Per 211/1908 10002709,G f)R5KI GOSPODAR List za povspeševanje kme- tijstva v slovenskem Primorju. Ureduje Anton Štrekelj, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici, tzdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno. Jakob Birsa iz Brij p. Rihenberk, prodaja po dogovoru več sto cepljenih, krepko vzrastlih, dobro okoreninjenih vrtnic, raznih barv in velikosti. Košnja sena in otave se proda. Pridelka je okoli 1500 do 1600 stotov (centov) dobrega. Proda se lahko tudi nekaj parcel senožeti v last. Natančno pogoje se izve pri Vekoslavu Lokar v Ajdovščini št. 28. Pocinkano žico (drat), kakršnega se rabi v vinogradih, ima v zalogi po najnižji ceni (radi ugodnega nakupa) Mihael Maiik, trgovec v Ajdovščini. Istotam se dobi tudi vedno sveži Portland cement po najnižji ceni. Anton Kuštrin v Gorici, Gosposka ulica štv. 25, priporoča svojo veliko trgovino jedilnega blaga. Cene nizke, postrežba točna. Pri g. Francu pl. Gironcoli v Gor. Vrtojbi je na prodaj oslica (rojena 29,/5. 1907.>. Oslica je čiste pulješke pasme, visoke rasti. Njeno mater, ki je dobila darilo, je kupil prodajalec lansko leto v Motovunu iz odlične plemenske postaje, o čemer se lahko vsakdo prepriča iz dotičnih spričeval. Mi Poveraj v Gorici na Travniku priporoča svojo izborno trgovino. X Denar prihrani kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 3333333333333333 ANTON BRESČ9H Gorica, Gosposka ulica št. 14 3333333 Via Signori 3333333 333333 lastna hiša 333333 kateri ima v" zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, 3333 žime in platno. 3333 Lastna delavnica doodo za tapecirano pohištvo. Blago iz prve roke. Cene brez konkurence. Daje se tudi na obroke. KlTtffllFP^nin "van ^ednarika se je preselila v ulico della rVjl^UVL&lilUl Croce štv> 6> (naSproti Šolskemu Domu"). Goriško kmetijsko Korenjski trg, ima v svoji zalogi in razprodaja potrebščine Žveplo ventilirano 8%:> fino v kotoninastih vrečah od 50 kg po 18 K q; Isto žveplo v vrečah od 25 kg po 18'30 K q; Žveplo I. vrste 6%g fino v kotoninastih vrečah od 50 kg po 15 K q; Žveplo pomešano s 3'/0 zmlete modre galice (za prvo in drugo žveplanje) v vrečah od 25 kg po 18 K q; Modro galico po 63 vin. kg; Kajnit po K 6 — q; Kalijevo sol 40% po 15 K q; Čilski soliter po 32 Kg; Klajno vapno po 28 vin. kg, cela vreča 50 kg po 24 vin. kg; Fattingerjevo mesno pičo za perotnino 1 kg 42 vin ; I>rnštvo liaročuje nadalje vse po iiaj nižji h društvo v Gorici Attemsova palača svojim članom sledeče kmetijske in gnojila: /Fattingerjevo mesno pičo za piščance 1 kg 42 vin.; Fattingerjevo krvno pičo Luhulus 1 kg 24 vin. Najfinejše gumijeve trakce za cepljenje 1 dkg 24 vin.; Raffiv za vezanje po 1 K kg; Škropilnice za trte in za drevje, žveplalnike; Ročne okopalnike za okopavati, pleti, grabiti, sejati, osipavati itd od K 13-50 do K 72; Okopalnike za polje za enega konja posebno pripravne za razna dela po 65'50 K; Železne pluge za polje in vinograde od 36 K naprej; Travniške brane od 70 K do 80 K; Trosilne torbe za umetna gnojila, razpršil-nike za gnojnico in sesalke za gnojnico. druge kmetijske potrebščine cenah. j. Kopač svečar Gorica, ulica sv. Antona 7. priporoča voščene sveče, med najboljših vrst; zajamčeno pravi pitanec za čebele. Cene tako nizke, da izklučujejo vsako konkureuco. Ivan Bednarik v Gorici, via della Croce 6, priporoča svojo knjigoveznico. Jajca za vale.ije od pripoznano najboljših jajčaric belih ,.Italijank ' ter velikih belih „Kohinkima" razpošilja ducat po 4 K Fr. Leban, učitelj na Trnovem pri Gorici. van Kravoa Gorica na Kornu. Priporoča svojo sedlarske izdelke za lahko ali pa težko vožnjo. Peter Cotič čevljarsk mojster v Gorici Raštel št 32 in Gosposka ulica ,štv. 1. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti dostavljajo. \(h • v« . Primožič, slovenski optikar Gorica na Kornju priporoča slav. občinstva svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in vicer vsake vrste očal. barometre, toplomerje, daljnoglede, povečevalna stekla, tehtnice za mošt, mleko itd Sprejema naročila iu poprave in pošilja na dom. Najboljše vinsfte sfisho!niče so naše stiskalnice ,,Ereolc", najnovejšega in izvrstnega sestava s strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo da se sok popolnoma iztisne-bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravliške brizgalnice „SypIiouia" so najboljše. Delujejo same. — Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje, ročne stiskalnice za seno, mlatilnice za seno, mlatilnice za pšenico, čistilnice za žito, rezalni stroji za krmo in ročni malni za žito, razne velikosti, in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, priznane in odlikovane Ph. Mayfarth-ove in dr. tvornice gospodarskih iu vinarskih strojev na Dunaju, II. Taborstrasse 71. Nagrajeni v vseh državah z več ko 600 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovani ceniki in mnogobrojne pohvale v dokaz. Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer še nismo zastopani. Primorski Gospodar Jiist za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. Ureduje Anton Strekelj, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo". ffceo. 6. I (fond, dne 24. aprila 1908. fešaj |f. Hnho je ozdravil Tone Skržad »zacoprane" krave. Bilo je v jeseni. Lepo vreme me je izvabilo na potovanje v naše gore. Najljubše mi je, če se snidem tu pa tam s kakim kmetom, se ž njim prav po domače pcgovorim, pogledam, če treba tudi h njegovi hiši, mu dam tu pa tam kak dober svet in pridobim s tem novega prijatelja. Na svojih potovanjih se ne vozim, če ni ravno sila, marveč rabim ona dva uda, katera mi je Bog vstvaril, da prenašam ž njima težo svojega telesa po svetu. Na takem potovanju mnogo več vidim, pa tudi več slišim. Bil sem že precej truden, ko sem se bližal „Završju" in zato sem stopal počasi, skoraj bi rekel leno. Ravno na križpoti pod vasjo zaslišim za seboj možki glas. „Bog živi, Bog živi! Tu pa tu! Kam pa kam?" Ozrem se in za menoj je lomastil stari znanec Tone Skržad iz Kačjega dola. „Malo pogledat grem sem gori, kaj pravijo v Završju. Že dolgo nisem bil tu". „Greva pa skupaj. Tudi mene vodi pot v Završje. Kobalka je poslala po me ter me prosila, da bi ji prišel živino zdravit. Sicer se jaz v živinozdravstvo ne razumim mnogo ali pa nič, ljudje pa pravijo, da znam več kot vsak živinski dohtar. Še več zaupajo v me, nego v kakega „kunjšmida". Sicer bi pa niti ne šef v Zagorje, ako bi me ne prosila ravno Kobalka. Saj jo poznate ! Njena kmetija je največa tu gor. Dobra žena je, samo nekoliko preveč babjeverna, kakor so sploh vsi Zagorci. Boste videli, da so ji prav gotovo kake coprance začarale živino". „Žali Bog, da so naši ljudje še vedno takšni. Kakemu ciganu, ki jih opehari, če le more, bodo vse verjeli, poštenemu človeku pa, ki jim hoče dobro, temu pa ne. V teh krajih pač ni čuda, če živina oboli, ko imajo tako zanemarjene hleve. V hlevih, kjer ni svetlobe, ne zraka, pač pa vse polno blata in nesnage, mora živina oboleti". „Saj greste z menoj h Kobalki. Boste vsaj tudi Vi povedali svoje mnenje, kako mi je živinozdravniško postopati. Kobalka ni skopa žena, zato Vas bo gotovo sprejela". Še marsikaj sva si povedala, predno sva prišla do Završja. Kobalka je bila ravno pred hišnimi durmi, ko stopiva s Tonetom na dvorišče. Prav veselo je naju sprejela in najprej je naju peljala v hlev. „Hentano bodi, jaz ne znam kaj je naši živini. Prav zacoprana mora biti. Odkar so bili cigani pri nas, neče več jesti in mleka ne dajo krave niti četrtino. Če ne bo pomoči, bo morala živina prav poginiti", tarnala je gospodinja. Stopili smo v hlev. Tema je bila tu kot v rogu in nič se ni: videlo. Onih par oken, ki so jih napravili zidarji v steni, so bila za-kidana z gnojem in niso puščala najmanjše svetlobe skozi se. Edina svetloba je prihajala skozi odprta vrata. Ko so se oči nekoliko privadile temi, zapazilo se je lahko, kakšno blato se nahaja v hlevu. Mojega druga pa ni to nič motilo, marveč prevohal in prešlatal je vse luknje v hlevu in vso živino. Slednjič se je vrnil blizu vrat in daL je svoje strokovnjaško mnenje tako-le: „Draga Kobalka! Skoraj bo resnica, kar ste vi prej povedali. Živina je zacoprana in zato je bolna. Poginila bo prav gotovo. Rešitev pa je mogoča, ako se hočete ravnati natančno po navodilih, ki vam jih dam. Coprnco moramo izgnati, drugače ne bo nič. Poslušajte torej kako. Pred vsem moraste napraviti v hlevu svetlobo. Co-prnca čepi najrajši v temi. Gnoj moraste od teh oken odstraniti in mesto gnoja denite šipe ravno take, kakoršne imate v sobi in sicer dvojne šipe. Znotraj eno, zunaj pa drugo. Steklena okna moraste potem večkrat oprati. Jasli je treba dobro pomesti in nato z vrela vodo dobro oprati. Coprnca se skriva najrajši v umazanih jaslih. Ravno tako moraste "pomesti to paljčevino po stropu in po stenah. Niti znamenja paljčevine' ne sme biti v hlevu, če hočete pregnati coprnco. Če si dene coprnca le malo paljčevine na oči, pa je nikdo ne vidi in ona dela v hlevu kar hoče, izmolze kravam mleko ali jim izpije kri itd. Zato bo najboljše, da pobelite strop in stene z vapnom. Posebno pa glejte, da ne bo v hlevu blata in gnojnice. Zato je treba gnoj vsak dan izkidati in pod živino na novo postiljati. Staro blato moraste v hlevu dobro ostrgati ter spraviti na gnojišče. Saj veste, da ima coprnca samo toliko časa moč, dokler zamore dihati amonijak, ki se razvija iz gnoja. Pazite toraj, da bodo staje suhe in potem tudi zračite hlev, da se ne bo potem več razvijal neprijetno dišeči amonijak v hlevu iu coprnca izgubi kmalu moč nad vašo živino. Da bo lažej dohajal v hlev zrak, napravite tu spodaj v vrata luknjo, da gre lahko mačka skozi njo, a tam pod stropom na nasprotni strani napravite ravno tako luknjo skozi zid. Ko pride coprnca ob vso moč uide skozi to luknjo iz hleva. Še nekaj bi kmalu pozabil! Vidite tudi na živini se nahaja dosti blata. Tudi iz tega se lahko napravi amonijak, ki bi dajal coprnci moč. Zato moraste to blato z živine s pomočjo morne vode sprati. Če boste pogostoma rabili v hlevu česalo in ščet, vlovite tudi lahko coprnco za lasi. Tega orodja se boji ta spakota kot hudič križa. Zato vam priporočam, da živino večkrat češete. To sem vam hotel povedati. Zdaj pa storite kar hočete. Tu so zanesljiva znamenja, da se nahaja v hlevu coprnca. Če jo hočete iztirati in ohraniti živino zdravo, ravnajte se po mojih besedah." Nato je Tone še enkrat pretaknil vse kote v hlevu ter izgovarjal neke nerazumljive besede, ki jih je Bog ve kje slišal. Gospodinja je bila vsa preplašena, zato je obljubila, da se bo natančno ravnala po navodilih. Ko smo šli iz hleva, vprašala je mene: „Kaj mislite pa vi ?" „Ravno tisto, kar Skržad", sem ji odgovoril. Kobalka je naju povabila na to v sobo ter prav dobro postregla. Še tisti dan je poslala po bližnjega mizarja, da je napravil okvirje za hlevska okna. Nisva še s Tonetom odšla iz gostoljubne hiše in že sva videla, kako je hlapec strgal hlevsko blato in dekla pometala strop in hlevske stene ter ribala jasli. Tonetu sem pošepnil: „vi ste izvrsten živinozdravnik !" — — Ni dolgo od tega, ko sem zopet obiskal Kobalko v Završju. Sprejela me je še bolj prijazno kot v prvič. Peljala me je najprej v hlev in tam, kjer je stalo prej 7 na pol crknjenih živinčet, bilo je sedaj 7 tolstih, lepih krav. Vprašal sem, od kod je Kobalka kupila tako lepo živino. Ona pa se je nasmehnila in rekla : „Saj so to tiste krave ki jih je tlačila nekdaj coprnca. Od takrat podimo še vedno coprnco iz hleva. Tudi drugi sosedje, ki jim je delala coprnca škodo pri živini, so posnemali mene, in tudi njim je sredstvo izborno po-pomagalo. Od sedaj naprej se ne bojimo več ciganov. Coprncam bomo že pokazali pot!" * Uspehi poskusnega gnojenja krompirju. Krompir je dandanes ena najvažnejših kulturnih rastlin, vsled česar se jej mora obračati nujveč pozornosti. Če hočemo veliko in lepega krompirja pridelati so nam k temu smotru odprta tri pota: 1) hlevski gnoj sam, 2) hlevski gnoj in umetna gnojila, 3) umetna gnojila sama. Ni pač treba natančneje dokazovati, da zraste na njivi pognojeni s hlevskim gnojem več in lepšega krompirja, kakor na negnojeni. Nekoliko drugače je pa stvar, če se naj gnoji primeroma s hlevskim gnojem samim na eni strani, s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili na drugi strani. Kar marsikateri prijatelj hlevskega gnoja bo majal s svojo modro glavo, češ da se z umetnim gnojem ne opravi mnogo, kjer je že hlevski gnoj. Bolj neverjetno bo se še pa zdelo mnogim, da uspevajo umetna gnojila sama še mnogo bolje, kakor hlevski gnoj z umetnimi gnojili, ko bi se ne dalo to dejstvo s sledečim poskusom prav jasno dokazati. Leta 1907. je izvedel gospod učitelj B. Bratina v Seli pri Volčah na Primorskem poskus z umetnimi gnojili pri krompirju na laporasti njivi s štirimi parcelami. Prej je bila na njivi ajda. Jeden kos je ostal popolnoma negnojen, drugi se je gnojil po navadi s hlevskim gnojem, tretji s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili in sicer preračunjeno na 1 hektar s 108 leg 40'/0 kalijeve soli 252 kg superfosfata 108 kg čilskega solitra-, četrti kos pa samo z umetnimi gnojili in sicer s: 288 kg 40% kalijeve soli 468 kg superfosfata 180 kg čilskega solitra. Pridelek krompirja preračunjen na 1 ha je bil sledeči: negnojeni kos............ 14400 Ag, s hlevskim gnojem gnojeni kos .... 17280 kg, s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili gnojeni kos............. 21600 kg, samo z umetnimi gnojili gnojeni kos . . 31430 kg, toraj je bilo v primeri z negnojenim kosom na drugem 2880 kg krompirja več, na tretjem 7200 kg in na četrtem 17030 kg več. Večji pridelek na tretjem kosu, gnojenem s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili je vreden K 288; prej omenjeno gnojenje z umetnimi gnojili stane K 68.40 ter ostane potem K 219.60 čistega dobička. Veliko lepši pa je še uspeh na četrtem, samo z umetnimi gnojili gnojenem kosu. Tukaj je večji pridelek krompirja vreden K 681.20 in če odštejemo od te svote stroške za umetna gnojila K 13356, ki so se na tem kosu porabila, nam ostane K 547.64 čistega. 100 kg krompirja se je računalo po . . .K 4.— 100 kg 40% kalijeve soli se je računalo po „ 15'— 100 kg superfosfata „ „ „ „ „ 7-— 100 kg čilskega solitra „ „ „ „ „ 32-— Skupen pregled izkaza o gnojenju, pridelku in dobičku: Množina gnojil na ha Pridelek na ha Večji pridelek na ha v primeri z negnojenim Vrednost večjega pridelka Stroški gnojenja Dobiček vsled gnojenja gomolja "" kg gomolja kg K K K Negnojeno .... 14100 Hlevski gnoj .... 17280 2880 Hlevski gnoj in 108 % 40°/o kal. soli 252 „ superfosfata 108 „ čilsk. solitra • 21600 7200 288-— 68-40 219-60 288 kg 40% kal. soli 468 „ superfosfata 180 „ čilsk. solitra j 31430 17030 681-20 133-56 547-64 Tukaj pričajo toraj številke same prav jasno in razumljivo, rie da bi bilo potrebno potratiti še o tem v prepričanje veliko besed. izpopolnjevanje in izboljšanje širijo in poučujejo razni čebelarski listi in knjige, kakor tudi čebelarski shodi. Tak shod se je tudi vršil dne 25. marca v Vel. Žabljah, ki je dobro uspel. Gosp. predavatelj A. Likozar je v jedernatih potezah orisal dosedanje čebelarenje sploh ter tudi vrednost premakljivih satnikov. Shod se je po dveurnem predavanju v občo zadovoljnost navzočih izvršil. Iskrena hvala gosp. predavatelju za njegovo ljubeznjivo poučljivo predavanje. Naj bi pospešilo med nami to idealno panogo kmetijstva. Saj so bili naši pradedje prvi čebelarji, kojih vredni vnuki naj bodemo tudi mi, ker čebelarji koristimo sami sebi, objednem pa tudi kmetijstvu. Poglejmo samo kako koristijo te male živalice sadju, ajdi in drugim rastlinam. Korist kojo napravijo čebele kmetijstvu sploh presega daleč korist, kojo dajo svojemu gospodarju. Čebelici je odločeno v naravi imenitno delo t. j. oplojevanje mnogih kulturnih rastlin in to posebno sadja in ajde. Pregovor pravi: če čebela dobro nabere na ajdi, bo tudi gospodar vesel obilega zrnja. Oplojevanje cvetja se potom čebel vrši na sledeči način: Cvetje privabi s svojo barvo ali s svojim medenim duhom čebelo na se. Ta posrka s pripravnim sesajočim jezičkom na dnu cvetu se nahajajoči nektar (sladčico), objednem otresa in nabira v nalašč zato pripravljeni dlakasti košek na zadnjem paru nog cvetni prah, ki se napravlja na cvetnih prašnikih, potem odleti na drugo cvetlico, kjer se ponavlja isto delo itd. Čebela obletuje le istovrstno cvetje; le v največji potrebi zleti tudi na drugo. S tem obletovanjem cvetov otresa in donaša cvetni moški prah na žensko brazdo cvetličnega pestiča ter na ta način ne- hote opravlja znamenito delo oplojenja. Samo iz oplojenega cveia nastane lahko sad. Preračunjeno in izkušeno je, da oplodijo od 100 sadnih cvetov najmanj 95 čebele, ostalih 5 pa čmrlji in druge žuželke. Kjer zadržuje mokrota ali mraz čebele od obletavanja cvetja, tam je za isto leto gotovo ob sadje. Rastline, koje ne potrebujejo oplojenja potom žuželk, nimajo cvetja z vabljivo barvo ali z medenim duhom, kakor je n. pr. žito; tu opravlja oplojenje večinoma veter. Iz sledečih poskusov je jasno razvidna velika korist čebel v svrho oplojevanja rastlin. Angleški prirodoznanec Darvin dosegel je sledeči resultat pri svojem poskusu na beli medeni detelji. On je namreč natanjčno preštel 100 rastlin omenjene bele detelje ter jih pokril s fino mrežo, tako, da je iste lahko obsevalo solnce in jih je lahko dež namakal. Preštel je tudi drugih 100 rastlin iste detelje zraven onih pokritih, koje pa je pustil proste, da so jih toraj lahko obletavale čebele. Kak presenetljiv rezultat je dosegel na ta način! Ob žetvi je dobil od onih 100 rastlinic, ki so bile proste in so jih čebele obletovale 2 2 90 kaljivih semen, od pogrnjenih 100 rastlin pa ni dobil ni enega kaljivega semena. Tudi evropejski izseljenci, ki so se naselili na katamskih otokih pri Avstraliji, zasadili so tam iz Evrope jim doposlano sadno drevje, kojega prej tam ni bilo. Res, drevje je bujno rastlo, tudi obilo cvetelo, a rodilo ni. Naseljenci si niso mogli raztolmačiti te posebnosti; že so mislili opustiti sadjerejo in posekati drevje. K sreči donesel je neki Anglež imenom Wood jeden čebelni panj tja in glejte, od tistega časa rodilo je v tamošnji bližini sadno drevje obilo. Hitro so potem razširili čebele po imenovanih otocih in sadja je bilo vedno več. Župnik nonvilski na Francoskem nabavil si je 1. 1882. nekoliko čebelnih panjev in jih je nastanil v svojem vrtu, kjer je bilo 30 sadnih dreves, koje niso 20 let popred donašale nikakega sadu; a glej, še tisto leto je ono drevje tako obrodilo, da je moral isto podpreti radi preobile teže lepega sadja. In komu se ima zahvaliti Severna Amerika za njeno ko-■losalno množino sadja. Poleg dobre zemlje in ugodnega ob- nebja v prvi vrsti mnogoštevilnim čebelnim panjem, koje so posebne družbe za miljone dolarjev tja naročile. Vsled prošnje in navodila centralnega društva za čebelorejo na Dunaju, napravilo se je v našej državi na več krajih tako tudi v Trstu in Jesenicah rasne poskuse na sadnem drevju. Zakrilo se je namreč bujno cvetoče vejice sadnih dreves od začetka do konca cvetja z organtinom, tako, da niso mogle čebele obletati pokritega cvetja. Došla poročila so se vjemala v tem, da so zakriti cvetovi dalj časa cvetli nego odkriti, prav kakor da bi čakali oplojenja. Zakrito cvetje zarodilo je nekaj malega sadu, ki je pa tudi kmalu odpal, med tem ko je prosto cvetoče cvetje obilo rodilo. Ti dokazi mislim, da zadostujejo v spoznanje, kolike koristi je naša mala čebelica; toraj koristna žival prve vrste, ka-terej smo dolžni največje pozornosti in spoštovanja. Ona zasluži zato skrbnega negovanja ne samo od strani čebelarjev samih, nego tudi od drugih korporacij, kojim je na srcu blagostanje kmetijstva. Poljedelci pa naj v svojem lastnem interesu, imajo čebele v bližini sadnega drevja in drugih kulturnih rastlin, ne pa da se ji še branijo, češ nam škodujejo na grozdju, kar je popolnoma neosnovano; brez čebel bode malo ali nič sadja in drugega kulturnega semena. Slavnim prizadetim korporacijam priporočamo, da se tudi za to idealno panogo kmetijstva bolj zavzemajo. Dal Bog dobro poljedelcu in čebelarju! Mirl