°lj globoko verni ali na višji stopnji kulture, nastopal na milejše načine, Pa bo pustil vsem svobodo verovati v Boga ali kakor koli misliti o vernih rečeh. So celo nekateri, ki mislijo, ker je boljševizem v sovjetski nusiji zadnji čas nekoliko izpremenil zakone, da bo komunizem sploh °Pustil boj proti Bogu.« Zakaj je komunizem tako nasproten veri in zlasti katoliški veri? .Ogovor je kratek: Zato, ker je komunizem materialističen. O mate-^alizmu je bilo pa že pisano v Cvetju. , Slovenec je 31. julija poročal, kakšna navodila je dal sovjetski komisar (minister) za narodno prosveto učiteljem. V tem navodilu naj-Prej ugotavlja, da je po večini šol brezverska propaganda preveč polsna. Toži, da se učitelji zadosti ne poslužujejo velikih možnosti, katere Pri nudi zgodovina, biologija in astronomija ter druge prirodoslovne rianosti, da bi se v učencih in učenkah izoblikovala materialistična milost in se pokazalo nazadnjaštvo vsake vere. . Enak odgovor daje tudi papež Pij XI. v svojih okrožnicah. Nauk, ri ga širijo dandanes komunisti, časih pod vabljivim in zapeljivim vide-*°ri, sloni na nauku materializma, kakor ga je učil Manc. Karel Manc '1818—1883) je bil po krvi jud, po krstu protestant, po mišljenju ma-terialist, po hotenju socialist. Manc je učil materializem, to je, da ni ne Boga, ne posmrtnega življenja, ne umrljive duše, ne večnih verskih in nravnih resnic, ampak da je vse samo snov in snovno dogajanje ah pa gola posledica snovnega dogajanja. Bog, odgovornost, pravičnost pravo in pravice, nravno dobro in nravno zlo, to so same izmišljeni^; Izmislili pa so si jih bogatini in mogočnjaki, da bi laglje držali lju® v pokorščini in sužnosti. Med vsemi zli naše dobe, poudarja papež Pij XI., je najbolj nevaren komunizem, ki trga vse vezi božjih in človeških zakonov in bojuje strašen boj zoper Boga samega, seveda, ker dobro ve, če se mu posreči iz#' gati iz src vero in nravnost, da ne bo na njegovem pohodu nobene resne ovire. Tudi nekdaj so bili na svetu brezbožniki, a posamič posamezni, sedaj pa sega brezboštvo med ljudstvo, v šole, v gledališča, v kino, v radi®-Ob tem komunizem zlorabi sedanjo gospodarsko bedo in dolži pri lju. stvu Boga in vero, da sta kriva te bede. Brez števila ljudi pa tem iz®1*' ljajem verjame in se druži s komunisti v boju zoper Boga in Cerkev, da zoper vsako vero. Komu bomo torej verjeli? Papežu ali komunistom, Bogu ali satana veri ali brezverskim modroslovcem? Sv. Avguštin nas v svojih ,Izpovedih’ opominja, naj ljubimo Bog® (Conf. X, 6): * »Gospod, presunil si moje srce s svojo besedo in vzljubil sem te. f tudi nebesa in zemlja, glej, in vse, kar je na njih, mi od vsepovsod khc®; naj te ljubim, in ne neha klicati vsem, tako da so neopravičljivi, kate te ne ljubijo. A kaj je, kar ljubim, ko ljubim tebe, moj Bog? _ . Vprašal sem zemljo, pa je rekla: Jaz nisem tvoj Bog. In kar koli J na njej, mi je isto izjavilo. . .. Vprašal sem morje in njegove globine in plazilce med živalmi. ^ le-ondi žive, in odvrnili so mi: Anaximenes se moti; jaz nisem Bog- Vprašal sem nebes in sonce, mesec in zvezde. Tudi mi nismo Bog’ ki ga iščeš, so odgovorili. Pa sem rekel vsemu, kar stoji zunaj okoli vrat mojega mesa (= tet lesa): Povejte mi o mojem Bogu, ki pravite, da vi niste, povejte mi o njem. In zaklicalo je z močnim glasom: ON NAS JE USTVARIL.« F. Z.: Sv. Frančišek nas uči. . . Svetega Frančiška občudujejo že nad 700 let. Njegov vpliv na ži^, ljenje sodobnikov in poznejših rodov je bil in je tako velik, da tega ® ^ zgodovinarji ne morejo prezreti, saj je bil prav v času, ko se zdi, da » vse ruši in podira, postavljen kot zaščitnik KA na svetilnik, da sv® vsem, ki tavajo v temi in smrtni senci. Zakaj sv. Frančišek ni zastarel? Zakaj je bil postavljen za zase1 nika KA, čeprav je preteklo že 700 let, odkar se je poslovil od svoj bratov in sester in šel v večno veselje? Na njem je nekaj, kar ga d® vsem prikupljivega, obenem pa vsakega, ki količkaj pozna njegovo g . rečnost za čast božjo in zveličanje duš, nagiba in mu vzbuja željo, da ga v tem sam posnemal. Zelo prikupljivega dela sv. Frančiška njegova ljubezen do stvarstv ' • Ljubil je umbrijske griče, strmel je nad lepoto cvetlic, jih božal i*1 . z njimi pogovarjal, v senci umbrijskega drevja je s sobrati prepev slavo Bogu; zahvaljeval je Gospoda za sonce, ki je njegov odsev, in za sestro luno in zvezde, ki so vse čiste in ljubke svetile, ko je sklonjen klečal pred Gospodom in molil: »Moj Bog in moje vse.« Tudi na ptičke n' pozabil, učil jih je prepevati slavo Gospodu. Ljubil je sv. Frančišek Naravo, a ta njegova ljubezen ni prešla v panteistično oboževanje, kar se večkrat zgodi sanjavim občudovalcem prirodnih lepot. Frančišek je j^el, da je vse to le delo božje ljubezni, ki nam nudi tobko dobrot. Hanes pa hočejo človeka iztrgati iz narave, hočejo vso prirodo tako rekoč usužnjiti, ker zmožnosti in sile, ki jih je prejela od Stvarnika, Grob našega sv. očeta Frančiška ^Porablja v tiste namene, za katere niso bile ustvarjene. Ali ni to atentat naravo ? Da, a uničen bo atentator sam. Sv. Frančišek pa nas s svojo inbeznijo do prirodnih lepot in s pravim razmerjem, ki ga je zavzel do ^Varstva, uči uporabljati naravne sile in zmožnosti v namen, za katera so bile ustvarjene. Še bolj kot narava je človek odsvit Boga. Saj je ustvarjen po božji P°dobi, je otrok božji. Sv. Frančiška je bolelo, ko je videl, kako se ti-trudijo, da bi z grehom zabrisali v sebi božjo podobo in božje |. °štvo. Kako pomagati tem ubogim? Duša ga je klicala v samoto, .jnbezen do duš pa med ljudi. Božja volja je bila, da je zmagala lju-ezen do duš. Sv. Frančišek je dejal: ne samo zase živeti, temveč tudi jUgim. koristiti, in je šel v svet. Hodil je od mesta do mesta in po ulicah ^trgih bolj z zgledom kakor z besedo spreobračal ljudi; hodil je po |°Jju, kjer so delali ljudje, jim pomagal in jim govoril o božji ljubezni, p je celo pred Sultana in mu oznanjal evangelij. Postal je pravi apostol, °tel je ves Svet pripeljafi h Kristusu. A pri vsem tem svojem obširnem delu ni pozabil, da »nič ni, kateri in nič, kateri zaliva, ampak kateri rast daje, Bog« (1 Kor 3, 7). '-'"krat se je umaknil v samoto in mobl. Znana je slika, ki nam predaja Frančiška, ki kleči ob zemeljski obli pred Križanim, v rokah drži vrv, s katero hoče ves svet privezati h Križanemu. Iz vsega njeg° vega obnašanja sije zaupanje v božje usmiljenje in prepričanje, da uslišan zaradi križane Ljubezni. Na nasprotni strani zemeljske oble P stoji satan, ki ima svet vklenjen v verige in se trudi, da bi ga odvr^J! od Kristusa. Ves njegov izraz je poln gneva in jeze, ker se mu ne posree človeštva popolnoma odvrniti od Resnice. V svojem delu za duše in v molitvi je sv. Frančišek vzor vsakeflj ’ ki hoče živeti in delovati po načelih KA. Zato pojdimo k njemu v s° Kraljica angelska (Porcijunkulska) v Za ljudsko petje. A. Na ■i. i, 1 1 i- J- j, ^ ■i- /~y * " ; • /WJ jA/urYVu\\ij UvY\4j ( rvi^v • SA\J , Jij AH-. Avvu, 'CUu*fyiOy.tzy 1 ^ -f, J- fr j , j j i j- ^ IMAT; . 2.0/.,£0-^ ttf p' Nameraval je čez veliko morje že 1. 1834. Ker pa v prošnji na Rim omenil, kam prav za prav hoče, so ga poslali v Carigrad. Šele ko se °d tam radi zanj neugodnega podnebja vrnil, se je odpravil v Ame-Iko- Zaprosil je v filadelfijsko škofijo, kamor je došel v začetku 1. 1840. j To je bilo takrat, ko je naš Baraga deloval med Indijanci že deseto Co. Tudi frančiškan Levec bi rad šel med nje, pa so ga zadrževali azni vzroki, zlasti njegova bolehnost. Posvetil se je dušnopastirskemu med Francozi in Nemci, ker takrat Slovencev še ni bilo tamkaj, še ni bilo v tistem času drugih n. pr. nemških frančiškanov. Iz lrolske so pispeli tjakaj 1. 1844., iz Nemčije pa 1. 1858., dokler jih ni fednjič Bismarchov »kulturni boj« v večjem številu prisilil preko Atlan-lka- Izmed slovanskih so bili poljski frančiškani tamkaj 1. 1887. v Med tem ko torej p. Levec ni deloval med Indijanci, je velike uspehe med njimi p. Oton Skolla, ki je sledil prvemu slovenskemu franči-ijkunu v Ameriko že 1. 1841. in bo drugo leto od tega preteklo sto let. f*®tji slovenski frančiškan je odšel deset let za drugim, p. Otonom, ter ie ostal kot dušni pastir med Nemci, med katerimi je tudi umrl 1. 1882. v tem času, zlasti pa še malo poznej, tedaj ko so se začela ustanavljati prva slovenska društva s prvimi farami, ko je zagledal beli dan prvi lovenski list ,in je tamkaj v zlati Kaliforniji Rev. Jeram organiziral tkzv. bujsko dolino«, tedaj bi bili krvavo potrebni misijonarji za naše iz- seljence, da se jih ne bi v tujini toliko izgubilo. Šele v začetku tega stoletja, začenši z 1. 1906., se je izmed slovenskih frančiškanov temu delu posvetil p. Kazimir Zakrajšek, ki je nad vse velikopotezno deloval ne samo z apostolatom žive, ampak tudi tiskane besede. Polagoma so _mu sledili sobratje, ki so se 1. 1912. organizirali v komisariatu sv. Križa-V njem so živeli in delovali slovenski, kakor tudi hrvatski in slovaški frančiškani. Kmalu spočetka so mislili tudi na domači kolegij, o katere® je sanjal že p. Levec. Vendar se jim je posrečilo organizirati domači študij šele, ko so se z vzhoda razširili še na osrednji zapad, kar se je zgodilo takrat, ko so par let po sprejemu slovenske župnije v Chichagt kupih večjo farmo v Lemontu, 111. Lemont je od 1. 1924. sedež komisariata in tamkaj se nahajajo domače šole: poleg modroslovja in bogoslovja tudi noviciat. Lemont pa je tudi versko središče ameriških Sl°^ vencev, zakaj tamkaj je ustoličena brezijska Marija Pomagaj, h kateri radi poromajo rojaki od blizu in daleč, da se ob njej ogrejejo za sveto vero naših pradedov in za slovensko govorico. K obojnemu jim še vedn° radi nudijo svojo pomoč slovenski frančiškani, ki so ravno za stoletnico prihoda prvega slovenskega frančiškana v Ameriko začeli z zidavo novega veličastnega samostana in ki je bil letos 1 . julija slovesno blagoslovljen. Tako se vidi, da komisariat lepo prispeva in to kljub temu, dasiravno so se od njega 1. 1927. ločili Hrvatje, 1. 1929. pa Slovaki ter ustanovili svoj komisariat. Naj Gospod Bog še nadalje s svojim blagoslovom spremlja naše slovenske frančiškane v Ameriki, oni sami pa naj še nadalje ostanejo verski in narodni svetilnik ondotnim našim rojakom! P. HUGO: Baraga, apostol treznosti (Konec) Še jasnejšo sliko o uspehih svojega treznostnega apostolata je podal v svojih poročilih na cerkveno in državno oblast. Državnemu uradu za indijanske zadeve je 20. avg. 1846 poročal: »Zboljšanje med mojimi Indijanci je posebno presenetljivo, kar se tiče treznosti. Pred spreobrnitvi]0 so bili vsi brez izjeme zastarani pijanci. Zdaj so se vsi odpovedali pijaC in najslovesneje zavezah, da ne bodo nikdar več nobenega alkohola pokusili. Store tudi vse, kar je v njih moči, da kdo ne vtihotapi kakega alkohola v naselje. To obljubo so že davno položili v moje roke in jo v°s čas zvesto držah. Ko jih je pa preteklega juhja prevzvišeni škof Peter *• Lefevre iz Detroita obiskal, so v njegove roke položili obljubo popolne abstinence.« Še izrazitejše je poročilo na cerkveno oblast od 15. jun. 1848 iz Ansa. Takole se glasi: »Poštah so docela trezni. Vsi so zvesti članj ,Družbe treznosti’. Nikdar ne puste, da bi kdo kapljico alkohola prinese v vas. Prekupec, ki živi med njimi, se je moral pismeno obvezati, da ne t>° imel nikdar alkohola v svoji hiši in prodajalni, ah ga pa ne bodo trpe11 med seboj. Ko bi poganski Indijanci iz notranjosti dežele, ah Francozi h1 pohndijanci žganje za svojo rabo peljali skozi vas in bi ti Indijanci na t0 prišli, bi morah biti oni pripravljeni, da jim bodo steklenice in sodčke ua kose razbih. Več takih slučajev je znanih.« Iz tega bi morda kdo sklepal, da je bil Baraga fanatičen abstinent, ^er je imel take fanatične učence. A bi se zelo zmotil. On ni bil nikak manihejski abstinent, ki bi mu bile alkoholne pijače same na sebi hudičev ?°k. Ko bi bil tega mnenja, bi bil sigurno zavrnil misijonsko podporo francoske vinske firme De Loisson, v Pierry pri Epernayu, ki mu jo je Ponudila v svojem blagu, to je v vinu in šampanjcu. Pa jo je sprejel in Poveril prodajo tega blaga svoji dobaviteljici Crooksovi Fur Comp. v Yorku, ki je z izkupičkom za vino in šampanjec krila primankljaj, m ga je on skoraj vedno imel pri njej. In še zelo se je zanimal za to kupčijo frr skušal kar največ dobiti iz nje za svoj misijon. To kaže šop njegovih Pmem Fur Comp. v tej zadevi. Seveda on sam in njegovi Indijanci niso j^ti kapljice tega alkohola pokusili. Kajti on je predobro vedel, da je za frke alkoholike, kot so bili pred spreobrnitvijo njegovi Indijanci, edina rešitev popolna abstinenca. Za take je res vsak alkohol strup in edina mera, ki jo znajo držati — niti kapljice alkohola. Ta njegov radikalizem tedaj ni bil narekovan od kakega fanatizma, mnpak od apostolata treznosti v najboljšem pomenu besede. Njegov cilj |e bil, v indijanska srca, potem, ko so postala božji tabernaklji, vsaditi tečajno čednost zmernosti, ki naj bi bila notranji motor in regulator, ®ar se tiče uživanja jedi in pijače. Ker je bila pa ta čednost glede uži-Va^ja alkoholnih pijač pri njih edino po popolni zdržnosti zadosti jmščitena, je to od njih zahteval. Da pa s tako lepim uspehom, gre kvala njihovemu verskemu radikalizmu, ki je sličil onemu prvih kristja-?°v> pa njegovemu lastnemu jasnemu zgledu v vsem, kar jim je oznanjal. se je sam v junaški meri odlikoval v čednosti zmernosti in se je iz Jubezni do njih odločil za popolno abstinenco, ni čuda, kar pravi Režek, 'm je v Arbre Croche-ju ena sama njegova beseda zadostovala in vas bila suha, kot pravijo v Ameriki, to je brez kapljice alkoholne pijače. Da je bil Baragov treznostni pokret med Indijanci res apostolat in fanatizem, priča njegova uradna izjava namenjena letnemu škofijskemu poročilu, datirana 20. avg. 1846. Takole se glasi: »Slavna zadeva Vernosti med temi Indijanci (v La Anse) zelo lepo napreduje. Ta sveta Ce^host je zdaj globoko v njihovih srcih vkoreninjena. Mnogi od njih bili od breznačelnih belih težko preizkušam. Ponujali so jim denar in 'khge darove, da bi pokusili nekoliko žganja. A ti Indijanci, čeprav ubogi, f° rajši odklonih darove, kot bi pokusili eno samo kapljico tistega strupa, 7 je prej njih dušo in telo ugonabljal. Drugim so z vsem mogočim gro-tJI> če ga ne bodo vsaj pokusili. A so se rajši izpostavili nevarnosti, da pretepo, kot pa opasnosti, da bi malo po malem znova zapadli prejšnji sfrasti uživanja alkoholnih pijač.« , Baraga bo vsekdar jasen vzor apostola treznosti evangeljskega ,°va. Ko bi si ga bila bela Amerika vzela pri svoji prohibiciji za zgled in I? pozidala pred vsem na moralni temelj, ne pa samo na temelj policij-?7ega aparata, bi ne bila doživela z njo take polomije. Pa tudi za nas, ^ pravkar obnavljamo zastali pokret treznosti, ne bo odveč, če si njegov Vzvišen zgled v spomin pokličemo. Zato sem ga osvežil. Predragi tretjeredniki! Ali ste si že naročili knjigo P. Hu-*°ha Brena: „Friderik Baraga v žaru svoje svetosti44. Do zdaj te bilo od Vaše strani tako malo naročil, da se pisatelj kar 'll(b. Zato se požurite z naročilom, da ga presenetite. Sestanek voditeljev III. reda na Brezjah (Nadaljevanje govora p. Henrika.) C. In kaj še spada k shodu? Po zamišljeni katoliški akciji Pija XI se nujno zahteva, da tretjeredniki pri shodih najskrbneje sodelujejo; in to toliko bolj, kolikor gre tu za njihovo lastno zadevo. Resnično, če hočemo, da bo shod naših tovarišev čim več duhovnega sadu rodil, potem naj imajo ti ljudje tudi svoj poseben delež. Kako pa naj tretjerednik pri shodih dejansko sodeluje? Bratje in sestre IH. reda naj na dan shoda očistijo in posvete svoja srca, v duhu naj se zberejo in pazljivo poslušajo besedo božjo, pa tudi radi Imena Gospodovega naj ta dan kaj dobrega store. 1. Tretjeredniki naj torej na dan shoda najprej prejmejo zakra; ment sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. Vsak izmed tretjerednikov naj se pošteno potrudi, da opravi dobro sv. spoved. V ta namen naj skrbno izpraša svojo vest, natančno preišče zlasti oni pregrešek, v katerega največkrat pade, pazi posebno na stanovsko čednost, napravi trdni sklep poboljšati se ter se skesano in ponižno obtoži svojih grehov. Prav tako pa naj tudi sleherni pobožno prejme Kruh življenja. 2. Tretjeredniki naj bodo na dan shoda zbranega duha. Že na potu k shodu naj se spominjajo besed Sv. Duha: »Pred molitvijo pripravi svojo dušo, in ne bodi kakor človek, ki Boga skuša« (Sirah 18, 23)■ Vsakdo naj bo pravočasno na svojem mestu. S pobožno molitvijo h1 z lepim petjem se pripravi dober Frančiškov otrok na poslušanje besede božje. — In z veliko pazljivostjo in s sveto skrbjo za lastno dušo posluša zdajle zvesti učenec (učenka) svojega duhovnega učitelja-voditelja, ki mu podaja zveličavne nauke življenja. Da, tretjeredniku naj bodo le-t* nauki vprav težišče in jedro mesečnega shoda. Po tej propovedi bo nanj1' reč bolj spoznal svoje redovno vodilo, življenje sv. Frančiška in zgled® mnogih njegovih otrok, ki so mu z vztrajno zvestobo na potu sledili-Končno bo mogel ta ali oni naš tovariš s sv. Avguštinom reči: »Ti s® mogli to storiti, oni so svoj cilj dosegli, zakaj ne bi mogel tudi jaz biu med njimi!« 3. Shod pa je tudi kaj primerna prilika za dobra dela. Vodilo Tret' jega reda pravi: »Ob shodu (v zvezi s prejšnjim § namreč) naj vsak P° svoji moči nekoliko prispeva, da se podpirajo ubožnejši iz števila udoV; ali da se skrbi za čast službe božje« (II, 12). Udje III. reda na bi tedaj pač z razumevanjem posnemali zgled prvih kristjanov, o katerih beremo-»Ni ga bilo ubogega med njimi; kolikor je bilo posestnikov zemljišč a-U hiš, so jih prodajah in ceno za prodane stvari prinašali ter polaga11 k nogam apostolov. Delilo pa se je vsakemu, kakor je kdo česa potre' boval« (Apd 4, 34. 35). Ta prvotni komunizem, ki je temeljil v ljubeznj; seveda dandanes ni mogoče docela posnemati. Vsekakor pa naj bodo nas bratje in sestre po teh zlatih apostolskih časih izpodbujeni, da bodo do resnično ubogih in do bolnikov vedno imeli nežno sočutje, in jim V°. svoji moči prinašali tolažbo in pomoč. Pa tudi z veselim srcem naj kaJ darujejo za olepšavo hiše božje in za nabavo potrebnih cerkvenih pred", metov. — Ta miloščina naj se pobira na način, kakor to odredi vodite1) s svojim tretjerednim predstojništvom, kakor se tudi razdeli po nasveta redovnega svetovalstva. (Se nadaljuješ ENID DINNIS -r K. R.: Jakobov Jezušček ali Čudež svetega Antona II. Novi župnik je po maši — ko se mu je ravno nudila prilika — povedal cerkovniku novico, ne da bi se količkaj zavedal, kako ga bo prese-jtetila.. »Dal sem delati novo podobo božjega Deteta za jaslice za prihodnji božič,« je dejal Klementu. »Stari kipec ni več za rabo. Pravili so mi, ~a je star že nad osemdeset let. No, kaj vam ni prav? Kaj se držite tako Smerno?« »Mislil sem na starega gospoda Jakoba,« se je glasil odgovor. »On P°zna tega Jezuščka še od takrat, ko je bil sam otrok. Kak drug bi zanj bil več pravi. Ni dvakrat reči, da misli, da je živ.« »Tedaj je ravno pravi čas, da ga zamenjamo,« je trdo odvrnil du- hovnik. Stari gospod Jakob je bil klecajoč deležnik starostne pokojnine, s katero se je preživljal v ušivi podstrešni sobici; najemnina mu je požrla večino prejemkov. Njega nikakor ni bilo mogoče upoštevati, kadar je šlo Za celo župnijo. Mladi novi župnik ni mogel trpeti, da bi kdo spravljal Pobožnost in rdeče nosove v zvezo. O Jakobu pa se je govorilo, da ga od Casa do časa gostilna enako privlači kot cerkev, kjer je prebil večji del Mojega časa in molil zdaj pod to zdaj pod ono podobo, ki so se mu gotovo vse »zdele žive«. • »Ljudje so zelo navezani nanj,« je Klement drzno nadaljeval. »Kako SrČkan je, ko takole izteza svoje ročice.« »Prav, a sedaj naj se mu odrečejo,« je rekel župnik, »in naj se nauče jhti malo manj materialistični, kar se pa tiče starega Jakoba, se nam ni ireba vznemirjati zastran njega. Njegova vnukinja ga tako misli vzeti a sebi, še preden pride božič.« Klement ni zinil nobene več. Stari gospod Jakob, o katerem je bil govor, je prav tisti trenutek htolil zadaj v cerkvi. Duhovnik ga je opazil, ko je šel po cerkvi nizdol. »No, Jakob,« ga je nagovoril, »kako vam gre? Kmalu bomo imeli °°žič. Saj ga boste preživeli pri svoji vnukinji?« Jakob je zadnje besede preslišal. »Da,« je rekel, »kmalu bomo imeli “°žič in Jezušček bo spet legel v svoje jaslice. Blizu osemedeset let bo, °^kar sem mu prvič voščil vesele praznike. On je bil že tu, ko sem bil še majčken otrok, skoraj tako majhen kot On sam. Zmerom isti — Vendar včasih različen.« »Kako različen?« je vprašal duhovnik nekoliko radovedno. Mislil je, aa so imeli zmeraj isto podobo. Jakob mu je razložil. »Časih je videti vesel,« je dejal, »in včasih ^ zdi žalosten; in« — znižal je glas in globoko vzdihnil — »kakšenkrat 1® videti jezen. Bog mi grehe odpusti.« Stari mož se je zagledal v prostor, kot je navada starih ljudi. »Nekoč Pa se mi je nasmehnil,« je dejal, »prav kakor bi bil jaz kaka lepa podobica.« Duhovnik je poslušal in zmajeval z rameni, v. Tedni so minevali in dasi je stari gospod Jakob očitno postajal vedno sibkejši, je odločno odklanjal vsak predlog, naj se preseli h gospe Poloni, Sv°ji vnukinji, ki je stanovala na drugem koncu mesta. Oklepal se je starega kraja in njegova gospodinja že nekaj mesecev ni imela pritožbe ^Per njega. Gospod Jakob je na pepelnično sredo svečano obljubil, da he bo pil, in je obljubo ves čas držal. Novi župnik bi sploh ne bil vedel za njegovo slabost, če ne bi bilo — kot se je župnikova gospodinja ljubko izrazila — njegovega ubogega nosu in ljudskih jezikov. Gospa Polona, Jakobova vnukinja, je prišla v adventu na obisk k1 vse poizkusila, da bi starega pregovorila, naj se preseli k njej. Toda Jakob je bil trdno zakoreninjen v domačih tleh. Po božičnih praznikih morebiti, je končno privolil. Praznike pa mora preživeti na starem kraju. Vsaj še enkrat bi rad videl jaslice! Gospa Polona mu je razložila, da je njena domača cerkev čudovito lepa in da jo prihajajo gledat ljudje od daleč — celo protestantje — h1 da so jaslice tamkaj take, da jih ne more popisati. Stari oče se ni dal ganiti. Želel si je samo svojih jaslic. Ubogemu dobrosrčnemu Klementu je ta stvar prizadela nemalo pi’e" glavic. Do starega gospoda Jakoba je čutil močno nagnjenje. Več kreZ oddiha korakamo njej nasproti, medtem ko vse pada in izginja za nami, kar je, gledajoč po dvorani, kjer so bile vanjo uprte oči štirinajstem mladenk, polnih zdravja in cvetoče mladosti, prekinila premišljevanje in jim zastavila vprašanje: »Katera zmed vas se prav nič ne boji smrti in bi z nasmehom pozdravila njen prihod?« V tem hipu se je dvigni*2 Marija Eleonora sv. Jožefa in z odločnim glasom skoraj vzhičeno rekla • »Jaz, mati! Prav nič me ni strah smrti — nasprotno.« Že naslednji dan je zbolela ta novinka za težkim vnetjem možganske mrene; ne zdravnikova skrb, ne molitve sester niso mogle ustaviti bo-bolezni, umrla je po težkem smrtnem boju, toda tik pred smrtjo siln° mirna, osmi dan, ne da bi se v času bolezni prebudila iz nezavesti. Bi*0 je prav na prvi petek v decembru, Srce Jezusovo je utrgalo cvet v Sv«' jem vrtu. Edina tolažba redovnicam ob nepričakovani smrti je bila sel na nebeško veselje, ki ga je draga novinka gotovo že uživala zaradi svoje žive vere, pobožnosti in vdanosti v voljo božjo v vseh izredni*} preskušnjah, ki jih je prestala pred vstopom v samostan in tudi zaradi velikih kreposti, ki so jim bile same priče. Smrt tovarišice, katero Je močno ljubila, je Marijo Celino posebno zadela; Marija Eleonora je vstopila v samostan neposredno pred njo in v vrsti novink je bila tik pre<* Celino, zato se ji je zdelo prazno povsod, kamor se je ozrla. V veliko tolažbo ji je bilo, da je smela dolgo ostajati ob mrtvaške® odru pokojnice, bdeti pri njej in opazovati nebeško lepoto njeneg2 obličja, čez katero je bil razlit odsev poveličanega veselja. Vendar je s® v svoji žalosti mislila bolj na druge; kadar se je spomnila novinke, k1 še misli na smrt ni prenesla in je pobledela že ob tej besedi sami, Je bila gotovo sedaj vsa iz sebe, je šla in se je kakor po naključju pridrU' žila njej, ki je tavala kot zapuščena duša v vicah in jo tolažila. Po poti svetosti. Že od prvih dni noviciata je hitela Marija Celina v nezadržnem P?' letu po poti svetosti in se vidno dvigala v čednostih. Ni bilo dneva, da ne bi dajala čudovitega zgleda v ljubezni, ponižnosti in odpovedi tud1 dovoljenemu veselju. Zapiski novink, njenih tovarišic, so polni obe® dovanja; takole opisuje ena izmed njih svoje vtise: Nikdar ne pozabi111 ganotja, ki sem ga začutila, ko sem ob prihodu v samostan opazila v skritem kotičku samostanske dvorane angelsko mladenko, ki sem srečni da se smem imenovati njena sestra. Opazujoč čistost njenega izraz4’ nebeško lepoto obličja in njeno skromno ponižnost, sem si dejala: ReS’ nično, spominja me na blaženo Marjeto-Marijo. Kasneje sem začela sp®' znavati svojo čudovito tovarišico od blizu in vse njeno vedenje je e Potrdilo moje prve vtise. Ker smo bile novinke vedno skupaj, sem mogla ™eti, kako visoko se dviga čednost tega samostanskega angela. Več-^t sem se vpraševala, ali je mogoče najti na njej senco nepopolnosti: izmišljala sem njene besede ,in dejanja, v vsem je bila popolna; bila ganjena, da živim s tolikšno svetnico skupaj. Z občudovanjem se sPominjam njene izredne ponižnosti, njene ljubeznive preprostosti na-Pram predstojnicam, njene čudovite zmožnosti, da najde vedno zadnje toesto, njene spretnosti, da se oddalji, brž ko naj bi bila pohvaljena in jene ljubeznive navade, da se kar prehiteva v opravičevanju in zahva-ce ji predstojnice čili sestre izkcizejo uslugo. RcizocLevcilci je svojo Jležnost s tako ljubkostjo, da je moralo biti ganjeno tudi najbolj ne-Pcutljivo srce. Dobrota jo je obdajala in odsevala od nje kot izbran °nl- Najini sobici je ločila le tenka stena, vendar je delala vse tako tiho, ,a nikdar nisem vedela, ali je v celici ali ne. Bila je ko senca angela, ki čin samostanu. Že pogled nanjo me je nagnil k dobremu. Če sem tila v sebi boj med naravo in milostjo, sem pogledala Celino in vihar & potihnil. »Kar vidite na Celini,« je včasi smehljaje dejala mati voditeljica t°vin kam, »že ni več popolnost, to je že bistvo popolnosti.« Celine ob ^kih prilikah ni bilo blizu, preveč bi se zmedla in tudi mati voditeljica ne bi hotela izpostavljati prišepetavanju prazne časti. „ . Na svoji poti k popolnosti, pri svojih žrtvah in odpovedih je bila talina čudovit zgled besed sv. Tomaža, ki pravi, da sta med darovi Sv. uuha mir in veselje neločljiva. Njena veselost je bila tako ljubka, čista ^pristna, da je odsevala na vse v njeni bližini; večkrat je v prekipevajočem veselju pri razvedrilu zabavala vso družbo. Njena nežnost in dobrota pa se nista nikdar izmaličili v slabost. Kakor skala trdna je bila nasproti novinkam, kadar so želele kakih Osebnosti in večkrat je z odločnimi skoraj strogimi besedami pokazala Sv°jo nevoljo, ko je videla, da se krši vodilo. V njeni navzočnosti si Novinke niso nikdar dovolile kakega prestopka. Že nepopolnost v izpolnjevanju vodila jo je ranila in z nasmehom je nemo pritrdila materi v°diteljici, ko je odslovila mladenko, v kateri vsled premajhne odkrito-Srčnosti ni videla poklica. Celinina bolezen. Toda kolikor višje se je dvigala Marija Celina po skrivnostni poti j*vetosti, do pičice izpolnjujoč besede ma+ere voditeljice, ki ji je bila ^pisala v začetku noviciata v njen dnevnik: Sestrica Celina naj se Vedno spominja sklepov ob preobleki in naj ne izgublja časa pri svojem napolnjevanju. Postati mora sveta za vsako ceno: Toda kako hitro je pihalo njeno slabotno telo. Nekega zimskega večera jo je srečala mati °diteljica na hodniku in preplašena nad njeno bledostjo jo je prijela * roko in vprašala: »Dragi otrok, kaj vam je, ste bolni? Vse morate Predati. Matere moramo vedeti vse, da poskusimo vse ozdraviti.« »Po-vas prosim, mati,« je odgovorila Celina, »ne skrbite zame, nekoliko Pohlajena sem, toda to nič ne pomeni. Bolna nisem!« (Se nadaljuje.) ZAHVALA: , v I. Č. se zahvaljuje presv. Srcu Jezusovemu, preblaženi Devici, sv. ,°Zefu, sv. Tadeju, sv. Antonu Pad., sv. Mali Tereziki, božjima služabniška Slomšku in Baragi, p. Mihaelu Pro-ju D. J., s. Mariji Celini in dru-zveličanim za uslišanje večletne prošnje. O. STANKO MARIJA: Ob 100-letnici rojstva ustanoviteljice FMM m. Marije od Trpljenja (Nadaljevanje) Večer njenega življenja se je bližal koncu. Generalna skupščina l8^ 1903., ki je zbrala okoli nje delegatinje iz 8 provinci j s 3000 misijonar' kami posejanimi v 82 hišah, se je vršila še pod njenim predsedstvo©' Skupščina je ugotovila čudovit porast družbe, ki je očividno delo boZJe’ kajti kljub tolikemu razširjenju se ni razrahljala notranja vez družbe© enotnosti in medsebojne sestrske ljubezni, kakor je z veseljem poudarn m. ustanoviteljica. Ustanovi »Agregatinj«, ki je obstojala v družbi & od leta 1887., je skupščina dala trdno podlago in uredila njen odnos © družbe. Kmalu je imela že lastne noviciate v Koimbaturju, Ootakamund^ in Meliapurju v Indiji, v katere so vstopale domačinke, ki so imele m©^ nost prodreti v misijonskem delu tudi v one kroge svojih rojakov, ki bili evropskim misijonarkam težko ali pa sploh nedostopni. Kongregacij za širjenje vere je pozneje, leta 1914., uresničila načrt m. ustanovitelj1®8 in dala eliti agregatinj ime »Oblatinje« s posebnimi, zanje prirejeni©1 konstitucijami. Leto 1904. je bilo zadnje v življenju m. Marije od Trpljenja, zanj0 leto velikega trpljenja in posvečenja, za družbo pa silnega razmah®' Novoizvoljenemu papežu Piju X. je mogla pokloniti v tem prvem 1© njegovega pontifikata dragocen dar: 14 novoustanovljenih hiš. — Teg leta je v Firenci naredila slovesne obljube s. Marija Assunta Pallott®' v svoji skromnosti in ponižnosti skoraj popolnoma neopažena redovn©1 ’ rojena 1878 v Force v Markah. Brez vsakih sredstev je bila po po sred0 vanju prelata Canestrari leta 1893. sprejefa k FMM v Rimu, kjer J^ bila po nekoliko mesecih postulature preoblečena in poslana v novi©® v Grottaferatto, ki ga je končala 1900. V cerkvi sv. Helene je po\o^ neslovesne obljube in bila po še enoletnem bivanju v Grottaferatti P© stavljena v novoustanovljeno hišo v Firence. Njena srčna želja je iti v misijone, in Gospod je uslišal prošnje svoje ponižne služabnic • Ko je m. ustanoviteljica objavila, da se pripravlja nova odprava misij0 nark na Kitajsko v pokrajino, kjer je pred 4 leti 7 mučenk darov®1 svoja življenja za Jezusa, je bila izmed stotin priglašenih sester t® s. Marija Assunta, ki je bila dodeljena izbranemu krdelu. Na PraZl\a sv. Jožefa, 19. marca 1904., je s svojimi sestrami iz Neaplja odpotov® Preko morja in po 46 dneh dospela v Čefu, odkoder so bile misijonarke poslane v Tung-eul-keu v Šan-si, sosednjo vas mučeniškega kraja nji-sosester. Samo 9 mesecev je delovala med ubogimi Kitajci, ko je Pomladi 1905 izbruhnil v misijonski pokrajini tifus. Ko je stregla bol-. sestram, je sama zbolela, 19. marca legla in 7. aprila je izročila Svojo dušo Stvarniku. Čudovit vonj po rožah, vijolicah in lilijah je nabrat napolnil sobo, kjer je izdihnila, in nato celo hišo. Trajal je tri j?1’ kar se je še enkrat ponovilo na dan pogreba in sledeča dva dneva, javzoči patri misijonarji, redovnice in domačini Kitajci, ki so od vseh “^ni prihiteli, so čudoviti dogodek enoglasno označili kot nadnaravni aokaz svetosti umrle misijonarke. Kitajci so ji takoj dali ime »svetnica v°njav«, začela so se uslišanja in čudeži na njeno priprošnjo in 2. in 3. ^aja 1913 Se je na povelje cerkvene oblasti izvršil ogled njenih posmrt-ostankov. Našli so truplo še dobro ohranjeno in nestrohnjeno ter slovesno pokopali na misijonskem pokopališču. Na željo Pija X. sa-?e?a je frančiškanska generalna postulatura naredila potrebne korake, ^ se začne proces za beatifikacijo in kanonizacijo. Pij XI. je 25. julija ^23 izdal dekret, da se proces začne (Introductio Causae), s čemur je s- M. Assunta dobila pravico do imena »služabnica božja«, 12. decembra Pa je izšel dekret De non cultu, in od tedaj gre proces svojo navadno ln bolj počasno pot. — Dne 5. februarja 1927 je bil izdan dekret, s kate-^ se določuje začetek procesa za proglasitev blaženim mučenikov v ^n-si, med njimi 7 sester frančiškank misijonark Marijinih. Gotovo je tudi v cerkveni zgodovini redek primer, da bi redovno r^žbo, ki je bila komaj še v tretjem deceniju svojega življenja, že Osvetlila mučeniška zarja in svetniški lik njenih članic. S častjo, ki jo ^klanja sv. Cerkev samo izbranim dušam, nagrajuje Gospod že na zem-S junaški apostolat svojih služabnic. . V letu svoje smrti je m. ustanoviteljica poslala v misijone 63 misi-\?ark' Zadovoljna in srečna je rekla ob koncu generalne skupščine: jaslim, da me ljubi Bog ne bo več dolgo pustil na zemlji, preveč tolažbe r11 je dal na tej skupščini.« — In p. Rafaelu je izjavila: »Zdi se mi, da bilo toliko stvari urejenih v družbi, in da se je toliko uredilo, da, če sTem k ljubemu Bogu, one, ki pridejo za menoj, ne bodo imele veliko ,, a> lahko bodo kar nadaljevale.« Zdi se, kakor da je predčustvovala Sv°jo bližnjo smrt. V začetku februarja 1904 je šla v San Remo, kjer je ustanovila ov° postojanko, hišo N. Lj. Gospe Guadalupske, ki jo je zelo častila, v * Pa slutila, da bo v nekaj mesecih prav v tej hiši končala tek svojega “ev in dela polnega življenja. .. , Veliko noč je prebila sredi probanistinj in novink v Grottaferatti, ki “* Je bilo tako pri srcu, rimskim sosestram je držala še zadnje duhovne aJe in se pred odhodom iz Rima poslovila še pri najboljših prijateljih j'V°Je družbe, kardinalu vikarju, kardinalu Gotti, prefektu Propagande , plasti pri kardinalu Ferrata, svojem najboljšem svetovalcu. Ko je od-^ala, je rekla: »Do sedaj sem vedno videla, kaj Bog hoče od mene, ^*aj pa je kakor pajčolan pred mojimi očmi.« in r, Obiskala je misijonske hiše v Assisiju, Firenci, San Remu, Marseillu j. 20. aprila dospela v Pariz, kjer je imela razgovor zaradi novoustanov-l. e tiskarne FMM v Bruslju. Iz Pariza je odšla v Lijon in Friburg, Jer je ostala od 31. maja do 18. julija. (Se nadaljuje.) P. HUGO: Naši novinci. Dne 29. avgusta so bili preoblečeni v samostanski cerkvi v Kamniku trije novinci kleriki in sicer: Kalan Rudolf Vladimir iz Šmihela pri Novem mestu, Krajnik Franc iz Poljan nad Škofjo Loko in Ferenc Konrad od Sv. Trojice v Slov. goricah. Prvi je dobil redovno ime fr. Avguštin, drugi fr. Pavel, tretji pa fr. Alfonz. Stari novinci so končali noviciat in so dne 2. sept. napravili neslovesne obljube. Ti so: Fr. Vendelin Špendov, fr. Julij Tomšič, fr. Atanazij Lovrenčič, fr. Venancij Kastelic in fr. Polikarp Brolih. Vsi so prišli v Ljubljano, da bodo nadaljevali svoje gimnazijske študije. Fr. Anton Gallatia pa bo napravil neslovesne obljube meseca novembra, nakar pride v Ljubljano v bogoslovje. Daj Bog vsem milost stanovitnosti, da bodo srečno dospeli do oltarja! Od Marije Pomagaj v Lemontu. »The Register«, nabolj razširjen ameriški katoliški Ust, ima daljše poročilo o blagoslovu prvega in edinega slovenskega samostana v Ameriki pri Mariji Pomagaj v Lemontu, ah na ameriških Brezjah. Blagoslovil ga je in imel slavnostni angleški govor chichaški nadškof msgr. Samuel Stritch. Slovesnosti se je udeležila številna slovenska in druga duhovščina. Počastila jo je s svojo navzočnostjo tudi jugoslovanska konzularna oblast v Chicagi z generalnim konzulom g. Pero Cabričem na čelu. Samostan s cervijo Mahj Pomagaj je stal okrog 150.000 <*0j larjev. Drug slovenski samostan, se že dviga iz tal, bodo zgradile venske šolske sestre. Ta obeta W še večji, ker bo z njim združena ne kliška akademija, v prvi vrsti tamkajšnja slovenska dekleta. blagoslovi plemenito delo! »Prijatelji prebl. Device Marije-® Tako se imenuje pobožna dru^j® v Belgiji, katere namen je skrbeh ohranitev, prenovitev in krasit® Marijinih kapelic in znamenj p° d želi. Organizacija skuša predvse vplivati na lastnike dotičnih zn menj, da skrbe za njihovo dostoj0 stanje. Ako oni tega ne morejo, so zgubili verski čut svojih pned kov, ki so jih postavili, imeno ,vana družba za to poskrbi. Slična dru^ bi bila tudi pri nas potrebna. V ka žalostnem, naravnost nedostojne stanju so mnoga naša poljska zn® menja, davne priče naše vernos ' Gotovo bi lastniki bolj skrbeli zanj ^ ko bi jih taka družba pozvala, ali drugo bi pa sama popravila, ^ pa dobila kako dobro dušo, ki ki storila. Slikovita procesija. V Ameriki se procesija PreS' Rešnjega Telesa, vstajenja in dJ^. navadno le po cekvah vrše. To j-®, drugovercev, ki pomešani s ka^ čani in modernimi pogani žive okf cerkva in jih nočejo izzivati, bj pa sami katoličani, ah vsaj v Pr ezni večini, bivajo okrog cerkva, se .u tam procesija, tudi javno vrši. et°s so celo v New Yorku, kjer je Babilon narodov in ver, priredili avn° procesijo presv. Rešnjega Te-j^a. A ne podnevi, da bi ne bila °niu v Sp0tiko, ampak ponoči, z aklami. Vila se je proti tamkajš-Jeiriu jezuitskemu Fordham vseuči-^.^Samo mož je bilo v sprevodu Sumljiva verska pomlad. 2 bojišč in iz zasedenih dežela zo-mnogo poročajo o nekaki verski Triadi. Mnogi vojaki, tako pravijo, aterim je bila doma vera že prema-stališče, se na fronti zopet iz ,, vranjega nagiba udeležujejo vojne ^be božje. Celo iz dalje prihajajo, ® brez nevarnosti, da se je morejo j eležiti. Iz tako ponižane Francije ^Poroča, da so za časa velike krize , 'Sostvovali raznim pobožnostim |ju taki, ki jih že leta ni bilo v cer-’• Ta verska pomlad je pač plod Jhu, vsaj na splošno. Zgodovina f lca> da take katastrofe ne požive ^ajno vere, ampak le trenutno. Po . JUah je v verskem oziru navadno ■ slabše kot pred njimi. To vemo lastne skušnje. Bo treba iz dru-sacnik nagibov na globoko. Molitev h Kristusu-delavcu. j, Losangelski nadškof msgr. J. Y. Wel je potrdil posebno molitev , ^ast Kristusu delavcu, ki bo razdana na vse krščanske delavske ..Sanizacije po Ameriki, da jo razijo med delavstvo. V molitvi je %i _ ^ drugim prošnja, naj bi vsa ^Jeriška delavska udruženja poslo- »e Ha temelju pravice in ljubezni, v v medsebojnem boju, ampak v atski vzajemnosti in slogi. Ko bi vsi tako sklepali. ,• ^nameniti pesnik Petrarca je de-So'. »Čim več slišim proti Kristu-j ^ veri govoriti, tem trdneje veru-3 kar je on učil.« Njegov sovrst-* ^occaccio pa je dejal: »Vera, ki kljub hudičevim delom njenih najvišjih predstavnikov vedno bolj pro-cvita in to je katoliška vera, mora biti prava. Njen steber nosilec mora biti Sv. Duh.« Ne rečem, da sta bila ta dva moža kaka vzor katolika. Tudi Petrarca pred srečanjem z Abrahamom ne. A uvidevna moža sta bila, ki jima boj proti Kristusu in njegovi Cerkvi ni omajeval, ampak utrjeval vero. Danes so tudi taki možje vedno redkejši. Pač papagajska doba. Kdor je bolj glasen, s tistim vse kriči. Ameriška svoboda. Da je v Ameriki res večja svoboda kot v Evropi, dokazuje sledeči slučaj: Žena predsednika Roosevelta, ki ima kot taka naslov »first ladji'«, »prva gospa« v deželi, je v svojih nazorih preko mere liberalna. Zato včasih katero zine, ki zlasti katoliški moralni čut žali. A katoličani ji ne ostanejo nobene dolžni. Tako jo je nedavno nek časnikar vprašal, kaj misli o porodni kontroli. Mislila je, da mu bo po želji in še diplomatično odgovorila, ko je dejala: »S svojega stališča kot angličanka nimam nič proti porodni kontroli.« Katoliški list »The Register« ji je pa na to odgovoril: Mnogo bolje bi bilo zanjo, če bi o takih rečeh molčala, da . bi se ne blamirala. Porodna kontrola je proti naravni postavi in kot taka ne samo proti katoliški, ampak tudi proti anglikanski veri. Sploh bo pa bolje, če ona lepo za svoj dom skrbi, politiko in druge javne zadeve pa možu prepusti, ker mi smo njega izvolili, ne nje. »Baragove sestre«. Pod tem .imenom se nam obeta nova ženska redovna družba domačega pridelka, z vnanjemisijonskim ciljem. Sama na sebi lepa misel in ime. Zdi se mi pa, da je porod malo prezgoden. Novo redovno družbo, zlasti žensko, ustanavljati je prevaž-na in pretvegana zadeva, še posebno za tak narodič kot smo Slovenci, da bi jo kdo kakemu zaupnemu kro- gu dal na glasovanje in ko bi videl par dvignjenih rok, jo proglasil za sklenjeno stvar. To bi se reklo igrati se z usodo slovenkih deklet in njihovim misijonskim poklicem. Po mojem zdaj, ko ne vemo, kaj bo jutri z nami, sploh ni primeren čas o čem takem končno veljavno sklepati, pač pa zadevo vsestransko pretresti. Duhovnik — junaški rešitelj. Med angleškimi četami, ki so se iz Francije rešile v Anglijo, je bil tudi vojni duhovnik redemptorist Rev. Wilfrid Murray. Ladja, s katero se vozil, je bila bombardirana in se je potopila. Ko je bil vržen v morje, je plaval eno miljo daleč, kjer ga je neka prevozna ladja vzela na krov. S krova opazi, da se v bližini dva vojaka za življenje in smrt bojujeta z valovi, ter dajeta znamenje za pomoč. Duhovnik, izvrsten plavač, se požene v valove in jima gre na pomoč. Enemu ukaže, naj se povzpne drugemu na hrbet. Nato je oba suval pred seboj proti ladji, kjer so ju potegnili na krov. Podmornica prekinila sv. mašo. Ameriški parnik Washington je bil z Evrope na potu domov. Med potniki je bil tudi Rev. Vincenc Ober- hauser, iz reda pasionistov, član vr' hovnega redovnega sveta v ki so mu namignili, naj se vrne ' domovino. Ko se je nekega jut® ravno za sv. mašo pripravljal, je dijska sirena zatulila alarm. Str^, nik je dejal, da to pomeni le L. ^ , . običaj®1 pozdrav ladji, ki prihaja naspi Duhovnik je pristopil k oltarju, Meč povzdigovanjem sirena znova z* atuli' _ njo pa še ladijska zvonila in ojac valeč, ki poživlja vse potnike k rt“ šilnim čolnom. Nemška podmorn® je namreč prežala na ladjo. Dm® nik je takoj zaužil sv. podobe in ® dil pozivu. Vendar ladja ni bila to pedirana, ker ni bila sovražna, ® blagovno transportna. Rekordna nova maša. Poročali smo že, da je bil medj®j tošnjimi novomašniki v New Yor tudi nek bivši mestni polica], zdaj J rtič Rev. Daniel M. Gleason iz redov1* družbe očetov sv. Križa. Zdaj be® mo, da se je njegove nove maše u 1 ležilo več kot 3500 uniformi!®® ■ policajev Vele-New Yorka s svoj1®! sarži na čelu. Prisostvovalo je/u več tisoč vseučiliščnikov jezuits ^ Forham univerze. Pri slavnostne zajtrku je bilo 6000 gostov. * edinstvena letošnja nova maša. P. ANGELIK: ^ Prihaja čas, ko bo marsikateri, ki se še ni vpisal v Podporni odsf ID. reda, prišel v leta starosti in onemoglosti. Ako ne bo imel tedaj volj prihrankov, da bi lahko od njih živel brez skrbi do smrti, ali n® ^ imel dovolj velike pokojnine in ne bo našel sorodnikov, ki bi ga nivo sprejeli na stara leta, tedaj bo nastopila zanj beda in prosjačenj j Zelo nerodno mu bo tedaj odgovarjati na vprašanja: »Zakaj se pa ttt 'pisal pravočasno v Podporni odsek HI. reda? Sedaj bi bil lahko preskrb-•jen!« t Glavni pogoji za vpis v ta odsek so sledeči: Kdor se hoče vpisati: ^ 1. Mora biti ud IH. reda in se zavezati, da vanj stopi tekom dveh , 2. se mora preživljati z lastnim delom in ne sme biti odvisen od do-“r°te bližnjega; 3. ne sme biti star 40 let; 4. mora biti naročen na »Cvetje« ah se nanj naročiti. . Kdor potrebuje tiskovine za vpis ah žeh kakega nadaljnega pojasnili se lahko pismeno ali osebno obrne na »Pax et bonum«, »Podporni od-Ul. reda«, v Ljubljani, Frančiškanska pasaža. Osebno pa lahko tudi 04 »Župni urad Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.« Poročilo o predavanju o Podpornem odseku IH. reda sv. Frančiška Stroški Podpornega odseka III. reda. . Ker smo že omenili napredek Podpornega odseka in. reda je povsem ™nerno, da omenimo tudi stroške tega Podpornega odseka. S stroški J®stvar takale. Dokler je otrok majhen, malo stane; ko dorašča stane edno več; potem ko se osamosvoji se preživlja sam. Prav taka je tudi Podpornim odsekom HI. reda, ki bo v kratkem star deset let. V začetku ustanovitve so bili stroški za Podporni odsek zelo majhni,, lahkoto so bili kriti s pristopnino din 10, katere je moral vplačati za kovine vsak član, ki je na novo vstopil. , Polagoma pa so začeh seveda tudi stroški naraščati. V začetku je /Jr0 zamišljeno, da se bo uprava Podpornega odseka vršila v župnijski Pisarni Marijinega Oznanjenja v Ljubljani na podoben način, kakor se . župnijskih pisarnah na Viču in v šiški opravljajo ondotne hranilnice ■ Posojilnice. Toda provincialno predstojništvo frančiškanske provincije-^ že takoj drugo in tretje leto po ustanovitvi Podpornega odseka začelo j^htevati, da se uprava Podpornega odseka preseh drugam. In tako je pjo treba začeti misliti na lastno pisarno. Iskali smo primeren °kal v bližini samostana, tako da bi udje Podpornega odseka ne imeli Predaleč, ko bi hoteli vplačevati svoje prispevke. In ker je Podporni ^sek itak v najtesnejši zvezi s III. redom, ki ga vodijo frančiškani, zato ^razumljivo, da smo si želeh dobiti potrebno pisarno kje v bližini fran-c>škanskega samostana. To se je posrečilo, ko je preč. g. provincial dr. P•. Gvido Rant začel zidati Serafinski kolegij in Frančiškansko dvorano,, kjer smo potem tudi za Podporni odsek dobili primerne prostore. Ti pro-stori so dani Podpornemu odseku v najem proti letni malenkostni odhodnim, tako da so isti ostali last frančiškanske provincije sv. Križa. " svrho zmanjšanja provincialnega dolga pa je seveda Podporni odsek ^oral kriti stroške za zidavo teh prostorov v znesku din 239.200. Na ^i pogled se zdi ta vsota velika, toda če računamo dva prostora, katera odločena za Podporni odsek HI. reda, in štirje kletni lokah za arhiv, T^aj vidimo, da stane mesečna najemnina približno din 1169, kar gotovo j11 Veliko za pisarno sredi mesta, ki je vrh tega še v neposredni bližini ^ančiškanskega samostana. Po dogodkih v zadnjih dveh letih lahko ^emo »Bogu hvala«, da je to vprašanje pisarne urejeno, ker bi se dru-jjače Podporni odsek naenkrat znašel na cesti brez upa, da bi mogel v količi najti kak primeren lokal za svoje poslovanje. Če bi ne imeli lastne Pisarne, bi v tem oziru lahko takoj nastal največji nered. Na kratko naj omenim še druge stroške, ki so naravno in nujn° zvezani z vsakim pisarniškim poslovanjem. Kjer je pisarna, tam mora biti tudi razsvetljava zlasti v zi®" skih dnevih, ko so dnevne ure svetlobe tako kratke. Električna razsvetljava znaša letno din 738. Kakor vsaka soba, jer se dela, mora biti zakurjena, tako velja isto tudi o pisarni. V mrzli pisarni nihče ne bi mogel zdržati. Kurjav® stane letno približno din 2.668. Za vsako pisarno je nujno zvezana tudi pošta. Koliko dopisov je treba pošiljati, koliko denarnih pošiljk je treba vsak mesec točno raZ' poslati, o tem bomo poročali točno še v eni prihodnjih številk. Jasno pa je, da pošta tega dela ne vrši zastonj. Kjer je pisarna, je nujno potreben tudi telefon, brez tega s1 pisarne v mestu skoro ni mogoče misliti. Ali pa bi morah vzdrževati za take posle lastnega slugo, kar bi nas stalo še neprimerno več. Pristojbina za telefon je znašala leta 1939. din 1119. Letos bo znašala bržkone še nekaj več, ker se poleg drugih stvari dražijo tudi telefonske pr1' stojbine. Kjer je pisarna, tam so nujno potrebne tudi tiskovine in raz® vzorci papirja. Če tudi skušamo dobiti iste po najnižji ceni, vendar na® jih nazadnje zastonj nihče noče dati. Tako so znašali stroški samo z® tiskovine letno din 2.003. Kjer je pisarna, tam je seveda nujno potreben tudi človek, k \ v pisarni dela. Razumljivo je, da je treba tiste, ki so v pisar® uslužbeni tudi plačati, ker nihče ne more dandanes zahtevati, da bi kdo sedel osem ur dnevno v pisarni zastonj. Prvotno smo sicer mislih, da ® za pisarniške moči lahko dobili kake upokojene člane ah članice III. reda, toda izkazalo se je, da iz tega ni nič. Prvič manjka strokovno izobražen® ljudi in če niso v pisarni strokovno izobraženi ljudje, lahko nastane v poslovanju največji nered. Ker pa gre tu za denar ubogih, ki je trdo p®' služen, je naravno, da mora biti največja točnost na mestu. Poleg tega pa je treba računati tudi s tem, da so že upokojenci člani ali članice IR reda, tudi če bi bili sposobni voditi pisarno, izčrpani od svojega dela, da bi težko mogli voditi pisarno v redu, kakor je treba. Ravnatelj pisarne član III. reda, ki vrši poleg tega službo na direkciji drž. železnic, vr® svoje obveznosti v pisarni v svojem prostem času skozi vsa leta pop®' noma zastonj. Povsem razumljivo je potemtakem, da bo vsak član Podpornega odseka, ki bo začel prejemati svoje mesečne prispevke, v bodoče tudi dol; žan nekaj prispevati za stroške pisarne. Koliko bo to znašalo in kdaj se bo to začelo, bo določil Upravni odbor Podpornega odseka. Na vprašanje, zakaj nismo tega že od vsega početka povedali, la®® odgovorimo, da nam tedaj stroški pisarne nikakor niso mogli t®! znani. Da bi pa zahtevah od članov Podpornega odseka prispevek 2a stroške pisarne, se nam ni zdelo ne pravično ne pošteno, ker kakor z® zgoraj omenjeno Podporni odsek s početka sploh ni imel imena vred®11 stroškov. Nihče pa tudi ni mogel računati s tem, da bodo v tako kr®' kem času nastopile razmere, ki so povzročile, kakor že zadnjič omenjen0’ občuten padec novo vstopajočih članov Podpornega odseka, kar zna v doglednem času povzročiti potrebo nastavitve posebnega akviziterja za Podporni odsek III. reda. In tudi tega bo seveda treba plačati. Novi naročniki: preč. g. Guzej Jurij: 3 izv. več, Pahor Frančišk3" Rovtar Marija, ga. Supan Ela, Zupanc Frančiška. • • • "In naj molijo za mrtve (Sv. Frančišek As.) Preč. g. Maks Ocvirk. V celjski bolnici je umrl dne 9. avg. upokojeni župnik iz št. Andraža pri Velenju. Svoj pokoj je užival nekaj let v Šoštanju. Bil je izredno dobrega srca. Kar je imel, je vse sproti razdelil in je umrl kot siromak. Bil je izvrsten pevec in izboren pevovodja. V Št. An-dnažu se še zdaj pozna njegova šola in se bo še dolgo poznala, ko vam vse poje. V vseh letih svojega duhovniškega življenja si ni nakopal niti euega sovražnika. Bil je ljubezniv do vsakega. Blagi gospod naj v miru Počiva! V Ljubljani so umrli: (Od meseca januarja dalje) Kališ Frančiška, Modic Ivana (50 let v III. redu), Nabernik Angela, Zupan Jožefa, zaupnica (nad 50 let v III. redu), Dečman Jožef, Košir Marjeta, Nosan Fani, Očakar Marija, Trink Alojzija, Šešek Marija, Zupančič Marija, Kramar Marija, Stegnar Marija, Pitaro Alojzij, Stussiner Marija, Berlogar Ana, žitnik Marija, Zobec Marija, Kladnik Helena (zadnji dve nad 50 let v III. nodu), Arnež Helena, Presetnik Marjeta, Strah Uršula, Grebenc Marija, Stale ar Neža, Perhaj Marija, Zarnik Marija, Anžlovar Helena, Koren Katarina, Jordan Marija, Erzar Marjeta, Jankovič Katarina, Knez Manija in Vidmar Katarina. V molitev se priporočata dve kamniški tretjerednici: Medmeš Manija iz Nevelj in Sušnik Terezija iz Mekinj. DAROVI Za tiskarno: 100 din: ga. Gabrijelčič, Brezje; 50 din: preč. g. Miklavčič Ivan, župnik v Idriji; 20 din: Zakrajšek Karolina; 10 din: Zorman Ernestina; po 5 din: Potočnik Marija, Ravšelj Ivana; 2 din: Loboda N. Za frančiškanske misijone: 33 din: preč. g. Miklavčič Ivan; 20 din: Pneč. g. Rihar Leopold; 12 din: Bauer Matilda. Večja količina staniola darovana iz Dobrne pri Celju po preč. g. Puovizorju Lesjaku Dragotu. Za kitajskega misijonarja: 538.50 din: Skupščina III. reda, Brežice 'Po p. Ernestu); 370 din: Skupščina III. reda, Maribor; 240 din: Župni Urad sv. Frančiška, šiška; 233 din: Gašperin Terezija, Železniki (nabrala W tretjerednikih); 150 din: Žuntar Jožefa, Rečica ob Savinji; 100 din: 'krčič Marija, Šk. Loka; 70 din: Seljak Marija, Žiri (nabrala pri trefjs-j^dnikih); 50 din: dve neimenovani; 40 din: Bizja Neža, Raka; po 20 din: ^imenovana, Bohinc Marija, Kovačič Marija, preč. g. Rihar Matej, Žup-/j Urad, Ribno - Bled; po 15 din: Anderluh Marija, Dular Emilija, Tar-u*an Ivana, Žlindra Ana. Za armado sv. Križa: 4 din: Kos Frančiška. Za kruh sv. Antona: 60 din: Neimenovani g. duhovnik. ANTON SFILIGOJ MIHI Frančiškanska ulica, poleg frančiškanske cerkve ima vedno na zalogi: Devocijonalije: Križe (razpela) lesene in kovinaste s podstavkom ali take, da se pritrdijo na steno. Poleg tega nudim primerne svečnike. — Kipe v višini od 20 cm do 150 in 200 cm. —- Svetinjice iz aluminija in posrebrene (alpaka-srebro). — Rožne vence domačega izdelka. — Podobice, od din 8.— naprej, in druge nabožne predmete za darila. Molitvenike, slike, pisarniške potrebščine: Šolske zvezke, peresa, vse uradne listine, kuverte, črnila, risalno orodje, tuše, risarske glavne papirje, blagajniške in druge trgovske knjige, nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, pisemski papir itd.