Izhaja vsak Četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Pia/za Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovim TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b>s SETTIMANALE
ŠT. 777
TRST, ČETRTc'K 22. JANUARJA 1970, GORICA
LET. XIX.
Tvegana igra med Združenimi državami, Sovjetsko zvezo in Kitajsko
V	Pekingu se vodijo pogajanja med Sovjetskimi zastopniki in Kitajci za ureditev mejnih vprašanj, medtem pa že spet prihaja do spopadov nci dolgi kitajsko-sovjetski meji. Zdi se, da Sovjeti vedno bolj izgubljajo živce in začenjajo ostro groziti Kitajcem. Ti pa se zanašajo bolj na svoje število kot na orožje. Sibirija in sovjetska srednja Azija sta namreč — po evropskih in kitajskih merilih o gostoti naseljenosti — skoraj še prazni ozemlji, deželi bodočnosti, kot se temu pravi, polni naravnih bogastev, a skoro brez ljudi. Zato sta izredno izpostavljeni kitajskemu demografskemu pritisku. Razmerje je približno dvajset milijonov proti 750 milijonom in še tistih dvajset milijonov sovjetskih prebivalcev v Sibiriji in Sred-n|i Aziji je razpršenih na mnogo obsežnejših ozemljih, kot je vsa Kitajska.
Zato Sovjeti zadnji čas vedno bolj stopnjujejo naseljevanje ljudi iz Evropske Rusije ob kitajski meji, da bi tudi po tej plati zavarovali tista ozemlja pred Kitajci. Da bi Sibirijo in Srednjo Azijo prometno in vojaško še bolj povezali s sovjetskim zaledjem, bodo začeli letos graditi tudi novo 3150 dolgo železniško progo od Ust-Kutija na reki Leni do Komso molska na Aumrju. Letos bodo baje zgradili 1250 km proge.
Istočasno igrajo Sovjetska zveza, Kitajska in Združene države med seboj zelo tvegano igro, ki narekuje vsem trem največjo previdnost pri vsaki potezi. Medtem ko skuša Sovjet ska zveza navezati na zahodu čimboljše stike z Združenimi državami in z Zahodno Nemčijo kot najmočnejšo silo na evropski celini in najbolj zanesljivo ameriško zaveznico, da bi ju nevtralizirala v svojem sporu s Kitajsko, če že ne potegnila na svojo stran, ima isto v mislih Ndi Kitajska in zato je obnovila v Varšavi svoje tajne pogovore z Američani, ki gredo Sovjetom zelo na živce. Američani imajo nedvomen interes na tem, da sta si veliki komunistični sili v laseh, vendar je zanje tvegano podpreti vsaj indirektno eno ali drugo, ker bi s tem, da bi pripomogli eni k zmagi nad drugo, to tako okrepili, da bi se moglo to končno izkazati v njihovo škodo. Zato je njihova politika glede kitajsko-sovjetskega spora zelo previdna in dozdevno uravnovešena med obema. Odločali se bodo najbrže po trenutnih interesih.
Zaenkrat jim kaže vzpodbujati Kitajsko, prvič zato, da s tem lajšajo sovjetski pritisk na Evropo in Bližnji Vzhod, in drugič zato, da bi bila Kitajska bolj naklonjena ameriški nameri, da se konča vojna v Vietnamu s častnim mirom za Združene države oziroma s kompromisom.
Obračun z unitarističnimi tendencami na Hrvaškem
V	soboto zvečer se je končala v Zagrebu tridnevna seja centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške, na kateri so obravnavali delovanje in pisanje vplivnega člana CK dr. Miloša Žanka. Ta je objavil novembra lanskega leta v beograjski »Borbi« serijo člankov, v katerih je pisal o naraščanju hrvaškega nacionalizma ter prikazal stvar tako, kakor da se CK ZKH premalo bori proti tej nevarnosti ali pa jo podcenjuje. Dejansko je v člankih kritiziral vso politiko in stališče hrvaškega CK do nacionalnega vprašanja in do vprašanja mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji. Te svoje članke bo baje izdal tudi v knjigi, ki bi morala iziti te dni.
Dr. Miloš Zanko je bil že doslej znan hrvaški javnosti kot dosleden zagovornik unitarističnih in centralističnih teženj, četudi je bil po drugi strani vnet komunist. Zaradi tega so verjetno doslej gledali skozi prste na njegovo unitaristično delovanje, ki pa je vzbujalo nevoljo v narodno zavedni hrvaški javnosti in posebno še v kulturnih krogih. Zaradi tega je trpel ugled celotnega CK in znano je, da je prišlo v zadnjih letih večkrat do očitkov s strani raznih kulturnih osebnosti in ustanov, da CK ZKH ne skrbi dovolj za hrvaške narodne interese, npr. v vprašanju hrvaškega jezika itd. Prav zalo pa je hotel CK ZKH zdaj napraviti konec temu Žankovemu politično škodljivemu delovanju. Povod za to so dali njegovi članki v »Borbi», ki so hoteli nekako očrniti ves hrvaški partijski CK v očeh srbske javnosti, češ da je nemočen pred pojavom hrvaškega nacionalizma ali da mu morda daje celo potuho.
SOGLASNA OBSODBA ŽANKOVIH ČLANKOV
Na tridnevni seji so ostro obsodili Zan-kove članke. Pri glasovanju so dosegli v tem soglasnost. Vendar so dali tudi Zanku priložnost, da je pojasnil svoje stališče. Ni pa ho-teh odstopiti od njega, čeprav mu je med odmorom prigovarjala v tem smislu sama predsednica CK ZKH, Savka Dabčevič-Ku-čar.
Dr. Vladimir Bakarič, dolgoletni voditelj hrvaških komunistov, je v svojih posegih na seji prikazal stališče CK ZKH in vsega hrvaškega komunizma do pojavov nacionalizma. Priznal je, da je ZKH danes v defenzivi pred nacionalizmom na Hrvaškem, zlasti pred tistim, ki se pojavlja v hrvaških kulturnih u-stanovah, kot je npr. »Matica hrvatska«. Vendar pa predstavlja nacionalizem po njegovem manjšo nevarnost kot unitarizem oziroma centralizem, kajti nacionalisti niso sposobni spraviti na noge političnega gibanja, ki bi se lahko polastilo oblasti, tudi zato ne, ker so med njimi prevelike razlike in v njihovih glavah prevelika zmeda, je dejal Bakarič, in
so preveč obremenjeni z grehi in napakami ustaštva. Zato je nacionalizem že izgubil bilko. Pač pa se lahko polasti oblasti unitarizem, ker deluje tudi znotraj komunistične organizacije.
Bakarič je potem omenil, da Zankova kritika nacionalizma ni bila ugodno sprejeta pri hrvaških komunistih, kajti če bi ZKH sprejela tak način boja proti nacionalizmu, bi storila usodno napako. »Stopila bi na pot boja, ki je že enkrat doživel zgodovinski poraz«. Hrvaški komunisti so namreč v začetku zastopali unitaristično stališče in to se je izkazalo za napačno, zato so bili poraženi v boju s hrvaškim nacionalizmom.
NISO RAZUMELI NACIONALNEGA VPRAŠANJA
Rekel je med drugim:
»Pri oblikovanju komunistične partije ali komunističnega gibanja III. internacionale so bili na Hrvaškem skoraj vsi voditelji in ideologi komunistične partije v svoji mladosti jugoslovanski nacionalisti. Tega nacionalizma so se odrekli in se pridružili komunističnemu gibanju, toda ta njihova jugoslo-vansko-nacionalistična dediščina (težnje po unitarizmu) je bila vzrok, da revolucionarnih dogodkov v letu 1917 in 1918 niso razumeli, da so ti dogodki šli mimo njih.« Potem je omenil, da je bil Tito praktično edini med hrvaškimi komunisti, ki je drugače gledal na hrvaško nacionalno vprašanje in to zaradi tega, ker je bil ob koncu prve svetovne vojne v Sovjetski zvezi, kjer so drugače obravnavali nacionalna vprašanja in jim dali večji pomen. Ko je prišel Tito v Jugoslavijo, je bilo mnogo lažje uresničiti pravilno marksistično politiko o nacionalnem vprašanju.
OBŠIRNA POROČILA O DEBATI
Bakarič je spregovoril tudi o vzrokih, zaradi katerih se je po drugi svetovni vojni spet razrastel unitarizem in dejal: »In kaj je dajalo temu hrvatskemu unitarizmu hrane, da se je obnovil? Dajala so mu jo, razumljivo, ustaško zverinstvo, zatem določen pritisk na Jugoslavijo od zunaj, pa tudi naše obdobje centralizma. Vse to je prispevalo in spodbujalo k temu...«.
Na koncu je spregovorila Savka Dabčevič-Kučar in ponovno poudarila, da se debata ni vodila proti osebi Miloša Žanka, ampak proti njegovim unitarističnim idejam, ki so politično škodljive. Naglasila je med drugim: »Še enkrat smo nedvoumno pokazali, kje je politična pozicija Zveze komunistov Hrvaške, katere so njene akcije na liniji ZKJ. Pokazali smo, kje tičijo družbene korenine, motivi in politične posledice teženj, ši so se na Hrvaškem ali zunaj nje pognale proti politič-
(dalje na 2. strani)
..Mednarodna brezbrižnost je^uničila Biafro"
V	Parizu so zelo nezadovoljni nad cinizmom glavnega tajnika Združenih narodov, U Thanta, ki je po obisku pri francoskem mi-strskem predsedniku Pompidouju — na Pompidiujevo nujno povabilo — razlagal časnikarjem, da v Biafri »suvereno vlada mir«, da je »psihološko vzdušje tam spravljivo«, in da »se Biafrčani bratijo z zveznimi oboroženimi silami« in da »se je sprava začela v dobrem znaku«. Francoski tisk se norčuje iz U Thanta, ki je po lastni izjavi »zvedel« vse to v nekaj urah od svojih predstavnikov v nigerijskem glavnem mestu Lagosu in najbrž tudi od generala Gowona, s katerim se je sestal pred prihodom v Pariz. Listi označujejo U Thanta za »kralja Združenih narodov«, ki je s čarovno paličico svojih fraz naenkrat ozdravil položaj v Biafri in rešil bia-frsko ljudstvo vseh nadlog z lakoto in s strahom pred genocidom vred. Seveda pa se skriva za tem samo cinizem Azijcu, ki se ga nista dotaknila evropski humanizem in čut odgovornosti, kot sta ju vcepila evropskemu človeku klasična antična kultura in krščanstvo.
Francoska javnost razpolaga s ločno dokumentacijo o položaju v Biafri, katero so poslali od tam francoski misijonarji, zdravniki in drugi, in tako presoja položaj tam bolj realistično, časnikar Jean Frangois Chauve je zapisal v dnevniku »Figaro«: »Mednarodna brezbrižnost je omogočila likvidacijo biafrske nacije v imenu pravice držav, da lahko razpolagajo z narodi, ki jih sestav-
DVE TISKOVNI KONFERENCI O DEFREGGERJU
Državni tožilec Manfred Rudolph v Mtin-chenu je izjavil časnikarjem, da v italijanski dokumentaciji o zadevi munchcnskega pomožnega škofa Matije Defreggcrja ni elementov, na osnovi katerih bi bilo možno Defrcggerju napraviti proces.
Defrcggerja dolžijo, kot znano; italijanske sodne oblasti, da je poveljeval vojakom, ki so 7. junija 1944 ustrelili v kraju Filetto v /vorucih 17 Italijanov. Državni tožilec pa jfc izjavil, da ni dvoma, da je Defregger nedolžen. Vojaki, ki so izvedli maščevalni poboj v Filettu, so bili pod poveljstvom častnika, ki ga ni bilo mogoče.identificirati. Preiskava je samo ugotovila - kot je dejal nemški državni tožilec - da je bil Defregger v tistem času navzoč na tistem kraju, ni pa mu možno dokazati aklivne udeležbe.
Munchenski državni tožilec je tudi izjavil, da je italijanska dokumentacija prevedena v zelo slabo nemščino, tako da jc moral dati vse še enkrat prevesti.
Tiskovna konferenca državnega tožilca dr. Rudolpha je, bila verjetno odgovor na tiskovno konferenco državnega tožilca v Aquili dr. Troisija, ki vodi v Italiji preiskavo o Defreggcrju. Troisi je izjavil, da bodo škofa Defrcggerja aretirali,če pride v Tta-li jo.
Defregger je že nad štiri mesece začasno razrešen svoje škofovske dolžnosti in zaposlen v nekem upravnem uradu miinchen-ske nadškofije.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« Trst
Ijajo. Ta brezbrižnost traja še zdaj. Pomirjujoče izjave opazovalcev in sramežljivi molk, ki se je razgrnil črez vse tisto, kar se zdaj dogaja vzhodno od reke Niger, sta vznemirljiva. V soboto sem videl na televiziji švedskega generala spokojno razlagati, da ni ugotovil nikjer v Biafri sledov narodomora. Besede tega častnika pa so v nasprotju z besedami vseh katoliških in protestantskih misijonarjev in zdravnikov vseh Rdečih križev ter časnikarjev.«
STAROSLAVNI SAMOSTAN
Na gori Sinaj stoji že stoletja pravoslavni samostan svete Katarine. V njem se nahaja naj dragocenejša zbirka starih ikon. Sve-tovnoznana je tudi bogata samostanska knjižnica v kateri hranijo dosti dragocenih listin, ki so jih hodili proučevat tudi slovenski bogoslovni znanstveniki. Obenem jc tu na Sinajski gori tudi središče za pomoč revnim mohamedanskim in krščanskim beduinom.
Ne nasprotujejo mu ne Arabci ne Izraelci, pač pa je veliki samostan na vrhu težko dostopne gore izpostavljen stalnim potresom, ki so v zadnjih letih že šestkrat prav hudo poškodovali del samostanske stavbe in zlasti galerijo ikon ter knjižnico. Zato je naprosil nadškof Gregorius TI. za pomoč UNESCO in ekumenski svet Cerkva.
Novico po mvotu
Bolgarija vedno bolj stopnjuje svojo protima kedonsko radijsko propagando, v kateri obravnava Makedonce kot »neodrešene« Bolgare. Propagando vodi zlasti preko radijske postaje »Ro dina« v Sofiji. V teh oddajah trdi, da je make donski jezik samo zahodno narečje bolgarskega jezika.
V	Egiptu so obsodili na smrt skupino častnikov egiptovske vojske, češ da so si dali ukrasti od Izraelcev moderno radarsko postajo, ki jo je dala Egipčanom Sovjetska zveza. Radar bodo Izraelci baje odstopili Američanom, ki so strašno radovedni na take stvari. V zameno naj bi dali Izraelcem orožje.
V	Rimu se nadaljujejo razgovori med voditelji sredinsko-levih strank za sestavo nove vlade, ki naj bi nadomestila sedanjo enobarvno demokristjansko vlado. Predmet razgovorov so še vedno nesoglasja med socialdemokrati in socialisti, ki so se v zadnjem času še bolj zaostrila, ker so socialisti v nekaterih občinskih upravah, kot na primer v Bologni, ponovno obnovili skupne odbore s komunisti. Socialdemokrati in tudi del demokristjanov smatrajo izvolitev socialkomu-nističnih občinskih odborov za potrditev svojih tez, češ da vodi politika socialistične stranke pod vodstvom tajnika De Martina v objem s komunisti.
Prav določitev odnosa med strankami leve sredine, oziroma med bodočo koalicijsko vlado in komunistično opozicijo predstavlja največjo težavo za dosego sporazuma. Tako namreč mora soditi opazovavcc, gi nima večjega vpogleda v dogajanja. Mislimo pa, da je ozadje vseh težav nekoliko drugačno, kot se
STRAŠNA VROČINA V AVSTRALIJI
Pri nas beremo in govorimo o posledicah vlažnih in mrzlih dni. V Avstraliji pa pritiska taka vročina, da ljudje kar cepajo. Prejšnji teden so izmerili 51 stopinj toplote, ki jc tudi zahtevala svoje žrtve.
Neka mati je peljala svoje štiri otročiče kopat. Spotoma ji je počila guma na avtomobilskem kolesu. Družina je izstopila in se je odpravila peš nazaj proti domu pod najbolj žgočim soncem. Spotoma se je zgrudil na tla sedemletni sinček. Mali ga je položila v senco drevesa ob potu in je odhitela z drugimi tremi otroki, da bi dobila kje malo vode. Toda po poldrugem kilometru ceste, sta cepni-la na tla še dva fantka. Obupana mati je z zadnjim sinčkom iskala pomoči, a ko se je vrnila, je našla vse tri mrtve zaradi sončne kapi.
ITALIJA — KITAJSKA
Med Italijo in Kitajsko ljudsko republiko so politični odnosi bolj tihi. Tem bolj živahni so pa trgovski.
Trgovske izmenjave med it. republiko, in Maotsetungovo se vedno bolj razvijajo.
V	prvih osmih mesecih lanskega leta so dosegle vrednost 50 milijonov lir. Italija je uvozila iz Kitajske za 26,1 milijarde blaga, I ja je pa prodala za 23,8 milijarde. Uvoz se je od lanskega leta povečal za 49 odstotkov, izvoz iz Italije na Kitajsko pa samo za 1,4 odst.
Italija kupuje na Kitajskem predvsem svilo, kože in oljna semena. Izvaža pa tja kemične izdelke, gnojila, umetna tkiva in štro-ne izdelke.
OBRAČUN S CENTRALISTIČNIMI IN UNITARISTIČNIMI TENDENCAMI NA HRVAŠKEM
(Nadalj. s 1. str.)
ni usmeritvi centralnega komiteja ZKH, u-stvarjale nezaupanje v vodstvo, vnašale dvom in zmedo z unitarističnimi pogledi na jugoslovanstvo itd. Tovariš Žanko je bil samo en izraz vsega tega.«
O	debatah na seji je tisk, tudi slovenski, obširno poročal in debate so bile javne prav zalo, da bi se končno razčistila ta vprašanja, kot so poudarjali govorniki na seji.
zdi na zunaj, in da obstajajo med strankami in v notranjosti posameznih strank tudi nesoglasja, kakšna naj bo politika bodoče vlade, oziroma kakšen naj bo pristop k reševanju odprtih vprašanj. Verjetno ga še vedno za to, ali naj se italijansko ljudstvo zadovoljuje s formalno demokracijo ali naj raje la demokracija tudi izpopolni z ustrezno vsebino.
Medtem so v sredo nastali v Milanu precej hudi neredi, ker je študentovsko gibanje organiziralo manifestacije proti tako imenovani »represiji«, s čimer označujejo vrsto kazenskih ovadb, ki so jih na sodišča vložili lastniki ali ravnatelji nekaterih tovarn proti delavcem, češ da so ti med nedavnimi stavkami zagrešili kazniva dejanja.
Med spopadi s policijo in karabinjerji je bilo na obeh straneh 20 ljudi ranjenih. Nekateri listi v zvezi s temi dogodki pišejo, da gre za pritisk, ki naj bi preprečil obnovitev štiristrankarske vladne koalicije.
v RitMi U* neredi v fHUattu,
Hruščov se je izkazal kot slab prerok
Nekateri veliki zahodnoevropski dnevniki, med njimi »Stampa« in »Corriere della Sera«, so ob novem letu opozorili na veliko razočaranje, ki ga doživlja prebivavstvo Sovjetske zveze. Približno pred desetimi leti je namreč tedanji sovjetski voditelj Niki ta Hruščov napovedal, da bo Sovjetska zveza do leta 1970 prekosila Združene države v proizvodnji in blaginji. Leta 1963 je oznanjal, da bo Sovjetska zveza »vrtela imperialiste kot pečene ribe v ponvi« in to že samo z gospodarskim tekmovanjem, ne da bi ji bilo treba prijeti za orožje.
Izkazalo pa se je, da so bile njegove drzne napovedi plod fantazije. Letošnji sovjetski proračun kaže, da je sovjetsko gospodarstvo od takrat res napredovalo, vendar pa še daleč ne tako, kot je sanjal Hruščov. Tako je npr. Hruščov pred osmimi leti napovedal, da bo Sovjetska zveza proizvajala leta 1970 od 900 do 1000 milijard kilovatnih ur električne sile. Sedanji sovjetski načrt pa določa za lelos šele 740 milijard kilovatnih ur. Kar zadeva jeklo, je napove-val Hruščovov načrt za letos 160 milijonov ton, letošnji načrt pa napoveduje 126,5 mi-ljona ton. Nafte je napovedoval Hruščov za letos 429 milijonov ton, dejansko pa je bodo načrpali letos (če bodo uresničili načrt) 385 milijonov ton. Proizvodnje zemeljskega plina je napovedal za 1. 1970 od 310 do 325 milijard kubičnih metrov, letos pa bo znašala proizvodnja le 196 milijard kub. metrov. Umetnih gnojil je napovedal za letos 85 milijonov ton, sedanji načrt pa jih predvideva 63 milijonov ton.
Najhujši problem sovjetskega gospodarstva je, kot poročajo zahodni dopisniki v Moskvi, v nezadostnih infrastrukturah in slabo razvitem prometnem omrežju. Tako ni mogoče poceniti prevažati surovin, pol-surovin, izdelkov in pridelkov iz sibirskih rudnikov, tovarn in polj do industrij in tržišč v evropskem delu Sovjetske zveze. Problem prevozov muči tudi druga gospodarstva, vendar ne v takšni meri. Slabi razvitosti
infrastruktur in prometnega omrežja se pridružujejo v Sovjetski zvezi še posebne velike razdalje.
Zdaj je težko dognati, na kakšno čudežno formulo se je zanašal Hruščov, da bi do leta 1970 premagal vse te težave. Vsekakor je ni pustil v dediščino svojim naslednikom na vladi in tako se morajo zdaj ti ubadati s starimi problemi brez nje. Seveda pa je kot ideolog najbrž spet enkrat podcenjeval dejanske gospodarske in prometne težave, nsprotje med ideologijo in prakso pa se je še enkrat razodelo v vsej očitosti.
ŠOLA GLASBENE MATICE V TRSTU priredi
VEČER KOMORNE GLASBE
v Mali dvorani Glasbene šole (Ulica Manna, 29) 28. 1. 1970 ob 20.30.
S o d e 1 uj e j o :
Godalni kvartet Glasbene Matice
Hrvatič Žarko, 1. violina - Zupančič Aleksander, II. violina - Janko Ban, viola - Gianfranco Ronchini, čelo) -Klavirski trio (Filip Križnik, klavir -Roman Leskovic, violina - Janez Perme, čelo)
i	n
violinist Aleksander Zupančič; pri klavirju Neva Merlak - Corrado VLJUDNO VABLJENI! VSTOP PROST
O sodobni slovenski dramatiki
V	četrtek, 15. t. m., je Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici pripravilo predavanje tržaškega dramaturga prof. Tavčarja o sodobni slovenski dramatiki. Snov je vsekakor zanimiva in vabljiva, ker je v glavnem malo obdelana in ker je vzeta iz najnovejšega časa Predavatelj se je omejil na dobo med in po drugi svetovni vojski, se pravi na časovni lok petindvajsetih let, v katerih se je naša mlada slovenska dramatika utrdila in karakterizirala. Toda kljub temu hitremu razvoju njena kvaliteta še ni na taki višini, da bi jo lahko postavljali ob svetovno dramatsko dogajanje. Kot primer je prof. Tavčar navedel zadnji Smoletov dramski tekst »Krst pri Savici«, ki se zaradi idejno-vsebinske ekspozicije in točne kompozicijske gradnje postavlja med naša dosedanja najboljša dela na tem polju, pa kljub temu ni primeren za srednjeevropskega gledalca.
Prof. Tavčar je nato razložil, kako slovenska povojna dramatika izhaja iz družbeno kritičnih in meščanskih Cankarjevih dram. Njeni novi predstavniki so Bor, Potrč, Žmavc, Mihelič, Zupančič, ki se ukvarjajo predvsem s konflikti v meščanski družbi. Za najmlajši dramatski rod pa je značilno odkrivanje družbenih, političnih in etičnih problemov, zato lahko trdimo, da se
Prof. Matija Tomc - sedemdesetletnik
Konec prejšnjega leta je praznoval sedemdesetletnico rojstva znani slovenski skladatelj in župnik v Domžalah profesor Matija Tomc. Rodil se je na Božič leta 1899 na Kapljiščih pri Metliki. Leta 1923 je pel novo mašo; glasbo je študiral v Ljubljani, nato pa na Glasbeni akademiji na Dunaju, kjer sta mu bila glavna predmeta orgle in kompozicija. Po odlično opravljeni diplomi je postal profesor glasbe na škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. Poučeval je tudi orgle na Ljubljanskem konservatoriju in pri Glasbeni matici. Po ukinitvi škofijske klasične gimnazije je eno leto poučeval plasbo na Državni klasični gimnaziji v Ljubljani. Leta 1946 je prišel v Domžale, kjer je bil dve leti kaplan, leta 1948 pa je postal župnik.
Prof. Tomc je priznan in plodovit skladatelj tako na področju cerkvene kot tudi svetne glasbe. Neštete so njegove nabožne pesmi, maše (latinske in slovenske), oratoriji itd. Vse te skladbe so izšle večinoma v samostojnih zbir-kar, mnogo pa jih je raztresenih v reviji Cerkveni glasbenik. Pisal je skladbe za različne instrumente in tudi za simfonični orkester; med temi je zlasti znana suita koroških plesov »Nizki rej« in variacije na pesem »Od kneza Marka«. Na področju svetne vokalne glasbe je u-
glasbil odlične priredbe slovenskih ljudskih pe smi, ki jih je pisal posebej za predvojni Akademski pevski zbor pod umetniškim vodstvom pok. Franceta Marolta. Zelo kvalitetne so tudi njegove izvirne zborovske skladbe. Pomembni kompoziciji sta dve kantati: »Križev pot« in »Stara pravda«. Idal je tudi več zbirk narodnih pesmi; ena taka je izšla leta 1954 in je posvečena Slovenskemu oktetu. Znana je njegova zbirka koroških samospevov z naslovom »Gre mo v Korotan«.
Prof. Tomc je pomemben tudi kot glasbeni pedagog. Pred vojno je skupaj s prof. Kramolcem napisal pevsko vadnico za nižje razrede srednjih šol, novo pevsko vadnico pa s prof. Groebmingom in Kramolcem po vojni. Pomemben je delež njegovega strokovnega znanja pri treh knjigah Slovenske pesmarice, ki jih je pri pravil skupaj s prof. Kramolcem (pri zadnji je sodelovala tudi dr. Zmaga Kumer) in so izšle pri Mohorjevi družbi v Celju.
Župnija Domžale, kjer profesor Tomc deluje, je zelo obširna, vendar slavljenec še zmeraj najde čas za glasbeno snovanje. Ob jubileju mu želimo, da bi lahko še mnogo let ustvarjal in tako prispeval k zakladnici slovenske kulture.
M. V.
sodobni slovenski dramatiki (Javoršek, Torkar, Smole, Božič, Kozak, Vuga) ukvarjajo najraje z analizo življenja, manj pa z življenjem samim.
Med poslušalci je bilo precej mladih, ki so po predavanju postavili prof. Tavčarju razna vprašanja v zvezi s to snovjo. Igor Tuta
NAJBOLJ BRANA KNJIGA
Težko je ugotoviti na podlagi statističnih številk, katera slovenska knjiga je bila v lanskem letu najboljša. Knjiga je res ogledalo kulturne ravni vsakega naroda. Zato so zanimivi podatki, katere vrste knjig so Slovenci lansko leto najraje kupovali, številke veljajo v prvi vrsti za knjižne založbe v Sloveniji, toda njih slika je tudi izraz knjižnega zanimanja pri nas.
Poglejmo torej številke. Najvišje število prodanih izvodov je doseglo Sveto pismo, ki ga je izdal ljubljanski nadškofijski ordinariat. Pokupljenih je bilo 50 tisoč izvodov.
Druge knjige ne dosegajo niti polovico te prodaje. Za Svetim pismom sledi namreč drugi letnik zbirke Naša knjiga. Prodanih je bilo 12.500 izvodov. Na tretjem mestu je Pi-schelova Zgodovina umetnosti z 10 tisoč prodanimi izvodi, na četrtem pa pustolovski romani Karla Maya.
Torej: sveto pismo - naši klasiki - zabavni mladinski romani.
Izmed domačih pisateljev so bravci segali najbolj po Svetinovi napeti povesti Ukane, potem po Dedijerjevi politično-zgodovinski knjigi Izgubljeni boj J. V. Stalina, na tretjem mestu po zbirki Poslovilnih pisem žrtev za svobodo. Potem sledi Legiševa zgodovina slovenskega slovstva in Rebulov roman V Sibili-nem vetru.
Že iz teh skopih podatkov se razbere, kaj zanima slovenskega bravca. Seveda, upoštevati bi bilo potrebno pri taki statistiki tudi kupne cene in druge okoliščine, ki pomagajo tej ali drugi knjigi v ospredje.
Končni pregled pokaže še, da je izšlo v lanski književni nakladi trideset najbolj u-spešnih knjig v trgovskem smislu v 370 tisoč izvodih. Za te knjige je pa bilo povprečno okrog sto tisoč kupcev. Ne moremo torej še reči, da se slovenska knjiga kupuje že v tolikšni nakladi, kakršna bi ustrezala našemu skupnemu številu.
Še vedno ni znano, kje so si poiskali politično zavetje general Ojukvvu in nekatere druge vodilne biafrske osebnosti.
T> ziibii vij tt _________________i
V nedeljo bo občni zbor Slovenske skupnosti
V	nedeljo, 25. t. m., bo v Trstu občni zbor Slovenske skupnosti. Zborovanje se bo začelo ob 9. uri v novih prostorih v ul. Rittme-yer (vogal ul. Ghega). Na dnevnem redu je poročilo političnega tajnika dr. Štoka, kateremu bo sledila razprava. Volitve novih vodstvenih organov bodo popoldne in se bodo zaključile zvečer.
Posebno aktualnost bližnjemu občnemu zboru gotovo daje dejstvo, da je Slovenska skupnost pred dnevi podpisala s strankami leve sredine nov sporazum za nadaljnje vodstvo tržaške občine. V lem sporazumu so bile med drugim potrjene dosedanje obveznosti tržaške občinske uprave do slovenskega dela prebivavstva in so bili hkrati določeni natančni roki za izvedbo nekaterih programskih točk. Poleg tega bo sestava občinskega odbora tako spremenjena, da bo sveto-yavec Slov. skupnosti dr. Dolhar postal odbornik.
Kar zadeva nadaljnje splošno politično delovanje Slov. skupnosti, bo občni zbor gotovo razpravljal o odnosih z drugimi slovenskimi političnimi organizacijami, to je s SDZ, s Slov. levico, s SDZ v Gorici, kot tudi odnosih z italijanskimi političnimi strankami, zlasti s tistimi, v katerih so organizirani tudi Slovenci.
Pričakovati je, da se bodo na občnem zboru izoblikovale splošne smernice, ki bodo predstavljale osnovo za delovanje novoizvoljenih vodstvenih organov.
SPOROČILO
Uradni list z dne 11.12.1969 prinaša seznam področij v tržaški pokrajini, kjer je toča povzročila škodo
Določena področja so naslednja-.
Občina Devin - Nabrežina: Praprot, Prečnik, Šempolaj, Trnovca
Občina Dolina: Aquilinia - Brdo.
Občina Milje: celotno ozemlje.
Občina Repentabor: Veliki Repen in Col.
Občina Trst: Sv. M. Magdalena, Kolonkovec. naselje Sv. Sergij.
Občina Zgonik: Samatorca.
Veljavni zakoni predvidevajo dve obliki pomoči: denarne prispevke in olajšave pri najemanju kratkoročnih posojil. Prošnje za denarne prispevke je treba vložiti na sedežu pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Trstu, ulica Ghega št. 6. Prošnje za petletna posojila z olaj šavami pri odplačevanju obresti sprejemajo denarni zavodi, ki delujejo na področju agrarnega kredita.
V	primeru škode, ki jo je povzročila toča zunaj zgoraj omenjenih področij, pa kmetje lahko vložijo prošnje za posojila z olajšavami pri odplačevanju obresti.
Rok za vlaganje prošenj poteče 90 dni po izidu uradnega lista (11.12.1969).
Kmetje naj se za nadaljnja pojasnila obrnejo na pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo.
Pisma uredništvu
DOMAČO PESEM IN MELODIJO!
Po naših krajih se rodi vedno kak nov godbeni krožek na umetna; eksotična in električna pihala ter tolkala. To naj še bo, saj se tudi godalni instrumenti modernizirajo. Prav tako je tudi še razumljivo, če si nadevajo zlasti taki mlajši »ansambli« kaka prav čudna angleška ali črnska imena. Nikakor pa ni prav, če ti glasbeni krožki polnijo pri svojih sporedih ušesa poslušalcev s samimi tujimi in kričečimi popevkami in skladbicami.
Je že res, da moramo iti s časom in njegovimi zahtevami naprej. Nikakor pa ne sme to biti na škodo naših domačih ljudskih pesmi in melodij. Naša pesem, tudi če ni v trenutni modi, seže bolj do srca, ker je izraz naše, sloven-venske duše. Z njo se vzbuja tudi ljubezen do našega ljudstva in do naše kulturne bitnosti. Zato bi morali imeti vsi godbeni krožki in popev karji, ki nastopajo pred našo slovensko javnostjo, tudi nekaj domačih točk na sporedu.
Ugovor, da kaki stari ritmi in pesmi ne vlečejo več, ne odgovarja resnici. Obstaja in z u-spehom vedno bolj deluje še nekaj ansamblov, na primer -Lojze Slak« iz Ljubljane, ki smo ga radi poslušali tudi po slovenskih radijskih oddajah v Trstu, ker segajo tudi po bogastvu slovenske pesmi in melodije.	D.	K.
PREDAVANJE O NAŠEM OZEMLJU
KASTA priredi dne 23. t.m. ob 21. uri v Mali dvorani Kulturnega doma predavanje:
»Gospodarske namembe našega ozemlja v zvezi z načrtovanjem dežele«.
■v
lli/igilij iJmk - i/mz etpmi podudi/iik
 	RADO	BEDNARIK	—........... i	■-----------~	;
Ob novem letu je minilo 81 let, odkar je zmanjkal iz vrst najbolj pogumnih, zavzetih in idealnih delavcev za duhovni in materialni prerod od prve vojne do tal porušene primorske dežele.
Ta je bil Virgilij Šček, duhovnik, slovenski poslanec v rimskem parlamentu, veliki organizator kulturnega in gospodarskega življenja svojega ljudstva in svoje domače zemlje.
O tem možu, ki je žrtvoval sebe in vse, kar je imel, za svoj narod in ki je v najtežjih povojnih letih privabil na Tržaško in Goriško skupino delavnih inteligentov in ki je v svojih župniščih v Avberju in Lokvi na Krasu vzgojil za javno delo dva rodova mladih študentov, je bolj malo pisano.
Te besede niso toliko namenjene njegovi proslavi — saj bi se sam še iz groba uprl takemu poskusu — kakor prikazu, kako so polagali skalne temelje za naš kulturni obstanek in razvoj naši predniki pred pol stoletjem. Brez njih, ki so imeli kot preroški vidci uprte oči narodovo bodočnost in ki so nenehno predli žlahtno štreno naše kulture, bi naše ljudstvo na tej zemlji ne moglo doseči te kulturne in gospodarske ravni, ki jo ima danes.
Večina teh mož je izšla iz šole velikega Janeza E. Kreka, ki je kot sejavec metal v duhovne brazde semena krščanskih in socialnih naukov.
V	tej šoli se je oplodil tudi delovni duh mladega in nadarjenega Virgila, ali kakor so ga splošno imenovali, Gildota Ščeka.
Rodil se je prvega januarja 1889 v Trstu. Mati je bila iz Velikega dola. Kot večina tedanjih kraških deklet je šla služit v Trst. Tu se je spoznala s svojim bodočim možem, ki je bil železniški strojevodja. Sin Gildo se jima je rodil v Rojanu, v ulici Miramare. Kraj je bil pred osemdesetimi leti bolj kmečka vas kot pa veli-
komestno predmestje. Kmečko življenje s pašt-ni pod kraško Grižo in deloma ribiško delo pod barkovljansko obalo je vplivalo tudi na mladega fanta, ki je postal navezan na naravo in na življenje v njej kot kak kmetski sin.
Po materi se je v njegovih žilah pretakala pristna kraška kri. Po očetu, doma iz Gradišča pri Vipavi, pa je podedoval živahen in vesel značaj pristnega Vipavca. Mati, majhna ženica, bistra in zavedna že iz domače družine ter globoko verna, je vzgajala sina že v ranih letih v ljubezni do kulturne dedščine dedov in mater. Mater je Gildo globoko ljubil in jo je imel za svetovavko tudi v najhujših dneh. Tudi ko je bil poslanec v Rimu, jo je spraševal za svet v mnogih težkih primerih. Z njeno pomočjo so bila vrata gostoljubne Ščekove hiše ali župnišča na stežaj odprta ne samo za važne sestanke somišljenikov, marveč tudi revežem in še posebno dijakom, ki so tudi po par tednov uživali v počitnicah hrano in stanovanje v družini pri Ščekovih. Ko je mati umrla v Avberju, se sin župnik od prevelike žalosti ni mogel niti pogreba udele'"ti. Klečal je pri oknu, obrnjenem proti cerkvi, in ko so pogrebci nesli krsto iz cerkve, so jo držali visoko dvignjeno pod okno, odkoder je že bolni sin na glas in v bridkem joku molil za mater in jo trikrat blagoslovil.
Vse mlade je spominjal, naj jim bo ljubezen do matere za Bogom vedno prva. Saj mu je dala načelno jasnost, vztrajno vsakdanjo delavnost in kot kruh za lačne dobro srce.
Po očetu, visokem in slokem možu z oča-kovsko belo brado, je podedoval čut za real
nost, za točno izpolnjevanje dolžnosti in za dominutno natančnost. Stari Šček je vedno rad kazal veliko dragoceno žepno uro, ki jo je prejel od samega cesarja, ko je pripeljal dvorni vlak do minute natančno na tržaško postajo. Ob smrti jo je izročil sinu s pripombo, naj bo vedno do sekunde točen, da ne bodo bližnjiki in delo godrnjali. Uro je imel Šček vedno na mizi, točnost pa v krvi.
Šček je v Trstu obiskoval nemške šole, ker slovenskih ni bilo. Materinega jezika se je u-čil doma in še posebej tako, da je pisal v krepkem kraškem in lagodnem vipavskem narečju. Tako je tudi pridigal, da so verniki skrajno pozorno poslušali kleno vsebino v prijetno zvočni besedi in si niso upali niti kihniti.
Leta 1904 se je družina preselila iz Trsta v Gorico. Tu je Gildo obiskoval nemško realko,- podobno današnjemu znanstvenemu liceju. Bil je nadarjen dijak. Kmalu se je začel udeleževati tudi dijaškega življenja. Fantje so se zbirali pri Farbarju ob Komu. Tu je stanovala družina poznejšega znanega tenorista Josipa Rijavca. Pri njem ali »pri Pepotu« je bil glavni stan mladih goriških študentov, ki so že nastopali v javnosti. Šček je tu kmalu pokazal svojo iznajdljivost. Po njegovem natančnem načrtu za kulturni dvig tedaj še malo izobraženega ljudstva tudi v goriški okolici so začeli dijaki zbirati znamke, jih vnovčevati in kupovali knjige, ki so jih darovali družinam, da so ljudje ob zimskih večerih brali in se izobraževali. Celo v vasi pod Matajur so jih nosili, zlasti molitvenike.
(Dalje)
Sovodnje
NAPISI, CESTE IN ŠOLE
Stari pregovor se glasi, da ena lastovka pomladi še ne naredi, vendar jo vsaj naznanja. Zato tudi vsi občani z veseljem pozdravljamo slovenski krajevni napis ob vhodu v našo vas. Na cesto, ki pelje iz Gorice skozi Standrež v Sovodnje, že stoji tabla z napisom Sovodnje ob Soči.
V tej smeri pa je treba še marsikaj napraviti. Zato menimo, da ne bodo občinski možje ostali pri začetku.
Ker smo že pri cestah, naj omenimo, da jih je še nekaj v naši občini, ki se nahajajo v zelo slabem stanju. Tudi te bi morali urediti in asfaltirati. Menda ne bo tako, kot pravijo nekateri jeziki, da bodo nanje mislili in o njih govorili šele ob prihodnjih volitvah.
Popravil so potrebna tudi šolska poslopja v naši občini. Poslopje sovodenjske šole ne odgovarja že več časa svojemu namenu. O tej novi zgradbi za to šolo se govori že več časa. Narejen je tudi proračun v znesku okoli 67 milijonov lir. Občinska uprava upa, da bodo ustrezne oblasti morda še letos nakazale potrebno vsoto. Prav tako tudi za popravilo šolskega poslopja na Vrhu, kjer piha burja skozi streho in skoro pol stoletja stare zidove.
Po potrebnih popravilih kličejo tudi šolske zgradbe v Gabrijah in v Rupi, ki ne delajo časti ne občini ne državi. Ali je res tako težko dobiti tistih par milijonov za šolske potrebe naše mladine?
NOVE PROGE
V najkrajšem času bo upeljalo mestno prevozno podjetje dve novi avtobusni progi. Ena bo vodila s Travnika v Pevmo in na O slavje do pod kostnice.
Ta je delovala že pred leti, ko je upravlja-
lo	Ribijevo podjetje mestne avtobusne proge, S primernim voznim redom bo zelo ustreženo dijakom, pa tudi drugim vaščanom, ki imajo opravke v mestu.
Druga proga pa bo peljala s svetogorske postaje skozi Standrež do tkalnice v Sovodnje. Namenjena je bolj za delavce.
Šola pod najlonom
V	začetku januarja je nenaden požar prizadejal veliko škodo na poslopju šolskega doma, v katerem so slovenske šole. Začelo je tleti in goreti staro tramovje na podstrešju poleg razgretega velikega dimnika, v katerega so napeljane tudi cevi iz drugih dimnikov in iz šolske kuhinje. Vnelo se je tudi
POLITIČNA BROŠURA
Prejeli smo brošuro z naslovom »Slovenska demokratska zveza v Gorici 1947 - 1969«. Izdal jo je njen avtor dr. Avgust Sfiligoj v samozaložbi. Tiskala jo je tiskarna Arti Gra-fiche Campestrini in je označena kupna cena 1000 lir.
V	pojasnilu na koncu brošure pravi izdajatelj, da je nameraval že ob dvajsetletnici ŠDZ v Gorici, leta 1967, napisati nekaj o vzrokih nastanka in g delu te organizacije. Pričujoča brošura ni prikaz vsega njenega udejstvovanja, še manj hoče biti kar prerez politične zgodovine goriških Slovencev v zadnjih dvajsetih letih, kar bi spisu dalo gotovo zgodovinsko vrednost.
Po večini prikazuje avtor dr. Sfiligoj bolj svoje delo v tej organizaciji in obračunava tudi z nekaterimi bivšimi somišljeniki (dr. Mljačem, prof. Krannerjem, dr. Černičem) in z listi.
Knjiga, ki je napisana nekoliko neenotno in bolj v časnikarskem dnevnem slogu, ima na koncu pripombo, da »žal ni popoln prikaz našega zelo obširnega zanimanja in tuda...« in »če mi bo čas dovolil, bom pripravil popolnejši spis...«.
Upamo, da bo avtor besedo držal, ker bi gotovo lahko napisal kaj tehtnejšega in manj subjektivnega k zgodovini goriškega slovenstva v zadnjih desetletjih, vse od dobe med obema vojnama naprej; k zgodovini, h kateri je tudi sam aktivno prispeval.
SHožiini konce vi
Tudi letos smo imeli priložnost poslušati na Praznik svetih Treh kraljev božične pesmi v goriški stolnici.
Prav prijetno nas je presenetila prva točka s petjem sovodenjskih otrok. Vodila jih je hčerka učitelja Lasiča, njena sestra pa je orglala. Upamo, da bo v Sovodnjah, prav iz tega zborčka zraslo še kaj več in da se bo petje tudi tam Poživilo.
Kot drugi je nastopil moški zbor »Mirko Fi-lej« iz Gorice pod vodstvom Zdravkota Klanj-ščeka. Zbor je bil za to priložnost ojačen s požrtvovalnimi »Fanti izpod Grmade« in s pevci iz Stmavra. Tudi ta zbor je lepo podal nekaj božičnih pesmi.
Tretji je nastopil mešani zbor »Lojze Bratuž«, ki ga vodi g. Jericijo. Izvajal je moderne božične skladbe.
Menimo, da nam ne bo nihče zameril, če povemo, da so bile v prejšnjih letih te božičnice bolj slovesne, razpoloženje dosti večjega števila poslušavcev je bilo slovesnejše in prijetnejše. Privlačile so tudi stare božične pesmi, ki sežejo človeku dosti bolj do srca kot moderne.
Potrebno bi bilo tudi pritegniti večje število zborov iz naših vasi. Na ta način bi bilo v cerkvi tudi več ljudi in spored bi kazal večjo
živahnost. Vse to se da prihodnjič z dobro voljo uresničiti.
Vsekakor pa se je treba pevcem in organistom zahvaliti tudi za letošnji trdu in lepo umetniško in religiozno drživetje, ki so nam ga pripravili.
Poročilo je bilo napisano že za prejšnjo številko, a je moralo zradi tehničnih težav odpasti.
oporno strešno tramovje, da se je sesulo o-krog 50 kvadratnih metrov strehe in se je delno udrl podstrešni pod in strop nad hodnikom ob učilnicah osnovne šole.
Luknje na strehi so za silo pokrite z najlonom. Dež pa moči skozi in so morali pouk nekaterih razredov prenesti v druge prostore. Mokrota vdira tudi v didaktično ravnateljstvo in celo v razrede učiteljišča v prvem nadstropju. Nekateri imajo začasno pouk v fizikalnem kabinetu in v risalnici.
Komisije so bile takoj na mestu in so si tudi ogledovale tisti najlon, ki so ga menda gasilci razprostrli po strehi in ki naj veliko šolsko stavbo varuje pred dežjem.
Morda pa imajo slovenske šole vendarle malo korist od tega požara. To namreč, da bodo tudi oblasti uvidele, da je stavba res stara in kljub debelemu zidovju neprimerna za šolo in pouk.
Določeni so bili že milijoni za novo poslopje slovenskih šol. Minilo pa je že precej časa in nič več se ne sliši ne o načrtih še manj o zidovih teh poslopij.
Ponavljamo, da se bodo morda zganili oblastniki in tudi naši izvoljeni zastopniki vsaj zdaj, ko sta požar in najlon na strehi priči o kakovosti teh stavb, in da bodo resno vzeli v pretres potrebo po novih ustreznih in na pravem prostoru postavljenih zgradbah za goriške slovenske šole.
Kot smo zvedeli, so že začeli šolo popravljati.
RODITELJSKI SESTANEK
Ravnateljstvo Nižje srednje šole v GORICI, ul. Randaccio 10, sporoča, da bo v nedeljo 25. januarja 1970 ob 10.30 v šolskih prostorih roditeljski sestanek.
Vabljeni so starši in njihovi namestniki.
HARMONIKARSKI KONCERT
V	nedeljo 25. januarja ob 16. uri bo priredila šola Glasbene matice v Gorici koncert har-monikaškega orkestra »Miramar« iz Trsta. Nastop bo v prosvetni dvorani na Verdijevem kor-zu 13.
Ta znani orkester, ki je dosegel že lepe uspehe, vodi prof. Oskar Kjuder.
Vstopnice dobite na sedežu Slovenske prosvetne zveze, ulica Ascoli 1, in eno uro pred nastopom pri blagajni.
Pri mariborski založbi Obzorja je izšla nova pesniška zbirka Edvarda Kocbeka »Poročilo«.
Sociološka raziskava o društvih
Inštitut za mednarodno sociologijo v Gorici, ki je bil ustanovljen lansko leto s posebno nalogo, da razišče socialne posledice obstoja meje in njene socialne vzroke, pravkar vodi 'obširno raziskavo o združevanju v Gorici in na Goriškem. Prva faza raziskave je bila v registraciji vseh vrst društev: kulturnih, športnih, političnih, sindikalnih, bivših borcev, mladinskih, poklicnih, zabavnih, podpornih, študentovskih in drugih. Vsem, ki so odgovorni za društva, bo v prihodnjih dneh poslana vprašalna pola, s pomočjo katere naj bi se predvsem osvetlili struktura in delovanje raznih druš-
tev. Prvi zanimiv podatek je število društev, ki jih je Inštitut zasledil: 1.000. Druga faza raziskav bo ta, da bo Inštitut natančno analiziral funkcijo, ki jo opravljajo društva v okviru skupnosti. Ta faza raziskave se bo poslužila samo enega vzorca, ki bo izbran po geografskih, etničnih in tipoloških kriterijih.
Ker gre za izrecno znanstvene namene, ki naj bi pripomogli k boljšemu razumevanju položaja v naši pokrajini, vabimo vse tiste, katerim bo poslana vprašalna pola, k vljudnemu sodelovanju, da se čim prej preverjo hipoteze raziskave.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Jadranski koledar 1970
Tudi letošnji Jadranski koledar je v marsikaterem pogledu zanimiva knjiga, ki jo zato vsak rad vzame v roke. To je pravi zbornik slovenskega življenja v Italiji, četudi v tem pogledu ni popoln, ker je ideološko preveč enostranski. Vsebina je tako pestra, da je nemogoče našteti vse prispevke. Zato se moramo nujno omejiti na to, da omenimo le najpomembnejše in najzanimivejše.
Uvodni članek je napisal France Bevk. Članek ima naslov »Po 25 letih«. V njem opisuje vzdušje na Primorskem po kapitulaciji fašistične vladavine leta 1943 in po koncu vojne ter navezuje na današnje dobro sosedstvo med Italijo in Jugoslavijo in na bodočnost Gorazd Vesel zanimivo opisuje obisk predsednika Saragata v Jugoslaviji, kamor ga je tudi on pospremil, kot dopisnik »Primorskega dnevnika«. Vesel prikazuje bolj neuradno plat obiska. Škoda pa je, da ni navedel nobenih datumov, kajti taki dogodki so tudi zgodovinsko važni in marsikdo bo še potreboval datum obiska, a ga bo moral iskati drugje. Članek ilustrirajo tudi dokumentarne fotografije.
Karel šiškovič je avtor obširne razprave z naslovom »Kaj storiti za Slovence v Italiji« v kateri prikazuje problem narodnih manjšin v Italiji in slovenske še posebej ter podaja nekaj zanimivih in konkretnih predlogov. Filibert Benedetič piše o Slovenskem gledališču, Albin Bubnič o slovenskem šolstvu v zvezi z njegovim srebrnim jubilejem. Članku dajejo še posebno dokumentarno vrednost statistike o v-pisanih učencih v letošnjem šolskem letu. An drej Budal je napisal članek o osemdesetletni ci Franceta Bevka, pogrešamo pa članek o njegovem lastnem jubileju. Karel Šiškovič je napisal tudi daljše poročilo o »Zadevi Južne Tirolske«, zlasti v zvezi z znanim »paketom«. Gojmir Demšar zanimivo piše o 25-letnem delovanju Glasbene Matice po njeni obnovitvi. Članek spremljajo zanimive dokumentarne reprodukcije. Dr. Vladimir Vremec pa je v daljšem članku osvetil kmetijsko zakonodajo, ki bi jo moral poznati vsak kmet. Dr. Fran Juriševič poroča o zadružnem gibanju na Goriškem med obema vojnama, Albert Rejec pa je napisal obširno in aktualno razpravo o izseljevanju iz Beneške Slovenije, pri čemer navaja podatke za posamezne občine. Tudi ta raz-
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
FRAN ŠALEŠKI FINŽGAR NASA KRI
igra v štirih dejanjih
V	soboto, 24. januarja ob 20.30
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734-265.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Jaka Štoka MOČ UNIFORME
burka s petjem v treh dejanjih
V	nedeljo, 25. januarja ob 16.30 v kinodvorani v Bazovici.
prava ima veliko dokumentarno vrednost. Živa Gruden dopolnjuje Rejčev članek z narodopisnim prispevkom »Gor an dol po sred va si ...«, Srečko Vilhar pa s potopisnimi zapiski iz leta 1927. Narodnopisno zelo zanimiv je tudi članek Marije Rutar »Izumrle domače dejav nosti na Tolminskem«. Vsi članki razen Vilharjevega, ilustrirani z zanimivimi fotografija mi.
ILIRI ALI VENETI NA TOLMINSKEM?
Bogomil Gerlanc je objavil razpravo »Tisk slovenske knjige na Primorskem od začetkov do konca leta 1918«. Za primoorsko kulturno zgodovino imata pomen članek Branka Marušiča o goriškem pevskem društvu »Slavec« in članek Pavla Stranja o smešni aferi s cerkveno zastavo svetih Cirila in Metoda pri Svetem Jakobu v Trstu leta 1900. Več člankov se ukvarja z bližnjo in daljno zgodovino in kulturno zgodovino, tako Marušičev članek o Petru Podreku, članek Zmaga BuTona o tržaškem botaniku Muziu Tommasiniju med Slovenci in daljše poročilo Andreja Pagona o prazgodovinskem pokopališču Ilirov na Tolminskem. Ob tem sicer dobro napisanem članku pa se pojavljajo bravcu dvomi. Zakaj velja bogato arheološko najdišče na Tolminskem slovenskim arheologom za ilirsko, ko pa ga štejejo italijanski in drugi arheologi za venetsko? V tržaških muzejih, zlasti pri sv. Justu, je razstavljenih na tisoče predmetov iz grobov na Tolminskem in vsi so označeni kot kulturna ostalina Venetov. Kot taki so bili predlanskim tudi raz-
stavljeni na razstavi venetske kulture v Trstu. Zadnja leta pa proglašajo slovenski arheologi najdbe na Tolminskem za ilirske, ne da bi pojasnili, kaj jih je pripravilo do tega. Ali nove znanstvene ugotovitve? Arheološka in zgodovinska znanost sta vse do danes trdili, da Iliri niso segali tako daleč na zahod , ampak da se je nehavalo ilirsko območje nekje na Dolenjskem ali na Krasu. Dobro bi bilo, če bi priredili italijanski in slovenski arheologi skupen simpozij in dognali to vprašanje do konca, da bo odpravljena sedanja nejasnost, ki bega tako laike kot strokovnjake.
V	koledarju je tudi nekaj leposlovnih prispevkov in pesmi, kar še povečava njegovo zanimivost.
IZŠEL JE »ZALIV«
V	začetku tedna je izšla nova, 20-21. številka revije »Zaliv«. Vsebina je naslednja:
Dante Alighieri: Samo duševne reve podcenjujejo svoj jezik; Branko Marušič: Goriška Furlanija v delih Štefana Kociančiča; Jelka Daneu* Kratko kakor sanje (pesem); Irena Žerjal Pučnik Tragedijica na Grobljah; Albin Novak, Nekaj misli k »Izročilu našega narodno osvobodilnega boja«; Matija Ribič: Brez naličja (pismo iz slepe ulice); Radoslava Premrl: Moj brat Janko Vojko; Pavla Hočevar: Slovensko mleko; Boris Pahor: Za novo slovensko elito; Zora Tavčar: Na tehtnici; Savina Remec: Na odrskih deskah; »Katedra« — izjava ob odstopu; Novo uredništvo •Katedre« — Neodgovorno pisanje; Tržaški kulturniki: Protestna izjava; Zapisi: O dr. Čermelju; O dr. Juvaniču; Dr. Deklevi s spomin; Glosa o Mitteleuropi; Primož Trubar: Pismo plemenitemu Krištofu; Periskop: Metode nekega karierizma; A. Černigoj: Dve grafiki.
Veliki čudež v Slovenjgradcu
Dnevnik »Siid-ost Tagespost«, ki izhaja v avstrijskem Gradcu, je objavil 10. t.m. daljši članek pod naslovom »Kleine slovenische Rei-se« (Majhno slovensko potovanje) s podnaslovom »Posvetno romanje na spominske kraje literature in glasbe. Veliki čudež v Slovenjgradcu«.
V	članku opisuje muzej, lci ga je ustanovil župnik Jakob Soklič in za katerega je sam zbiral dolga leta gradivo
Kot znano je bil Jakob Soklič svoj čas župnik v Škednju in se je moral umakniti v Jugoslavijo zaradi fašističnega preganjanja. V Jugoslaviji je objavil že precej pred drugo svetovno vojno knjigo «Istra kliče ...«, v kateri je opisal preganjanje slovenskih in hrvaških duhovnikov in drugih zavednih ljudi na Primorskem in v Istri. Avstrijski časnikar opisuje v o-menjenem dnevniku njegovo čilost in požrtvovalnost, bodisi da vodi obiskovavce po svoj-nem muzeju, bodisi da tudi sam kida sneg do bližnje cerkvo, za goste, ki bi jo radi obiskali. »... Človek je ganjen nad ljubeznijo, s katero ta mož služi svoji domovini«, piše »Siid-ost TagesposL«.
Časnikar primerja župnika Sokliča velikemu humanistu Eneju Silviu de Piccolominiju, poznejšemu papežu Piju II., ki je bil pred sto letji Sokličev prednik na župniji v Slovenjgradcu.
Potem opisuje tudi umetnostno zbirko oziroma galerijo v Slovenjgradcu, za katero je tudi dal osnovo župnik Soklič s svojimi umetnostnimi zakladi, kaLere je zbiral vse življenje. To je »veliki čudež v Slovenjgradcu«.
NOVA ARHIVSKA ODKRITJA
V	koroškem deželnem arhivu so odkrili rokopis srednjeveške »velikanske italijanske biblije«. Odkril jo je arhivski ravnatelj Malloth. Baje je bila svoj čas v knjižnici benediktinskega samostana v Millstatu. Vedno spet odkrivajo strokovnjaki v starih arhivih presenetljive dokumente, ki so jih učenjaki prejšnjih dob pri svojem hlastnem in površnem iskanju prezrli.
Tako je bilo odkritih v zadnjih letih tudi precej doslej neznanih slovenskih kulturnih dokumentov, kot npr. knjige slovenskih protestantov in skladbe starodavnih glasbenikov — Slovencev. Gotovo pa je, da bo še marsikaj prišlo na dan, zlasti iz nekdanjih grajskih arhivov na Slovenskem in iz arhivov v drugih deželah, ki še niso bili preiskani glede na slovensko splošno in kulturno zgodovino. Mlade slovenske zgodovinarje čakajo še velike naloge. Tudi slovenski študentje zgodovine na Tržaškem in Goriškem bi lahko precej prispevali k tem raziskavam, če bi si izbirali za disertacije take teme.
NOVA REVIJA »2000«
V	Ljubljani je izšla pred dobrim tednom 2. številka revije »2000«, s podnaslovom »revija za krščanstvo in kulturo« Glavni urednik je Peter Kovačič, večina sodelavcev so laični krščanski študentje in kulturni delavci. Vsebina je zelo bogata, zanimiva, a tudi svojevrstna.
fi
Slovenska podjetja gradijo tuje kmetijske obrate
Večkrat smo že slišali ali brali, da slovenska podjetja gradijo velike kmetijske kombinate v tujini. To je pomembno dejstvo, saj ne gre za golo izvedbo del, ampak ludi za načrtovane, pravzaprav slovenska podjetja pripravijo vse od načrtov do končnih izdelkov. Nedavno je agrokombinat Emona iz Ljubljane s pomočjo še nekaterih drugih slovenskih podjetij zgradilo eksperimentalno farmo za rejo svinj v Ebcrsvvaldu v Nemški demokratični rejubliki. To je velikan iz alu-minja, katerega je postavilo 500 jugoslovanskih delavcev. Farma je skoraj povsem avtomatizirana.
S tem bo mogoče doseči visoko storilnost.
Prodor velikih strojev
O novem kmetijstvu se že dolgo govori in piše največkrat se pri tem misli na nove po vršinske enote ter na nove organizacijske oblike. Velikost seveda ne pomeni še vsega, kajti vrtnarsko-cvetličarski obrat je lahko velik, pa čeprav je glede na površino razmeroma majhen. To novo kmetijstvo je pa nemalokrat v zvezi z novo mehanizacijo, predvsem z velikimi stroji, ki so vsestransko uporabni in zelo hitri. Takšni stroji imajo visoko storilnost, kar pomeni, da opravljajo veliko dela.
Veliki stroji pa zahtevajo velike površine 111 predvsem tudi ustrezno organizacijo kmetijskih obralov. Konkretno pomeni to, da združenje obratov ne zadostuje, pomembno je, da ima npr. vinograd obrala A iste lastnosti kol vinograd obrata 13, da mejita drug na drugega, da so vrste trt enako usmerjene in Približno v istih razdaljah. V naših razmerah skra jne lastniške razdrobljenosti in posebnih krajinskih značilnostih bo proces moderniziranja kmetijske strukture šel počasneje. Vendar bo treba tudi pri nas misliti na opuščanje zelo oddaljenih in majhnih površin 'n posvetiti vso pozornost bol j velikim in zaokroženim kmetijskim površinam, ki jih ni '•iti tako malo, npr. okoli Saleža, v Cerovljah, Mavhinjah, Velikem Repnu, v Repniču, Gro-čani itd.
Podobno kot pri nageljnih tako sc tudi pri mečih (gladiolc) kaže potreba po podaljšanju njihove trajnosti. Pri poskusih so meče držali v posebnih hladilnikih. Rezultati so bili zelo spodbudni. Poskuse sta vodila inštitut za vrtnarstvo in cvetličarstvo univerze v Pisi ■n eksperimentalno središče za konservira-nje Ler predelovanje sadja, zelenjave in cvetlic univerze v Bologni. Dosedanje izkušnje s konzerviranjem mečev pri nizki temperaturi so bile maloštevilne. Doeedaj je veljalo, da niora količina kisika O: v hladilniku znašati l odst., količina ogljikovega dioksida CO> 5 odst., temperatura pa od 0 do +4,5° C. V takih pogojih sc pa meči niso ohranili nespremenjeni več kot 7 dni.
POTEK RAZISKAV
Poskuse so izvedli v nepropustnih kovinskih kletkah približno 1 k. m. velikosti. Količino plinov so merili enkrat dnevno. Pri po-
Prehranjevanje živali in čiščenje hlevov je prepuščeno avtomatom, ki jih nadzorujejo na glavni elektronski napravi v upravnem poslopju. Zaposlenim na farmi ne bo treba hoditi od hleva do hleva, temveč bo dovolj, da bodo pritisnili na določen gumb in opa-zovali živali na televizijskih zaslonih. Tako zasnovani tehnološki načrt in tudi gradnja sta sicer dražji, zato pa zagotavljata višje dohodke v prihodnosti. Tak način izvedbe zmanjšuje možnost okužbe svinj, saj bo stik med ljudmi in živalmi minimalen.
Farma je hkrati tudi vzgojno središče za vso državo in ima šoiske prostore in internat. S televizijo bodo lahko predavatelji vsak trenutek pokazali slušateljem katerikoli izmed številnih hlevov.
Nekateri dvomijo v smiselnost gradnje v aluminiju. Prav gotovo bodo hlevi, obloženi z aluminijem, ostali nedotaknjeni vsaj dvajset let, kar pomeni, da se bo vloženi denar visoko obrestoval, konkretno bo povrnjen v najmanj trikratni meri.
Borovci navdušili s svojo blestečo igro
Borovi odbojkarji so proti zelo močnemu moštvu Pagnin iz Padove, ki je bilo doslej še nepremagano v letošnjem prvenstvu, zaigrali izredno. Po petih dolgih in razburljivih setih so prisilili močne nasprotnike na predajo. Začeli so slabo in prvi set gladko izgubili. V drugem pa so že pokazali vse svoje znanje in goste popolnoma nadvladali. V tretjem setu našim spet ni šlo, gostje pa so igrali odlično. Pri stanju 2:1 za Pagnin se je že marsikdo iz številnega občinstva bal, da Boru ne bo uspel podvig. Nasprotno pa sO plavi v četrtem in petem, odločilnem setu zaigrali na izrednem tehničnem in taktičnem nivoju.
S tem je Bor dosegel že osmo zmago zapo redoma.
Najboljši v Borovih vrstah so preteklo so boto bili Sergij Veljak, Plesničar in Orel. Prihodnjo soboto čaka naše najtežja tekma prvenstva proti ekipi Minelli v Modeni. Če bi jim
skusili so uporabili meče vrste Spic in Span Rosa. Vsi meči so imeli dva do tri odprte ali napol odprte spondje cvete. Meče so zavili v papir in spravili v navadno embalažo. Ves čas poskusov so meče držali pokončno. Namen raziskav je bil določiti najbolj primerno količino kisika in ogljikovega dioksida in proučiti vpliv različnih količin O: in CO> na trajnost mečev.
REZULTATI
Najboljši pogoji za shranjevanje mečev so bili pri 5 odst. CO\ 3 odst. O , 1,5“ C ter 90-98 odst. relativne vlage. Omenjene vrste mečev so uspele konzervirati od 9 do 18 dni, pač po njihovi različni vitalnosti. Nizke količine kisika (1 odst.) pa tudi visoke niso dale ugodnih rezultatov, podobno je bilo z ogljikovim dioksidom, ki je pri višji koncentraciji povzročal občutno škodo. Skupno so proučili 20 primerkov omenjenih vrst mečev.
Objekt v Ebersvvaldu je stal 38.56o.000 dolarjev. Večina tega denarja je šla skozi pridne roke delavcev, inženirjev in tehnikov agrokombinata Emone, in ostalih slovenskih podjetij. Objekt so zgradili v razmeroma kratkem, a točno domenjenem roku, mnogo bolj kvalitetno in točno, kot delajo po navadi v Jugoslaviji. Ta primer pa skupno z nekaterimi drugimi podobnimi pobudami v drugih državah Evrope, Afrike in Azije kaže, kako je mogoče z vrhunskimi tehnološkimi in izvajalskimi storitvami prodreti tudi v tujini.
JAVNI PRISPEVKI ZA POPRAVILO KMEČKIH HIŠ
Deželni zakon št. I iz leta 1968 predvideva denarne prispevke za izboljšanje sanitarnih razmer in za popravilo hiš. Prispevek znaša največ 400.000 lir, v goratih predelih (v re-pentaborski občini in delu tržaške in doln-ske občine) pa 500.000 ljr. Prošnje na kolko-vanem papirju skupno z dvema izvodoma, je treba nasloviti preko pokrajinskega kmetijskega nadzorništva na deželno odborništvo za kmetijstvo. K prošnji je treba priložiti proračun, družinski list in potrdilo o bivanju in to v originalu in dveh kopijah. Za pojasnila naj se kmetovalci obrnejo na kmetijsko nadzorništvo.
tudi tokrat uspelo zmagati, potem imajo naši že letos realne možnosti za prestop v najvišjo italijansko ligo.
Učo Jurkič častni član Bora
Znani Borov odbojkar in trener Učo Jurkič je pred tekmo Bor - Pagnin prejel diplomo častnega člana in zlato značko Bora.
Marljivi in požrtvovalni Jurkič si je z dolgoletnim vestnim treniranjem in nastopanjem to čast povsem zaslužil.
Čestitamo!
—•—
UMRL JE NEKDANJI KRŠ«'I ŠKOF
Dne 9. januarja je umrl nekdanji knezo-škof krške škofije v Celovcu dr. Adam He-fter. Poznali so ga prav dobro tudi naši koroški Slovenci. Leta 1914 je bil imenovan od cesarja Franca Jožefa, na predlog Vatikana, za škofa v Celovcu. V Cerkvi je bilo to zadnje imenovanje izvršeno na tak način. Krško škofijo je vodil 25 let.
Škof Hefter se je zanimal tudi za Mohorjevo družbo v Celovcu in je pospeševal cerkveno umetnost v svoji škofiji. Na starost se je odpovedal pastirovanju. Učakal pa je 99 let starosti in je bil najstarejši dostojanstvenik katoliške Cerkve.
Kulturno novico
Cankarjeva založba v Ljubljani bo izdala prihodnji mesec v ponatisu veliki sodobni Slovar tujk. Slovar bo obsegal 30.000 tujk. Sestavil ga je France Verbinc. Naročiti ga je možno tudi v Tržaški knjigarni.
Mohorjeva družba v Celju je začela izdajati revijo »Nova Mladika«. Kot znano, je pred zadnjo vojno izdajala dobro družinsko revijo »Mladika«.
Ugledni slovenist in literarni zgodovinar prof. France Koblar je obhajal pred kratkim 0-semdesetletnico.
—m »...II	iiM-i-» ii'	,	--	.	.	. .....	---
Mako	podaljšati	mečev
ŠPORT MRD NAŠO MRADINO
RADIO TRST A
F.J.• 18	SMRT K POMLADI
♦NEDELJA, 25. januarja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Glasba za orgle; 10.00 Mauriatov godalni orkester; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; »Na Mars za vsako ceno«; 11.45 Rin-garaja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 D. Rea; »Gospa izstopi v Pompejih«. Dramatizirana zgodba, režira Peterlin; 16.30 Revija orkestrov; 17.30 Zborovska glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Jazz; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Melodije iz filmov in revij; 20.00 Šport;
20.30 Iz slovenske folklore: Reharjeva: V starih časih: »Pod uokence buon pršo jen na šku-rice potrkou«; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 26. januarja, ob: 7.00 Koledar,
7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za srednje šole; 12.00 Saksofonist Johnny Sax; 12.10 Kalanova: »Pomenek s poslušavkami«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Misli in nazori; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za srednje šole; 18.50 Zbor »A. Illersberg«; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«;
19.20 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti; Čelist Vlado Požar, pri klavirju Engelman. Škerjanc: Serenada; Ostinato; Arietta; Scherzino. Ju-vanec: Allegro energico; Romantična medigra. Jež: Zimska pravljica; 22.05 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 27. januarja, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Bednarik: »Pratika«; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas, pripravlja Lovrečič - Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert;
19.00 Otroci pojo; 19.10 Karlo Sancin: Srečanja in doživljaji sredi glasbenega sveta; 19.25 Italian Jazz Quartet; 19.45 Zbor »Slovenec« iz Boršta vodi Grgič; 20.00 Šport; 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.35 Orff: »Afroditin triumf«, koncertni prizor 21.30 Večerne melodije.
♦ SREDA, 28. januarja, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol;
12.00 Trobentač Collins; 12.10 Brali smo za vas;
12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke -
17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol; 18.50 Kitaristka Criselda Ponče de Leon; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 »Beri, beri, rožmarin zeleni«; 19.35 Jazz; 20.00 Šport; 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi;
20.35 Simfonični koncert. V odmoru (21.10) Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 29. januarja, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Kitarist Almeida; 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Pevmi 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst;
17.35 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«; 17.55 Kako in zakaj; 18.15 Umetnost; 18.30 Schumann: Carnaval, op. 9, za klavir; 19.00 Vokalni kvintet »Jay and the Americans«; 19.10 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.35 L. A. Seneca: »Medeja«. Tragedija, režira Peterlin; 21.55 Skladbe davnih dob: 22.05 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 30. januarja, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol; 12.00 Na elektronske orgle igra Cristiano; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel vodi Micol; 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Ne vse, toda o vsem;
18.15 Umetnost; 18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol; 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. Pahor: Istriianka, 15 plesnih miniatur. Orkester Slovenske filharmonije vodi Leskovic; 19.10 Na meiah življenja: G. Tatarelli: »V morskih globinah«; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport;
20.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 15 minut jazza; 22.05 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 31. januarja, ob: 7.30 Jutrania glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Kulturni odmevi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 O-
Skušal ji je prigovarjati, naj sodi bolj milo, največ zato, da bi ji prihranil bolečino, ki jo je moralo tako gledanje vzbujati najbolj v njej sami; in včasih se je zdelo, da se je dala prepričati. Toda ob prvi priložnosti je spet izbruhnilo iz nje. Sam pa je sodil ljudi v vasi mnogo bolj milo. Ni bilo čisto slabih in čisto dobrih, ampak samo slabši in boljši kakor povsod, in včasih so slabši in boljši celo zamenjali vloge, celo precejkrat.
Pred Pavrovo hišo je za hip postal. Bilo je že precej pozno in videl je luč v Kunini sobi, ki je od znotraj ožarjala zavese na oknih. Verjetno se je ravno spravljala spat. Morala je biti trudna po vožnji v Maribor, po prenašanju težkega jer-basa in po vsem delu, ki ga je morala opravljati še doma. Ali jo čaka v življenju kaj boljšega? Zasmilila se mu je, obšlo ga je toplo čustvo do nje in zamikalo ga je, da bi poveznil kolo v travnati jarek, se splazil pod njeno okno in potrkal. Toda kaj bi si mislila o njem? In kakšen pomen bi imelo? Saj se je bil že poslovil od nje. Z rahlo grenkobo v srcu je odpodil poredno misel.
Šel je naprej. Blizu štacunarja mu je prišel nasproti nekdo, ki si je svetil z baterijo. Po o-brisu njegove postave v temi ga je spoznal. Oni je usmeril stožec svetlobe proti njemu, izzivalno kot je bila fantovska navada na vasi, zlasti do tujcev, ali do fantov iz sosednih vasi, če so prišli v temi v vas, saj so se kljub vsem prosvetnim društvom, pevskim zborom in igranju fantje še vedno radi pretepali. Toda Tine je naglo potegnil iz žepa svojo baterijo, ki je bila močnejša kot ona na kolesu, in posvetil onemu v oči, da je hitro odmaknil svojo.
»Pozdravljen, Pepi,« je rekel Tine.
»Ha, ti si, Tine?« je rekel oni začuden in se oziral za njim. Bil je nekaj let mlajši od Tineta, nista bila tovariša v šoli ali pri igri in zato ni bilo vzroka, da bi se ustavil in poklepetal z njim. Po njegovem presenečenju pa je Tine sklepal, da se je bil glas o njegovem odhodu od doma in o izstopu iz bogoslovja že raznesel po vasi.
V	neki hiši so menda že kožuhali, ker je bilo slišati iz razsvetljenega skednja glasno govorenje in ženski smeh. Kmalu nato pa je bil že na koncu vasi in od tam ni bilo več daleč do materine koče. Imelo ga je, da bi se vsedel na kolo, da bi bil čimprej tam. Vendar se je premagal. Bogve kdaj bo spet hodil po tej cesti, na kateri je razpoznal v temi z nogo vsako kotanjo, ki so jo izdolbli nalivi, vsak kamen, vsako zaplato gramoza? Vse mu je bilo tako domače, zdelo se mu je da je šele snoči zadnjič stopal po njej. Zdaj je začutil da je vendarle imel domotožje po vasi, po njenih ljudeh, po znanih glasovih z dvorišč, po mukanju in hrzanju iz hlevov, po vonju vrtov in travnikov in celo po tej prašni in včasih blatni cesti, saj je bila edina cesta na svetu, ki je peljala do tja, kjer se je čutil zares doma, in do matere.
peretne melodije; 16.30 Benvenuto Cellini: »Moje življenje«. Prevedla in dramatizirala Kalanova. Peto nadaljevanje. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu; 17.20 Dialog - Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce;
18.15	Umetnost; 18.30 Ženski vokalni kvartet iz Ljubljane, vodi Mihelčič; 18.50 Jimmi McPart-land in njegovi »Dixielanders«; 19.10 Theuer-schuh: »Družinski obzornik«; 19.30 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.50 Marodič: »Smrt v dvigalu«. Radijski oder, režira Kopitarjeva; 21.15 Skupina »The Five Lords«; 21.30 Vabilo na ples.
Že je razločil v temi nizke obrise koče z visoko slamnato streho in nizkim dimnikom, ki je čepel na njej. Okna so bila črna, mati je gotovo že legla, saj je vedno hodila zgodaj spat in je tudi zgodaj vstajala. A gotovo še ni zaspala, saj je navadno še dolgo molila v postelji ali kaj premišljevala, vmes pa od časa do časa zavzdihnila. Ustavil se je pred plotom in prisluhnil. Zdelo se mu je, da je zaslišal njen vzdih, toda vedel je, da ni bilo res. Na cesto njenih vzdihov ni mogoče slišati, saj jih je še v koči in pri priprtih vratih komaj razločil, ona pa je bila najbrž sploh prepričana, da je niti on ne sliši, če se je svojih vzdilov sploh zavedala Bili so najbrž podzavestni, vzdihi človeka, ki ga je življenje vedno teplo, pa si upa zavzdihniti samo doma, kadar meni, da ga ne sliši nihče, ki bi se mu posmehoval ali mu privoščil.
Včasih ga je mikalo, da bi jo bil vprašal, zakaj vzdihuje v postelji, vendar se je sramoval in tudi smilila se mu je. Vedel je, da bi potem pazila, da bi več ne vzdihovala, kadar je on doma, pa ji ni hotel naložiti te pri-siljenosti in napora volje zvečer, ko je imela pravico do sprostitve in počitka.
Poslušal je. Ničesar ni bilo slišati, razen kokoši, ki so od časa do časa spet rahlo zakokodaj-sale v kurniku.
Prislonil je kolo k plotu in poskušal odpreti dverce, vendar jih ni mogel. Bile so zapahnjene od znotraj, a jih je bilo lahko odpreti. Treba je bilo le vtakniti prste skozi redke late in povleči zapah. Toda najprej je zapeljal kolo za hišo, da bi ne vzbudilo pozornosti, če bi prišel kdo mimo. Ni hotel, da bi mati zvedela, da je bil ponoči doma. Morda bi ji bilo še bolj hudo. Vendar se ni mogel premagati, da bi ne stopil na domače dvorišče. Previdno je odprl dverce in počasi šel okrog hiše, pazeč da bi stopal kar najtišje. Blizu okna, za katerim je spala mati, je postal in prisluhnil. Najbrž še ni spala, vendar ni bilo ničesar slišati. V sobi je bila tema.
Zagrabila ga je želja, da bi potrkal na okno in jo poklical. Morda bi bila vesela, morda mu je tudi že odpustila. Lahko pa tudi, da bi ga obsula z novimi očitki in da bi si oba samo spet odprla rani. Bolje da jo pusti na miru, da s časom preboli svoje razočaranje.
Ko pa je začel spet tiho stopati naprej, je zaslišal, da se je odprlo okno, in njen glas je zaklical:
»Kdo je? Kdo hodi okrog hiše?«
Negibno je obstal v temi. S tistega okna ga ni mogla videti.
»Kdo je?« je še enkrat ponovila. Toda tedaj je res prišel nekdo s težkimi koraki po cesti mimo hiše; to ji je najbrž vzbudilo misel, da se je zmotila in slišala samo korake s ceste. Črez nekaj minut je zaprla okno. Počakal je še nekaj hipov, nato se je odplazil, previdno postavljajoč nogo pred nogo. Počasi in kar najbolj tiho je odprl in zaprl dverce. Bilo mu je težko, toda ni ji hotel povzročiti nove bolečine in niti sebi.
Sedel je na kolo in se naglo odpeljal skozi vas na mariborsko cesto.
Drugi dan se je odpeljal v Ljubljano. Od Rudija se je poslovil zjutraj, preden je odšel na delo. Anica in Cilika pa sta ga pospremili na postajo. Moral jima je obljubiti, da bo pisal. Sta-
li	sta na peronu in mu mahali v slovo, ko je vlak odpeljal.
(dalje)