Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani_ ff -ii,■<<■ - iffjn : , ki ■ dl)i-iq mm ■ HtUituMj iiq •' 1 .HtriifrJc. lalrni ■! »j £ . : ■■ ■■^aobji ifftf .''Vrfjils aiopbtjlTK ■no , -Mri 7 ; i rt«T.v j ;>f - 1 • l:v M : M:‘ ' i;- -mi . , ■ :»t. 'ut itatioir štosa- . >tq ««;•’ .orfftfjl/ Jb^ui -••.•;> !j£d": jr/j/n :yij>v/ d -b"':i: •:> n.T ‘drSjilMIMd >(, I'jjl . ft: [o - m;j KUIorf!0|joi id KjC.tfco.: iiflftj 'iiwsvj»iof>tjki on.*jvt»n,»srj ’'tvjti dr }m .'; , «*>,-,• m -A- »k ..Mirti .atj •Uv.jm -mv^m ujfoJido i m ,«j ;ol ■» > , rii-jfj ; 'Mi ^ ijn*i7.fi[yl.do i.!. : ijiH .fent61‘umer). (Listocvetke, Polypetalae). 1. red. Zlatičnice (Banunculaceae, §aljnenfii§e). a) Z rožkami. 1. Jeternik (Anemone hepatica, blctueS reniko, ki je obdana z mnogo vlaknatimi peceljnate, srčasto-trokrpe, celorobe, zgorej gole, spodej kocinaste liste in tudi enojnate, brezliste, enocvetne, 3—5 palcev visoke betve. Cvet je popolen in ima trolisto čašo in 6—12 zvezdasto razprostrtih, večidel višnje¬ vih, redko kedaj belih ali rdečih lističev. Prašnikov je mnogo in so majhni; pestičev je tudi več, iz njih se napravijo podolgaste, kratkoklju- naste rožke. Raste prav pogostoma po senčnatih goz¬ dih in pod grmovjem. Cvete navadno, preden poganja listje, že v marcu in aprilu. Po vrtih imajo tudi pitane in pisane zvrsti. 2. Velikonočnica (Anemone Pul- satilla, gemeine SiidjenfdjeCe ober t>to= lettež 2Btnbro§c§en) ima valjasto, na ravnost v tla rastočo koreniko, ki poganja pri tleh stoječe, dva- do trikrat pernasto-delne liste; pa na¬ vadno že pred listi poganja več k višku stoječih, enojnatih, enocvetnih stebel, ki so z vso rastlino vred kosmata. Pod velikim, po koncu stoječem, zvonu ali tulipanu podobnim cvetom sede Pod. 1. Jeternik (Anemone hepatica). a. cela rastlina pomanjšana, b. prašniki in pestič, c. čaška (izjemno četverolista) plodonosna. d. Plod povečan. G Zvezdocvetke (Dialvpetalae). 3 dlanasto - četverodelni krovni listki, ki so jako kosmati. Cvet ima 6 vi¬ joličastih lističev, prav mnogo rumenih prašnikov in mnogo zgor vijoličastih pestičev, ki se pozneje razvijo v dolgorepate plodiče: Easte pogostoma po senčnatih, suhih gričih, posebno na apneni zemlji. Cvete že v marcu, aprilu. Velikonočnica je hudo strupena, kakor tudi njej podobni kosmatinec (Anemone pratensis, SBiejemfiiidjenfdjelle), ki se pa od nje lahko razloči po kimastih temno- vijoličastih cvetih. 3. Podlesna veternica (Anemone nemorosa, SufdpSBtnbrošdjen) ima okroglo, ravno, rumeno koreniko, ki poganja pri tleh en sam, trikrat zarezan list in eno enojnato, k višku stoječe steblo, ki nosi v vrhu 1 cvet in pri sredi 3 peceljnate, pri tleh stoječemu listu podobne krovne liste. Cvet ima 6 zve¬ zdasto razprostrtih belih ali nekoliko rožnordečih lističev, mnogo prašnikov in več pestičev, ki se razvijo v nerepate rožke. Pod. 2. Velikonočnica. (Anemone PulsMilla). a. cela rastlina, b. podaljšano plodonosno stebelce s plodovi, pomanjšano, c. plod v pravi velikosti. Pod. 3. Kosmatinec (Anemone pra¬ tensis). a. cela rastlina pomanjšana, b. Prerez povečanega ploda. .Zlatičnice (Ranunculaceae). Pod. 4 Podlesna veternica (Ane- Pod. 5. Lopatica mone nemorosa). a. cvet, b. plod. listič, b. pestič, c. ficaria). a. Venčevi gomolji, /. čebulasti Raste pogostoma po senčnatih krajih, po logih, v ploteh, kraj gozdov. Cvete od meseca marca do maja in ocvetela se kmalo posuši; gomolji in čebulasti brsti pa ostanejo in mnogo se jih vidi časih po tleh ležati na takih mestih, kjer so poprej cvetele lopatice. Ti gomolji in čebulice so bili tudi večkrat že vzrok, da so ljudje govorili, da je padalo žito z neba. 5. Travniška zlatica (Ranunculus acris, fdjarfer (patnenfuB) ima kratko, jako z vlaknatimi koreninami poraslo koreniko in k višku stoječe, vejnato, mnogocvetno steblo, ki je z listi vred poraslo s pritisnjenimi kocinicami. Pogostoma po grmovji in po gozdih. Cvete v aprilu in v maju. Raste navadno skup ž njej jako podobno zlatičnasto veternico (Anemone ranunculoides, FmfjnenfujjartigeS SBinbrBšcten), ki se pa po rumenih cvetih lahko razloči od podlesne veternice. 4. Lopatica ali bradovičnik (Rammculus ficaria, fetgimtrjeltger jpaljnem fufj) ima šopasto, iz mesnatih, betičastih gomoljev in iz vlaken sostavljeno korenino in na tleh ležeče, večidel enocvetno, 6—8 palcev dolgo steblo, ki je z vso rastlino brste. Peceljnati veliki cveti imajo lističev in mnogo bušnate rožke ki nosi večkrat v listnih pasbah čebulaste vred golo in listi so okrogljasto-srčasti, časih nekoliko oglati. Precej 3 belkaste časne listke, 8—12 podolgastih, zlatorumenih prašnikov in pestičev, ki se razvijo pozneje v majhne tre- 8 Zvezdocvetke (Dialypetalae). Pri tleh stoječi listi so peceljnati, dlanasti, globoko petero delni, steblovi listi pa sede, so unim enaki, samo da niso tako jako razdeljeni. Cveti so srednje velikosti, imajo 5 proč stoječih čašnik listkov, 5 narobe srčastih, zlatorumenih, jako svetlih lističev, mnogo prašnikov in več pestičev, ki se razvijo pozneje v plodiče, v skoraj oblem šopku skupaj stoječe. Ena najbolj navadnih travniških rastlin. Njeni zeleni listi in steblo so nekoliko stru¬ peni. Cvete od maja do avgusta. — Druge zlatice so še bolj strupene (n. p. strupena zla¬ tica, Ranunculus sceleratus). Po vrteh se dobš tudi pitane zlatice (R. asiaticus); po vodah in po planinah rastd tudi zlatice z belim cvetjem. Pod. 6. Travniška zlatica (Ranunculus acris). Pod. 7. Srobrot (Clematis Vitalba). a. cvetje, a. rastlina, b. glavica plodičev. b. list, c. glavica plodičev. 6. Navadni srobrot ali vezela (Clematis Vitalba, gemeine SSalbrebe) je visok, plezajoč grm, čegar vrvem podobna, brazdata stebla časih 40 čevljev in čez dolga zrasto in se gori v vrhove najviših dreves spenjajo. Nasprotni listi so pernati; listkov je navadno 5 in so jajčasti, prišpičeni, celorobi ali debelo napiljeni. Lepi beli cveti izrasto v mnogocvetnih nepravih kobulih vrh vej ali iz listnih paseh. Imajo le enojnat, večlističnat cvetni obod in mnogo prašnikov in pestičev. Iz poslednjih se razvijo suhi, orehasti plodiči. Vsak plodič nosi dolg peresast prirastek, zato je pa tudi jeseni grm kakor da bi nosil siva omela. Zlatičnice (Ranunculaceae). 9 Raste sem ter tje pogostoma v ploteh, mejah, kraj gozdov. Cvete v juliji in avgustu in je hudo strupen. Trdna stebla rabijo za vezanje (posebno lami). b) Z mešički. 7- Črni teloh ali kiirice (Helleborus niger, fdjtparje SUteftourj) ima debelo, z mnogo vlaknatimi koreninami poraslo, črno koreniko, ki poganja samo 10 Zvezdocvetke (Dialypetalae). pri tleh stoječe liste in več enocvetnih golih stebel. Listi so dolgo peceljnati, dlanasti in zloženi iz 7—9 podolgastih, debelih, napiljenih listkov. 3—8 palcev visoka stebla nosijo velike cvete. Cveti imajo 5 velikih, belih, trpežnih časnih listkov in kolobar majhnih, rumenkastih, cevastih lističevprašnikov je mnogo in pestičev je tudi več, ki se razvijo pozneje v mešičke. Črni teloh je hudo strupena rastlina gorjanskih gozdov in planin, ki cvete zgodaj pomladi; v toplih zimah cvete večkrat že Vj decembru. Zavolj lepega belega cvetja jo imajo tudi časih po vrtih zavolj lepšega. 8. Kalužnica (Caltha palustris, 2umpf-£otterfe(ume) ima vlaknato šopato korenino in na tleh ležeče ali k višku moleče, tolsto steblo, ki je z vso rastlino vred golo. Srčasto-okrogljasti listi so drobno narezani, spodnji so (Caltha palustris). 1. prašnik, 2. pestiči, 3. mešički, 4. posamezen mešiček, 5. seme. Zlatičnice (Ranunculaceae). 11 peceljnati, zgornji pa sede. Cveti so prav veliki, rumenjakasto-ali pomaran¬ často rumeni in imajo večidel samo 5 lističev, pa mnogo prašnikov in več stebel, iz kterih se razvijo mnogosemenski mešički. Raste pogostoma po mlakužah, ob potokih in po vlažnih travnikih. Dokler je zelena, je strupena. Cvete v aprilu, maji. 9. Potonika (Paeonia officinalis, ipftttgftrofe) ima kratko koreniko, ki je porasla z mnogo gomoljasto odebeljenimi vlaknatimi koreninicami. Steblo je k višku stoječe, 1-—2 čevlja visoko , debelo in golo. Dolgopeceljnati listi so dva- do trikrat trojnati, listki so suličasti in celorobi. Prav veliki, 3—5 palcev široki cveti stoje posamezno vrb stebel in imajo 2 veča zelena čašna listka, ki pokrivata od začetka obli cvetni popek popolnoma; cvetni venec divje potonike ima večidel 8, po vrtib sajene pa mnogo lističev, ki so temno- karminasto-rdeči. Mnogobrojni zgorej rumenij-prašniki divje rastline se pri sajeni potoniki spremene večidel tudi v lističe. Plod obstoji iz 3 mešičkov, ki se do srede skup tišče, od srede dalje pa narazen stoje. Ta krasna vrtna rastlina raste divje po gorjanskih gozdih južne Evrope. Po vrtih imajo večidel pitane, večkrat tudi pisane zvrsti potonike. Cvete v maji in juniji. 10. Prava preobjeda, orne! ali lisjak (Aconitum Napellus, ecfiter (Si)enljut) ima iz več, repi podobnih gomoljev sostavljeno črno koreniko in k višku stoječe, 1—3 čevlje visoko, enojnato, debelo steblo, ki je poraslo čez in čez s temno zelenimi, svetlimi dlanasto 5—7krat zarezanimi listi in ki nosi v vrhu enojnat, mnogocveten grozd velikih, navadno vijoličastih cvetov. Cveti so kaj čudni in nepravilni. Izmed 5 zunanjih, vijoličastih lističev je namreč zgornji (tako imenovana kapa) mnogo veči in čeladasto zbokel, pod njim sta pa še 2 kaj čudna (morskemu konjičku po¬ dobna) lističa. Plod obstoji iz 3 narazen stoječih mešičkov, Prava preobjeda je ena najhujših, omamno strupenih rastlin in raste le po planinah in viših gorah, posebno rada blizo planšarskih koč. Je pa še več drugih preobjed, ki Pod. 10. Potonika (Paeonia officinalis). a. Teja z enojnatim cvetom, b. pestič, c. razprezana se¬ menska glavica, d. korenika. 12 Zvezdocvetke (Dialvpetalae). imajo višnjevo cvetje in ki rasto sem ter tje divje, ki so pa manj strupene; sade se zato tudi po vrtih zavolj lepšega. Druge preobjede spet imajo rumeno ali pisano cvetje. — Pri srodnih ostrožnikih, n. pr. pri poljskem ostrožniku (Delphinium consolida) so en časni listek in dva venčeva lističa ostrogasti, pri orlici (Aquilegia vulgaris, Akelei) so pa vsi venčevi lističi ostrogasti. Zlatičnice so večidel huda (ostra), mnogokrat jako strupena zelišča, redko grmi, s popolnimi, pravilnimi ali nepravilnimi cveti, z enojnim ali dvojnim, z mnogoštevilnimi prašniki vred odpadljivim cvetnim obodom in z več prostimi nadraslimi plodnicami, ki se razvijo ali v enosemenske rožke ali v večsemenske mešičke. Pod. 11. Preobjeda (Aconitum Napellus). Pod 12. Poljski ostrožnik (Delphinium a. Veja cvetja, b. list, c. koren, d. med- consolida). a. Vejica s cvetjem, b. ve- niki, prašniki in pestič, e. mešički. jica s plodovi. Dodatek, češmini (Berberideae). 11. Cešmin ali babkovina (Berberis vulgaris, Sauerborn ober igerberi|e) je 4—10 čevljev visok grm s šibastimi, trnatimi vejami. Jajčasti, drobno napiljeni listi stoje šopoma skup, pod vsakim šopom je enojnat ali trodelen Križnice (Cruciferae). 13 trn. Cveti izrasto v stranskih, visečih grozdih; so popolni in imajo 6 zelenkastih čašnih listkov in 6 čisto rumenih venčevih lističev, kakor tudi 6 prašnikov, ki stoje narazen, ki se pa, če se jih kaj dotakne, nagno proti pestiču. Plod je podolgasta, živo-rdeča, kisla, vžitna jagoda. Raste po grmovji, toda ne povsod in cvete v maji, juniji. Lepa rumena češminovina služi za strugarska dela, korenina za barvanje v rumeno, plod pa vkuhan za sadje. 2. red. Križnice (Cruciferae, Sreujliliitler). a) Z luski (Siliquosae). 12. Kapus (Brassica oleracea, ©emuje* ober ©artenfoljl) ima popolnoma dorasel vretenasto korenino in k višku stoječe, 2—3 čevlje visoko, golo, večidel vejnato steblo. Listi so vsi sljivasti in goli, spodnji so liri podobni, zgornji so podolgasti in sede z ozkim dnom. Veliki, bledo-citronasto-rumeni cveti 14 Zvezdocvetke (Dialvpetalae). Pod. 15. Repica (Brassica napus'. n. Grozd Pod. 16. Repa (Brassica rapa). a. Vejica cvetja, b. list, c. koren, d. lusk in po- cvetja, b. repa z listi (z natjo), c. luski, srednja mrena. Tudi ta rastlina je mnogih podob. Sejejo jo 1. zavolj jako oljnatega semena (iRepš) na njivah, posebno na Ogerskem in Hrvaškem. 2. V kuhinjskihvrtih zavolj listov (©cfjnittfo!)!), ki se rabijo za zelenjavo. 3. Tudi kavlja (©tecfrii&e) je posebna zvrst ogerščice z belkasto, rumeno ali črnkasto, repi podobno korenino. stoje v že ocl začetka podolgastem grozdu. K višku moleči luski so 2—3 palce dolgi in imajo'mnogo črnorujavega semena. Ta rastlina raste divje kraj morja; ker jo pa sade že od starodavnih časov, zato se je neizrečeno spremenila in je zdaj več sort, ker more vsak njen del omeseneti. Razlo¬ čujejo s« 1. zvrsti, kterih zeleni listi nam dajejo zelenjavo. Med te spada a) glav ato zelje ali bersota (ki se razločuje na beli ohrovt, rdečkasti ohrovt in kislo zelje) z bledozelenimi ali vijoličasto rdečimi listi, ki delajo trde glave; b) pravi ohrovt (SSinter* eter Shattfobli, ki se spet razločuje na zeleno, višnjevo, rujavo in kodrasto zelje, čegar ploščnati ali kodrasti, bledo- ali temnozeleni, rdečkasti ali vijoličasti listi narazen stoje, ali k večemu rahle podolgaste glave delajo. 2. Zvrsti, kterih korenika se vživa. Sem spada koleraba, ktere stebla oteko nad zemljo v debel, obel, mesnat gomolj. 3. Zvrsti, kterih cvetni popki so vžitni. Sem spadajo a) kar vij ol, čegar cvetje je vse mesnato in b) b roko la, ki ima le nektere cvetne popke mesnate. — Sadi se kapus povsod po vrtih in po njivah. Cvete v aprilu, maji, časih tudi jeseni in je dvoleten. 13. Ogerščica ali r d pica (Brassica napus, DiepSfcfil) je kapusu vrlo podobna in se razločuje od njega posebno po zgornjih listih, ki obsegajo steblo z glo- boko-srčastim dnom. % Križnice (Cruciferae). 15 14. Repa (Brassica rapa, 9iu6enEof)l) je tudi kapusu podobna; samo da so prvi listi bolj travnato zeleni, da zgornje steblo obsegajo in da mali zlato- rumeni cveti stoje v češulji, med razcvetanjem najzgornji vsi v eni ravnici. Tudi repo sejejo zavolj oljnatega semena (Dtiibmrepš); bolj pogostoma pa kot zelenjavo, zavolj korena, pod imenom bela repa. Repa je kakor ogerščica enoletna in dvoletna in cvete, ako je enoletna, v aprilu, maji; če je pa dvoletna, cvete v juniji, juliji-' 15. Povrtna redkev (Raphanus sativus, Oartenrettig) ima repi podobno korenino in k višku stoječe steblo, ki je z vso rastlino vred ostro-kocinasto. Spodnji listi so liri podobni z okrogljastimi, topo-nazobčanimi krpicami, zgornji so pa podolgasti, skoraj celorobi. Vijoličasto-rdeči cveti stoje od začetka v češulji, ki se pa pozneje raztegne v dolg grozd. Valjasti luski so med semeni bolj ali manj preščenjeni in imajo dolg, špičast kljun; izprezajo se ne. Je iz Azije doma, sade jo pa povsod zavolj korenine, ki je ostrega vkusa. Male skoraj oble, bele ali rdeče korenine imenujejo se redkvica (JiabieSdjeu). Cvete od junija do avgusta in je eno- ali dvoletna. Ib. Šebenik (Cheiranthus cheiri). a. rastlina, b. prašniki, c. lusk. Pod. 17. xveuii.cv ^rvapnanus fiaiivus). a. vejica cvetja, b. koren, c. prašniki in pestič, d. e. lusk, podolgoma in poprek prerezan. 16 Zvezdocvetke (Dialypetalae). 16. Šebenik ali rumene vijolice (Cheiranthus cheiri, ©olblctcf obet gelbe f^etgel) ima k višku stoječa, 1 do 2 čevljev visoka, gosto listnata stebla s su¬ ličastimi, celorobimi listi; lepi, prijetno dišeči, zlatorumeni ali rujavo-rumeni cveti se pokažejo vrh stebla in vej v pozneje jako podaljšanih grozdih. Prav priljubljena vrtna rastlina, ki raste na jugu divje po skalovji. Druge znane luskoplode križnice so: poletni in zimski seboj (Matthiola annua et varia, Mauer unt> rctfjer geigel, @ommer= unt> 5E8inter=£eefpje\ ktera imajo ljudje prav radi zavolj lepšegapbela g o r č i c a (Sinapis alba, tneiger ©enf) z žgečo ostrim semenom; njivska gorčica (Sinapis arvensis, Slcferfcnf), siten njivski plevel; travniška kreša (Cardamine pratensis, SSiefenfdiaumfvaut) z mičnim lilastem cvetjem; deveto listi rojnek (Dentaria enneaphyllos, gaEjnmurg); česnovka (Alliaria officinalis, £aucf)!raut) itd. b) Z luščki (Siliculosae). 17. Kurje zdravje (Draba verna, grii^ling&^ungerbtumdjen) je prav majhna enoletna rastlinica. Ima ten ko-vlaknato korenino in pritlične, suličaste, cele- robe liste. Na k višku stoječem, enojnatem, mnogokrat komaj 1 palec, pozneje pa do 8 palcev visokem, brezlistnem steblu stoje mali, beli, križasti cveti v grozdu. Plod je večsemensk, okrogljast ali podolgast lušček s široko po- srednjo mreno. Ta zavolj male svoje postave imenitna rastlinica raste zgodaj pomladi povsod na peščenih krajih in po suhih tratah. Cvete v marcu, aprilu. 18. Plešec (Capsella bursa pastoris, (ptrtentafdje) je enoletna rastlina z vretenasto korenino in s pritličnimi, večidel pernasto- nacepljenimi listi. K višku stoječe, vejnato steblo je 1 palec do 1 čevlja visoko in ima navadno nekoliko suličastih listov, ki ga obse¬ gajo. Mali, beli cveti narejajo pozneje jako podolgast grozd. Plod je narobe trivoglat, ploščnat lušček z ozko posrednjo mreno. Raste povsod po obdelanih in neobdelanih me¬ stih, je nekoliko tudi siten plevel in cvete celo leto, ako je vreme vgodno. 19. Hren (Armoracia rusticana, SJieerrettig), kterega avstrijanski Nemci imenujejo z besedo posojeno odSlovenov „kren“, ima debelo, valjasto, globoko v zemljo segajočo koreniko, ki poganja šop 1—2 čevlja dolgih listov in k višku stoječa, 1 y j z r—8 čevlje visoka, pri vrhu vejnata stebla, kterih šibke veje nemajo listja. Listi so podolgasti, pri dnu večkrat srčasti, ne enako narezani, goli Pod. 19. Kurje zdravje (Draba verna), a. cvet, b. posrednja mre- nica v plodu (a. in b.) povečana. Križnice (Cruciferae). IT in z vso rastlino vred svetlo zeleni. Beli cveti stoje v grozdih, pozneje jako podaljšanih. Plod je jajčast lušček. Kaste kraj morja divje, sade ga pa pogostoma, posebno na češkem, zavolj jako ostre, hude korenike. Cvete od maja do julija. Pod. 20. Plešec (Capsella bursa pastoris). Pod. 21. Hren (Armoracia rusticana). a. a. Vsa rastlina v dveh delih, pomanjšana, a. Zgornji del rastline, č>. list, c. ko¬ če lušček, povečan, c. Posrednja stena s se- renika, d. prašniki in pestič, e. prerezan menom. lušček. Druge znane luščekoplode križnice so: vodna kreša (Nasturtium officinale, ®runtien= freffe) kakor zelenjava, riček (Camelina sativa, feinbotter) kakor oljnata zel; oblajst ali silina (Isatis tinetoria, SBaib) kakor modrilo, kobulnati grenik (Iberis umbellata, @d)teifen= Murne) kakor vrtna zel, jerihunska roža (Anastatica hierochuntica, Dlofc non ^eridio) zavolj higroskopične svoje lastnosti imenitna, itd. Križnice so zelišča s popolnimi cveti, ki stoje v češuljah, ktere se počasi podaljšajo v grozde. Cveti imajo četverolisto čašo, četverolisti venec z žebičastimi lističi (križast cvet), 6 prašnikov, izmed kterih so 4 daljši in 2 krajša, in prost nadrasel pestič. Njih plod je ali dolg lusk ali kratek lušček, kterima so na posrednjo mreno prirasena drobna semenska zrna. Tu sem Rastlinstvo. 2 18 Zvezdocvetke (Dialvpetalael Pod. 22. Kavadna resedica j(Reseda lutea). a. Vrh rastline s cvetjem in plodovi, b. del stebla z listjem, c. cvet povečan, d. vencev listič, in e. plodna glavica od dišeče resedice. Pod. 23.. Krvavi mlečnik (Chelidonium majus). a. rastlina, b. kobul plodov, c. plod, raz- prezajoč se. Po tratah, kraj potov, po ozarah pogostoma. Cvete skoraj celo poletje in ima, kakor njej podobni nedišeči k a taneč (Rešeda luteola, garbcrrefcte eter 2Bau), rumenkasto barvilo v sebi. — Dišeča res e diica' (Beseda odorata) je iz severne Afrike doma, in sade jo povsod zavolj prijetnega duha njenega cvetja. spada mnogo koristnih rastlin, ki dajo ali živež, ali olje in barvila, ali ki so zavolj lepšega. Dodatek, a) Resedice (Besedaceae). 20. Navadna resedica (Reseda lutea, gemetne Dtejeba) je enoletna rastlina s kvišku stoječim, že od dna vejnatim steblom. Naj spodnji listi so pri dnu klinasto zoženi, nerazdeljeni, zgornji enojnati ali dvojno pernato-delni. Ne¬ znatni cveti stoje v podolgastem grozdu. Cveti imajo 6 čašnih listkov, 6 ze¬ lenkasto rumenih razrezljanih venčevih listkov, 19 prašnikov z bledo-rdečimi prašnicami in pestič s tremi vratovi. Plod je po koncu glata, na temenu votla, mnogosemena glavica. Makovci IPapaveraceae). 19 b ) Makovci (Papaveraceae, 3)2ol)ne). 21. Krvavi mlečilik (Chelidonium maj us, ©djoHfraut) ima močno vlaknato korenino, ki je z vso rastlino vred napolnjena s temno-rumenim mlečnim sokom. K višku stoječe steblo je rogovilasto, sem ter tje kosmato in ima otekla kolenca. Listi so liho pernasto zarezani, zgorej umazano zeleni, spodej sinji. Cveti stoje v dolgopeceljnatik kobulih, ki imajo le malo rogovil. Njihova čaša je dvolista in odpadna, venec je sostavljen iz 4 lističev, praš¬ nikov je mnogo, pestič je 1 z valjasto plodnico. Iz zadnje se razvije črtasta, lusku podobna glavica, ki ima mnogo črno rujavega semena. Easte pogostoma po senčnatih, kamnitih krajih, na zidovji in v ploteh. Spozna se lahko po ostrem, rumenem mlečku, ki na zraku kmalo porujavi. Cvete od maja do septembra. 22. Trtni mak (Papaver somniferum, ®artenmof)n) ima enoletno vretenu podobno korenino in posamna, kvišku stoječa, 2—3 čevlje visoka, večidel enoj- nata stebla, ki so z listi vred sinje bai’ve in napolnjena z belim mlečkom. N T e enako nazobčani listi obsegajo steblo srčasto. Veliki cveti izrasto posa¬ mezno na dolgih peceljnih in kimajo, dokler niso popolnoma razcveli. Imajo dvolisto odpadljivo čašo in 4 jako velike, okroglaste lističe, ki so li- laste do temno-rdeče barve, mnogokrat so pa tudi bolj bledi in celo popolnoma beli; prašnikov imajo mnogo in 1 pestič brez vratu, z okroglasto plodnico. Pod. 24. Vrtni mak (Papaver somniferum). Pod. 25. Lokvanj (Njmphaea alba). Spodej a. b. rastlina, c. plod. jagodasti plod in seme, cela iu prerezana. 2 * 20 Zvezdocvetke (Dialvpetalae). Iz te se razvije skoraj obla glavica z veliko, okroglo, ploščnato brazdo (ma¬ kova streha); ta glavica ima mnogo predalcev in mnogo semena, in se iz- preza navadno le toliko, da se narede majhne luknjice pod brazdo. Doma je iz jutrovih dežel, sejejo ga pa pogostoma zavolj drobnega oljnatega semena. Po vrtih se nahajajo tudi pitane zvrsti. V jutrovih deželah in v vzhodni Indiji zarezujejo nezrele glavice, da teče iz njih mleček, ki posušen daje močno omamni, opij imenovani strup, ki je tudi imenitno zdravilo. 23. Purpelica ali divji mak (Papaver Rhoeas, Statfmmo^n obet Slatfdp roje) je prejšnjemu podoben, samo da ima k višku stoječe, vejnato, ščetinasto steblo in pernasto zarezane kocinaste liste. Veliki cveti imajo temno škrlatno- rdeče lističe, in glavica je narobe jajčasta. Lepa rastlina, pa siten plevel po njivah. Po vrtih je imajo tudi s pitanimi cveti. c) Lokvanji (Nymphaeaceae, ©eerofen). 24. Lokvanj, bared ali beli plačnik (btymphaea alba, toetfje ©eerofe) ima dolgo, debelo, v blatu plazečo koreniko, iz ktere izvirajo na dolgih peceljnih vrh vode plavajoči, jajčasto-okrogljasti, pri dnu izrezani, usnjasti cveti. Tudi veliki, vedno pitani, beli, v sredi rumenkasti, rožam podobni, dišeči cveti izrasto posamezno na dolgih peceljnih iz korenike. Cveti so imenitni zavolj tega, da podolgasti čašni listki izgube zeleno svojo barvo toliko bolj, kolikor bolj proti sredi cveta stoje in da se potem spremene v prave bele venčeve lističe, da pa ti spet so toliko oži in toliko bolj podobni prašnikom, kolikor bolj proti sredi stoje, tako da so najsrednji pravi prašniki, ki nosijo rumene prašnice. V sredi je 1 pestič z oblo plodnico in z okrogli plošči podobno brazdo, ki je od srede proti robu žlebičasta. Iz tega pestiča se razvije ma¬ kovi glavici podoben plod. Pod. 26. Victoria Regia. Lokvanj ali beli plučnik, ki cvete od junija do avgusta, je prava lepota naših do¬ mačih jezer in ribnjakov; sade ga tudi mnogokrat v vrtne vodnjake. Po naših vodah raste Klinčnice (Caryophylleae). 21 tudi rameni plučnik ali blatnik (Nuphar luteum, gelbe SCetc^rofe); v tujih deželah jih pa raste več enakih rastlin z višnjevimi ali škrlatno-rdečimi cveti. V novejšem času je po pravici imeniten postal en velikansk lokvanj, ki raste v velikih rekah južne Amerike. Bo- taniško ime mu je: Victdria fiegia. On je sicer podoben našemu belemu plučniku ; pa njegovi, na spodnji strani bodeči listi so 6 in še več čevljev široki, in beli, znotraj škrlatno- rdeči cveti so tudi 12 palcev široki. To čudno rastlino so vsadili že v več krajih v Evropi in jo tudi spravili v cvet. Pri tem se je pokazalo, da potrebuje le malo mesecev, da po¬ polnoma doraste, cvete in plod rodi, da-si je tako velikanska. 3. red. Klinčnice (Caryopkylleae, 9Mfen). 25. Vrtni nagelj ali klinček (Dianthus Caryophyllus, ©artennetfe) ima vej- nato korenino, ki poganja mnogo na tleh ležečih debele, ki delajo rahlo rušo, in več k višku stoječih, l'/ s -—3 čevlje visokih, kolenčastih, golih in z vso rastlino vred sinjih stebel, ki nosijo cvete, črti podobni listi so nasprotni, žlebasti in nekoliko zavihani. Jako dišeči cveti stoje vrh stebla in vej. Imajo vrtnega klinčka. Pod. 28. Domači klinčki. 1. Pegasti klinček TOanthus deltoides). 2. Kartavžar (D. Carthusianorum). 3. Srhki klinček (D. Armeria). 4. Brsteči klinček ID prolifer). 5. Sinji klinček (D. caesius). t>. Brhki ki. (D. superbus). Na levi doli klinčkov cvet prerezan. 22 Zvezdocvetke iDialvpetalae). valjasto, peterozobo, pri dnu z luskami podprto čašo in od začetka le 5 dolgo- žebičastih lističev z narobe jajčasto, ne enako nazobčano glavico (dplatte), dalje 10 prašnikov in 1 pestič z 2 vratovoma. Sajeni nageljni imajo na¬ vadno le pitane, različno rdeče in bele cvete. Plod je glavica, ki se na koncu četverozobo spreza. Vrlo priljubljena vrtna cvetlica, ki raste v južni Evropi po skalovji in zidovji divja. Cvete od julija do avgusta. — Tudi pri nas raste mnogo vrsti divjih klinčkov, ki imajo ali živo rdeče cvetje, ali pa mično nazobčane in razrezljane venčeve lističe. Najnavadnejši se v podobi vidijo na prejšnji strani. 26. Smolnica ali kleg (Lychnis viscaria, ‘pedinelfe) ima lesnato, vlak¬ nato korenino, ki poganja več šopov suličastih temno-zelenili listov. 1 ’/ s —2 čevlja visoko steblo je enojnato, kolenčasto in pod kolenci klejasto. Suličasti steb¬ lo vi listi so nasprotni. Cveti stoje pri vrhu stebla v nasprotnih, malo cvetnih nepravih kobulih, ki delajo široko piramidast, ali pa grozdasto skrčen lat. Imajo klinasto, peterozobo čašo, o dolgo-žebičastih, po robu narezanih, svetlo rdečih lističev, 10 prašnikov in 5 vratov. Plod je glavica. Pod, 29. Kukovičja roža (Lychnis flos cuculi). Pod. 30. Kurja čreva (Stellaria media) a. rastlina, b. c. glavica, d. seme. a. rastlina, b. cvet, c. plod. Sleznice (Malvaceae). 23 Raste pogostoma po gozdnatih brdih in bregovih, sade jo pa tudi po vrtih, toda s pitanim cvetom. Cvete v maji in juniji. Njej podobna je kukovičja roža (Lychnis flos cuculi, $utulž=£id)tnelfe) z drobno razrezljanimi živo-rdečimi venčevimi lističi. 27. Navadna zvezdnica ali kurja čreva (Stellaria media, ©ternmiere ober $iiljncrbarm) ima tanko, dolgo vlaknato korenino, ki poganja celo rušo slabili, na tleh ležečih stebel. Ta so bolj na koncu rogovilasta, k višku mo¬ leča, kolenčasta in so sicer gola, samo da imajo po dolgoma črto iz tenkih kocinic. Nasprotni listi so jajčasti in kratko prišpičeni. Cveti izrasto posa¬ mezno iz vejnih in listnih paseh. Imajo 5 čašnih listkov in 5 belih, do dna dvodelnih krajših venčevih lističev, 10 (veči del le 3—5) prašnikov in 3 vra¬ tove. Plod je podolgasta glavica. Raste prav pogostoma na obdelani zemlji, kraj potov in po grobljah povsod. Tiče pevke jo rade jedo. Cvete celo leto in je enoletna. Klinčnice so zelišča s kolenčastimi stebli in z nasprotnimi, enojna- timi, celorobimi listi. Pravilni cveti navadno stoje vrh stebel in vej v rogo¬ vilastih nepravih kobulih; redko kedaj so posamezni. Cveti so dalje večidel popolni, imajo trpežno peterozobo ali petkrat nacepljeno čašo, 5 mnogokrat dolgo žebičastih venčevih lističev, 10 prašnikov in 2 -—5 vratov. Plod je nadrasla glavica, ki ima samo 1 predalce. 4. red. Sleznice (Malvaceae, SMtoett). 28. Divji selzčnovec (Malva sjdvestris, nulbe 9)Moe ober 9iog» pappd) ima dolgo, koželjasto, vejnato korenino in k višku stoječa, 1—2 čevlja visoka vejnata stebla. Dolgo- peceljnati listi so ledvičasto-okro- glasti, do srede 5—7krpi, po robu narezani. Cveti stoje po 2—4 skupaj v listnih pashah. Imajo razun pet¬ krat nacepljene čaše še trolisten časni ovoj ek, dalje 5 velikih višnjel- kasto-rdečih venčevih lističev, ki so narobe srčasti in mnogo veči, kakor čašni listki. Mnogobrojni prašniki so Pod. 31. Divji selzčnovec (Malva sylvestrisl. «• vejica cvetja, b. čaša od spodej, c. plod, d. seme. 24 Zvezdocvetke (Dialvpetalae). s prašnicami soraščeni v kosmič. Plod je ploščnata, okrogla glavica, ki se na zadnje od srede začne krojiti na posamezne plodiče. Ta lepa dvoletna rastlina raste pogostoma kraj potov, v ploteh, na grobljah in okoli vasi. Cvete od junija do septembra. 29. Navadni slez (Althaea officinalis, gebrdtufjlicfier Sibtfd)) ima debelo, valjasto koreniko in k višku stoječa, 2—i čevlje visoka, večidel vejnata stebla, ki so z vso rastlino vred mehko-sivokosmata. Peceljnati listi so srčasto- okroglasti, spodnji so 5-, zgornji so 3- krpi in ne enako narezani. Cveti stoje v pashah zgornjih listov in delajo vrh stebla grozdu podoben razcvet. Ve¬ liki, beli ali bledo-rdeči cveti so podobni cvetom divjega selzenovca, samo da imajo 6—9krat nacepljen časni ovojek. Pod. 32.. Navadni slez (Althaea officinalis.) a. Vršiček rastline, b. korenika, c. ipestič, d. prašnik, e. brazda, /. čaša, g — le. plodovi. Pod 33. Bombaževec (Gossypium herbaceum). a. vejica cvetja, b. pestič s plodnico, c. raz- prezana glavica, pomanjšana, d. seme z dlako, ki ga obdaja. Raste sem ter tje jpo vlažnem grmovji, po travnikih in kraj potokov divje, sadi se ga pa tudi mnogo po vrtih, ker je slezasta korenina, cvetje in listje za zdravje. Cvete od julija do septembra. — Po vrteh imajo pogostoma zavolj lepšega rožasti slez (Althaea rosea, ©tod« obcr 'Jlappclvofc); zraste*mnogokrati čez 6 čevljev visok in ima 2 do 3 čevlje dolg klas velikih cvetov. Kakaovci (Biittneriaceae). čajevci (Theaceae). 25 30. Zelnati bombaževec (Gossypium herbaceum, frautige SBaurmootlftaube) je eno-ali dvoletna, 1—3 čevlje visoka rastlina s k višku stoječim, bolj ali manj vejnatim steblom. Peceljnati listi so srčasto-okrogljasti, 4—5 krpi in celorobi. Iz listnih paseb izrasto posamezni, veliki, bledo rumeni cveti, ki so podobni cvetom navadnega sleza. Plod je jajčasta, špičasta, trokrpa gla¬ vica, ki je orehove debelosti; ta glavica ima mnogo jajčastega semena, ki je skrito v dolge, svetlo-bele, volni podobne kocine (tako imenovani bombaž). Kedar plod zori, napenjajo se te jako prožne kocine in razženo glavico. Zelnati bombaževec je rastel od začetka divje v jutrovih deželah, zdaj se pa z več enakimi vrstmi vred, izmed kterih sta posebno imenitna drevesasti in rumeni bomba¬ ževec (Gossypium arboreum in G. religiosum), obdeluje na veliko v toplejili krajih starega in novega sveta, posebno pa v severni Ameriki V novejem času se dobiva bombaž tudi iz Egipta in iz Italije; da, še celo v Dalmaciji so napravili prav srečne poskuse s to jako koristno rastlino. Iz bombaža, ki je enkrat očejen od semena, se tko mnogovrstne tkanine (kakor: katun, muslin, nanking itd.) in predo niti, tako da popredo in potko samo Angleži na leto čez 60 miljonov funtov te lahke stvari. Sto in sto tisoče ljudi ima z bombažem opraviti. Sleznice so zelišča, grmi ali celo velika drevesa z enojnatimi listi. Listi so ali tako nacepljeni, da so roki podobni, ali pa gredo le njih žile od dna tako narazen, kakor prsti na roki. Dalje imajo trpežno petkrat nacepljeno čašo, ki jo obdaja poseben ovojek, pravilen petlističnat venec, in prašnike, ki so z nitkami soraščeni. Med njimi je mnogo lepih povrtnih cvetlic; druge sleznice so v gospodarstvu velike važnosti, in še druge, kakor velikanski afrikanski opični kruhovec (Adansonia digitata, Slffcnbrotfrudjb baum) so vrlo imenitne zavolj sicer ne visocib, pa neizrečeno debelih več ti¬ sočletnih debel, ki imajo 20—27 čevljev v premeru. Dodatek, a) Kakaovci (Biittneriaceae, Eacaopflanjcn). 31. Pravi kakaovec (Theobroma Cacao, edjter Gacao=23cmm) je 20—ID čevljev visoko drevo z gladkim lubom in z debelimi, svetlimi, vedno zele¬ nimi pakrožnimi listi. Mali rdeči cveti izrasto šopoma iz luba po deblu in po vejah, in se razvijo v velike, rumene, kumaram podobne plodove, ki so napolnjeni z belo kiselkasto kašo, v kteri je mnogo rujavega semena (kakaov bob). Drevo vroče Amerike; iz njegovega semena se dela čokolada, zavolj česar to drevo sade tudi po drugih vročih krajih. b) Čajevci (Theaceae, Stiecflraucfjer). 32. Kitajski čajevec (Thea chinensis, djtnefijdjer STIjeeftraudj) je jako raz¬ raščen grm, ki doseže, ako se pusti, 20—30 čevljev visokosti, ki pa vsajen 26 Zvezdocvetke (Dialvpetalae). Pod. 34. Kakaovec (Theobroma caeao). Deblo Pod. 35. Čajevec (Thea chinensis). s cvetjem, enim plodom in enim listom. a. seme (bob). ■ostane navadno le 4—8 čevljev visok. Kratkopeceljnati vedno zeleni listi so jajčasto-suličasti, špičasto napiljeni, goli in svetli. Veliki in dišeči cveti izrasto iz listnih pasek in njih venci imajo po 6'—-9 belih lističev. Plod je glavica s semenom lešnikove velikosti. Raste divje samo na Kitajskem in v Assamu, in sadi se ga tudi samo v teh krajih mnogo. Listje se, na leto štirikrat osmuče, v krop potopi, na železnih ploščah posuši, potem posvalka in prodaja kot zeleni ali rujavi čaj. Kakor kavo so tudi čaj Evropejci začeli tako zelo piti še le v nedavnem času. S čajevcem srodna je znana kamelija (Camellia japdnica, EamcUic), ki ima usnjasto •svetlo listje in lepe pitane cvete. Imajo jo skoraj po vseh rastlinjakih zavolj lepšega. c) Lipe (Tiliaceae, Sinbcn). 33. Telikolista lipa (Tilia grandifolia, grojjMdttrige Stnbe, etud) @ommer= sober ^vuljlingšlmbe) je mogočno drevo z gostim, košatim vrhom. Precej veliki Lipe (Tiliaceae). 27 listi so vegasto-srčasti, prišpičeni in napiljeni, na obeli straneh temno-zeleni. Prijetno dišeči cveti so podprti z zelenkasto-rumenim krovnim listom in narejajo dvoje- do petero cvetni nepravi kobul. Imajo 5 časnih in 5 enakobarvanih bel¬ kastih venčevih listkov, mnogo prašnikov in nadrasli pestič. Za grah debele glavice so|obličaste in imajo trdo luščino. Raste posamezno po gorjanskih gozdih. Lipe dosežejo veliko starost in rasto tudi hitro, zato je pa sade mnogokrat v drevorede. Iz mehke, bele, lahke lipovine izrezujejo rezbarji podobe in mnogovrstne druge reči; lipovo oglje se rabi za črtanje in za napravljanje strelnega prahu. Iz dišečega cvetja se kuha čaj. Cvete v juniji, juliji. — Njej zelo po¬ dobna je malolista ali kostna lipa, tudi lipovec imenovana (Tilia parvifolia, flcin= blattrige Sinbe, 2Binter= obcr ©patlinbe). Ona ima majhno, gladko, spodej sinje listje in drobne mehkoluščinate plodove. Cvete 14 dni pozneje kakor velikolista lipa. Pod. 36. Velikolista lipa (Tilia a. Veja s cvetjem, b. plodi s kro c. cvet, d. prerezan plou. (Tilia parvifolia). plodovi s krovnim d. pestič. •28 Zvezdocvetke (Dialypetalae). 5. red. Stročnice ali metuljnice (Papiliondceae, SdimetterlingMiliitler ober a) Sočivja. 34. Grah (Pisum sativum, C£r6fe) je enoletna, sinje slivasta rastlina ovi¬ jalka, z robatim, več čevljev dolgim steblom in s pernastimi listi, ki imajo 2 do 3 pare listkov in prav velike, polosrčaste, nazobčane prilistke. Listi se končavajo v rogovilaste ovijalne vitice (ročice). Veliki, beli cveti izrasto po¬ samezno ali po dva skupaj na dolgih peceljnik iz listnih paseh. Strok je podol- gasto valjast in ima več okroglih semen (grah). Pod. 38. Grah (Pisum sativum). a, rastlina, b. jadro, c krili, d. ladjica, e. praš¬ niki, /. pestič, g. strok, h. seme, i. kal, k. prerezan cvet. Doma je iz jutrovih dežel in seje se pogostoma po vrtih in na njivah. Med mnogo¬ vrstnimi sortami je najimenitnejši cukrnati grah, ki ima tanko, vžitno oplodje. Cvete od maja do julija. — Zrelo in nezrelo seme se različno pripravljeno vživa. 35. Leča (Ervum Lens, Sinje) je 1 čevelj visoka, enoletna, kociničasta rastlina s k višku stoječim steblom in z večidel šesteroparno pernatimi listi, kterih peceljni se končavajo ali v bodico ali v ovijalno ročico. Listi so podol- gasti in prilistki so suličasti. Mali beli, lilasto žilasti cveti izrasto po dva ali trije skupaj iz listnih paseh na dolgih peceljnih. Plod je kratek, skoraj rombu podoben strok, ki ima samo dve ploščnati semeni (leči). Leča se seje pogostoma na polji, pa podivja tudi. Cvete junija in julija. 36. Navadni fižol (Phaseolus vulgaris, 23ol)ne ober jyifole) je enoletna rastlina s k višku stoječim ali ovijajočim se steblom in s trojnatimi listi, ki Stročnice ali metuljnice (Papilionaceae). 29 Pod. 39. Leča (Ervum lens). a. rastlina, Pod. 40. Fižol (Phaseolus vulgaris) a. gornji b. cvet, c. čaša, d. ladjica, e. prašniki, konec veje, b. strok pomanjšan, c. pestič, f. strok, g. seme, h. jadro, i. krili. d. pestič s prašniki, e. seme (fižol), podolgoma prerezano, f. poprek prerezano seme. nemajo ročic. Listki so široko-jaj časti, prišpičeni končni listek je skoraj rombu podoben, prilistki so ščetinasti, prav majhni. Beli, redko lilasti ali rdečkasti cveti se pokažejo v malocvetnih grozdih iz listnih pasek. Podol- gasti strok ima več semen in je skoraj vprek predalčast; seme je jajčasto, večidel belo, pa tudi rumeno, sivo, črno in pisano. Doma je iz jutrovih dežel in sadi se ga povsod mnogo sort. Cvete v juliji, avgustu. — Po vrtih imajo pogostoma zavolj lepšega rdeči ali laški fižol (Phaseolus multiflorus, geuetljotmc) z dolgim ovijajočim se steblom, s škrlatno-rdečim cvetjem in z rdeče in črno lisastim, pisanim semenom. 37. Bob (Vicia Faba, ©aubofne ober Soljneinuicfe) ima debelo, krepno k višku steječe steblo, in 2—3 parno pernate, sivo-zelene, mesnate liste, kterih pecelj se končuje v kratko ost. Beli ali višnjelkasti, črnopegasti listi stoje po 2—4 v gornjih listnih pashah. Debeli stroki so skoraj okrogli kakor valjar in imajo v sebi debela jajčasta, rdečkasto-rujava semena. Doma je iz jutrovih dežel in seje se po nekterih krajih na veliko. Na pol zrelo stročje je dobra zelenjava; zrelo seme jedo po nekterih krajih ljudje, po nekterih je pa le konjska in svinjska hrana. Cvete od junija do. avgusta in je enoleten. 30 Zvezdocvetke (Dialvpetalae). ijPična zelišča. 38. Travniška detelja (Trifolium pratense, ŠBicferiltee) ima k višku stoječa ali dvigajoča se, do 1 čevlja visoka, vejnata stebla, trojnate liste in okroglaste cvetne glavice. Listki, kterih se časih, toda le jako redko kedaj, po 4 ali 5 najde, so jajčasti, celorobi in imajo mnogokrat na sredi črnkasto ali belkasto liso; tudi imajo prilistke, ki so jajčasti in resnati. Škrlatno- ali bledo-rdeči cveti so skoraj brez peceljnov, imajo cevasto, 10 žilasto, drobno koci- ničasto čašo s 5 tenkimi ščetinastimi zobmi in ozek, podolgast, večidel spodej v cev zraščen, metulju podoben venčec. Droben, okrogljast strok ima 1 ali 2 semena in ne moli iz cvetja, če je tudi že suho. Pogostoma po travnikli in pašnikih, sejejo jo pa^ tudi mnogokrat na njive, ker je vrlo dobra pica. Cvete od maja do septembra in je dvoletna. Mnogo je vrsti divje detelje, ki cvet6 rdeče, belo in rumeno. 39. Meteljka ali nemška detelja (Medicago sativa, 8ugerner=, etrtger obcr blaucv Slee) ima k višku stoječa ali dvigajoča, se, čez 1 čevelj visoka, vejnata Pod. 41. Bob (Vida fabal a. rastlina, b. pestič in prašniki, c. prerezan pestič, d strok, e. seme, /. prerezano seme. Pod. 42. Travniška detelja (Trifolium pratense). a. b. rastlina, c. cvet. Stročnice ali metuljnice (Papilionaceae). 31 stebla, trojnate liste in podolgaste, mnogocvetne grozde. Listki so narobe jajčasti, spredej nazobčani in nosijo na izrobljenem koncu bodico; prilistki so suličasti. Vijoličasti, redko kedaj beli cveti imajo kratke peceljne. Plod je: po polževo, večidel trikrat, zasukan strok. Ta detelja je menda iz jŠpanjskega doma in sejejo jo pogostoma na apnene njive, udomačila se je pa popolnoma tudi na travnikih takih krajev. Cvete od junija do jeseni in je večletna. 40. Turška detelja ali petelinovi grebenčki (Onobrychis sativa, ©žparfette, fpanifdjer ober tiirfifdjer Slee) ima dvigajoča se, 2—3 čevlja visoka, vejnata Pod. 43. Meteljka Oledicago sativa). a. rastlina, b. strok in seme, c. sosta- vine cveta. Pod. 44. Turška detelja (Onobrychis sativa). a. cvet. stebla, liho pernate liste in dolgo-peceljnate cvetne grozde. Listki (6—14 parov) so podolgasti in celorobi, prilistki so suličasti in kožasti. Rožno-rdeči cveti imajo temno - škrlataste proge; plod je okroglast, ploščnat, nekoliko trnat strok. \rlo. dobro pično zelišče, ki raste posebno dobro na apnenih njivah; v apnenih krajih raste tudi divje. Cvete od maja do julija in je večletna. 41. Navadna grašica (Vicia sativa, Slcfcnnicfe ober gutterroitfe) ima ležeče, dvigajoče ali spenjajoče se steblo s pernatimi listi, ki se končavajo v rogo- 32 Zvezdocvetke (Dialypetalae). vilasto ovijalno vitico ali ročico. Listki so jajčasti, suličasti ali črtasti in celorobi; prilistki so ne enako nazobčani. Prav kratko peceljnati, temno ali bledo rdeči, precej veliki cveti izrasto posamezno ali po dva iz listnih paseb, podolgasti stroki imajo več okroglih, črno-rujavih semen. Grašiča je njivski plevel, sejejo jo pa tudi za pico ali samo ali pa pomešano z ovsem ali lečo. S semenom se pita tudi kuretina. Enoletna je in cvete od maja do julija. Mnogo vrsti je divje rastočih grašic, ki rasto po travnicih, po gozdih in po grmovji, n. pr. tičja grašica (Vicia Cracca), plotna grašica (Vicia, sepium) itd. e. seme. Pod. 46. Mehurka (Colutea arborescens). a. Veja s cvetjem, b. veja s stročjem. c) Grmi in drevesa. 42. Mehurka ali turška leča (Colutea arborescens, SBIafenftrcmdj) je 5—15 čevljev visok grm z mnogimi šibkimi, zelenimi vejami in liho pernatimi listi, ki imajo 9—11 jajčastih, spodej sinjih listkov. Zlato-rumeni cveti izrasto iz listnih paseh v k višku stoječih, troje- do šestero cvetnih grozdih. Jajčasto po- dolgast strok je tanko luščinat in čolničasto napihnjen; ako ga malo stisnemo, spreza se in razprši seme. Imajo ga pogostoma po večih vrtih zavolj lepšega. Cvete od maja do julija. Stročnice ali metuljnice (Papilionaceae). 33 43. Nagnoj (Cvtisus Laburnum, 33oi)neu)’traud) obet ©olbregen) je grm ali nizko drevo z dolgo-peceljnatimi trojnatimi listi in pakrožnimi listki. Veliki svetlo-rumeni cveti izrasto v dolgih, mnogocvetnih, visečih grozdih. Dolgi stroki so ploščnati, negladki, svileno-kosmati in imajo 4-—8 oblih semen. Lep grm večih vrtov, ki raste po hribih sem ter tje tudi divje. V maji, kedar cvete, je ves posut s cvetjem. 44. Robinija (Robinia Pseudoacacia, Dtobinie), ki se navadno, akoravno krivo, akacija (Akazie) imenuje, je visoko drevo s širokim, košatim vrhom Pod. 47. Nagnoj (Cytisus Laburnum). Vejica Pod. 48. Kobinija (Kobinia pseudoacacia). cvetja, na desni stročje. a. Veja s cvetjem in popki, b. krili, c. lad¬ jica, d. jadro, e. prašniki, /. pestič, g. stroki, eden razprezan, s semenom. in gladkimi vejami, ki pa nosijo močne trne, prirasle po dva m dva na tistih mestih, na kterih so se držali poprej listi. Listi so pernati; listki so jajčasti, celorobi. Beli, viseči cveti se prikažejo v visečih, mnogocvetnih grozdih. Goli stroki so ploščnati. Doma je iz severne Amerike, pa zasajene je je mnogo po naših krajih. Listje po¬ ganja prav pozno (navadno sredi maja). Cvete konec maja in v začetki junija. d) Druge stročnice. 45. Pomladanski grahor (Orobus vernus, ^ftiflmg^Bitlberbfe) ima okroglo, na nekterih mestih gomoljasto-odebeljeno koreniko in k višku stoječa 4 robata Rastlinstvo. 3 Zvezdocvetke (Dialvpetalae). gola stebla. Listi so 2—3 parno pernati in imajo na koncu bodico. Listki so jajčasti, celorobi, prilistki na pol pšičasti. Od začetka škrlatasti, pozneje višnjevi metuljasti cveti se pokažejo v malocvetnih grozdih že, preden se je listje popolnoma razvilo. Zreli ploščnati stroki so rujavo-rdeči. Kaste pogostoma po gorjanskih gozdih in Črtih. Cvete v aprilu, maji. 46. Šmarna detelja (Coronilla varia, hunte £roniuicfe) ima plazečo kore¬ niko in ležeča, vejnata, 1—3 čevlje dolga stebla. Listi so pernati, listki Kod. 49. Pomladanski grahor (Črobus vernus). Kod. 50. Šmarna detelja (Coronilla varia). a. rastlina pomanjšana, b. cvet, c. jadro, a. rastlina, b. cvet hrez venca, c. prašniki, d. krili, e. ladjica, /. strok, nerazprezan, d, e., /., g. venčevi lističi, h. k. seme, i. raz¬ en strok, razprezan, h. seme. prezan strok. podolgasto-jajčasti, topi. Cveti izrasto iz listnih paseh v dolgo-pecelj- natih, skoraj okroglih, mnogocvetnih kobulih. Štirirobati stroki so kolen¬ často členasti. Raste pogostoma po travnikih, gričih in med grmovjem. Cvete v juniji, juliji in pravijo, da je strupena. 47. Medena detelja (Melilotus officinalis, ©teinflee) ima koželjasto dvo¬ letno korenino in k višku stoječa, 2—3 čevlje visoka stebla. Listi so troj- nati, listki jajčasti, priostreni, napiljeni, prilistki šilasto-ščetinasti. Mali Stročnice ali metuljnice (Papiiionaceae). 35 citronasto-rumeni, močno dišeči cveti se pokažejo v peceljnatili, golih, podol- gastih grozdih. Kratki, majhni stroki so jajčasti, goli. Raste pogostoma po travnikih, kraj potov in v mejah. Cvete od junija do septembra. 48. Device Marije kožušček ali nokota (Lotus corniculatus, gemetner §onvf(ee) ima ležeča ali se dvigajoča stebla, trojnate liste z narobe jajčastimi, priostrenimi listki in velike prilistke. Rumeno cvetje stoji v dolgo-peceljnatih kobulih. Valjasti strok je raven. Stročnice so zelišča, grmi ali drevesa s premenjalnimi, sostavljenimi, s prilistki podprtimi listi in z nepravilnim petlističnatim cvetnim vencem (metuljasti cvet). Zavolj take podobe cveta se pravi stročnicam tudi 'me- 3* r?d. 51. Medena detelja (Melilotus offici- Pod. 52. Revice Marije kožušček iLotus cor- naiis). a. rastlina, b. cvet, c. prašniki v čaši, niculatus). a. rastlina, b. strok. d. prašniki odločeni, e. pestič, /. g. stroki. Raste povsod po travnicili in tratah. Cvete od maja do jeseni. — Temu podobna stročja detelja (Tetragonolobus siliquosus, fdjotentragcnbe @pargder6fc) ima posamezne dolgo-peceljnate bledo-rumene cvete in 4 robe stroke. Raste po mokrih travnikih. 36 Zvezdocvetke (Dialvpetalae). tuljnice (Papilionaceae). Cvetni venec jim je sostavljen iz enega velikega navzgor obrnjenega lista (jadro), iz dveh postranskih (krili) in iz dveh spodnjih večidel soraslih listov (ladjica). V ladjici so skriti prašniki in pestič. Prašniki, kterih je večidel 10, so navadno vsi razun enega sorasli v snopič (dvobratinski) ali pa vsi sorasli (enobratinski). Plod se raz¬ vije iz proste podolgaste plodnice, je dvoloputen, pa brez posrednje mrene in večidel večsemensk. Tak plod se imenuje strok (legiimen), zavolj tega se te rastline imenujejo stročnice (Leguminosae). •— Mnogo koristnih in lepih rastlin spada sem. ‘Dodatek. S stročnicami sroden je: 49. Rožičevec (Ceratonia siliqua, Jgofiamužftrottaum ober Sarobenbaum), drevo srednje velikosti, ki ima raz¬ širjene veje in temno-rdeče mladike. Njegovo listje je 2—3 parno pernato; škrlatno rdeči cveti, ki se pokažejo v stranskih grozdih, imajo le enojnat petlistnat cvetni obod in 5 prašnikov, in so pri tem večidel tudi nepopolni. Njegov znani plod je usnjast, debel strok, ki se ne razpreza in ki ima mesnato sredico in prav trda rdeče-rujava semena. Raste divje po deželah okrog sredozemnega morja, sade ga pa tudi pogostoma zavolj vžitnega plodu. 6. red. Rožnice (Rosiflorae, ffiofentiliitler). a) Koščičasto sadje (Amygdaleae, ©tcinobfl). 1. Z nesočnim koščičastim plodom. 50. Maadeljnovec (Amygdalus communis, ilkanbdtaum) je srednje drevo, ki cvete poprej, nego se olisti. Beli, veliki, od zunaj nekoliko rdečkasti cveti se pokažejo večidel po dva skupaj. Listi so suličasti, žlezasto napiljeni in peceljnati. Koščičasti plod je podolgasto-jajčast, nesočen, želen; ima lahko zdrobljivo luknjasto koščico in debelo jedro (mandelj), ktero je zavito v grenko rujavo kožo. Rožnice (Rosiflorae). 37 Mandeljnovec je doma v jutrovih deželah in v Afriki, kjer ga tudi sade ravno tako kakor tudi v topleji Evropi. Cvete izmed vsega pravega sadnega drevja najprvi, mnogo¬ krat že v februarji in marcu. Tudi je on edino koščičasto sadje, čegar jedro (seme) se je in ne luščina, ki je pri vsakem drugem koščičastem sadji mesnata in sočnata, tu pa po¬ polnoma suha. Mandeljni so grenki ali pa sladki. Grenki mandeljni imajo v sebi hud strup (višnjav strup). Pod. 54. Mandeljnovec (Amjgdalus com- Pod. 55. 'Breskev (Peršiča vulgaris). a. veja munisi. o. Veja cvetja, b. listje in plod, cvetja, b. prašniki in en čašni rogelj, c. pestič, c. cvet, d. prašniki in čaša, e. prerezan d. vejica s plodom, e. prerezan plod. cvet, /. prerezan plod, g. koščica, h. jedro. 2. S kosmatim koščičastim plodom. Cveti in plodovi posamezni, brez peceljna. 51. Breskev (Peršiča vulgaris, ^firfidjbaum) je nizko drevo s suličastimi, ostro-napilj enimi, kratko-peceljnatimi listi. Karminasto-rdeči cveti se poka¬ žejo večidel posamezni in sicer poprej kakor listje. Obličasti sad ima de¬ belo, sočnato meso, nepravilno brazdavo, napikano-luknjičasto koščico in grenko jedro; breške so večidel po vrhu žametasto kosmate, malokdaj gladke, sicer pa razne barve, velikosti in dobrote. Vrlo dobro sadje, ki je doma iz Perzije in ki ga sade pogostoma po bolj toplih krajih. Cvete v marcu in aprilu, pozneje kakor mandeljni. 38 Zvezdocvetke (Dialypetalae). 52. Maršlica (Prunus armeniaca, Stprifofenbanm) je drevo srednje viso¬ kosti, in ima srčaste, priostrene, dvakrat napiljene liste. Beli cveti se poka¬ žejo posamezno ali pa po dva že pred listjem. Obličasti, žametasti sadi so večidel temno-rumeni, na solnčni strani rdečkasti in imajo gladko koščico in mnogokrat sladko jedro. Doma je iz Orienta (iz Armenije) in sade jo pogostoma. Cvete v marcu in aprilu, kasneje kakor mandeljni. 3. S slivasto koščico; cveti in plodi po eden ali po dva, s peceljnom. 53. Sliva ali češplja (Prunus domestica, ober groetjdjlem baum) je drevo srednje velikosti, s pakrožnim, napiljenim, nekoliko grbastim in kosmatim listjem. Beli cveti se pokažejo večidel po dva s še le malo razvitim listjem vred. Sad je jajčast, nekako višnjelkast (slivast) in ima ploščnato, ne braz- dato koščico in grenko podolgasto jedro. Doma je iz Orienta (iz jutrovili dežel), pa zdaj se sadi pogostoma mnogo sort češpelj in sliv, še celo v bolj mrzlih krajih. Sem se prištevajo vse podolgaste slive, kakor: navadna češplja (getu. Btoetfdjfc) s škrlatno - črnim, sivo-modro slivastim sadom; velika cesarska ali damaščanska sliva (Saifcr* ober mažcenerbflaume) š škrlatno-rdečim, neko¬ liko sivo slivastim sadom, kije debel kakor kurje jajce; štrboncelj (©erpflaume) z zlato-rumenim, velikim sadom, itd. — Okrogle slive so pa od cibore ali trno- selja (Prunus insititia, $ric(f)cnpflamnc). Cibora je nizko drevo ali grm, ki se razločuje od navadne slive navadno v tem, da ima mehko žametaste omladike in mehko-kosmate cvetne peceljne. Raste tudi po naših krajih divje, se skrevlja, postane trnata in rodi samo kakor lešnik debel sad (trnoseljne, §afeifd)tef)en ober SriccE)cn). Po vrtih imajo ljudje več sort okroglih sliv, izmed kterih so najbolj vkusne rdečkaste, rumene in zelene mirabele ali francoske cibore (SKirabelle ober Reine-Claude). — Slive in češplje cveto v aprilu, maji. Razun sadu, Pod. 56 Marelica (Prunus armeniaca). a. veja s plodom, b. cvet, c. prerezan cvet, d cvet brez venčevih lističev, e. plod, f. koščica. Kožnice (Eosiflorae). 3:> ki je vžiten ali naj je surov ali posušen, dajo tudi lep, trd, rujav les za strugarska in stolarska dela. Pod. 57. Sliva (Prunus domestica). s cvetjem, b. prerezan cvet, c. veja s dom, d. prerezan plod, e. koščica, /. ščica, razluščena. Pod. 58. črni trn (Prunus spinosa). a. Veja s cvetjem, b. veja s plodom, c. prašniki s čas¬ nimi roglji, d. podolgoma prerezan plod, e. po- prek prerezan plod, /. koščica. 54. Traoljica ali črni trn (Prunus spinosa, @d)fel)enpflaume, @djte(iborn ober ©djtoarjborn) je grm s krevljastimi vejami, z dolgimi trni po njih in z majhnim, suličastim, napiljenim listjem. Kakor sneg beli cveti se pokažejo ali posa¬ mezno ali po dva ali po trije nekoliko pred listjem v toliki množini, da je grm kakor da hi ga bil sneg opadel. Okrogel koščičast plod je višnjevo slivast, droben in jako trpek. Raste povsod pogostoma po mejah in kraj potov. Iz cvetja kuhajo čaj, iz lesa delajo regljate palice in druge strugarske izdelke. Sad je še le vžiten, kedar ga je že slana dobro opekla. Cvete v aprilu, maji. 4. Z gladko golo koščico; cvetje in plod v kobulih. 55. Crešnja (Prunus avium, Strfc§ha.um ober. 33ogettirfc^e) je visoko drevo s pakrožnimi ali narobe jajčastimi, napiljenimi, mehkimi, nekoliko grbastimi in v mladosti dlakavimi listi, ki vise na dvožlezastih peceljnih. Beli, dolgo- 40 Zvezdocvetke (Dialypetalae). peceljnati cveti se pokažejo po 2—4 ko bulasto nakopičeni s precej razvitim listjem vred. Sladki sad je okrogel in gol, ima okroglasto, gladko koščico, in je rdeč (črešnje belice), pegast, rumenkast ali črn (črešnje črnice). Raste po hribih posamezno divje (črešnja drobnica), sade pa tudi povsod pogostoma več sort črešenj, izmed kterih so najbolj važne: 1. Navadna črešnja (SSogelJirfdje), z jajčasto-obličastim sadom in mehkim mesom. 2. Srčice (^erjtirfdicn), s srčasto-obličastim sadom in mehkim mesom. 3. Hrustavke (Snorpclfirfdjen), s srčasto-obličastim sadom in trdim mesom. Cvete v aprilu in maji. Pod. 59. Črešnja (Prunus avinm). a. Vejica s cvetjem, b. vejica s plodom, c. cvet ; d. cvet, kteremu so se odtrgali venčevi lističi, e. pre¬ rezana čaša z na njej stoječimi prašniki in s pestičem, /. prerezan plod, g. koščica. Pod. 60. Višnja (Prunus cerasus). a. Vejica s cvetjem, b. vejica s plodom, c. cvet, d. cvet, kteremu so se odtrgali venčevi lističi, e. pre¬ rezana čaša z na njej stoječimi prašniki in s pestičem, /. prerezan plod, g. koščica. 56. Tišnja (Prunus Cerasus, SBeic^feitaum) se lahko' razločuje od črešnje po tem, da je bolj nizko drevo, da ima usnjasto, svetlo, golo listje, da listni peceljni nemajo žlez in da je njen sad kisel. Doma je menda iz male Azije, pa nahaja se pri nas pogostoma po vrtih in tudi po grmovji. Cvete v [aprilu in maji. Razločujejo se višnje na ledenice (®[ašftrfd)en), ki imajo bel sok, in na prave v šnje (eigoitlidje 2Beid)fetn), ki [so črne, [mnogokrat tudi črno-rdeče. Rožnice (Rosiflorae). 41 5. Z golo koščico; cvetje in plod v grozdih. 57. Čemž ali crensa (Prunus Padus, 37r au D e nf id' f c6 e) je grm ali 20—30 čevljev visoko drevo, ki ima pakrožno, priostreno, napiljeno, golo listje. Beli cveti izrasto v dolgih, kimastih grozdih, kedar se je že listje popolnoma razvilo. Plod je za grah debel, črn, okrogel koščičast sad, ki ni vžiten. Pod. 61. Čemž (Prunus padus). a. Veja s cvet- Pod. 62. Lavorikasta črešnja (Prunus Lauro- jem, b. cvet, c. plod. cerasus). a. veja s cvetjem, b. cvet, c. pre¬ rezan plod. Raste po listnatih gozdih, kraj potov, pa tudi po vrtih ga imajo zavolj lepšega. Cvete v maii. V južnih krajih sade pogostoma lavorikasto črešnjo (Prunus Laurocerasus, SorBcerKrfdje ober Sirfdjlorbeer). Ona ima dolge, k višku stoječe cvetne grozde, veliko, usnjasto, vedno zeleno listje in črešnjam podoben črn sad. Višnjavega strupa polno listje rabijo po lekarnicah. Koš čiča s to sadje ima pravilen, Slističnat cvetni venec, mnogo na čašo priraslih prašnikov in samo en pestič. Plod je koščičast; on ima. večidel mesnato, sočnato zunanjo luščino in kakor kamen trdo notranjo (ko¬ ščico), ktera ima v sebi navadno le eno seme. 42 Zvezdocvetke (Dialypetalae). b) Pečkato sadje (Pomaceae, fietnobjl). 58. Hruška (Pyrus communis, SBim&aum) je časih visoko drevo, redko kedaj trnat grm. Listi so okrogljasti, prišpičeni, drobno napiljeni, goli in blizo tako dolgi kakor njih peceljni. Beli cveti so združeni v k višku stoječe češ ulj e in se pokažejo z listjem vred; imajo okrogljaste venčeve lističe in • 5 prostih vratov. Sad je okrogel in tam, kjer se drži peceljna, ni popkasto izdolben, ampak podaljšan. Pod. 63. Hruška (Pyrus communis). a. vejica Pod. 64. Jablana (Pyrus malus). a. Vejica s cvetjem, b. prerezan cvet, c. Sad (hruška), s cvetjem, b. prerezan cvet, c. podolgoma podolgoma prerezana, d. Poprek prerezana prerezan sad, d. počez prerezan sad. hruška. Divja hruška (dr ob n ca) raste posamezno po gorjanskih gozdih; brezštevilno sort cepljenih hrušek pa imajo povsod po vrtih. Cvete začetka maja, pozneje od črešnje, pa bolj zgodaj od jablane. Divja hruška (drobnica, lesnica) je trnato drevo ali grm, ki rodi le droban kiselkast sad (drobnice), ki je vžiten še le, kedar se je omečil. Cepljene hruške pa, kterili je 1500 sort, nemajo trnja in rode veči in vrlo vkusen sad, ker ima mnogo cukra v sebi. 59. Jablana (Pyrus malus, Stpfef&aum) je srednje drevo, le redko kedaj trnat grm. Listi so okrogljasti, kratko-špičasti, topo-napiljeni, spodej Rožnice (Rosiflorae). 43 večidel kosmati, in so blizo le na pol tako dolgi, kakor peceljni. Veliki beli, zunaj rdečkasti cveti so združeni v k višku stoječe češulje in se pokažo z listjem vred. Imajo jajčaste venčeve lističe in 5 pri dnu soraslib vratov. Sad je navadno okroglast, spodej in zgorej popkasto izdolben. Divje jabelko (lesnik) raste po gorjanskih gozdih in rodi le nevžiten sad (lesnike), po vrtih pa imajo sajenih mnogo sort cepljenih jablan. Jabelka so prijetno kiselkasto zdravo sadje. 60. Nešplja (Mespilus germanica, iDitšpelbaum) je grm ali nizko drevo z večidel trnatimi vejami in kosmatimi mladikami. Listi imajo prav kratke peceljne, so podolgasto suličasti, zgorej kosmati ;in temnozeleni, spodej pa belo-volnati. Sad je jabelku podoben, ima prav široko muho, eno trdo pečko in je rumeno-rujav. Pod. 65. Nešplja (Mespilus germanica). a. cvet, b. konec veje z enim sadom. Sade jo po vrtih in vinogradih, pa tudi zdivja sem ter tje. Sad (nešplje) je še le vžiten, kedar se ie omečil. — Drugačno pečkato sadje z velikimi cveti, volnatimi in okroglastimi listi je kutina ali dunja (Cydonia vulgaris, Ouitte), njen lepi, jabelku po¬ dobni sad lepo diši, vžiten je pa le, če je vkuhan. 61. Jerebika (Sorbus aucuparia, gemeitie Sberefdje ober SSogelbeerbaum) je visoko drevo s pernatim listjem in kosmatimi popki. Mali beli cveti izrasto v gostih češuljak. Okrogel sad (jerebina) grahove velikosti je škrlatno-rdeč in ni vžiten. Raste po gorjanskih gozdih, pogostoma pa tudi v drevoredih. Cvete konec maja. Jerebiki je jako podobna oskoruša ali skurš (Sorbus domestica, ©artencbcrefd)c), ki ima hruški podobno, vžitno sadje (oskorušnice). Tudi ena druga vrst jerebike, brek (Sorbus torminalis), ki ima krpasto vrezano listje, rodi vžiten sad (brekulje, S(tlašBceren). 44 Zvezdocvetke (Dialjpetalae). 62. Glog ali beli trn (Crataegus oxyacantha, Sfikifj- ober $ageborn) je trnat grm ali drevo, z narobe jajčastimi, bolj ali manj globoko zarezanimi listi, z drobnim, belim cvetjem v k višku stoječih češuljab, in z drobnim, oblim, rdečim plodom (g logi nje, medvedove hruške). Pod. 66. Jerebika (Sorbus aucuparial. a Vejica Pod. 67. Glog (Crataegus oxyacantha). s cvetjem, b. cvet, c. prašniki in pestič, d. pestič, a. popek, b. cvet, c. plod. e. plodovi, f g. prerezan plod. Paste pogostoma v ploteh in kraj gozdov. Cvete v maji, juniji. Bela, trda in trdna glogovina se rabi za marsikaj. Po vrtih se [nahajajo tudi lepi zvržki s pitanim in rdečim cvetjem. Pečka to sadje ima pravilen, petlističen cvetni venec, mnogo, na čašo priraslih prašnikov in več, navadno 5 vratov. Sad je mesnat in sočnat in ima v sredi več-predalčasto peščišče, ki je narejeno iz tanke ali pa debele luščine. c) Prave rože (Eosaceae, eigentlicfjc iRofen). 63. Šipek (Rosa canina, £ranb§rofe) je grm s kratkim, debelim deblom in z enojnatimi, k višku stoječimi vejami, kterih bodice so trdne, zakrivljene Rožnice (Rosiflorae). 45 in precej vse enake. Liho pernati listi imajo 5—7 jajčastih, ostro napiljenih listkov, ki so zgorej temno-zeleni, spodej bolj bledi in ki jih podpirajo pri- listki. Dišeči, beli ali bledo-rdeči, veliki cveti izrasto posamezno ali po dva in dva. Njihova čaša ima jajčasto, hrustavo cev in pernasto nacepljene, za¬ vihane roglje; venec ima 5 lističev. Škrlatno rdeči plodovi (šipečje ja¬ gode, §ctgebutten ober jpetfdjcpetfdj) obstoje iz časne cevi, ki je omesenela in ki ima v sebi mnogo, z lasci obdanih, trdih oreškov. Pod. 68. Šipek (Rosa canina). a. Veja Pod- 69. Malinjek (Rubus idaeus). a. Vejica s cvetom, b. prerezan cvet, c. plod, d. pre- s cvetjem, b. list, c. prerezan cvet, d. vejica rezan plod. s plodovi, e. prerezan plod. Raste pogostoma kraj potov, v mejah in ploteh. Cvete v juniji in juliji. Mesnate šipečje jagode so vžitne; na njegova ;debla cepijo vrtne rože. Bela roža naših vrtov je pitana zvrst šipka. Prav mnogo vrst je divje rastočih in vrtnih rož’, izmed teh je najlepša vrtnica ali goščavka (Rosa centilolia, Eentifotie ober ©artenrofc), ki jo že od nekdaj imenujejo kraljico vseh cvetlic. Ona je iz Perzije doma, pa sade jo po vseh vrtih zavolj njene le¬ pote, zavolj vedno pitanih, čisto rožno-rdečih cvetov in zavolj jako prijetnega duha. Izmed njenih nizkih zvrsti so najbolj priljubljene diže ali mesečne rože in lončnice, in med temi najbolj mahovke (3koožrojen), ki imajo ščetinaste čaše in ščetinasta cvetna stebelca. Iz venčevih lističev delajo rožno vodo in pravo, neizrečeno drago rožno olje. 46 Zvezdocvetke (Dialypetalae). 64. Malinjek (Rubus idaeus, $imfceerftvaui« jiringr niz m ijibIoj? e) Javorji (Acerineae, S(f) Dtne )' 93. Ostrolisti javor (Acer platanoides, fptfetldtteriger 9(6orn) je močno, visoko drevo z ravnim deblom, gladkim sivo-rujavim lubom in velikim, gosto Rastlinstvo. 5 C6 Zvezdocvetke (Dialvpetalae). listnatim vrhom. Listi so dlanasto petkrat nacepljeni, na obeh straneh živo zeleni, z dolgošpičastimi, šobasto nazobčanimi rogljički. Zeleni cveti, ki se pokažo z omladi vred, stoje v k višku molečih nepravih kobulih. Petlistnata čaša in petlističnati venec sta rumeno-zelena. Cveti so ali popolni z 8 praš¬ niki, ali pa le prašni ali le pestični. Plod je dvojnata perutka z narazen stoječima perutama. Po gorjanskih gozdih, tudi pogo- stoma v drevoredih. Cvete aprila, maja. Njegov trdni, beli les je vrlo dober za kurjavo in za razne izdelke. Njegov po¬ mladanski sok (mezga) je sladek, ker ima mnogo sladorja (cukra) v sebi. Njemu sta podobna, kar se tiče rabe in podobe, beli javor (Acer Pseudo- platanus, grofjer oter S3erg=2njoi:n'', ki ima viseče cvetne grozde in veče, spodej sinje listje in maklen ali klen (Acer cam- pestre, gcIb«3ttorn), majhno drevo ali grm s celorobimi petero-krpimi listi. 94. Divji kostanj (Aesculus Hippocastanum, ŠRojjfaftanie) je mo¬ gočno, 60 do 80 čevljev visoko drevo z velikim, gostim vrhom in z raz¬ pokanim, rujavim lubom po deblu, z gladkim, sivim lubom po vejah in z debelimi, svetlimi, smolnatimi brsti (popki). Veliki listi so dolgo- peceljnati in sedmero prstasti, listki so narobe betasti, dvakrat napiljeni. Lepi, nepravilni cveti stoje v ve¬ likih, k višku stoječih kitah. Imajo zvončasto čašo, 4—5 neenakih, belo-rožno rdečih in rumeno-pegastih venčevih lističev in 7 prašnikov. Plod je bodeča glavica, ki ima v sebi 1—4 svetlo-rujava semena (kostanje) z okro- glastim, mrko sivim popkom. Doma je iz Azije. Prvo drvo je bilo vsajeno na Dunaji leta 1576. Razširil; se je pa hitro po srednje-topli Evropi. Cvete maja. Les rabijo stolarji in strugarji; ako se prekuha grenko seme, je vžitno za domačo živino. jroci. jlu 4. nen javor (Acer Pseudoplatanus). a. Vejica s cvetjem, pomanjšana, b. cvet, c. plod. Kljunarice (Gruinales). 67 Pod. 105. Divji kostanj (Aesculus Hippocastanum). Vejica s cvetjem, zgorej cvetje, spodej na desni glavica, na levi seme (kostanj). f) Kljunarice (Gruinales, ©cfpiabelfrauter;. 95. Travniška krvomočnica (Geranium pratense, 2'3icfcn=©torcf))'djna6e() ima debelo, nagnjeno koreniko in k višku stoječa, 1—2 čevlja visoka, vejnata, kosmata stebla. Okrogljasti, mebko kosmati listi so dlanasti, 5—7delni 5* 68 Zvezdocvetke (Dialypetalae). s podolgastimi, pernasto-delnimi rogljički. Cveti stoje kakor v nepravem kobulu na dvocvetnih peceljnih, so veliki, imajo peterolistno čašo in pra¬ vilen, višnjelkasto - rdeč, 51istnat venec, nadalje 10 pri dnu nekoliko soraslih prašnikov. Zreli plod se razpoči na 5 enosemnih razdelkov, ki se okončavajo v dolge, pozneje prožne in vijakasto navzgor zavite ošine (ali kljune). Po travnikih in kraj voda raste ta lepa rastlina sem ter tje pogostoma. Cvete od maja do avgusta. Nektere na predgorji dobrega upanja divje rastoče kljunarice sade tudi pri nas v lonce zavolj lepo živo-pisanega cvetja (kakor P'elargoni]u',m z o na le), ali pa zavolj prijetnega duha (kakor Pelargonium roseum, tudi muškat, žeravec ali „iftofenfraut" imenovano). Pod. 106. Travniška krvomočnica (Geranium Pod. 107. Lan(Linum usitatissimum). a b. rast- pratense). a. Veja s cvetjem, b. k višku sto- lina, c. prašniki in pestič, d. venčev listič, ječi plodonosni peceljni s plodovi, c. seme. e. plodna glavica, /. ista prerezana. 96. Lan (Linum usitatissimum, 8etn ober 'glctcpj ima enoletno, tanko- koželjasto korenino in eno samo, k višku stoječe, 1—2 čevlja visoko, le pri vrhu kratko-vejnato steblo. Premenjalni listi so suličasti in goli. Cveti stoje vrli stebla v rahlem latu; imajo 5 časnih listov in 5 narobe jajčastih, yiš- Kljunarice (Gruinales). 69 njevih venčevih lističev, ki se radi oblete, in 5 prašnikov. Plod je obla glavica, ki ima mnogo ploščnatega, rujavega semena. Ta neizrečeno koristna rastlina je iz jutrovih dežel doma in seje se je mnogo, toda ne povsod. Lan se poruje, preden so glavice popolnoma zrele, potem se da goditi, se suši in na trlicah pezdirja očedi (otare se). Tako očejena, jako gibka in trdna vlakna se potem omikajo in so zdaj za prejo trdnih niti pripravno predivo. Iz preje, same ali pomešane, se tko razna platna. — Iz semena se dela mastno laneno olje in še celo ostanki (mekine) so dobri za pitanje volov ali za gnoj. S setvijo lanu, s prejo in s tkanjem platna se pečd vrlo mnogo ljudi, posebno po čeških gorah; se ve da je jel jako pešati ta zaslužek, od kar se vozi več bombaža v naše dežele. 97. Zajčja deteljica ali kisla deteljica (Oxalis Acetosella, £>afentiee ober ©auerftee) je nizka rastlinica s plazečo, nitasto, tanko-vlaknato koreniko, ki poganja pri tleb stoječe, trojnate liste z narobe srčastimi listki in posamezna enocvetna cvetna stebla, ki imajo samo pri sredi 2 krovna listka. Cveti imajo petlistnato čašo in 5 belih ali pa bledo rdečkastih, temneje progastih venčevih lističev. Plod je petero-loputna glavica. Pogostoma po senčnatih gozdih. Korenika, listni in cvetni peceljni so rdečkasti in cveti imajo prijeten kiselkast vkus. Cvete aprila, maja. Pod. 108. Zajčja deteljica (Oxalis Aceto¬ sella). a. prašniki, b. pestič, c. plod, d. e. /. seme. j. uu. ,vJ. Nedotika (Impatiens noli tangere). a. vejica s cvetjem, b. venčevi lističi, c. krovni listki, d. prašniki, e. ostrogast čašni list, /. plod, ki, dotaknjen, ravno meče seme oa sebe. 70 Zvezdocvetke (Dialvpetalae). 98. Nedotika (Impatiens noli tangere, ernpfitibtid&eg @prinqfraut ober mic^ni^tan) je nježna, popolnoma gola rastlina z vlaknato, enoletno korenino in s k višku stoječim, 1—3 čevlje visokim, skoraj steklastim, prozornim, belim steblom, ki ima debela kolenca in pri vrhu mnogo vej. Listi so jajčasti, topi, debelo nazobčani, mrko zeleni in spodej bolj bledi. Nepravilni kimasti cveti izrasto po 3—4 iz listnih paseh; so citronasto rumeni, rdeče pikasti in njihov venčevemu listu podobni časni listek se zdaljšuje v ostrogo. Plod je podolgasta, ozka glavica, ki dozorela se izpreza na loputice, če se j e količkaj kaj dotakne, in razprši ruj avo seme; loputice se pa od dna zavijo. Easte precej pogostoma po senčnatih krajih, posebno po gozdih in je imenitna zato, ker se njeni plodovi tako šiloma prezajo. Cvete julija in avgusta. 99. Beli jesenček (Dictamnus albus, tuetfjer ober efcfienMdttertger SDiptam) ima debelo korenino, k višku stoječa, 1 do 2 čevlja visoka stebla in liho pernato (jesenovemu podobno) listje. Krasni frožno-rdeči, temno progasti cveti izrasto v grozdu, stoječem vrh stebla; imajo 5 neenakih venčevih lističev, 10 prašnikov in 1 pestič. Plod je peterodelen pokovec. Ta rastlina je v vseh svojih gornjih delih žlezasto-smolnata in diši močno po citronah. Ta duh pride od hlapnih olj, kterih hlapi ta rastlina toliko iz sebe, da se časih vžgo z gorečo lučjo. Easte po kamnitih, z grmovjem zaraščenih krajih sem ter tje. Cvete maja, junija. Pod. 110. Jesenček (Dictamnus albus). a. h. Pod. 111. Ozkolisti vrbovec (Epilobium an- rastlina e. pestič, d. plod. gustifolium). a. cvet. Svetlini (Oenothereae). 71 g J Svetlini (Oenothereae, Sltadjtlerscn). 100. Ozkolisti vrbovec (Epilobium angustifolium, fdjtnatbldtterigeS ®Jetbcn= rbšcfjen) ima k višku stoječa, 2 do 5 čevljev visoka stebla in suličaste, preme- njema stoječe, spodej modrikaste liste. Veliki kakor škrlat rdeči cveti na- rejajo k višku stoječ grozd. Njihova čaša ima dolgo cev in 4 ozke rogljičke; venec ima 4 lističe; prašnikov je 8 in en pestič, ki je podrasel. Plod je ozka, lusku podobna glavica, z mnogim v drobno volno vloženim semenom. Kaste pogostoma po gozdih, posebno v hribih po Črtih. Cvete od junija do avgusta. 101. Navadna krvenka ali zvinjenik ali čibrije (Lythrum Salicaria, gemetner SBetberidj) ima 1—3 čevlje visoka, k višku stoječa stebla in suli¬ časte, nasprotne ali v vretencih stoječe liste. Škrlatno rdeči cveti narejajo vrh stebla iz vretenec sostavljen klas. Cveti imajo 6 venčevih lističev, 12 prašnikov in 1 nadrasli pestič. Plod je 2predalčasta glavica. Kaste pogostoma ob potokih in jarkih, v grmeh kraj voda. Cvete julija in avgusta. Pod. 112. Čibrije (Lythrum rastlina, c. čaša in prašniki s pestičem v prerezu. Pod. 113. Mirta (Myrtus communis). a. veja s cvetjem, b. cvet od zgorej, c. cvet od spodej, d. plod, e. odprt plod s semenom, f. prerezan plod. 72 Cevocvetke (Gamopetalae). h) Mirte (Mjrtdceae, 'Ditpten). 102. Navadna mirta (Myrtus commiinis, getneine iUtprte) je jako vejnat vedno zelen grm ž nasprotnimi, jajčastimi, prišpičenimi, golimi, prosojno pikastimi listi. Peceljnati beli cveti izrasto posamezno iz listnih pasek. Imajo 5 venčevik lističev, prav mnogo na časni rob priraslih prašnikov. Plod je kruški podobna, s trpežno čašo venčana modrikasto črna jagoda. Raste pogostoma po deželah okrog sredozemnega morja. Vsi mirtiui deli imajo lep duh in dobrodišaven vkus. — Cvete od junija do avgusta. Pregled zvezdocvetk. ' "'J Zvezdocvetke ali listocvetke (Dialyp etalae), tudi mnogo- lističnice (Polypetalae) imenovane, so dvokaličnice (dicotyledones) s cvetnim vencem, razdeljenim na več lističev, t. j., one kale z dvema na¬ sprotnima listoma (kalici, cotyledones), imajo dvojen, iz čaše in venca sosta- vljen cveten obod in cvetni venec jim je sostavljen iz posameznih, razločenik lističev, kterik vsak sam za-se odpade ali se sam za-se odtrgati da. Sem spadajo: 1. zlatičnice (s češmini); 2. križnice (z rezedicami, makovci in lokvanji); 3. klinčnice; 4. sleznice (s kakaovci, čajevci in lipami); 5. stročnice (z rožičevci) ; 6. rožnice in sicer a) koščičasto sadje, b) pečkato sadje, c) prave rože; 7. debelolistnice in sicer a) prave in b) grozdjičnice; 8. kaktice; 9. kobulnice (z bršljanovci, drenovci, omelami, trtami in krhljikami). Zadnjič 10. druge imenitne zvezdocvetke, kakor: vijolice, rosike, krčne zeli, zlata jabelka, javorji, kljunarice, svetlini in mirte. II. razred. Cevocvetke ((jamopetalae, '^loljrenMumer). 11. red. Jegliči (PrmraMceae, Sdjliiffellilmnett). 103. Pomladanski jeglič ali trobentica, jagolnica, brkončica (Primula oflicinalis (g-rii((tiigž»®4)lujjel61ume), ima valjasto, debelo-vlaknato koreniko in Jegliči (Primulaceae). 73 pri tleh stoječe, jajčaste, grbaste, narezane liste, izmed kterih izrasto enoj- nata, '/s do 1 čevlja visoka, brezlistna stebla, ki nosijo v vrhu kobul cvetov. Cveti imajo cevasto, petkrat nacepljeno čašo, in lijasto-cevast, rumen venec. V dolgi venčevi cevi je 5 rumenih na njo priraslih prašnikov. Na dnu čaše je pestič z okroglo plodnico in dolgim vratom. Plod je s trpežno čašo obdana glavica. Pod. 114. Pomladanski jeglič (Primula offi- cinalis). a. rastlina, b. čaša, c. cvetni venec, d. isti, odprt, e. pestič, /. prerez razprezane semenske glavice. Pod. 115. Avrikelj (Primula auricula). Pomladanska cvetlica, ki raste pogostoma po travnikih in kraj gozdov. Cvete aprila in maja. Dobro dišeče cvetje tega in visokega jegliča (Primula elatior), kteri ima veče bledorumene cvetne vence s ploščnato razširjenim, latvičastim robom, rabi se za čaj. Pogostoma raste pri nas brezstebelni jeglič ali ovčica (Primula acaulis), pri kterem mnogocvetni kobul izvira neposredno iz korenike. Po vrtih imajo visoki jeglič tudi z rdečim in pisanim, večkrat tudi z dvojnim cvetnim vencem; sploh se ta rastlina rada zvrže. Kavno tako tudi avrikelj, lepi jeglič ali igle c (Primula Auricula, Sturifet), ki ima mesnate in kakor z moko potresene liste in neizmerno lepo dišeče cvete. Ta in kranjski jeglič (Primula carniolica) s škrlatno-rdečimi cveti, rasteta sem ter tje po pečinah in po skalovji naših gora. 74 Cevocvetke (Gamopetalae). Po visokih planinah rasto nekteri neizrečeno krasni jegliči, izmed kterih omenimo tukaj le vijoličasti, močno dišeči smolnati jeglič (Primula glutinosa) in rožno-rdeči naj¬ manj! jeglič (Primula minima'. 104. Kokorik, zajček, krvavi lisec ali soldatki (Cyclamen europaeum, europoiifdje ©rbfdjeibe obcr @d)roetn§» brot) ima ploščnato - obli gomolj z nekoliko pritličnimi, srčastimi, nazobčanimi, zgorej temnozelenimi in belo lisastimi, spodej škrlatno- rdečimi listi. Tudi pritlični, rožno- rdeči, prijetno dišeči, lcimasti cveti imajo kratko-zvonast cvetni venec z nazaj zavihanim, globoko petero- delnim robom, 5 prašnikov in 1 pestič. Plod je glavica, njen pecelj se skupej zvije kakor vijak. Ta rastlina je krasota poletne flore, posebno po gozdih apnenih gora. Gomolji so hudo strupeni, pečeni pa izgube to lastnost. Cvete julija, avgusta. Jegliči ali trobentice so zelišča z enojnatimi pritličnimi listi in s pravilnimi, popolnimi cveti, ktere nosi navadno brezlistna betva. V cevi pravilnega, peterodelnega cvetnega venca sedi 5 prašnikov. Plod je nadrasla enoloputna glavica. 12. red. Razhudniki (Solanaceae, 9tfl(t)tf$atteit). a) Z jagodastim plodom. 105. Podzemljica, pozemica ali krompir (Solarnim tuberosum, Scirtoffeb cber (Srbapfelpftanje) ima dolge, vrvicam podobne, podzemeljske živice ali pritlike (Služldufer), na kterih vise gomolji, ki so raznih podob in ki imajo mnogo popkov ali očes. Stebla (krompirjevec ali hruščevina) so k višku sto¬ ječa, zelnata in listnata. Listi so pernasto zarezani tako, da se menjajo veči in manji odrezki. Bledo-vijoličasti ali beli cveti so pokažo na dolgih receljnih v vrhnih in stranskih nepravih kobulih. Cvetni venec je kolesu Pod. 116. Kokorik (Cyclamen europaeum). a. rastlina, b. cvet, c. plod. Razhudniki (Solanaceae). 75 podoben. V sredi cveta je 5 prašnikov, ki se dotikajo z rumenimi prašni- cami, in 1 pestič, iz kterega se naredi okrogla, mnogosemna, zelena, kakor črešnja debela jagoda. Krompir, ki ga sade zdaj povsod, je od nekdaj doma v Ameriki, namreč na peruan- skih in kilijanskili planinah, in je l)il prinesen v Evropo leta 1584, in v naše kraje še le leta 1730—1740. Od začetka so krompir dajali le živini, ker so mislili, da je nezdrav. Še le pred 60 do 80 leti so ga vsled več slabih letin jeli sploh saditi in jesti, tako da je zdaj najpoglavitnejši živež ljudi po hribih in v nekterih nerodovitnih deželah (na Irskem, v Rudnih gorah, v nekterih krajih Šlezije). Od kar se krompir sadi, še ni bila nikoli v vsi Evropi na enkrat lakota. Zadnja pretekla leta je jel krompir zelo gnjiti, tako da so bili po nek¬ terih krajih ljudje v veliki skrbi, da bodo za vselej zgubili ta koristni dar Amerike; zdaj se pa vendar le kaže, da bo nehala ta bolezen. Vzrok tej bolezni je majhna, med glive spadajoča rastlina krompirjeva plesenj (Perenospora infestans). Množi se krompir navadno z gomolji, ki jih pa zavolj varčnosti mnogokrat poprej razrežejo na krhlje, ker imajo več očes. Seje se pa tudi krompirjevo seme, iz kterega pa še le v 2. ali 3. letu lzrasto tako debeli gomolji, da so za rabo. — Cvete julija, avgusta. 76 Cevocvetke (Gamopčtalae). 106. Grenkosladki razhudnik ali grenkoslad (Solanum dulcamara, 6itter< filter Stadjtfdjatten) je pologrm; njegove veje so zelnate, leže na tleh ali se pa spenjajo. Jajčasti listi so pri dnu mnogokrat srčasti, najviši so tudi kopjasti. Vijoličasti cveti stoje v stranskih kimastih nepravih kobulih in so podobni krompirjevim cvetom, samo da so venčevi roglji nazaj zavihani. Male jajčaste jagode so škrlatno rdeče. Veje te omotno strupene rastline imajo od začetka zoprno grenek, pozneje osladen vkus; po jagodah se močno bljuje. —, Po mokrih gozdih in ob vodah. Cvete od junija do avgusta. — Druga domača strupena rastlina je pasje zelišče (Solanum nigrum, fdjmarjer 9tad)tfcfjatten), zelišče z drobnim belim cvetjem in s črnimi, kakor grah debelimi jagodami. Raste po grobljah in obdelanih krajih prav pogostoma. 107. Volčje jabelko ali pai’adajzar (Solanum Lycopersicum, efibarer StebeSflpfd ober 95arabte§apfet) je enoletno zelišče s koželjasto korenino, pernasto zarezanimi listi, rumenim cvetjem in živo rdečimi, ploščnato oblimi, brazda- timi, jako sočnatimi, kakor jabelko debelimi jagodami. Doma je iz južne Amerike, imajo ga pa pogostoma po vrtih zavolj njegovega ploda, ki se rabi po kuhinjah. Cvete julija, avgusta. 108. Paprika ali turški paper (Capsicum annuum, Setfj&eete, fpamfdjer ^Pfeffer ober jpaprifa) je enoletno zelišče s k višku stoječim, 1—2 čevlja vi- Razhudniki (Solanaceae).. 77 sokim steblom, ki ima na dolgih peceljnih špičasto-jajčaste, gole liste. Uma¬ zano beli cveti izrasto posamezno v listnih pashah, in imajo kolesast venec, 5 prašnikov in 1 pestič, kakor krompir. Več palcev velika jagoda je podol- gasta, navadno špičasta in, če je zrela, rdeča kakor cinober. Doma je iz južne Amerike, pa sade jo posebno na Ogerskem pogostoma zavolj jagod, ki imajo hudo žgeč vkus. Cvete od junija do septembra. Pod. 120. Paradajzar (Solanum Lycopčrsicum). a. veja, b. cvetni venec in prašniki, c. časa in pestič, d. plod, e. prerezan plod. Pod. 121. Paprika (Capsicum annuum). a. rastlina, b. cvet, c. plod, d. seme. 109. Volčja črešnja ali pdskvica (Atropa Belladonna, SEoflftrfdje) ima debelo valjasto razraščeno korenino in k višku stoječe,. 3-—5 čevljev visoke, pri vrhu rogovilaste veje, ki so kocinaste, kakor vsi njeni zelnati deli. Pe¬ celj nati špičasto-jajčasti, celorobi listi stoje spremenj ema, na naj gornjih vejah pa po dva in dva skup. V pashah vej in listov se pokažejo veliki, umazano rujavi cveti, posamezno ali po dva skupaj. Imajo valjasto-zvon- čast venec, ki je pri dnu zeleno-rumen z rujavkastimi žilami, pri vrhu pa umazano-vij oličasto ruj av. Prašnikov je pet; pestič je eden, ki se faz vij e v mnogosemensko, svetlo-črno jagodo črešnjeve podobe in velikosti. Ta jagoda je napolnjena z rožno-rdečim sokom in segli v tazširjeni, povečani čaši. 78 Cevocvetke (Gamopetalael. b) Z glavičastim plodom. 111. Zobnik ali blen (Hyoscyamus niger, fdjtmirjeS SSilfenfraut) ima ko- željasto, eno- ali dvoletno korenino, k višku stoječe, 1 do 2 čevlja visoko, enojnato ali vejnato steblo, ki je lepljivo volnato, kakor vsa rastlina. Cveti Ena najbolj strupenih, najhujše omotnih rastlin; njene črešnjam podobne jagode so že večkrat zapeljale nevedne, da so jih vžili, če ravno so lahko poznati. — Po gorskih gozdih, posebno po Črtih, mnogokrat pogostoma, toda ne povsod. Cvete od junija do avgusta. 110. Kustovnica (Lycium barbarum, gemeiner SBodeborn) je grm z bel¬ kastimi, šibastimi, trnatimi vejami. Suličasti listi so celorobi, špičasti in goli; iz listnih paseli se pokažo posamezno ali po dva skup cveti, ki imajo lijast, svetlo vijoličast venec, 5 prašnikov in 1 pestič, iz kterega se naredi rdeča, podolgasta jagoda. Sade jo pogostoma v žive meje in plotove. Cvete od julija do septembra. Pod. 122. Volčja črešnja (Atropa Belladonna). a. rastlina, b. prerezani cvetni venec, c. in d. pestič podolgoma in poprek prerezan. 123. Zobnik (Hyoscyamus niger). a. cvetni venec, b. plod. Razhudniki (Solanaceae). 19 sede posamezno po koncu v listnih pashah; ko se razcvetajo, stoje vrh. stebla ali vrh vej na kupu; ko plod dozoreva, stoje v podolgastem, listnatem,, enostranskem klasu. Imajo vrečasto, peterozobo, trpežno čašo in liju po¬ doben, velik cvetni venec, ki je bledo-rumen in preprežen s temno-vijoličastimi žilami, tako da je nekako posebno temen in umazan videti. V čaši sedeča mnogosemna glavica se odpre s pokrovcem. Zoprno smrdeča, zelo omotno strupena rastlina, ki raste povsod po grobljah, kraj potov in tudi po njivah. Cvete junija, julija. 112. Kristavec ali svinjska dušica (Datura Stramonium, ©tediapfel) ima koželjasto, enoletno korenino in k višku stoječe, '/ 3 do 2 čevlja visoko, precej golo steblo, ki ima vilaste veje. Peceljnati, jajčasti listi so šobasti, nazob¬ čani. Prav veliki, 3—1 palcev dolgi, beli cveti stoje posamezno med razso- bami. Cevasta čaša je peterorobata, cvetni venec je lijast. Plod je bodeča, mnogosemna glavica jabelkove velikosti. Zoprno smrdeča, jako omotno strupena rastlina, ki je prav za prav iz vzhodnje Indije doma, ki pa raste skoraj povsod; pogostoma po grobljah, kraj potov in po krompirjeviščih. Cvete julija, avgusta. Pod. 124. Kristavec (Datura Stramonium). Pod. 125. Tobak (Nicotiana Tabacum). a. a. rastlina, b. pestič, c. glavica, d. e. pre- rastlina, b. cvetni venec s prašniki, c. pestič rezana glavica, /. seme. s čašo, d. glavica. 80 Cevocvetke (Gamopetalae). 113. Navadni tobak (Nicotiana Tabacum, gemeiner £at>ctf) je enoletno zelišče, ima enoj nato ali vejnato, 4—6 čevljev visoko steblo, ki je z vso rastlino vred žlezasto - kociničasto. Veliki cveti so podolgasto - suličasti ali jajčasti, prišpičeni. Cveti se pokažo vrb stebla v velikem, nepravemu kobulu podobnem latu. Imajo zvončasto-latvičast venec, ki je bel, samo po robu je rožno-rdeč. Cevasto-zvončasta čaša je trpežna in obdaja jajčasto mnogo- semno glavico. Z več ž njim srodnimi vrstmi vred je bil prinesen tobak še le leta 1560 iz Amerike v Evropo, kjer so kmali jeli vkljub prepovedi puhati, nosljati in žvečiti listje te omotno strupene rastline. Dan današnji se tudi pri nas po nekterih krajih, posebno na Ogerskem, mnogo sadi tobaka, tako da se mnogo ljudi živi od njega. — Cvete julija in avgusta. Razhudniki so zelišča ali grmi s premenjalnimi listi in s popolnimi cveti, ki imajo pravilen, na petero nacepljen venec, 5 prašnikov in prosto nadraslo plodnico, ki se razvije v mnogose- mensko glavico ali jagodo. — Skoraj, vse so jako omotno strupene rastline. Nektere iz Amerike prinesene vrsti pa, kakor: krompir, volčje jabelko, paprika in tobak, spadajo med rastline, ki se sploh sade. 13. red. Srhkolistice (Asperifoliae, iRiutlp bliitterige). 114. Navadna plučnica (Pulmonaria offi- ■cinalis, gemeiiteS Sungenlraut) ima valjasto, nagnjeno koreniko in k višku stoječe, '/ a —1 čevlja visoko, s celo rastlino vred kratko- ščetinasto steblo. Listi so temno-zeleni, mehki, večkrat belo lisasti; pri tleh stoječi listi so peceljnati, ali srčasti ali jajčasti, na steblu sedeči listi pa so bolj podolgasto špičasti. Pri razcvitanji rožno-rdeči, pozneje svetlo vijoličasto-višnjevi cveti stoje v enostranskih grozdih. Imajo petoglato, pri dozorevanji napihnjeno čašo in liju podoben, peterokrp cvetni venec, na kteri je priraslih 5 prašnikov. Pod. 126. Plučnica (Pulmonaria offi- Plod je iz 2-4 delov sostavljen pokovec ciniUis) - a ' b ' c ' prerezan (©paltfrudjt). Prav pogostoma po gozdih, ob potokih in je-ena najprvih pomladanskih rastlin. Cvete aprila, marca. ' - ; - - -1 Srhkolistice (Asperifoliae). 81 Pod. 128. Gadovec (Echium vulgare). a. rast¬ lina, b. cvet, c. venec precepljen m razgrnjen, d. čaša s krovnim listom, e. pestič, f. prašnik, g. plodna čaša, zaprta, A. plodna čaša odprta, s 4 oreški. d. 127. Potočnica (Myosotis palustris). b. rastlina, c. cvetni venec, d. venec ecepljen in razgrnjen, e. pestič,/, g. čaša. 115. Navadna potočnica ali močvirske mačje oči (Myosotis palustris, @umpf»23ergtfjmemnidit) ima plazečo koreniko z več '/,•—1 čevlja visokimi, k višku stoječimi, robatimi stebli; kratko-kocinasti steblovi listi so podolgasto suličasti. Lepi, mali. višnjevi, na sredi rumenkasti cveti stoje v enostranskih zavihanih grozdih. Peterozoba čaša je poraščena z ležečimi kocinicami, cvetni venec je latvičast. V kratki, zgorej z rumenkastimi zaklopkami za¬ prti njegovi cevi sedi 5 prašnikov. Na dnu čaše je pestič, ki se razvije v četverodelni pokovec. Easte pogostoma po mokrih travnikih, ob potokih in v jarkih. Cvete od maja do septembra. 116. Navadni gadovec (Echium vulgare, gemeiner ikatternfopf) ima kože- ljasto, vejnato, dvoletno korenino in k višku rastoča stebla, ki so z vso rast¬ lino vred jako ščetinasta. Suličasti listi so špičasti, imajo cele robove, zgornji sede, spodnji pa se zožujejo v peceljne. Veliki cveti stoje v k višku stoječih, enostranskih grozdih na kratkih steblovih vejah. Navadno živo Rastlinstvo. 6 82 Cevocvetke (Gamopetalae). višnjevi cvetni venec je lijasto-zvonast in ima nepravilen peterokrp rob in golo grlo, iz kterega moli 5 prašnikov in 1 vrat. Na dnu trpežne čaše sedi iz 4 delov sostavljen plod pokovec. Prav pogostoma kraj potov, po grobljah in ob vodah. Cvete od junija do septembra. Sem spadajo še nektere druge pogostoma rastoče in v prejšnjih časih v zdravilstvu rabljene rastline, kakor: gabez ali gavez (Symphytum officinale, ©etnmurj) z velikimi, valjasto-zvonastimi rdečimi cveti; volovski jezik (Anchusa officinalis, Ddjfenjunge) z lija- stimi, zaprtimi, lepo ažurno višnjevimi cveti; pasji jezik (CynogloSsum officinale, §imb§* junge) s sicer enakimi,*samo umazano-krvavo rdečimi cveti; morsko proso ali tičje seme Srhkolistice so večidel zelišča s premen- jalnimi, enojnatimi, ko¬ cinastimi listi in popol¬ nimi cveti, ki imajo pra¬ vilen, enolističen venec, v čegar cevi je prira¬ ščenih 5 prašnikov. Nad- rasli plod je pokovec in je sostavljen iz C) —4 razločenih oreško. ix» dnu trpežne čaše. Raz¬ je navadno eno- r, po polževo za- nepravi kobul. red. LFstnatice (La¬ bi fitae, IHjjjjculitiitler). 117. Lisasta mrtva kopriva (Lamium macu- Pod. 129. Mrtva kopriva (Lamium maculatum). a. cvet, »gornja rn+ llm ustna, **dolnja ustna, b. cvetni venec od spodej, k cvetni f tum > gejlectte AaiUmeffel) venec, gledan od_ zgorej, d. spodnja ustna, e. prašniki, ima vlaknato korenino, /. g. povečani prašniki, h. pestič, i. prerezani pestič, k. I. čaša ki noeania nod zemlio s plodom, m. kos stebla. ° “ ". J plazeče živice m k višku rastoča 1—2 čevlja visoka stebla. Stebla so štiro-robata, enojnata ali vej- nata. Nasprotni listi so peceljnati, srčasti, prišpičeni, debelo in neenako na- (Lithospermum officinale, ©teinfame) z majhnimi belimi cveti in s kakor kamen trdimi belimi plodovi, itd. Ustnatice (Labiatae). 83 zobčani, bolj ali manj kocinasti. Veliki škrlatasti cveti stoje v listnih pashah Cvetni venec ima dve ustni, gornja je zbočena, spodnja pa obstoji le iz ene na robe srčaste krpice. V zakrivljeni, spodej trebušnato napihnjeni venčevi cevi so 4 prašniki, 2 daljša in 2 krajša, in kolobar kocinic. Na dnu čaše se najde pestič, ki se razvije v pokovec, sostavljen iz 4 oreškov. Po logih in med grmi pogostoma. Cvete od aprila do septembra in je večletna. Druge podobne vrsti so: škr latno-rdeča mrtva kopriva (Lamium purpureum); bela mrtva kopriva (L. album); rumena mrtva kopriva (Galeobdolon luteum); lepa medenika (Melittis Melissophjllum, ^nunertltatt), in mnogo drugih. 118. Materna dušica (Thymus Serpyllum, jyelb=34)i)tnian ober Ouenbel) je majhen, nekoliko palcev visok pologrm, s tankimi, ležečimi ali dvigajočimi narezani, lepo dišeči listi. Veliki temno-vijoličasti cveti stoje v klasih, sostav- ljenih iz vretenec. Cvetni venec je dvoustnat, gornja ustna je zbočena, spodnja ustna trodelna z velikim srednjim rogljem; cvetni venec ima v sebi le 2 prašnika, čaša pa 4delni plod pokovec. Sajena je pogostoma po vrtih; dišavni listi se rabijo v kuhinji in v lekarnici. — Druge divje rastoče, zelnate kadulje rasto po travnikih, gričih, po tratah, itd. pogostoma, post. travniška kadulja (Salvia pratensis, 2Siefen=@albet). se stebli in z majhnimi okro- glastimi ali črtastimi, kratko- peceljnatimi listi. Mali rožno- rdeči cveti stoje šopasto skup v navideznih vretencih. Dvoust- nati cvetni venec ima plošč- nato gornjo in trikrat na¬ cepljeno spodnjo ustno in za¬ kriva 4 razno dolge prašnike. Plod je pokovec. Vsa rastlina je bolj ali manj kocinasta in ima močen, pa prijeten duh. Raste povsod po suhih trav¬ nikih, po poljskih mejah in po grivah. Cvete od junija do septembra. Pod. 130. Materna dušica (Thymus Serpjllum). a. rast¬ lina, b. cvetni venec, precepljen in odvihan, c. čaša povečana. 119. Koristna kadulja ali žajbelj (Salvia oflicinalis, ge- brdudjlidjer @at6ci) je pologrm s k višku stoječimi, 1 do 2 čevlja visokimi, štirirobatimi stebli, kteri so sivokuštrasti ravno tako, kakor tudi pecelj- nati, nasprotni, podolgasti, 6* 81 Cevocvetke (Gamopčtalae). Pod. 131. Koristna kadulja ali žajbelj (Salvia officinalis). Prava sivka (Lavandula a. b. rastlina, c. cvetni venec, odprt, d. pestič. 120. Prava sivka (Lavandula vera, ecfiter Sabenbet) je vejnat, 1-—2 čevlja visok pologrm, ki ima goste, zelnate, štirirobate, k višku štrleče mladike. Črtasti ali suličasti listi nemajo peceljnov. Modri cveti se pokažo pretrgoma vrb vejic v klasih, čaša je ametistasto modra in cvetni venec je vijoličast, dvoustnat, z večo gornjo in krajšo enakokrpo spodnjo ustno in z 4 neenakimi prašniki. Kaste divja po južni Evropi, sade pa tudi pogostoma po vrtih to aromatično dišečo rastlino. Cvete julija in avgusta,. Druge pogostoma po vrtih sajene aromatične ustnatice soj: bosiljek ali bazilika (Ocymum Basilicum, ®ajtlientraut), razne mete (kakor poprova meta in konjska meta, Mentha piperita. et crispa, 5|3feffer= unb ^raujntuinge), rožmarin (Kosmarinus offi¬ cinalis, 'Jložntarin), šet raj ali čober (Satureja hortensis, ©aturei), majoran (Origanum Majorana, SDlajoran), melisa (Melissa officinalis, ©itronemncliffc), grenkuljica (Glechoma hedenicea, (SutiMrcbe) in več drugih. Zijalke (Personatae). 85 Pod. 133. Rožmarin (Rosmarinus officinalis). Pod. 134. Grenkuljica (Glechoraa hederacea), «. cvetoča veja, b. cvet, c. cvetni venec in a. rastlina, b. cvet povečan in c. prerezan, prašniki, d. pestič, e. čaša in pestič. d. čaša in pestič. Ustnatice so zelišča ali grmi s štirirobatim steblom, nasprotnimi listi in v vretencih stoječimi ustnatimi cveti, ki imajo večidel 4 dvomočne prašnike (t. j. 2 daljša in 2 krajša). Plod je iz 4 delov sostavljen pokovec. Večidel vse imajo v sebi močno dišeča (hlapna, eterična) olja in mnogo se jih sadi po vrtih. 15. red. Zijalke (Personiitae, Siodjcttlilittlcr). 121. Veliki odolin ali žabica (Antirrhinum majus, grofje« Somettmaul) ima k višku stoječe, 1 do 2 čevlja visoko, spodej golo, zgorej kociničasto steblo s suličastimi, celorobimi, golimi listi. Veliki cveti stoje v grozdih konec stebel. Topi časni rogljički so mnogo krajši kakor l'/ a palca dolgi cvetni venec, kije dvoustnat, toda pri sredi napihnjena spodnja ustna za¬ pira grlo popolnoma. Ako se ustni nekoliko razvlečete, ste žrelu podobni. Cvetni venec je rožno-rdeč ali bel, z rumenim grlom. Izmed 4 na venec 8G Cevocvetke (Gamopetalae). priraslih prašnikov sta 2 daljša kakor druga dva. Na dnu čaše je pestič z oblo prosto plodnico, iz ktere se razvije mnogosemna glavica. Prav navadna vrtna rastlina, ki mnogokrat tudi zdivja. Cvete od junija do avgusta. — Njemu je podobna madronšica ali žabri (Linaria vulgaris, Seinlraut), ktera ima manjše ostrogaste žepleno-rumene zijalaste cvete s temno-rumenim grlom in ki raste pogostoma divje. Pod. 135. Odolin (AntirrMnum majus). Pod. 136. Rdeči naprstec (Digitalis purpurea). a. rastlina, b. cvet, odprt, c. prašnik, a. b. rastlina, c. cvetni venec, prerezan, d. čaša in d. pestič s plodnico. pestič, e./, plodnica podolgoma in poprek prerezana. 122. Rdeči naprstec (Digitalis purpurea, rotljer g-ittgerljut) ima k višku stoječe, 2—3 čevlje visoko enojnato steblo, ki je s suličastimi, neenako narezanimi listi vred belo-kosmato. Veliki cveti stoje vrh stebla v enostran¬ skem grozdu. Neenako peterodelna čaša je kratka, krasni cvetni venec je pa blizo 2 palca dolg in nesimetrično zvonast; on je bolj škrlatno-rdeč, od znotraj belo-pikast, redko kedaj popolnoma bel. Prašniki so 4, 2 daljša in 2 krajša; plod je mnogosemna glavica. Ta lepa rastlina je ena izmed najhujše strupenih, omamno-ostrih rastlin. Raste divja sem ter tje po gozdnatih gorah, imajo jo pa tudi po vrtih zavolj lepšega. Njemu je po¬ doben bledo rumeni naprstec (Digitalis ochroleuca, blafjgclber gingcrljut) z velikimi, žepleno-rumenimi cveti, ki raste povsod po gozdnatih bregovih in cvete junija, julija. Zijalke (Personatae). 87 123. Veliki lučnik ali papeževa sveča (Verbascum phlomoides, grojp b[umige§ SBoflfraut, ^immetbranb ober Sonigžferje) ima 2 do 6 čevljev visoko, enojnato ali samo v vrhu vejnato steblo, ki je z vso rastlino vred gosto ku- štrasto. Listi, ki izrasto prvo leto, stoje pri tleh v podobi rožice, drugo leto še le izraste visoko steblo z mnogoštevilnimi, jajčastimi ali podolgasto- suličastimi, jako volnatimi listi, ki ali sede, ali pa kterih ploskve se razšir¬ jajo navzdol po steblu. Veliki cveti izrasto šopasto v 1—2 čevlja dolgem grozdu vrb stebla. Citronasto rumeni, dišeči cvetni venec je kolesast, z ne¬ enako krpastim robom in nosi 5 prašnikov, izmed kterih sta daljša 2 gola, 3 krajši pa so gosto belo-volnati. Plod je glavica. Ta lepa rastlina raste tropoma na suhih, peščenih krajih in po kamnitih gričih skoraj povsod z več drugimi njej podobnimi lučniki vred, post. z drobnocvetnim lučnikom (Verbascum thapsiforme, S«olI!vaut). Cvete od junija do septembra in je dvoletna. Iz po¬ sušenega lučnikovega cvetja kuhajo tudi čaj. ^ a "%) " |T . Pod. 137. Papeževa sveča (Verbascum Pod. 138. Njivski jetičnik (Veronica agrestis). phlomoides). a. b. rastlina, c. čaša in a. rastlina, b. cvet, c. plodna glavica, pestič, d. cvetni venec precepljen, e. pre¬ rezana plodnica. 124. Njivski jetičnik (Veronica agrestis, Stcfer-Gčljrenpreig) je majhna, mična, enoletna rastlinica z ležečim, mnogokrat vrlo razraščenim, 3—9 palcev 88 Cevocvetke (Gamopetalae). dolgim steblom, ki dela okroglo rušo. Mali peceljnati, jajčasti listi so debelo narezani. Cveti izrasto posamezno iz paseh gornjih listov in vise na pozneje navzdol zavihanih peceljnih. Cvetni venec je neenako-kolesast, s četvero- delnim robom, je višnjev in rad odpade z 2 prašnikoma vred. Cveti so popolni. Plod je narobe srčasta glavica, ki se drži trikrat do štiri¬ krat daljega reclja. Zgodaj pomladi prav pogostoma po njivah. Cvete marca, aprila. Jetičnikov je prav mnogo vrsti, ki so sicer po podobi prav različni, ki se pa vsi navadno lahko spoznajo po višnjevem nesimetričnem cvet¬ nem vencu in po 2 prašnikih. Sem spada, post. še koristni j etičnik (Veronica officinalis, gebraudjlidjer (Sljtenprcišl, čegar cveti izrastd v grozdih iz listnih paseh, in dolgolisti j etičnik (Veronica longi- folia, langblattriger GčljrenpreiS) z dolgimi gostimi grozdi mnogo drugih. cvetja konec stebla, in Zijalke so zelišča s njema stoječimi listi in s imajo nepravilen, soraslo-listen (ve¬ čidel zijalast, redko kdaj nesime¬ tričen, kolesu podoben) cvetni ve¬ nec. Skoraj vse imajo po 4 prašnike, 2 daljša in 2 krajša; nektere jih imajo tudi po 5 ali pa le po 2. Plod je glavica. Nektere so hudo strupene, mnogo jih je, ki so lepe vrtne rastline; nektere so znamenite zajedalke. Pod. 139. Dolgolisti jetičnik (Veronica longi- iolia). a. b. rastlina, c. cvetni venec in prašniki, d. čaša in pestič. Dodatek. Zajedalke (Orobancheae, ©djmaro^erfrauter). 125. Lusnec ali luš (Lathraea Squamaria, ©djuppemnurj) je čudna brez- listna zajedalka rožno-rdeče barve; njena vejnata, z mesnatimi belimi luskami pokrita korenika sedi na koreninah listnatega drevja (kakor post. bukve, leske). Iz zemlje moleča stebla so enojnata, 6—7 palcev dolga, z rdečimi luskami pokrita in nosijo v vrhu enostransk grozd rdečkastih, s krovnimi listki pod¬ prtih cvetov, ki imajo četvero-krpo čašo, zijalast cvetni venec, 2 krajša in Zajedalke (Orobancheae). 89 2 daljša prašnika in 1 pestič, ki se razvije pozneje v glavico s kakor prali drobnim semenom. Ta kaj posebna rastlina je posušena popolnoma črna. Raste v nekterih krajih po listnatih gozdih prav pogostoma in cvete marca in aprila. msnec (.Latiiraea Squamaria). s koreniko, b. in c. mladike, venec, odprt, e. čaša s pe¬ stičem. poletni koren (Orobanche major), a. b. rastlina, c. luska, d. prerezani cvetni venec, e. prašniki, f. pestič. 126. Teliki poletni koren (Orobanche major, groge ©ommertourj) je brezlistna, rujava zajedalka, ktere gomoljata korenina sedi na koreninah raznih zelišč. Nadzemno steblo je enojnato, do 1 čevlja visoko, z vso rast¬ lino vred žležasto-kocinasto in z luskami pokrito; barve je mnogokrat blede, ki cika ali na rumenkasto, ali na rdečkasto ali na višnjelkasto. Cveti so iste barve, zrasto vrh stebla v grozdu in imajo dvolistno čašo in cevasto- zvonast cvetni venec. Sicer so pa cveti popolni z 2 krajšima in 2 daljšima prašnikoma in z 1 pestičem. Plod je glavica s kakor prah drobnim semenom. Na solnčnatih gričih, po suhih travnikih in na deteljiščih, posebno na apneni zemlji, raste pogostoma in je jako škodljiv rastlinam, na kterih raste. Cvete junija in julija. (Drugi škodljivi poletni koreni rasto na koreninah konoplje in tobaka.) 90 Cevocvetke (Gamopetalae). 16. red. Bučnice (Cucurbitaceae, Siirbfen). 127. Buča ali tikva (Cucurbita Pepo, Sitrbtž) je enoletna rastlina z na tleh ležečim, robatim, ščetinastim, 6—20 čevljev dolgim steblom in z vej- natimi, kljukastimi viticami ali ročicami (Dlanfen). Veliki dolgo-peceljnati listi so srčasti, peterokrpi, nazobčani, hrapavo kociničasti. Posamesni cveti izrasto iz listnih paseh in so enodomni. Imajo zvonast, jako velik, pome- rančno rumen cvetni venec. Plod je prav velika, navadno okrogla jagoda, ki je pozneje od znotraj votla in ima mnogo ploščnatih, z belo luščino obdanih semen (bučno seme) v 6 dvojnatih redih. Pod. 142. Buča (Cucurbita Pepo). Buča je iz Orienta k nam zanesena in sade jo povsod zavolj njenega mnogokrat čudo velikega (do 200 funtov težkega), po podobi vrlo različnega ploda. S plodovim mesom na¬ vadno pitajo prešiče; pa ako se dobro napravi, je vžitno tudi ljudem, kakor je tudi seme. Cvete od junija do avgusta. 128. Kumara ali krastavec (Cucumis sativus, (Surfe) je enoletna rast¬ lina z na tleh ležečim, ščetinastim steblom in enojnatimi ovijalnimi viticami (ročicami). Dolgopeceljnati, hrapavi listi so srčasti, petero-oglati, neenako nazobčani. Cveti so enodomni; prašni cveti se pokažo po 4 do 5 skup, pestični cveti pa posamesno ali pa po dva v listnih pashah. Zvonast cvetni Bučnice (Cucurbitaceae). 91 ivumara (Cucumis sativus). a. rast- plod (kumara, krastavec), c. pre¬ rezan plod. venec je temno zlato-rumen, plocl je podolgast; dokler je nezrel, je brada¬ vičast in zelen, dozorel je pa gladek in rumen. Rumenkasto-belo s plo¬ dovim mesom obdano seme je na koncu špičasto. Doma je iz jutrovih dežel, pa sade jo povsod zavolj ploda, ki je vžiten, dokler ni zrel. Cvete od junija do septembra. 129. Dinja (Cucumis Melo, 3tten). Cvete od julija do septembra. — Druge vresnice rasto tudi družno, kakor post. lepi mesno-rdeči vres ali resa (Eriča carnea, fteifdjfarhige §eihe) po apnenih gorah, ki ■cvete aprila, maja. Največ in najlepših vresnic pa raste po južni Afriki. 132. Dlakavi ravš ali (lragoinastnik (Rhododendron hirsutum, raufp fjaartgeš 2llpenro§lein) je majhen, šopast grm s pakrožnimi, drobno narezanimi, po robu kocinastimi in spodej rujavo-pikastimi listi. Krasni, živo rožno- rdeči cveti stoje v rahlih češuljah. Imajo liju podoben cvetni venec, ki je tudi od zunaj smolnato pikast, in 10 prašnikov. Plod je glavica. Ta grm je izmed najlepših planinskih rastlin in pokriva, mnogokrat na široko, bregove apnenih gora. Zavolj lepega cvetja ga pozna vsak prebivalec in obiskovalec planin. Cvete od junija do avgusta, bolj nizko poprej, kakor na visokih gorah. Še je ena tej prav podobna vrst, ruj a vi ravš (Rhododendron ferrugineum, roftfarbeneš SUpenrožlein), ki ima celorobo, spodej popolnoma rujavo listje. Z ravši sroden je močvirski rožmarin (Ledum palustre, @umpf»iporft), omotno strupeni grm. z vedno zelenimi, vvitimi, spodej rjavo kuštravimi listi in s kobuli belega cvetja. On raste po mahovji, posebno na češkem. b) Plod je jagoda. 133. Borovnica ali jagoda črnica (Vaccinium Mvrtfllus, §eibett>eere) je kvišku stoječ, 7*—l'/a čevlja visok, vrlo vejnat grm z zelenimi, ostro roba¬ timi vejami. Jajčasti listi so drobno napiljeni, odpadni. Kimasti cveti izrasto posamesno iz listnih paseh. Imajo vrčast, skorej obel, bledo zelen, nekoliko rdečkast cvetni venec in 8 prašnikov. Oble, vžitne jagode so črne, slivaste in za grah debele. Raste pogostoma po gozdih in kraj gozdov in pokriva tla časih prav na široko okrog, posebno po gorah. Cvete junija, julija. Jedo se tudi posušene jagode, ki zelo puščajo barvo. — Ž njo srodna je brusnica ali rdeča borovnica (Vaccinium Vitis idaea, ijlmjjelheere ober rotlje §eibelbeere), nizek grm z okroglimi stebli, vedno zelenimi, usnjastimi, narobe jajčastimi, celorobimi listi in z belimi ali rožno-rdečimi cveti, ki stoje vrh vej v eno¬ stranskih, gostih, kimastih grozdih Oble jagode so živo rdeče. Raste po jelovih gozdih, na peščeni zemlji in na šoti in cvete od maja do julija. Kiselkaste jagode se vkuhane jedo. Po mahovji raste med šotnimi mahovi mična, tudi vžitna mahovnica (Vaccinium Oxycoccos, SKcožbeere). V Rudni gori in v Šumavi so borovnice, brusnice in mahovnice kakor živež velike važnosti; tam jih prav mnogo ljudje nabirajo, suše in jedo. Vresnice so mali grmi ali drevesca s čvrstimi, usnjastimi, mnogokrat vedno-zelenimi, časih iglastimi listi in lepimi, mnogoštevilnimi, pravitoimi, zvonastimi ali cevastimi cveti. Prašnikov je navadno po 8 ali 10. Prašnice se 6ljknice (Oleaceae). 95 Pod. 149. Borovnica (Vaccinium Myrtillus). Pod. 150. Brusnica (Vaccinium Vitis idaea). a. grm v cvetji, b. cvet, c. veja z jagodami, a. grm, b. cvet, c. prašniki in pestič, d. pestič d. jagoda, poprek prerezana. sam, e. /. jagoda. odpro z luknjami in imajo večidel ščetinaste prirastke. Plod je nadrasla gla¬ vica ali podrasla jagoda. 18. red. Oljknice (Oležceae, DelMitme). 134. Kalina (Ligustrum vulgare, iftatntoeibe) je jako vejnat grm z nasprot¬ nimi, suličastimi, celorobimi, nekoliko usnjatimi listi. Beli močno dišeči cveti izrasto vrb vej v gostih kitah; imajo lijast cvetni venec, 2 prašnika in 1 prost pestič, kteri se razvije v črno, za grah debelo jagodo. Po grmovji in kraj gozdov. Cvete junija, julija. 135. Lipovka ali španjski bezek (Syringa vulgaris, gfieber ober Mauer §oCer) je grm ali nizko drevo z nasprotnimi, jajčastimi, pri dnu srčastimi, celorobimi listi. Lepi, prijetno dišeči cveti izrasto v velikih, gostih kitah, ki s toje navadno po dve konec vej. Cveti so navadno lilaste barve, ali pa tudi 96 Cevocvetke (Gamopetalae). Pod. 151. Kalina (Ligustrum vulgare). a. veja Pod. 152. Lipovka (Syringa vulgaris). a. veja s cvetjem, b. cvet, c. cvetni venec in prašniki, s cvetjem, b. cvet, c. cvetni venec, prerezan, povečani, d. pestič, e. veja s plodom, /. ja- d. pestič, e. plodovi, /. plod, podolgoma pre- goda, poprek prerezana. rezan. 136. Prava olika, oljka ali niaslina (Olca europea, edjter Det&aum ober DItce) je nizko, pri tleh mnogokrat prav debelo drevo, redkeje le grm. Nasprotni, suličasti listi so usnjasti, vedno-zeleni, zgorej temno-zeleni, spodej belkasto sivi. Mali belkasti cveti izrasto v grozdih, stoječih v listnih pashah, in imajo 2 prašnika v lijasto-kolesastem cvetnem vencu. Plod je jajčast, temno zelen koščičast plod tako velik, kakor sliva. 6lika je rastla od začetka divje v Orientu, posebno v Palestini; zdaj jo pa sade po deželah okrog sredozemnega morja in v topleji Ameriki. Iz zrelega plodu se stiska olje (laško ali olikino olje', čegar bolje, svetlo-rumene sorte imajo za jed, druge pa za raz¬ svetljavo. Že v starodavnih časih je bila olikova vejica znamenje miru in sprave. Cvete- junija, julija. - beli, in imajo liju podoben cvetni venec in 2 prašnika. Plod je svetlo rujava glavica. Doma je iz maja. Broščnice (Rubiaceae). 97 Pod 153. Oljkovo drevo (Olea europaea). a - veja s cvetjem, b. povečani cvet, c. d. plod. Pod. 154. Prvenec (Asperula odorata). a. rast¬ lina, b. .cvet, c. cvetni venec, precepljen in razgrnjen, d. pestič. 19. red. Broščnice (Rubidceae, SrnjUJC). a) Zvezdoliste (Stellatae). 137. Dišeča perla ali prvčnec (Asperula odorata, SBcdbmeijter) ima tanko, daleč plazečo, členasto koreniko, ki poganja iz koncev svojih vej enojnata, 4robata, k višku stoječa stebla s suličastimi, po robu ostrimi listi. Spodnjih listov stoji po 6, gornjih po 8 skup v vretencu. Vrh '/* do 1 čevlja visokega stebla stoje majhni, beli cveti v nepravih kobulih. Cveti imajo liju podoben cvetni venec, kteremu so na cev priraščeni 4 prašniki. Sčetinasti plod ob¬ stoji iz 2 majhnih, oblih rožek. Rastlinstvo. 7 Oljknice so drevesa ali grmi, ki imajo nasprotne liste, pravilen, 4delen cvetni venec, kteremu so v cev priraščena 2 prašnika in 1 prost nad- rasli pestič v čaši. Plod je ali jagoda, ali pa glavica. 98 Cevocvetke (Gamopčtalae). Po senčnatih gozdih pogostoma; zvenjena rastlina ima močen, prijeten duh in se deva v vino, ki dobi od nje posebno dobro slast (ta pijača se imenuje travnica, 2Kaitrunt). Cvete maja, junija. 138. Rumena lakota ali strdenka (Galium verum, edjtež Sabfraut) ima plazečo koreniko in k višku stoječa, 1 do 3 čevlje visoka, okrogljasta stebla. Črtasti, skoraj nitasti listi stoje po 6—12 skupaj v vretencih; prav majhni, rumeni cveti pak vrh vej v gostih, latnato zloženih nepravih kobulih. Cveti imajo kolesast, 4krat nacepljen cvetni venec s 4 prašniki. Polkroglasti plo- diči so po dva skup in so goli. Raste prav pogostoma po suhih travnikih in po poljskih mejah. Cvete od junija do septembra. — Druge lakote pa cveto belo, post. navadna lakota (Galium Mollugo). Pod. 155. Rumena lakota (Galium verum). Pod. 156. Brošč (Rubia tinctdrum). a. rast- a. b. rastlina, c. povečan cvet. lina, b. cvet, c. cvet prerezan, d. plod, e. plod, podolgoma prerezan. 139. Brošč (Rubia tinctorum, g-drberrot^e ober ilrapp) ima kakor gosje pero debelo, plazečo koreniko, ki poganja več 2 do 3 čevlje visokih stebel. Stebla so 4robata, po robeh imajo kratke ščetinice in široko narazen stoječe veje. Listi stoje po 4 do 6 skup v vretencih, so suličasti, po robu in spodej Broščnice (Rubiaceae). 99 ostri. Rumeni cveti stoje v latnato sosta vij enih nepravih kobulih, in imajo kolesast, večidel petkrat nacepljen cvetni venec s 4 do 5 pašniki. Plod je za grah debela dvopuckasta jagoda. Te južne rastline se sem ter tje mnogo prideluje zavolj rdeče barve, ki jo daje njena korenika. Ako živina to rastlino je, dobi na zadnje še celo rdeče kosti. Cvete od junija do avgusta. b) Lesnate broščnice 140. Pravi kavovec (Coffea arabica, edjter S?affce6aum) je majhno, vedno zeleno drevo ali grm z navskriž stoječimi širokimi vejami. Tudi jajčasto podolgasti, goli, zgorej temno-zeleni, spodej bledi listi so nasprotni. Beli, di¬ šeči cveti so po 3 do 7 v listnih pashah nakupičeni, in se razvijo v jajčasto Jagodo z dvema predalcema. Dozorela jagoda je temno-rdeča in ima spre¬ daj ploščnata, na hrbtu zbočena, kakor rog trda zrna (kavina zrna.) Pod. 157. Kavovec (Coffea arabicab a. veja Pod. 15S. Brogovita (Viburnum 6pulus). š cvetjem, b. veja s plodom, c. plod, d. pre- a, .veja s cvetjem, b. ploden cvet, c. jalov rezan plod z 2 zrnoma, e. seme (kavino cvet, d. plodovi, e. prerezan plod. zrno', /. prerezano zrno, da se vidi kal. 100 Cevocvetke (Gamopetalae). Kavovec so presadili iz prvotne njegove domovine, iz Arabije in Etijopije, v vzhodno in zahodno Indijo. Evropejci kuhajo kavo še le od 15. stoletja in vendar se je poraba žganih kuhanih kavinih zrn tako razširila, da jih potrebuje le Evropa sama na leto čez 225 miljonov funtov. 141. Brogovita ali kozja pogačica (Viburnum Čpulus, ScfmeelaU) je grm z nasprotnimi jajčastimi, trokrpimi, debelo nazobčanimi listi. Cveti stoje vrb vej v nepravih kobulih, ki imajo v sredi drobne popolne cvete z zvonastim, rumenkasto-belim cvetnim ven¬ cem, pri kraji pa velike, ko- lesasto ploščnate cvetne vence brez prašnikov in pestičev. Obličaste jagode so pozneje živo rdeče. Po vrtih imajo eno zvrst brogovite, ki ima okrogle, samo iz belih, kole- sastih cvetov sostavljene ne¬ prave kobule (kozja pogačica). Precej pogostoma kraj gozdov. Cvete maja, juuija Črni bezeg (Sambucus fdjmarjer §offunbcr) je drevo s' široko raz¬ prostrtimi vejami, ki imajo mnogo belega stržena. Na¬ sprotni listi so liho, trojno do sedmerno pernati, listki so jajčasti, prišpičeni, špičasto napiljeni. Cveti stoje v velikih, ploščnatih nepravih kobulih, in imajo kolesaste, malo izdol¬ bene, rumenkasto bele cvetne vence in močan duh. Obli¬ časte jagode so črne. Po grmovji, tudi pogostoma sajen po vaseh in po vrtih. Cvete junija in julija. Iz cvetja se kuha čaj. Jagode iu cvetje tudi ljudie jedd. Sok, iztisnjen iz bezgovih jagod in vkuhan, da se zgosti, daje znani terijak, kterega eno žlico v zdelico kropa danega daje prijetno kiselkasto pijačo, ki je posebno koristna zoper prehlajo, ker žene močno na pot. Pod. j. 59. Bezeg (Sambucus nigra). a. veja s cvetjem, b. veja s plodom, c. cvetni venec, d. čaša s pestičem, e. prašnik, /. prerezano seme. 143. Cevke, kovačnik ali kozji parkeljci (Lonicera Caprifolium, ecfjteS je grm z dolgimi, šibkimi vejami, ki se spenjajo na drugo drevje. Nasprotni listi so jajčasti, topi, višnjelkasto zeleni in celorobi; gornji se navadno z dnom soraščajo. Cveti stoje na gornjem koncu vej po 6 v vre- Socvetke ali košarice (Compositae). 101 tencih, ali pa vrli vej v šopkih. Dolgi so 1 '/„ palca, od začetka beli z rdeč¬ kastim dnom, pozneje pa rumenkasti; diše lepo in imajo nepravilen ustnat cvetni venec. Jajčaste jagode so škrlatno rdeče. Znan in lep grm naših vrtov, ki raste v bolj južnih krajih tudi divje. Cvete maja in junija — S kovačnikom je blizo v rodu pe¬ si k o vi n a ali kosteličevje (|>edenfir(d)cn', čegar veje se pa ne vij d in čegar cveti In plodi so po dva in dva pridnusoraščeni. Sem spada post. navadnapesikovina (Lonicera Xyldsteum, genteine §ecfom Jirfdje). ' . JBroščnice so deloma zelišča, deloma lesnate rastline z nasprotnimi ali z v vre¬ tencih stoječimi listi, z večidel pravilnim, 4—Sdelnim cvetnim vencem, s 4—5 prašniki in z eno podraslo plodnico, ki se razvije ali v jagodo ali pa v pokovec, ki razpade na dva pucka, 20. red. Socvčtke ali košarice (Compositae, Sodibliitlcr). a) Kolobarnice (Gorjmbiferae, ©trafjlbliitige). 144. Lapuh (TussiMgo Farfara, jpuflatticfj) ima globoko v zemljo skrito koreniko. Že pred listjem poganja 4—6 palcev visoke, enojnate, luskaste, belkaste, kosmate betve, kterih vsaka nosi samo en košek cvetov. Prav pri tleh poganja okroglasto-srčaste, debelo nazobčane, zgor gole, spod sivo kos¬ mate liste še le potem, ko jeocvetel. Z enojnatim zelenkastim ovojkom obdani cvetni košek ima skoz in skoz rumene cvetke, ki so na robu (v kolobarji) je- zičaste, na sredi (v krožcu) pa cevaste. Male rožke nosijo enojnate kodeljice (pappus). Raste pogostoma po vlažnih krajih, posebno na ilovčasti zemlji. Ena prvih pomla¬ danskih rastlin. Cvete marca, aprila. 145. Marjetica, tudi tratinščica, riglec in iskrica (Bellis perennis, ®anfe= Idiintcten) imenovana, je majhna rastlinica; njena korenika poganja več rožic lopatičastih cvetov in več golih betev, vsako z enim cvetnim koškom. Mali cvetni koški so sostavljeni razun iz zelenega ovojka iz belili večkrat zadej Pod. 160. Kovačnik (Lonicera Caprifolium). 102 Cevocvetke (Gamopetalae). Pod. 161. Lapuh iTussilago Farfara). a. cve- Pod. 162. Marjetica (Bellis perennis'. toča rastlina, 6. košek cvetja, prerezan, c. cvet a. rastlina, b. košek cvetja, c. košek iz kolobarja, d, cvet iz krožca, e. plod. plodu, d. cvet iz kolobarja, e. cvet iz krožca (d. e. povečan). rdečih, jezičastih cvetov v kolobarji in iz rumenih, cevastih 'cvetov v krožcu. Po vrtih imajo eno njeno zvrst s skoz in skoz cevkastimi, škrlatno rdečimi cveti. Na kegljastem plodišču sedeče rožke nemajo kodeljice. Po tratah prav pogostoma. Ta skoraj po vsi zemlji rastoča rastlina cvete skoraj celo leto. — Mnogo veča od marjetice je kresnica ali volovsko oko (Clirysanthemum Leucanthemum, toetfje SBudjer&tume, Craftlblumc). Ona ima 1—2 čevlja visoka, listnata stebla,, vsako navadno le z enim cvetnim koškom, cvete od junija do avgusta in raste prav po¬ gostoma po travnikih. 146. Prava kamilica (Matricaria Chamomilla, edjte Santille) ima enoletno koželjasto korenino in golo, ’/*—1 čevelj visoko, škrlatno-rdeče vejnato steblo. Dvakrat do trikrat pernasto-delni, travnato-zeleni listi imajo prav ozke, sko¬ raj nitaste končke. Cvetni koški so konec vej in imajo bele nazaj zavihane cvete v kolobarji in rumene cevaste cvete v krožcu. Votlo cvetišče se potem kegljasto podaljša. Eožke nemajo kodeljice. Ta jako dišeča rastlina daje znani kamilični čaj in raste sem ter tje pogostoma okrog vasi, kraj potov in po njivah. Cvete od maja do septembra. Socvetke ali košarice (Compositae). 103 Pod. 103. Kamilica (Matricama Cliamomilla). Pod. 164. Kman lAchillea Millefolium). «. rastlina, b. cvet iz kolobarja, c. cvet iz a. b rastlina, c. cvetni košek prerezan, d ko- krožca, d pestič cvetu iz krožca. lobarjevi cvet, e. krožčev cvet, f plodič (c— -f) povečani 147. Rman (Achillea Millefolium, ©djafgarfce) ima vejnato koreniko, ki poganja več k višku stoječih ali se dvigajočih, z listi vred volnato-kosmatih, v vrhu češuljasto-vejnatih stebel, vsako z več cvetnimi koški. V obsegu su¬ ličasti listi so prav drobno, večkrat pernasto delni. Cvetni koški so majhni. Belih kolobarjevih cvetov je navadno lepo pet; tudi cevastih, belih krožčevih cvetov je le malo. Plevnato cvetišče nosi rožke brez kodeljice. Prav navadna aromatična rastlina pašnikov in travnikov. Cvete od julija do septembra. 148. Planika ali očino zelišče (Gnaphalium Leontopodium, ©betoetfj) ima valjasto, napošev rastočo koreniko, ki poganja k višku stoječa, prav enoj- nata, 1—6 palcov dolga stebla, ki so s celo rastlino vred belo-volnata. Črtasto- suličasti listi imajo bele robove. Več majhnih jajčastih cvetnih koškov je vrh stebel skup, ki jih obdajajo bolj dolgi, pakrožni, posebno jako volnati krovni listi kakor zvezda. 104 Cevocvetke (Gamopetalae). Po pašnikih, skalovji in kršji visokih planin, posebno na apneni zemlji. Ljudje radi jemljo to rastlino sabo za znamenje, da so bili na kaki visoki gori, in sicer zato, ker se ne spremeni, če se posuši. Cvete od julija do septembra. Tudi mi v ravnini imamo rastline, kterih cvetje videzno ne zvene. Te so ne v e ni (gmtnorteUen, @tvol)6Iumen), z rumenimi, belimi in rdečimi cvetnimi koški. Pod. 165 Planika (Gnaphalium Leontopodium'. Pod. 166. Solnčnica (Helianthus annuus'. a rastlina, b. razcvetje od spodej, c. cvet iz a. rastlina, b. cvet iz srede, c. plod. kolobarja, d. cvet iz srede. 149. Enoletna solnčnica (Helianthus ari mi us, einja^rtge ©onnenbtume) ima k višku stoječe, 4—8 čevljev visoko, enojnato steblo z jajčastimi, dolgo- prišpičenimi, neenako napiljenimi, srhkimi listi. Edini, vrh stebla kimasti cvetni košek je prav velik (mnogokrat čez pol čevlja širok) in ima zlato-ru- men kolobar iz jezičastili in rujavkast krožeč iz obilno cevastih cvetov. Zad¬ nji se razvijo na ploščnatem, plevnatem plodišču v črnkaste ali sive, gole plodiče. Doma je iz južne Amerike, pa sejejo jo pogostoma tudi pri nas zavolj lepšega ali pa zavolj oljnatega plodu. Cvete od julija do septembra, in obrača svoj cvetni košek vedno proti solncu. Mnogo divje rastočih in vrtnih rastlin ima enako sostavljeno cvetje in plod, kakor tu popisane kolobarjaste socvetke, tako post. navadni repub (Petasites officinalis, gemeine ipeftrourj); kitajska neb in a (Aster chinensis, cE)ineftfd}e ©ternblume) z mnogimi drugimi Socvetke ali košarice (Compositae;. 105 nebinami prava lepota vrtov v jeseni; spremenljiva georgina (Dahlia variabills, Safttie ober ©corgine); me s e ček ali babji prstanec (Calendula oflicinalis, Slingelblume); brdnja, kokovičnik ali sv. Antona roža (Arniča montana, 53erg=2Bofjl»crtci); kepasta solnč- nica (Heliantkus tnberosus, Gšrbbim); pelin (Artemisia Absynthium, SSermutlj* SSeifujj); kresnica ali prisadna zel (Senecio vulgaris, Jtrcujtraut), in mnogo drugih več. b) Cevnice (Tubiliflorae, 9i8fjrcnbliitige). 150. Modrica ali plavica (Centaurea Cvanus, Metne gtocfenMume ober Sorn* Murne) je enoletna rastlina s k višku stoječim, 1—2 čevlja visokim vejnatim steblom in s sedečimi, črtastimi listi, ki so sivo-zelene kakor tudi steblo. Cvetni koški vrh vejic imajo ovojek, ki je sostavljen iz od zunaj suhljatih, ko- žastih lusk. Cveti v košku so vsi cevasti, samo da so na robu stoječi neko¬ liko veči; vsi so posebno lepo višnjevi. Po vrtih se dobe tudi plavice z be¬ limi ali rdečimi cveti. Na plevnato-ščetinastem plodišču sedeče rožke imajo kratko kodeljico. Po njivak, posebno med jarim žitom pogostoma, in raste z žitom vred po vsi zemlji Cvete od junija do avgusta. Pod. 167. Georgina (Gahlia variabilis). Pod. 168. Brdnja (Arniča montana). a. rastlina, b. cvet iz kolobarja, c. cvet iz srede, d. plod. 106 Cevocvetke (Gamopetalae). Pod. 169. Plavica (Centaurea Cyanus). Pod, 170. Turek (Carduus acanthoides). ra. rast¬ ra. rastlina, b. cvet iz kolobarja, c. cvet lina, b. posamezen cvet, c. plod. iz srede. 151. Turek (Carduus acanthoides, ©tadjelbiftet) ima dvoletno koželjasto korenino in k višku stoječe, 2—3 čevlje visoko, povsod listnato in kodrasto, perutasto, trnato steblo. Tudi šobasto-pernasto-nacepljeni listi imajo po robu terne, in vsak rogljiček se posebej končuje še v dalji in debelejši trn. Listne ploskve se stegujejo še globoko navzdol po steblu od tistega mesta, kjer so na-nj listi priraščeni s svojimi nožnicami. Škrlatno-rdeči cvetni koški stoje posamezno in k višku konec vej in imajo obličast, bodeč ovojek. Cveti so vsi cevasti in vsi enako veliki. Na plevnato-ščetinastem plodišču sedeče rožke imajo dolge kodeljice. Kraj potov, povsod na obdelanih in pustih krajih. Cvete od junija do septembra. — Še veča je po enakih krajih rastoča konjska podkovica (Onopordon Acanthium, @fe!§» biflel) s 4 do 6 čevljev visokimi, široko-perutastimi stebli, z velikimi, eliptičnimi, šobasto izrezanimi, tmatimi, pajčevinasto-volnatimi listi in z velikimi bledo-rdečimi cvetnimi koški, kterih plodišče ima piskricem v satovji podobne globinice. 152. Repinec (Lappa vulgaris, ®fette) ima dvoletno, koželjasto korenino in časih krajše, časih daljše, k višku stoječe, pri vrhu vejnato steblo. Jaj¬ časti ali podolgasti, pri dnu srčasti listi so mnogokrat vrlo veliki. Repinec Socvetke ali košarice (Compositae). 107 in repuli (^eftmurj) imata izmed vseh domačih rastlin največe liste. Obli cvetni koški stoje vrh vej v češuljah in imajo mnogokrat kuštrast ovojek. Vsaka ovojkova luska ima na koncu bodečo kljuko, zavolj česar se rade pri¬ jemajo obleke. Cveti so škrlatasti, cevasti, in jih je manj v košku kakor pri turku. Plodiči na plevnato-ščetinastem plodišču imajo kodeljico. Pod. 171. Repinec (Lappa vulgaris). a. rast- jjPod. 172. Artičoka (Cynara Scdlvmus). o. rast¬ lina, b. prerezan cvetni košek, c. cvet, lina, b. cvet, c. plodič. d. plod. Raste pogostoma kraj potov po obdelanih in neobdelanih krajih in nareja mnogokrat majhen grm. Cvete julija in avgusta. Izmed mnogih cevocvetnih socvetk so še, da se omenijo: vžitna artičoka (Cynara. Scolymus, Strtifcfiocfc) z velikanskimi cvetnimi koški; mesnate, debele luske iz njenega ovojka so vžitne; kompava (Carlina acaulis, flengellofe @6errcurj); njeni veliki, nepeceljnati cvetni koški imajo jezičaste, svetlo bele, šumeče ovojkove luske, ki narejajo nekako zvezdo; in mnogo drugih. c) Jezičnice (Liguliflorae, gungen&liitigc). 153. Potrošnik ali cikorija (Cichorium Intjbus, Sicfjorie ober SSegmarte) ima mesnato, dolgo, rasraščeno, z grenkim mlekom napolnjeno korenino in k višku 108 Cevocvetke (Gamopetalae). Pod. 173. Kompava (Carlina acaulis). a. rast- Pod. 174. Cikorija (Cichorium Intjbus). a. rast¬ lina, b. c. cveta. lina, b. koren, c. cvet, cl. pestič, e. plod. •stoječe, mnogokrat več čevljev visoko steblo, ki se že koj pri dnu razrašča v narazen stoječe veje. Listi, ki jih ima prav pri tleh v podobi rožice, so škrbinasti in se pozneje posuše; premenjema po steblu stoječi listi so pa po- dolgasto suličasti in šobasto nazobčani. Cvetni koški so bolj pri vrhu vej v listnih pashah in so združeni skoraj v klas ali grozd po dva ali po več skupaj. Ovojek ima dve vrsti lusk. Obilni cvetki so vsi jezičasti in višnjevi. Kodeljica je mnogokrat krajša od plodu. Pogostoma kraj potov in v mejah. Sem ter tj e ga sade tudi za volj korenine, ki daje znano cikorijo. Cvete od julija do septembra in je večleten. — Mesnati, pri tleh stoječi listi ene druge, tej prav podobne rastline, endivije (Cichorium Endivia, (Snbi&ie) namreč, •se rabijo za salato. 154. Regrat (Leontodon Taraxacum, Soroengafjn) ima valjasto, globoko v zemljo segajočo korenino, ki poganja prav pri tleh škrbinaste liste v podobi rožice-in več enojnatih, cevastih stebel, vsacega z enim cvetnim koškom. Ovojek ima dve vrsti lusk, vsi cveti so jezičasti in rumeni. Kedar cveti ocveto, dobi cvetni košek zavolj lepih, širokih kodeljic vrh vsacega plodiča neko po¬ sebno obličasto podobo. Plodiči se slabo drže pikastega plodišča. Vsa rast¬ lina, posebno pa votla stebla, imajo bel grenek mleček v sebi. Prav pogostoma po travnikih, pašnikih in po neobdelanih krajih, in je po vrtih siten plevel, ki se težko zatare. Mladi listi se jedo za salato. Cvete skoraj celo leto. Socvštke ali košarice (Compositae). 109' Pod. 175. Kegrat (Leontodon Taribtacum). «■ plodna glavica, b. ravno tista s samo enim plodom, c. plodišče z enim cvetom, d. cvet, e. plod. Pod. 176. Kozja brada iTragopogon pratense). a. b. cveta. 155. Travniška kozja brada (Tragopogon pratense, SBiefen^oif^art) ima koželjasto dvoletno korenino in k višku stoječe steblo, ki je pa razraščeno navadno na nekoliko vej, vsako z enim koškom. Listi so podolgasto črtasti, s celim robom, prišpičeni. Luske velikega cvetnega koška so tako dolge, kakor vse skozi jezičasti, rumeni cveti. Velika kodeljica plo- dičev je na zadnje zvezdasto razširjena. Precej pogostoma po travnikih in mejah. Vsa rastlina ima v sebi bel sok. Cvete od maja do julija. — Njej podobna, toda v vseh delih veča je velika kozja brada (Tragopogon major, grojjer Socfžbart). 156. Vrtna salata (Lactuca sativa, ©artenfa(at) ima doraščena k višku stoječe, 1—2 čevlja visoko, golo steblo s češuljastimi vejami. Listi so nazobčani *n goli; spodnji sede, so celi ali škrbinasto-pernasto nacepljeni, gornji pa s srčastim dnom obsegajo steblo. Mali cvetni koški imajo bledo-rumene jezičaste cvete, plodiči pa lasaste Lodeljice. Pod. 177. Plodič s kode- ljico od velike kozje brade v pravi velikosti. 110 Cevocvetae (Gamopetalae). Dobi se samo vsajena. Mladi, mesnati listi stoje 'glavato skup in dajo znano zele¬ njavo. Enoletna ta rastlina cvete julija in avgusta. 157. Divja salata ali ločika (Lactuca Scariola, milber Sattic^) ima koželjasto, eno- ali r dvoletno korenino, k višku stoječe, 2—4 čevlje visoko, belkasto steblo, kije pri vrhu latnato vejnato. Višnjelkasto zeleni listi so po rebrih bodeči in [šobasto škrbinasti. Cvetni koški so majhni in imajo bledo- rumene jezičaste cvete. Divji salati je zelo podobna smrdlj iva salata (Lactuca virosa, ©iftlattidj), samo da ima ta cele liste. Obe imate v sebi bel omoten mleček. Divja salata raste kraj potov, po neobdelanih krajih sem ter tje pogostoma. Cvete julija, avgusta. Vse socvetke (košarice) so zelišča, ktera se prav lahko spoznajo po svojem tako posebnem cvetji. Mnogo drobnih cvetov stoji namreč na vkup- nem plodišču in obdaja je vse skupej čaša (tukaj ovojek imenovana) tako, da se vidi, kakor da bi bil le en sam (sostavljen) cvet (cvetni košek). Posamezni cveti imajo večidel lasasto čašo in ali jezičast, ali pa cevast cvetni venec. Nekters socvetke imajo na robu (v kolobarji) jezičaste, na sredi (v krožcu) pa cevaste cvete, med tem ko imajo druge ali le jezičaste ali pa le cevaste cvete. Na to se oslanja njihova razdelba na kolobarnice, cevnice in jezičnice. Razun tega so cveti ali popolni ali nepopolni; vselej je pa 5 prašnikov, ki so s svojimi prašnicami v cev soraščeni. Plod je večidel s ko- deljico venčana, podrasla rožka. — Skoraj deseti del vseh cvetočih rastlin spada v ta veliki oddelek rastlinstva. S socvetkami se ne smejo zameni ti š četice (Dipsaceae, Sarbeit), kterih cveti stoje tudi v koških, ki pa imajo le 4 nesorasle prašnike. Sem spa¬ dajo med drugimi: tkalska ščetica (Dipsacus fullonum, SBeberfarbe); njeni veliki osatasti koški služijo za kuštranje volne in sukna; divja ščetica (Dipsacus sylveštris, mtlbe Sra|biftel), prejšnji podobna, pri nas pogostoma divje rastoča rastlina; poljski grintovec (Scabiosa arvensis, ^ctb»'S!a6iofe) z bledo vijoličastimi ploščnatimi cvetnimi koški; in mnogo drugih. ]Pod. 178. Vrtna salata (Lactuca satlva). a. rastlina, b. cvet, c. plod. Trpotci (Plantagineae). 111 21. Druge imenitne cevocvetke. a) Trpotci (Plantagineae, SBcgcridje). 158. Veliki trpotec ali pripotec (Plantago major, grojjer SBegeridj) ima kratko debelo, prigriznjeno koreniko, ki poganja le pri tleh stoječe, v krog razširjene, dolgopeceljnate, jajčaste, petero-žilaste liste in betvasta, brezlistna stebla, ki nosijo dolge, valjaste klase. Popolni cveti so majhni, imajo četvero- delno čašo in suho-kožast, bledo-vijoličast, 4delen cvetni venec s 4 daleč ven molečimi prašniki in enim pestičem. Plod je podolgasta glavica. Pod. 179. Suličastolisti trpotec (Plantago lanceolata). Kaste pogostoma po pašnikih, tratah, kraj stez in potov, po kterih se mnogo ne hodi. Cvete od julija do oktobra in je kaj različne velikosti (od 3 palcev do 1 čevlja). Zelene liste pokladajo na rane, ker hlade; s semenom se hranijo tiče. — Kaste tudi srednji trpotec (Plantago media, mitttercr Segcrict) s širokimi listi, z 1 čevelj in čez dolgimi cvet¬ nimi betvami in kratkimi klasi, in suličastolisti trpotec (Plantago lanceolata, lanjett* blattriger SBegcridj) s suličastimi ozkimi listi, dolgimi cvetnimi betvami in prav kratkimi klasi. 112 Cevocvetke (Gamopetalae). b) Š pajke (Valerianeae, Sa(bttane). 159. Prava špajka (Valeriana celtica, edjter @petf) je 3 do 8 palcev visoka, popolnoma gola rastlinica, s prigriznjeno, šopasto koreniko, s podol- gasto-suličastimi, celorobimi, pri tleh stoječimi listi in s kratkimi, le z 1 ali 2 paroma listov poraščenimi, k višku stoječimi stebli. Drobni, rumeni, zunaj rdeči cveti stoje v navideznem, končnem klasu. Imajo lijast cvetni venec in ali le (3) prašnike ali le 1 pestič, ali pa oboje skup. Raste le po najviših planinah; gorjanci jo nabirajo zavolj močno dišeče korenike, prodajajo in pošiljajo v jutrove dežele. Mnogokrat se tudi prava špajka, ki raste le na nekterih posebnih gorah, zameni z drugimi rastlinami. Cvete julija in avgusta. — K ravno tistemu plemenu spada zdravilna špajka (Valeriana officinalis, gebraudjlidjcr ®albrian); rastlina, ki zraste časih 4 do 5 čevljev visoka, in ki ima pernasto nacepljene liste in skoz popolne cvete, kteri v velikem številu izrasto v nepravem kobulu vrh Sstebla. Lijasti rdeč¬ kasto beli cvetni venec ima peterodelen rob in ima 3 prašnike v sebi. Plod je rožka, ven- čana s kodeljico. — Raste pogostoma kraj gozdov in po mokrih [travnikih in je zavolj aromatične in dišavne korenine zdravilna. Cvete od junija do avgusta. Pod. 180. (a—e) Prava špajka (Valeriana Pod. 181. Okroglolista zvončica (Campanula celtica). a. rastlina, b. cvet, c. plodi č. — rotundifolia). a. b. rastlina, c. cvetni venec, (d-g) Zdravilna špajka (Valeriana offici- precepljen in razgrnjen, nalis). d, e. rastlina, g. plod s kodeljico, f. cvet. Zvončice (Campanulaceae). Svedrci (Gentianeae). 113 c) Zvončice (Campanulaceae, ©lodcnblumen). 160. Breskvolista zvončica (Campanula persicifolia, pfirfidj&latterige ©locfenblume) ima valjasto, nagnjeno koreniko in 2 do 3 čevlje visoko, kvišku stoječe steblo s črtasto-suličastimi, drobno napiljenimi, golimi listi. Cveti so združeni v enojnat grozd, so /veliki in imajo kroglasto-zvonast, azurno-modri cvetni venec in enojnato čašo s suličastimi rogljički, 5 prašnikov in pestič s 3 do 5 dolgimi brazdami. Plod je glavica. Raste precej pogostoma po gozdih. Cvete od maja do junija. Po vrtih imajo sem ter tj e pitan zvržek te lepe rastline. — Izmed mnogih zvončic ste še okroglolista zvončica (Campanula rotundifolia, runb* btdttrige ©focfenblutne) z drobnimi, modrimi cveti in z dolgo-peceljnatimi, okroglastimi, pri tleh stoječimi listi, in pa razširjena zvončica (C. patula, aušgebreitete @locfen= blume) s kvišku stoječimi vijoličastimi cveti vredni, da se omenite, zato ker pogostoma rastete. d) Svedrci (Gentianeae, Gčnjiarte). 161. Pomladanski svedrec, svišč ali zaspanček (Gentiana verna, g-riifp Itng&fllnjian) ima.tenko, trpežno ko¬ renino, ktera poganja pri tleh stoječe, suličaste liste in kratka, k višku sto¬ ječa, listnata stebla. Poslednja nosijo v vrhu posamezne velike cvete. Temno- azurno-modri cvetni venec je cevast in se razširja v peterolisti rob. nikov je 5 in so priraščeni na cvetnega venca. Vrat se razširja v ši¬ roko brazdo. Plod je podolgasta, jpod. ltsz. romiaaansja zaspanček (Gentiana verna), a. rastlina, b. cvetni venec, precepljen . in razgrnjen, c. pestič. nmogosemna glavica. . ^ v fjfrloVfloOl dfife iigrVV. 681 -a r itaste.jpo .seneget%, T; M>|ebno v hribih. Cvete aprila in maja, po planinskem pred¬ gorji pozneje. — Skorej vsi, mnogoštevilni svedrci imajo prav posebno lep, kakor indika intfder Cvetni 'Vehec, tako j/ošt, Velikocvethi svedrec (Gentiana .acaulik gw|tlunuger Enjictn), prava" lepota alpinske., ilore. A r eiidar SO tudi taki svedrci, ki imajo' vijoličasto* škrlatasto in rumeno cvetje. Koren vseh ■ svollrcev ■ r ima . gieiiok vfcnš. Tisto velja' tudi 0!.zla,tem.gr,mič,ku ali tavž.entroži : ,(Erythraea .Cehtaurium, .^aujenbgulbenfraut), čegar drobni rdeči cveti stoje v po koncu stoječih nepravih, kpbulih vrh. stebel. . Rastlinstvo. 114 Cevocvetke (Gamopčtalae. Pod 183. Zlati grmiček (Erythraea Centau- rium). a. b. rastlina, c. cvet, d. isti, precepljen. 162. Mali zimzelen (Vinca minor, fleineS ©ingriin ober ^mmergriin) ima tenko, plazečo koreniko, ki poganja mnogo polugrmastih stebel, izmed kterih leže nerodovitna na tleh, rodovitna pa k višku stoje. Nasprotni, podolgasto- suličasti listi so vedno zeleni, celorobi, temno-zeleni in svetli. Dolgo peceljnati cveti izrastb posamezno izzad listov. Imajo latvičast, višnjev cvetni venec, ki je '/ 3 palca širok. Plod je glavica. Easte po kamenitih gozdili in med grmovjem, toda bolj v južnih krajih; tudi ga imajo zelč po vrtih. Cvete od maja do septembra. e) Slaki (Convolvulaceae, SBinblinge). 163. Njivski slak (Convolvulus arvensis, Skfertotnbe) ima nitasto, daleč plazečo koreniko in ovijajoče se steblo, ki se ali spenja, ali pa na tleh leži. Peceljnati listi so jajčasti ali podolgasti in imajo pšičasto dno. Cveti izrasto posamezno izzad listov. Imajo bel ali rožno-rdeč, lijasto-zvončast cvetni venec, ki je 1 palec širok. Plod je obla glavica. Slak je siten plevel po njivah, ki raste tudi po suhih tratah. Cvete od maja do septembra. — Po vrtih imajo lepo cvetoče slakove zavolj lepšega. Slaki (Convolvulaceae). 115 Pod. 185. a. cvet, b. prerezani cvetni venec Pod. 18G. Prava predenica (Cusciita Epi- njivskega slakii (Convolvulus arvensis). linum). a. Laneno steblo, s predenico ople- teno, b. čaša in cvetni venec, c. cvetni venec sam, d. isti, precepljen in razgrnjen, e. prašnik /. pestič. 164. Prava predenica (Cuscuta Epilinum, cdjte gtadjšfeibe) je čudna, brezlistna zajedalka z nitastimi, enojnatimi, zelenkasto-rumenimi stebli, ki se s sesalnimi bradavicami prijema lanenega stebla in ga izsesava. Zelenkasto- rumeni majhni cveti izrasto v klobčičih iz stebel in imajo vrčast, večkrat nekoliko rdečkast cvetni venec. Plod je skoraj obla glavica. Predenica je po laniščih siten, škodljiv, lanena stebla opletajoč plevel. Cvete Junija, julija. — Druge predenice, kakor post. evropejska predenica (Cusciita europaea, europdifdte gladjSfeibe) opletajo deteljo, koprive, hmelj in druge rastline. Pregled cevocvetek. Cevocvetke (Gamopetalae, 9?d^ren6(umer) so dvokaličnice (dicotyle- dones) s cevastim cvetnim vencem, t. j. one kale z 2 nasprotnima listoma (cotvledones) in imajo dvojnat, iz čaše in iz cvetnega venca sestavljen cvetni °voj, čegar cvetni venec je sestavljen iz več, saj pri dnu v cev soras- 8 * 116 Brezvenčnice (Apetalae). lili listov, in ki tedaj le kakor celota odpade, zvene, ali se kakor taka odtrgati da. Sem spadajo: 1. Jegliči. 2. Razhudniki, in sicer jagodastoplodi in glavičastoplodi. 3. Srhkolistice. 4. Ustnatice. 5. ZijAlke (z zajedalkami). 6. Bučnice. 7. Vres- nice, in sicer glavičastoplode in jagodastoplode. 8. Čljknice. 9. Broščnice in sicer zvezdoliste in lesnate. 10. Socvetke ali košarice, in sicer: a) kolo- barnice, b) cevnice, c) jezičnice, zadnjič, 11. druge imenitne cevocvetke in sicer: a) trpotci, b) špajke, c) zvončice, d) svedrci, e) slaki. III. razred. Brezvenčnice (Apetalae, $rottenIofe). 22. red. Storžnjaki (Coniferae, 91abcII)bljct). a) S storži ali češarki. 165. Smreka (Abies excelsa, glejte ober 9totf)tannej je šibko, 100 do 120 čevljev visoko drevo z rujavim, pozneje razpokanim, skorjastim lubom in z na ravnost proč stoječimi vejami, ki narejajo piramidast vrb. Ozki krepni listi (igle) stoje posamezno okoli in okoli po vejah; so na obeh straneh temno-zeleni in se konča vaj o v kratko špico. Cveti stoje v mačicah in sicer prašnični (prašni) in pestični (plodni) cveti posebej. Rujavkasti prašnični cveti so obdani s suhimi krovnimi luskami in se pokažo sem ter tje po vejah; pestični cveti pa stoje konec vej v zelen¬ kasto rdečich mačicah; njihove krepne luske pozneje olesene, da narejajo 6 do 8 palcev dolg valjast storž. Vsaka ploščnata luska visečega storža pokriva dve perutkasti *>; j u&j semeni. . ... . Smreka nareja po gorah do 5000 čevljev nad morjem vdlike gozde, daje izvrsten, mehek tesarski les za pohištva in za deske, nadalje mnogo smole Pod J* gmreka' (Abies excelsa). m njena skorja se rabi za creslo. Cvete maja in a. veja s cvetjem:, b. konec lišta, cvsto^ž, junija. d. prašnik, e. plodni cvet, f. scme>70 Storžnjaki (Coniferae), 117 166. Jelka (Abies pectinata, £anne, audj 2Betg= ober Sbeltanne) je glede velikosti, podobe, cvetja in ploda jako podobna smreki. Njeno lubje je pa gladko in belkasto-rujavo in listje je odzgor temno-zeleno in svetlo, od spod pa bledo in temno, na dalje ploščnato in črtasto, s topim izrobljenim kon- cem. Nje storži stoje po koncu. Storževe luske odpadejo, kader je seme dozorelo, tako da ostane le koželj sam. Tudi jelka dela po gorah velike gozde in se rabi ravno tako kakor smreka. Cvete meseca m&jstl ‘ ;,<1 .KfinBO OMi os rA ,mofpnl mifHiaoqMi mioJolji miooin Pod. 188. Jelka (Abies pectinata). 1. Mačica Pod. 189. Mecesen (Abies Larix). a. veja Prašničnih cvetov, 2. inačica plodnih cvetov, s cvetjem, c. veja s plodom, b. krovna f plodni cvet, G. krovne luske, 7. storž, 8. štor- luska z 2 semenoma, d. seme. žev koželj, 9. veja s cvetjem, 10. mlada jelka. 167. Mecesen (Abies Larix, gardne) j e," 60 do 100 čevljev visoko drevo z rujavo-rdečim, razpokanim lubjem in lepe piramidaste rasti z na ravnost proč stoječimi vejami. Kratke tanke igle so mehke, stoje v šopih po 20 do 40 skup in se oblete na jesen. Cveti se pokažo vsak posebej v obličasto- jajčastih mačicah. Luske majhnega storža so ploščnate kakor pri smreki. Lepo drevo, ki dela po viših gorah gozdiče, in ki ga nalašč tudi mnogokrat sade. Mecesnovina je posebno dober les za stavbe v vodi. Cvete meseca aprila ravno takrat, kedar Poganja listje. Mecesnu je po listji, cvetji in plodu podoben imenitni Libanonski ceder (Abies Cedrus, (£etcr bež Stbanon); vendar je rast vse drugačna in bolj bližnja rasti hrastov; tudi so igle vedno zelene. Ceder je bil že v starodavnih časih vrlo čislan zavolj lepote in zavolj 118 Brezvenčnice (Apetalae). prijetno dišečega lesa. Tam, kjer so nekdaj stali imenitni gozdi libanonskega cedra, stoje zdaj le še nektera več tisoč let stara drevesa. Mlajši gozdi so pa po več krajih Sirije in male Azije. Bujavo-rdeča grenka cedrovina služi zdaj za izrezovanje mnogovrstnih dobro dišečih izdelkov in za kadilo. Poprej so pa tudi ladije tesali iz nje in Jeruzalemski tempelj je bil ves iz nje postavljen. 168. Gozdna bora, bor ali borovec (Pinus sylvestris, SBalbfcfire ober Stefer) je 60 do 80 čevljev visoko drevo, z v starosti razširjenim vrhom in z rujavo- rdečim, globoko razpokanim lubjem, ki se rado odlupi. Dva palca dolgi listi ali igle stoje po dva skup, so višnjelkasto zeleni, krepni in bodeči, in stoje konec vejic v šopih. Mačice s prašnimi cveti stoje konec vej v čopasto kito nakupičene in imajo mnogo žepleno-rumenega cvetnega prahu; škrlatasto- rdeče mačice s plodnimi cveti stoje posamezno in se potem, ko so ocvetele, raz vij 6 v špičast, kegljast storž. Storževe lesnate luske so pri dnu precej debele in ne odpadejo; seme je tudi perutkasto. Bora ali borovec dela po ravninah in nizkih gorah, posebno na peščeni zemlji, velike gozde. Njegova drva so zelo smolnata, tedaj dobra kurjava. Smolo pa nabirajo tudi po¬ sebej, in zavolj tega drevesa globoko narezujejo. Iz borovčeve smole delajo terpentin, Pod. 190. Gozdna bčra (Pinus sylvestris). Pod. 191. Rušje (Pinus Pumilio). a. veja a. vejica s cvetjem, b. prašnica, c. plodni b. cvetje, c. storž, d. seme, e. prašnik, cveti, d. storž, e. seme. Storžnjaki (Coniferae). 119 terpentinovo olje, kolofonijo, smolnjak, žužek (jtienrug) in druge enake stvari. Cvete od meseca aprila do maja. Gozdnemu borovcu je podoben črni borovec (Pinus nigricans, ©djmarjfijfjre), imenovan tudi avstrijski borovec (P. austriaca, ofterveicf)ifct)e gebre). On ima sivo, od znotraj rdeče lubje, mnogo daljše, 2 do 5 palcev dolge, črnkasto-zelene igle in veče storže. Raste po apnenih hribih, posebno okrog Dunaja, nadalje na Koroškem, Ogerskem in v Dalmaciji in ga zdaj pogostoma sade tudi v drugih krajih. 169. Bušje ali feošutje (Pinus Pumilio, 3»ergfiefer) ima nizko, ležeče, sem ter tj e zvito deblo z k višku stoječimi vejami, s krajšimi iglami, ki so bolj k vejicam pritisnjene in s k višku stoječim storžem. Je imenitno posebno zato, ker raste po visocih gorah, kjer ne raste več drugo drevje. Kolikor visokeje v gorah, toliko manjše je, tako da je na zadnje le nizek grm. čudno je to, da raste tudi v nižinah po šotnih močvirjih. 170. Pinija (Pinus Pinea, $inie) je borovec s prav dolgimi iglami in razširjenim vrhom. Ima debele, jajčaste storže; njihovo vžitno perutkasto seme pride v kupčijo pod imenom pinjolice (laško: pignoli). Pinija raste po toplejih krajih, posebno v Italiji in se lahko spozna po posebni svoji rasti. Pod. 192. Pinijeva veja (Pinus Pinea). Pod. 193. Pinijev storž. i2d Brezvenčnice (Apetalac). 171. Limba ali cemprin (Pinus Cembra, 3' r 6 f lbefer ober Sirne) raste ravno k višku kakor smreka, pa je mnogo niža in v tem posebna, cla stoje njene spoclej višnjelkasto zelene igle po pet skupej v šopih. Kratki, topi, skorej obličasti storži imajo neperutkasto vžitno seme (limbove orehe). Raste sem ter tje po srednjih Alpah in v Karpatih 4000—7300 čevljev nad morjem v gozdičih, pa se sploh le redko kje dobi. 172. Vedno zel ena cipresa (Cupressus sempervirens, 'immevcjrune Spprefje) je posebne piramidaste rasti s k višku stoječimi vejami (kakor laška topol naših drevoredov) in je temne, djal bi, otožne podobe. To vzrokujejo najbolj mali, temno-zeleni listki, ki so do dobrega pritisnjeni k četvero-robatim šib¬ kim vejicam in je tako pokrivajo. Plod je skoraj obel storž. Cipreso so sadili že stari Grki in Rimljani kakor podobo žalosti na pokopališča. Raste v topleji Evropi, posebno v Italiji in na Grškem. Pod. 194. Cipresa (Cupressus sempervirens). Pod. 195. Brina (Juniperus communis). a. veja a. veja, b. prašni cvet, c. plodni cvet, d. plod, s prašnimi cveti, b. Mačica prašnega cvetja, e. storž. c. mačica plodnega cvetja; povečana, d. veja s plodovi in s plodnimi cveti, e. plod. Storžnjaki (Coniferae). 121 b) Z jagodastim plodom. 173. Brina (Juniperus communis, SBa^fjolber) je grm z razkrečenimi ve¬ jami in s šilastimi, krepkimi, jako špičastimi iglami, ki so sinje barve in ki stoje vedno po tri skupaj. Dvodomni cveti izrasto v prav majhnih mačicah; iz listnih paseh. Iz plodne mačice se naredi drobna jagoda s tem, da se mesnate krovne luske skup zrasto. Jagoda je od začetka zelena, pozneje črnkasta in višnjevo slivasta. Brina raste pogostoma po nerodovitnih pustinah in cvete že meseca aprila. Iz njenih jagod se kuha brinovec; vejice so kadilo in iz brinovega lesa se napravljajo strugarska dela. Svinčniki se vdevajo v prijetno dišeči les virginijske brine (Juniperus vir- giniana). 174. Tisa (Taxus baccata, (š je 20 do 30 čevljev visoko drevo z rdeče - rujavim lubom in skoraj okroglim vrhom. Njeni listi stoje dvo¬ vrstno in so zgor temnejši kakor spod, ravno tako kakor jelkovi listi, samo da so bolj špičasti. Cveti so dvodomni, prašni cveti stoj e v drobnih mačicah, plodni cveti pa posamezno. Plodi so oble živordeče jagode, kakor grah debele. Tisa raste po gorah, navadno le po¬ samezno. Redko kje se dobč celi gozdi tisovi, kakor na Štajerskem. Po velikih vrtih jo imajo za žive, vedno zelene plotove, zato ker ima zelo goste veje. Iz rdečkasto-rujavega lesa delajo mnogovrstna strugarska dela, posebno pipe za sode. Tisa raste prav počasi in doraste veliko starost. Pod. 196. Tisa (Taxus baccata). a veja s prašnim cvetjem, b. veja s plodnim cvetjem, c. d. list, e. plodni cveti, /. prašni cvet. S to rž njaki so lesnate rastline srednje-toplih in mrzlejih krajev, imajo prav posebno rast in jako prosto sostavljene cvete in plodove. Cvetnega oboda nemajo, ampak le krovne luske. Cveti so razločeni, eno- ali dvodomni. Praš¬ niki so navadno med sabo skup zraščeni in v mačice združeni. Pravih pe¬ stičev ni; za krovnimi luskami plodnih cvetov stoje kar odkrita mlada se¬ mena. Krovne luske teh mačic se ne oblete, ampak se po cvetji povečajo in olesene ali pa omesene. Če olesene, naredi se storž (conus, 3 z go¬ limi, k višku rastočimi, skoraj k deblu pritisnjenimi vejami. Listi so rom- basto-trivoglasti, prišpičeni, po obeh straneh goli in enake barve, nazobčani in dolgo-peceljnati. Cveti stoje v mačicah razločeni, pestični in prašni cveti vsaki posebej na drugem drevesu. Krovne luske mačic so gole. Mačice s prašnimi cveti so od začetka rujavkasto rdeče, pozneje pa črnkaste. Dre¬ ves s pestičnimi cveti je neizrečeno malo, in imajo zelene mačice, ki se po¬ zneje jako podaljšajo. Goli rujavi popki te topoli so lepljivi (smolnati). Pod. 200. Laška topol (Populus pyramidalis). Pod. 201. Trepetlika (Populus tremula). a. mačica pestičnih cvetov, b. mačica prašnih a. mačica s prašnimi cveti, b. mačica s pe- cvetov, c. d. Veji s listjem, e. prašni cvet, stičnimi cveti, c. veja z listjem, d. e. prašna /. pestični cvet. cve ta, /. plod. Doma je iz jutrovih dežel, sadi se pa zdaj pri nas povsod v drevorede. Cvete že meseca aprila, preden poganja listje, in je v vsem razun deblove rasti podobna naši domači Mačicarice (Amentaceae), b. Breze (Betulaceae). 125 črni topoli (Populus nigra, ©djroarjpappel), ktera ima od debla proč.stoječe veje in tedaj prav širok vrh. Druga vrst topoli, trepetlika (Populus tremula, jjitterpappel ober fifpe), ima okroglaste, močno nazobčane liste s dolgimi, ploščnatimi peclji, kteri se začno tresti, če le najmanjši vetrič popibne. Trepetlika raste sem ter tje po gozdih in gričih, sade jo pa tudi kraj cest. Ona daje mehka, lahka drva, kterih oglje se potrebuje posebno za napravljanje strelnega praha. 177. Beli jagned ali bela topol (Populus alba, t(6erpappe 1) je lepo, visoko drevo s širokim vrhom. Listi so jajčasti, oglasto nazobčani, zgorej goli in temno zeleni, spodej belkasto kosmati; konec omladov so listi veči, na tri do pet krp razcapani, s srčastim dnom. Popki so kosmati, ne smolnati, mačice gosto dlakaste. Po lokah kraj večih rek pogostoma - sicer pa redko kje, samo da tudi sem ter tje zavolj lepoti meseca marca, aprila, preden listati. Vrbe imajo dvodomne cvete in za plod drobno zeleno glavico s semenom, ki je obdano s čopom dlake, podobne bombažu. Rasto hitro, dajo le mehek, lahek les in se prav lahko dado pomno- ževati s sadilnimi količi. Največ jih je, ki že cveto, preden se listajo. b) Breze (Betulaceae, iBiden). 178. Črna jelša ali črna olša (idnus iglutinosa, ©djirarj = ©rte) je grm ali drevo z rujavkastim, v starosti črnkastim Lubjem. in precej trdnim, rdeče - rujevim lesom. Peceljnati listi so okro- glasti,. topi, neenako napiljeni in na obeh .straneh goli, v mladosti smolnati. Enodomne cvetne mačice se razvijo pred listjem na najmlajših mladikah. Mačiee-s prašnimi cveti so. nekoliko palcev dolge in rumenkasto rdeče:; stoje Pod. 202. š Bela topol (Populus alba), a. veja s cvetjem, b. veja z listjem, c. mačica plodov, d. prašni cvet, 'e. tazprezajoča se glavica, jr. seme s čopom dlake. po 3 do 5 skup v kimastih grozdih. Mačice s pestičnimi cveti so pa ne- 126 Brezvenčnice (Apetalae). koliko črt dolge, škrlatno rdeče in stoje v po koncu postavljenih grozdih. Iz poslednjih se napravijo potem skoraj obli storžki ali plodne mačice, ki imajo lesnate, trpežne krovne luske. Kaste povsod ob rekah, potokih in po močvirih. Cvete že meseca februarja in začetka marca pred listjem. >d. 203. črna jelša (Alnus glutinosa). veja s cvetjem, b. veja s pestičnimi eti, c. veja s plodom, d. veja z listjem, plodova krovna luska, f. prašni cveti, g. pestični cveti. Pod. 204. Breza (Betula alba), a. veja s cvetjem, b. prašni cvet, c. plodna mačica, d. plod, e. krovna luska. 179. Bela breza (Betula alba, tceijše Strle) je šibko, 30 do 80 čevljev visoko drevo z belim, gladkim lubjem, ki se lušči v podobi papirnatih list¬ kov. Veje so tanke, upogljive, šibaste, rujavo-rdeče, in mnogokrat k tlem viseče. Peceljnati listi so rombu podobni, trivoglati, dolgo prišpičeni, dva¬ krat napiljeni, goli. Enodomne cvetne mačice (abranki) se razvijo z listjem vred. Prašne mačice so daljše in viseče, večidel po dve skup vrb mladik, pestične mačice so krajše, posamezne in-po straneh omladov stoječe. Kader dozore mačice, postanejo krovne luske pestičnib mačic usnjaste in odpadejo s perutkastim plodom vred. Breza raste posamezno in dela tudi cele gozde po vsej Evropi, in sega daleč notri v severne kraje, da nobeno drugo listnato drevo ne tako daleč. Njen beli in trdni les je jako dober za marsiktere izdelke, iz protja delajo obroče, iz tankih vej metlje. — Cvete začetka maja. Mačicarice (Amentaceae), c. Skledičnice (Cupuliferae). 127 Breze imajo enodomne cvete in za plod nekakov storž, ker se krovne luske pestičnih mačic pozneje povečajo in pri tem olesene ali usnjaste postanejo. c) Skledičnice (Cupuliferae, Sedjerfriidjtler). 180. Dob, gnjilec ali poletni hrast (Quercus pedunculata, <£tie(eicf)? ober ©omtrieretdje) je eno najlepših in največih dreves naših krajev. Zraste 70 do 80 čevljev visok, je mnogokrat na porobku 6 do 8 čevljev debel in doseže starost več sto let. Deblo ima globoko razpokano, temno skorjo in nosi velik košat vrh z razkrečenimi krivimi vejami. Listje ima prav kratke pe- celjne, je šobasto krpo in vedno na obeh straneh golo. Cveti so razločeni in se pokažejo z listjem vred; prašni cveti stoje v podolgastih, rumenkasto zelenih mačicah, pestični cveti po 3—4 skup na palec dolgem, pozneje še Pod. 205. Dob (Quercus pedunculata). Pod. 206. Graden (Quercus sessiliflora). a, veja a. veja a cvetjem, b. prašni cvet, c. plodni s cvetjem, b. prašni cvet, c. pestični cvet, d. veja cvet, d. veja s plodovi, e. f. poprek in s plodovi, e. želod, cel in podolgoma prerezan, podolgoma prerezan želod. 128 Brezvenčnice (Apetalae). daljem peclju, ki nosi pozneje plod (zato se imenuje ta krast peceljnat). Plodovi (|elod ali žir) so jajčasto-podolgasti orehi, ki stoje v lesnati skledici. Ta hrast dela sem ter tje velike gozde, toda bolj po ravninah kakor po gorah. Cvete aprila in maja. Hrastovina je trden les, jako dober za stavbe in za razne izdelke. Z že¬ lodom pitajo prešice. Ježice in šiške, ki se napravijo, ako osa šiškarica list nabode, rabijo v barvariji. Stari hrasti so bili že v starodavnih č.asih kakor podoba moči jako imenitni pri starih Nemcih posebno, če je na njih rastlo ohmelje (Sicfjenmiftcl). — Temu prav po¬ doben hrast je graden ali črepinjek (Quercns sessiliflora, @tein= pbcr 2Bintereicf)e), ki ima pa dolgo peceljnato, v mladosti kosmatinasto listje, sedeče pestične cvete in plodove. 181. Plutec (Quercus Suber, $orfetdje) je le 20 do 40 čevljev visoko ■drevo, ki je posebno imenitno zavolj jako debele, razpokane, gobaste skorje, ki daje pluto ali probkovino (Sorf); sicer je pa imeniten ta krast se zavolj tega, da ima vedno zeleno, usnjasto, jajčasto ali suličasto listje. Plutec raste z drugimi vedno zelenimi hrasti vred po jutrovih deželah ih po deželah Pod. 207. Plutec (Quercus Suber). a. veja Pod. 208. Leska (Corvlus Avellana). a. na s cvetjem,. A. prašni cvet, c. pestični cvet, desni-,.veja .s, cvetjem in sicer s prašnimj in d. veja s plodovi, e. želod. ■ s peptičnimi cyet4 ma levi pa veja 2 listjem. Mačicarice (Amentaceae), c. Skledičnice (Cupuliferae). 129 okrog sredozemnega morja, od koder se dobivajo tudi najboljše šiške. Znano je, da se rabi pluta za zamaške, podplate, itd. 182. Navadna leska' (Corylus Avellana, gemeine §afcfnu§) je navadno grmasta, z mnogim šibastim protjem in z gladkim, sivim lubjem, čegar površna kožica se rada odlupi. Peceljnati listi so srčasti, dvakrat napiljeni, spodej dlakavi. Razločeni cveti se pokažo pred cvetjem, in sicer prašni cveti v visečih mačicah (abrankih), pestični cveti pa kakor v popku, iz kterega mole le škrlatno-rdeči vratovi pestičev. Pozneje se razvijo ti v znane jaj¬ časte orehe (lešnike), ki čepe v zeleni, zvončasti, nazobčani skledici. Lešniki vise ali posamezno po vejah, ali pa po 2 do 4 v kozorah. Navaden grm naših šum, čegar vžitni, enozrnati plodovi (lešniki) so sploh znani. Cvete že meseca februarja in prašnični abranki se vidijo že jeseni. 183. Bnkev (Fagus sylvatica, ©udje ober Stotljbudje) je visoko drevo z glad¬ kim, belkasto sivim lubjem, košatim vrhom, šibkimi rujavkastimi vejami in dolgimi, koželjastimi popki. Eliptični listi so skoraj celorobi, v mladosti svetlo zeleni in po robu obrvasti, pozneje pa temno-zeleni, skoraj usnjasti in goli. Razločeni cveti se razvijo z listjem vred. Prašni cveti stoje v okroglih, peceljnatih,rumeno-zelenih mačicah; pestični cveti pa so, po dva ali trije skup, obdani z rdečkasto skledico, ki se pozneje zelo poveča in mehko bodičasto glavico naredi, ki se izpreza na 4 loputice. V njej so triro- bati, špičasti, svetlo-rujavi orehi (žir). Bukev je eno najlepših gozdnih dreves; ona mnogokrat sama pokriva na dolgo in ši¬ roko posebno niže gore. Trdni, rdečkasti les je najboljša kurjava. Žir je vžiten, pa ima mnogo tolstega olja. — Cvete začetka maja. Pod. 209. Bukev (Fagus sylvatica). a veja s pestičnimi in (spodej) s prašničnimi cveti, b. prašni cvet, c. skledica, d. žir, e. isti pre¬ rezan, /. izkalela bukev. 184. Pravi kostanj (Castanea vesca, e d) ter Sgftanienbaum) je visoko drevo s sivkastim, v starosti razpokanim lubom in je poseben zavolj velikega, enoj- natega, suličastega, debelo nazobčanega, usnjastega listja in zavolj cvetja. Cveti se razcvetavajo še le, ko je že listje dorastlo in so razločeni; prašni cveti so v velikih, 6 palcev dolgih, raztegnjenih, rumenkastih mačicah; pestični Rastlinstvo. 0 130 Brezvenčnice (Apetalae). cveti sede, obdani z zelenkasto skledico, pri dnu mačic ali pa v pasliali listja. Kedar plod zori, se povečajo skledice in narede bodičasto glavico (Ježico) s 4 loputami. Vsaka jezica ima 2 do 3 velike polobličaste, rujave orehe (kostanje). To lepo drevo dela bolj na jugu (že na Ogerskem, Hrvaškem in v Italiji) cele gozde ; sade ga pa tudi zavolj vžitnega ploda povsod, koder raste vino. Cvete meseca junija. Pod. 210. Pravi kostanj (Castanea vesca). a. veja s cvetjem, b. prašni cvet, c. pestični cveti, d. skledica, e. oreb (kostanj). Pod. 211. Gaber (Carpinus Betulus). a. veja s plodovi, b. veja s cvetjem, c. prašni cvet, d. pestični cvet. 185. Gaber ali graber (Carpinus Betulus, ^atnbu^e, SBeijp ober @tet tu £>uct)e) je visoko drevo z gladkim sivim lubom in je bukvi podoben. Jajčasti podolgasti listi so pa ostro dvakrat napiljeni in prišpičeni. Razloženi cveti se pokažo z listjem vred. Prašni cveti stoje v palec dolgih, valjastih, rumen¬ kasto zelenih, gostih mačicah; pestični cveti stoje v rahlih, črtastih, zelenih mačicah. Poslednjih krovne luske se pozneje zelo povečajo in pokrivajo ploščnati orehek kakor trodelen, usnjast list. Gaber dela po nekterih krajih, posebno na apneni zemlji, cele gozde, po nekterih krajih ga pa ni. Beli, trdni les (gabrovina) je dober za kurjavo in za razne izdelke. Mačicarice (Amentaceae), d. Koščičnice (Drupaceae), e. Perotkarice (Samaraceae). 131 Sadč ga pa tudi po večih vrtih v oblokane shodnice in v meje, ki je obrezujejo. Cvete meseca aprila, maja. Sklecličnice imajo enodomno cvetje in enosemensk, ne razprezajoč se, suh plod (oreh), kteri je pri dnu obdan z mnogovrstno vpodobljenim ovojem (skledica, ciipula). Skledičnice so poglavitna sostavina naših listnatih gozdov (post. hrasti, bukve); nektere so imenitne zavolj svojega vžitnega plodu, post. leska, kostanj. d) Koščičnice (Drupaceae, ©teinfriicttler). 186. Navadni oreh (Juglans regia, SSBatnupaum) je veliko, mogočno drevo s svetlosivim, v starosti globoko razpokanim lubom, z velikim, široko razširjenim vrhom in s precej debelimi mladikami. Listi so čevelj veliki, liho (peternato do deveternato) pernati in imajo> dokler so zeleni, neki poseben duh. Cvesti začne malo poprej, preden se začne listati. Prašni cveti stoje v postranskih debelih, zelenkastih mačicah, ki pozneje očrne in odpadejo; pestični cveti stoje navadno le po 2 do 3 skup konec vej. Sedeči koščičasti plod je skoraj obel; zunanja mesnata koža (oblakovina) je zelena, po¬ zneje črnkasta in se da rada od- prezati od dvokoritaste, okrogle, koščičaste lupine. To drevo, ki je iz Perzije doma, sade povsod po toplejših krajih. Znano je, da so oljnati plodovi (orehi) dobra jed; razun tega tudi stolarji vrlo čislajo rujavo, trdno orehovino. Oreh cvete aprila, maja. Pod. 212. Oreh (Juglans regia). a. veja s prašnimi mačicami, s pestičnimi cveti in listi, b. prašni cvet, c. pestični cvet, d. oreh prerezan. e) Perotkarice (Samaraceae, g(iigelfriid)tler). 187. Brest (Ulmus campestris, gelbulme ober Diiifter) je visoko drevo z drobno razpokanim, črnkastim lubom in z velikim širokim vrhom, ki ima 9* 132 Brezvenčnice (Apet&lae). podobo posebno zato, ker je listje na tenkih vejah dvostransko obrnjeno. Listi imajo kratke peclje, so jajčasto podolgasti, prišpičeni, na dnu oče- vidno vegasti, dvakrat napiljeni. Mali zeleni cveti se pokažo v postranskih, skoraj sedečih šopih. So obojni in imajo večidel petkrat nacepljen cvetni obod, 5 prašnikov in 1 pestič z 2 brazdama, ki izraste kmalo v majhen (6'—8 črt dolg) skoraj okrogel, perutkast plod, kteri kmalo odpade. Po gozdih, ali navadno le posamezno, pogostoma tudi v drevoredih. Bela trdna bresto- vina je vrlo čislana. Cve'e meseca marca in aprila. Pod. 213. Brest (Ulmus campestris). a. veja Pod. 214.. Veliki jesen (Frasinus escelsior). s plodom, b. veja s cvetjem, c. cvet, d. pestič, a. b. fveje s cvetjem, c. veja s. plodom, e. perotka. d. e. popolni cvet, /. prašni cvet, g. prere¬ zan plod. 188. Toliki jesen (Fraxinus excelsior, ©fdje) je veliko drevo s sivo ru- javkastim, gladkim, še le v starosti razpokanim lubom; vrlo znamenito je zavolj debelih mladik in črnih debelih popkov. Nasprotni listi so liho (9—15ernato) pernati, podolga3to suličasti listki neenako napiljeni. Neznatni cveti nemajo ne čaše, ne cvetnega venca, izrasto v majhnih, gostih lateh iz stranskih popkov mlajših vej. Cveti so deloma obojni (popolni), deloma raz- Koprivnice (Urticaceae). 133 ločeni. 1—1 ‘/ s palca dolgi plod ima eno samo seme in se končava na gornjem koncu v listasto, podolgasto perot. Po pistnatih gozdih, večidel posa¬ mezno ; sade ga pa tudi mnogokrat. Trdni, beli les rabijo posebno stolarji. Cvete aprila, maja pred listjem. Pri nas in boljnajugu rastoči mali j esen(Fraxinus ornus , 2Jlanna» ober S3Iiitf)en > ®fdje) ima peternato pernate liste in goste, konec vej stoječe kite belih, prijetno dišečih cvetov s čašo, cvetnim vencem, 2 praš¬ nikoma in 1 pestičem. Strjeni sladornati sok (mana) se rabi za zdravilo. Mačicarice so glavna vina listnih gozdov srednje krajev. Skoraj vse se oblete jeseni, in poganjajo cvetje pred listjem ali z listjem vred. Drobni, ali v brezštevilni množini večidel v ma¬ čicah se pokazujoči cveti so na¬ vadno nepopolni in nimajo navadno nikakoršnega cvetnega oboda, ali je pa ta prav neznaten. Plod je ali mnogosemenska glavica (kakor pri vrbah), ali pa enosemensk orehast plod, ki se spet pokaže zdaj kakor storž, zdaj kakor skledičasti, Pod. 215. Mali jesen (Frfainus Ornus). a. veja s cvetjem, b. cvet, c. d. plod. koščičasti ali perotkasti plod. 2i. red. Koprivnice (Urticaceae, 91e|jeln). 189. Velika kopriva (trtica, dioica, grojjc ober Sfficdb = SSrettnnejfel) ima plazečo koreniko, k višku stoječe, štirirobato, več čevljev visoko steblo z na¬ sprotnimi, srčasto-jajčastimi, prišpičenimi, debelo napiljenimi listi. Listi in steblo so pokriti s pekočimi ščetinicami, ki imajo podobo majhnih, trdih, krhkih las, ki se na sprednjem koncu konča vajo v kljukico, na spodnjem pa v mehurček. Če se jih dotaknemo, se krhke kljukice rade odlomijo in žgeči sok teče iz mehurčka skoz votlo ščetinico v kožo, na kteri se po tem napravi boleč spuščaj. Mali zeleni dvodomni cveti stoje v pashnih visečih lateh. Plo¬ dovi so prav drobni, črni orehki. 134 Brezvenčnice (Apetalae). Kraj potov, v ploteh, na pustih krajih in po gozdih zraste mnogokrat čuda velika, povsod pogostoma. Cvete od junija do septembra. — Druga vrst je mala kopriva (Krtica urens, Heine Slrennneffel), enoletno zelišče, ki zraste k večemu 2 čevlja visoko, in ki ima majhne, jajčaste, zarezano-napiljene, živo zelene liste in enodomne cvete. Raste po grobljah ali je pa tudi siten plevel po obdelanih krajih in peče veliko bolj, kakor včlika kopriva. — Stebla kopriv, izmed kterih v vzhodni Indiji rastoče strašno ranijo, dajo vlakno za napra- vljanje koprivovca. Naše mlade koprive rade jedo gosi in od listja živi mnogo gosenic. Pod. 216. Velika kopriva (Krtica dioica). Pod. 217. Konoplja (Cannabis sativa). a. rast¬ ri. rastlina s prašnimi cveti, b. rastlina lina s prašnim cvetjem, b. rastlina s pestič- s pestičnimi cveti, c. prašni cvet, d. plod, nim cvetjem, c. prašni cvet, d. pestični cvet, e. pestični cvet. e. pestič, /. plod, g. h. prerezan plod. 190. Konoplja (Cannabis sativa, .Spanj) je enoletna rastlina s trdnim, k višku stoječim, enojnatim, zgorej vejnatim steblom. Dolgo pecljati listi so večidel nasprotni, 5—9ernato prstasti; listki so suličasti, ostro in debelo napiljeni, zgorej srliki, kakoršno je tudi steblo. Zeleni časni cveti so dvo¬ domni; prašni cveti so združeni v končen lat, pestični cveti stoje bolj skupej. Plodovi (konopno zrno) so majhni, sivi orebki s krhko luščino. Doma je iz jutrovih dežela, pa se je tudi pri nas mnogo seje po njivah. Stebla s prašnimi cveti se kmalo posuše, kedar so ocvetela; po tem se pa porujo. Iz steblovih vlaken se dela debelo platno, platna za jadra, vrvi i. t. d. Oljnata konopna zrna tiči radi jedo. Cvete julija, avgusta. Murve (Moreae). 135 191. Hmelj (Humulus Lupulus, £mpfen) je večletna, ovijajoča se rastlina z 20—10 čevljev dolgimi, na levo se vijočimi, zelnatimi stebli. Pecljati, srčasti listi so 3—okrpi, debelo napiljeni, zgorej srhki, ka- koršno je tudi steblo. Zelenkasti čašni cveti so dvodomni. Prašni cveti stoje v končnih in stranskih lateh, pestični cveti pa v mačicah, in sicer j e navadno spet več mačic v grozd združenih. Kedar so pe- stične mačice dozorele, podobne so zelnatemu storžu, ker so se jim krovne luske povečale. Ti storži imajo razun malih orehkov pri dnu tudi mnogo rumenih, močno dišečih zrn dišeče-grenkega vkusa (tako imenovano hmeljevo moko). Hmelj raste pogostoma divje po gr- movji, sadi se ga pa tudi mnogo po ne- kterih krajih, posebno na Češkem, v po¬ sebnih hmeljnikih, po kterih vsajajo dolge kole, da se ovija okrog njih. Storže rabijo zavolj grenke hmeljeve moke v pivo¬ varnah. Cvete julija, avgusta. Koprivnice so zelnate rastline z vodenimi sokovi in neznatnimi eno- ali dvodomnimi cveti; njihov enojnati ovojek, navadno zelen, je čaši podoben. Plod je orehu podoben, suh. Mnoge imajo posebne žgeče ščetinice. 25. red. Murve (Moreae, SJlttulIiecrlmitme). 192. Bela murva (Morus alba, tretjšer Sftaulbeerbautn) je nizko drevo ali grm z razno vpodobljenim listjem, ki je zdaj jajčasto in nekrpasto, zdaj sr¬ často in nepravilno izrezano ali krpasto, pri tem vselej debelo napiljeno in bolj ali manj golo. Enodomni rumenkasto zeleni cveti izrasto v kratkih ma¬ čicah z listjem vred ; mačice s pestičnimi cveti se spremene, kedar plod do¬ zoreva, v sostavljeno, belkasto pajagodo (@djein6eere), podobno malinici. Pod. 218. Hmelj (Humulus Lupulus). a. rast¬ lina s prašnim cvetjem, b. veja s pestičnim cvetjem, c. plodna rastlina, d. prašni cvet, e. mačica pestičnih cvetov, /. pestič, g. h. orehki. 136 Brezvenčnice (Apetalae). To za svilarstvo neogibno potrebno drevo je doma na Kitajskem in sade ga zdaj po mnogih krajih toplejše in srednje Evrope. Kiselkaste jagode so vžitne, rumenkasti les je precej trd. Cvete maja. — Beli murvi zelo podobna pa za nič za svilne gosenice, je črna murva (Morus nigra, fdjmarjer iKaulbeerbaum), ki ima bolj srhko listje in od začetka rdeče, pozneje črne jagode. Pod. 219. Bela murva (Morus alba), a. Veja Pod. 220 Figovec (Ficus carica), a. veja s prašnim cvetjem in celimi listi, b. veja s kr- z mesnatimi cvetišči in mladimi plodovi, pastimi listi, c. prašni cvet, d. pestični cvet, b. mesnato cvetišče, prerezano, c. pestični e. plod. cveti, d. prašni cvet, e. prerezano seme f. seme, e—/ vse povečano. 193. Smokva ali figovec (Ficus carica, geigenbctum) je grmfali nizko drevo s kosmatimi mladikami, ki imajo v sebi bel mleček, kakor tudi vsi drugi nje¬ govi zelnati deli. Listje je srčasto, 3—5 krpo, s topimi, šobastq nazobčanimi krpicami, sicer je pa kaj različnih podob. Enodomni mali cveti so v sredi mesnatega, hruški podobnega cvetišča. To zeleno, po vejah sedeče, mlademu sadju podobno cvetje je tedaj treba razrezati, da se cveti sami morejo videti. Pestična cvetišča dozore potem v mehke, mesnate, hruškam podobne fige, ki imajo med mesom mnogo drobnih orehkov (zrn), in ki se prodajajo v plo¬ ščice zmlinčene. Kaste po toplejših krajih divje, in ima skoraj celo leto zrele plodove s cveti vred. Tudi v bolj toplih krajih pri nas jo sade po vrtih. Murve (Moreae). 137 Mnoge v vzhodni Indiji in v Afriki domače vrsti smokve imajo v sebi prav mnogo mlečka, iz kterega se dela kavčuk (gummi elasticum). Velikansko figovo drevo vzhodne Indije je baniana (Ficus indica); iz njenih vej se v tla spuščajo debele stebraste korenine. 194. Pravi kruhovec (Artocarpus incisa, ecfjter 23rotfrud)t6aum) je šibko drevo z na ravnost proč stoječimi, le na konceh listnatimi vejami. Listi so 1 V s čevlja dolgi in skoraj en čevelj široki, zarezano pernasto-nacepljeni. Cveti so enodomni. Prašni cveti stoje v kimastih podolgastik klasih, pestični cveti pa v nekakem obličastem razcvetji. Poslednji se razvijo v obličasto pajagodo, ki je debela kakor pomeranča, časih še celo kakor človeška glava. Nezreli plod, ki je 3 do 4 funte težek, ima v grbasti luščini bel, rahel, močnat str- žen, ki ima, v listje zavit in na vročih kamenih pečen, pšeničnemu kruhu po- ben vkus. Zreli sad ni vžiten in ima kašast stržen neprijetnega virusa. Kruhovec je doma na otocih Južnega morja in redi ondašnje prebivalce tako, kakor nas žito in krompir. Kruhovec rodi skoz 8—9 mesecev v letu neprenehoma toliko sadu, da so tri drevesa dovolj, da rede enega človeka v tem času. Ostale tri mesece se.pa žive ondašnja ljudstva od vkuhanega kruhovčevega sadja. -Tudi se rabi mehki, lahki les, mlečnati sok iz lubia, ličje itd. za mnogovrstne stvari. Pod. 221. Kruhovec (Artocarpus incisa). a. veja Pod. 222. Platan (Platanus orientalis). o. veja s prašnimi, s pestičnimi cveti in z enim mladim s cvetjem, b. list, c. prašnik, d pestič, plodom, b. prašni cvet, c. pestični cvet. 138 Brezvenčnice (Apetalae). 195. Vzhodni platan (Platanus orientalis, morgenlanbtfcfje 'Platane) je mo¬ gočno drevo s sivim lubom, ki se v listkih lušči. Listje je veliko, dlanasto- krpo, dolgo-pecljato. Cveti so enodomni in se pokažo v okroglih mačicah, ki vise navadno po dve ali tri skup na dolgem, omahlem reclju. Pestične mačice se potem povečajo, in da-si so suhe, vendar si, če jih pogledamo, moremo nekoliko misliti, kakor da je kruhovčev plod. Lepo drevo topleje in srednje Evrope'; v njegovi senci so se že stari Grki in Rimljani radi sprehajali. Cvete aprila in maja. Pri nas sade po vrtih in v drevorede bolj pogo. stoma zahodni platan (Platanus occidentalis, abenblSnbtfc&e platane'', ki je k nam prinesen iz severne Amerike. Ta ima manj globoko capasto, v mladosti spodej volnato listje. Murve so drevesa ali grmi z mlečnimi sokovi, krpastimi listi in neznat¬ nimi eno- ali dvodomnimi cveti, ki so združeni veči del v goste mačice in obla ali hruškasta razcvetja. Plod je navadno mesnat birni plod. 26. red. Dodatek. Druge imenitne brezvenčnice. 196. Pesa (Beta vulgaris, DiunteD riibe ober 9iii6en=2J?ango{b) ima v divjosti tanko koželjasto korenino, ki pa z ob¬ delovanjem postane debela in mesnata, repi podobna. Steblo je golo in 1—1 čevlje visoko, če je odraslo. Spodnji listi so jajčasti, topi, mnogokrat srčasti, gornji so pa rombu podobni, špičasti. Cveti, ki so popolni pa neznatni, stoje po 2 ali 3 skup v podolgastih klasih, ki so sami spet sostavljeni v lat, in imajo petkrat nacepljen cvetni obod. Ta rastlina se zelo sprevrača in sade jo pogostoma zavolj repi podobnega korena- So sprevržki z belo (bela pesa, iBurgunber« riibe), z rumeno (prava pesa, eigentlidjc Slunfelriibc) in z rdečo korenino (rdečapesa, rotbe fRiibe). Prvo imajo za živino, iz druge napravljajo pesni slador, in tretja, ki ima rdečkasta stebla in liste, je kuhinjsko zelišče. Cvete od julija do septembra in je eno- ali dvoletna. kos rast- , d- plod, Lebednice (Chenopodiaceae). 139' 197. Špinača (Spinacia oleracea, (Spinat) ima koželjasto korenino in več k višku stoječih, golih stebel. Pecljati listi so podolgasti in imajo pšičasto ali kopjasto dno. Cveti so dvodomni, imajo zelen cvetni obod in stoje klob- čičasto v kvišku stoječih sostavljenih klasih. Iz jutrovih dežel prineseno kuhinjsko zelišče, ki ga pri nas sade povsod zavolj listov;, zdivja tudi časih in cvete od maja do jeseni. Je eno- ali dvoletna. Pod. 224. Špinača (Spinacia oleracea). a. b. Pod. 225. Ajda (Polygonum fagopyrum). rastlina, c. prašni cvet, d. pestični cvet, a. b. rastlina, c. cvet, d. plod, e. prerezan e. prerezan plod. plod. 198. Kozji rep ali metlja (Chenopodium album, (Sdnfefuf;) je enoletno neznatno zelišče s koželjasto korenino in s k višku stoječim steblom, ki je- s cvetjem in listjem vred kakor z moko potreseno. Spodnji listi so rombu podobni, gornji podolgasti, bolj ali manj rogljato nazobčani. Mali zeleni cvetki so klobčičasto združeni v sostavljcn klas. Kozji rep je eden najnavadniših plevelov in raste po pustih in neobdelanih mestih, kraj potov in blizo hiš. Cvete od julija do oktobra. Opomnili smo to rastlino kakor izgled mnogo drugih enakih, neznatnih rastlin, ki vse rasto posebno po solnatih pustotah in blizo- človeških naselbin. Povsod, kjer rasto te rastline, so tla solnata, in iz nekterih takih rast¬ lin se še celo soli dobivajo. 140 Brezvenčnice (Apetalae). b) Drž sni (Polygoneae, SImpfer). 199. Ajda, jeda, jejda ali helda (Poly-gonum fagopjrum, Sudjtoeigen ober Tpeibeforn) je enoletna rastlina s čevelj visokim, k višku stoječim, večidel kr¬ vavo rdečim steblom, na čegar kolencili sede s posebnimi nožnicami pšičasto- srčasti, prišpičeni listi. Mali rdečkasto beli cveti stoje vrb vej v češuljah. Plodovi so majhni, trorobati, črnorujavi orehki. Doma je iz Azije; seje se je mnogo, posebno za drugo setev. Cvete julija, avgusta. Alj eno medeno cvetje bučele rade obiskujejo. 200. Navadna kislica (Rumex acetosa, ©auerampjer) poganja iz korenike k višku stoječa, več čevljev visoka stebla z nekterimi puščičastimi listi, izmed kterih so gornji sedeči, spodnji pa pecljati. Mali, rdečkasto zeleni cveti so dvodomni in stoje v brezlistnem, končnem latu. Tri notranje krpice cvet¬ nega oboda se med dozorevanjem povečajo in obdajajo trorobate orekke. Baste povsod po travnikih, sade jo pa tudi z drugimi kislicami vred zavolj prijetnega kiselkastega vkusa. Cvete od maja do julija. Pod. 226. Kislica (Rumex acetosa). a. b. rast- Pod. 227. Garjevi mleček (Buphorbia Cypa- lina, c. cvet, d. perigon, e. plod. rissias). a. Cvetoči vršiček rastline, b raz- cvetje s krovnimi listki v pravi velikosti, c. cveti, povečani. Dresni (Polygoneae), Mlečki (Euphorbiaceae). 141 c) Mlečki (Euphorbiaceae, SBoIfžmildjarten). 201. Garje vi mleček (Euphorbia Cyparissias, ctipreffenartige je zelnata, 1 čevelj visoka, popolnoma gola rastlina s plazečo koreniko in z več k višku stoječimi, enojnatimi stebli, ki nosijo v vrhu kobul, sostavljen iz 5 ali več na koncu vilastib rogovil. Sedeči listi so ozko linearni, celorobi, modro-zeleni in stoje precej blizo skup. Kaj posebni so vrb vilastib kobu- lovih vejic stoječi cveti, ki so enodomni in goli. Obdajata jih dva rumen¬ kasto zelena krovna listka in podobni so popolnim cvetom z enim kimastim, pecljatim pestičem in z 10—20 prašniki, ktere spet obdajajo polumesečne žlezice. Tropuckasta obla glavica je srbka. Pod. 228. Pasje mleko (Euphorbia Peplus). Pod 229. Zeleni klobuk (Euphorbia helio- a. razcvetje, b. prerezan plod, c. seme. scopia). a. rastlina, b. razcvetje, c. prašnik, d. plod. Ta v vseh svojih delih belega, strupenega mlečnega soka polna rastlina raste po su¬ hih tratah skoraj v vseh krajih pogostoma. Cvete od aprila do junija. Mnogo je še drugih, domačih, temu v rasti in v lastnostih podobnih m 1 e č k o v. Eazun popisanega sta najnavadnejša še zeleni klobuk (Euphorbia helioscčpia, fonnenroenbtge SBoIfžmildj) in pasje mleko (Euphorbia Peplus, @atten=ffioIfSmi(db, ktera rasteta po polji in po vrtih kakor plevel prav pogostoma in sta enoletna. Drugačni so pa neki posebni, 142 Brezvenčnice (Apetalae). večidel v vroči Afriki rastoči mlečki, ki so zavolj mesnatih, brezlistnih, stebrastih stebel kaktom popolnoma podobni, in imajo prav mnogo neizrečeno strupenega mlečnega soka, s kterim zamorci ostrupujejo svoje psice. Druge sem spadajoče rastline imajo pa spet ko¬ risten mleček, kakor pravi kavčukovec (Siphonia elastica, edjter SautfdjuJbaum). 202. Zelenika, šimšir ali pušpan (Buxus sempervirens, tmniergriiner baum) .je gost grm, ki je po vrtih mnogokrat pritlikovec. Jajčasti topi listi so krepni, svetli in vedno-zeleni. Enodomni, drobni, rumenkasto beli cveti •stoje v listnih pashah skup v klopčičih. Pogostoma sajena po vrtih, po pokopališčih, pa podivja tudi, in raste v južni Evropi •divje. Rumeni jako trdi les čislajo posebno strugarji. Cvete marca, aprila. d) Lavorike (Laurineae, Sorbeern). 203. Žlahtna lavorika (Laurus nobilis, ebfer Sorbeer) je grm ali nizko drevo s togimi, k višku stoječimi vejami. Usnjasti, aromatični, vedno zeleni listi so podolgasto suličasti, po robu odebeljeni. Dvodomni, rumenkasto beli Pod. 230. Zelenika (Buxus sempervirens). a. veja s prašnimi cveti, b. klopčič prašnih cvetov, c. prašni cvet, d. veja zgorej s pestič- nimi cveti, e. /. pestični cveti, g. prerezana jagoda. Pod. 231. Lavorika (Laurus nobilis). a. veja s cvetjem, b. veja s plodovi, c. prašni cvet, d. popolni cvet, e. f. plod. Lavorike (Laurineae), Volčini (Thymeleae). 143 cveti imajo enojnat 4delen cvetni obod in stoje v kitali v listnih pashali. Plod je modrasto črna jajčasta jagoda, debela kakor drobna črešnja. Lavorika, ktere vedno zelene veje so že Grki in Rimljani imeli za podobo časti in slave, raste po jutrovih deželab in povsod okrog sredozemnega morja. Tudi v Istri še raste in blizo Reke je velik, gozd lavorike. Bolj proti severju jo le sade in jo morajo dobro varovati pred zimskim mrazom. Cvete meseca maja, junija. Izmed mnogo lavorikastih rastlin, ki rasto v toplejih krajih in imajo vedno zeleno, večidel dišeče listje, hočemo tu na kratko opomniti le cimetovo lavoriko (Laurus Cin- namomum, 3itttmtIorbeer), njeno lubje daje znano dišavo, in kaferno lavoriko (Laurus Camphora, Sampljerbaum), kije imenitna zavolj trdega ter hlapnega olja, kteremu se pravi bela kafra. e) Volčini (Thymeleae, ©eibeln). 204. Navadni volčin (Daphne mezereum, gemeiner ©eibelbaft eter ČMer* I)at§) je nizek, 2 do 3 čevljev visok grm, z redkimi, sivo rujavimi vejami. Cvete preden se lista. Lijasti cveti imajo enojnat, rdeč cvetni obod, in omo- Pod. 232. Volčin (Daphne mezereum). a. veja s cvetjem, b. cvetni obod, precepljen, z 8 prašniki, c. pestič, d. pestič prerezan, e. veja s plodovi, /. g. prerezan plod. Pod. 233. Virh (Asarum europaeum). a. rast¬ lina, b. cvet, c. cvet z odrezanim perigonom. 144 Brezvenčnice (Apetalae}. ten duh; cveti izrasto po vejah v podobi le na videz končnega klasa, in imajo 8 prašnikov in 1 pestič. Kedar ocvete, začno konec vej poganjati veliki, klinasto suličasti listi. Škrlatno rdeči, kakor grah debeli, koščičasti plodovi stoje potem pod listjem. Raste precej pogostoma kraj gozdov. Vsa rastlina, posebno pa lubje in plod, so hudo strupeni. Cvete že meseca marca, aprila. — Sem spadajo vednozeleni lavorikasti volčin (Daphne Laureola, Iov6cer6Iattrigcr ©cibelbafl) z zelenim cvetjem, mali prijetno dišeči vol¬ čin (Daphne Cneorum, moblriecbcnber ©cibelbaft) s končnimi karminasto rdečimi cveti in Bla- gajevi volčin (Daphne Blagayana, SIagat;’[d)er ©eibclbafl) z rumenkasto belim cvetjem. f) Podrašci (Aristolochieae, Ojlerlujeiarten). 205. Virli ali kopitnik (Asarum europaeum, europdifdje jpajelrours) ima plazečo tenko koreniko in kratka dvolista stebla s dolgo-pecljatimi, okro- glasto ledvičastimi listi. Med njimi izrasto na kratkih pecljih posamezni zvonasti, umazano rujavo-zeleni cveti, kteri imajo enojnat cvetni obod, ^praš¬ nikov m 1 pestič. Plod je glavica. Strupena ta rastlina, ki ima, kedar .cvete, nek poseben duh, raste pogostoma po gozdih pod grmovjem. Cvete že meseca aprila. Pregled brezvenčnic. Brezvenčnice (Apetalae) so dvokaličnice (dicotyledones) z enojnatim, večidel neznatnim, čaši podobnim, redkeje lepo pisanim cvetnemu vencu po¬ dobnim obodom; mnogo jih je tudi, ki nimajo nikakoršnega cvetnega oboda. Njihova kal ima dva listka (kalici, cotyledones imenovana). Kal nekterih (namreč storžnjakov) ima pa tudi več v kolobarji stoječih kalic. Sem spadajo: 1. Storžnjaki in sicer s storži in s storžastimi jagodami, 2. mačicarice in sicer: a) vrbe, b) breze, c) skledičnice, d) koščičnice, e) perotkarice; 3. ko¬ privnice ; 4. murve; 5. druge imenitne brezvenčnice, kakor: a) lebednice, b) dresni, c) mlečki, d) lavorike, e) volčini, f) podrašci. Sabljanice (Ensatae). 145 IV. razred. Enokaličnice (Monocotyledones, J>pi|fteimer). 27. red. Sabljanice (Ensdtae, SdjtDCrtellt). a) Narcisi (Amaryllideae, 92arciffen). 206. Zvonček ali dreniavka (Galanthus nivalis, ©^neegtorf^en) ima jaj¬ často belo čebulo, iz ktere se v kožasti nožnici prikažeta 2 ozka, topa, sinja lista in med njima ena sama 3 do 6 palcev visoka betva, ki nosi v vrhu ki- mast, s tulcem podprt bel cvet. Cvet ima šesterolisten obod (perigon), če- gar 3 vnanji listi so veči, podolgasti in beli kakor sneg, 3 notranji so pa krajši, izrobljeni in zelenkasto pasasti. Cvetni obod je s 6 prašniki vred pri- rasen na jajčasto, travnato-zeleno plodnico. Plod je obla glavica. Raste sem ter tje pogostomapo senčnatih, nekoliko vlažnih listnatih gozdih in je sploh znana prva pomladanska cvetlica. Po drugih krajih pa rasto mesto njega podobne mu n or ice (Leucojum vernum, grilljKngšEnotcnblmne obcr grojjež ©d&necglijddjen), ktere imajo 6 enako velikih cvetnih listov. Zvončki in norice cveto februarja in marca. Pod 234. a. Zvonček (Galanthus nivalis). i. vnanji, c. notranji list cvetnega oboda, d. prašniki in pestič, e. norica (Leucojum vernum). Pod. 235. Beli narcis (Narcissus poeticus). a. rastlina, 6. cvet, c. prerezan plod. Rastlinstvo. 10 146 Enokaličnice Monocotyledones). 207. Beli narcis (Narcissus poeticus, luetfje 'Jiarciffe) ima jajčasto, ocl zunaj črno rujavo čebulo in cel šop k višku stoječih, ozkih, za čevelj dolgih, sinjih listov. Enocvetna betva je ravno tako dolga ali pa dalja kakor listi in ima v vrhu kimast, dišeč cvet. Cvetni obod (perigon) ima palec dolgo, zeleno cev in se razširi v šesterodelen bel rob, ki ima v sredi rumen pri- venčec z drobno narezanim, kot cinober rdečim robom. Prašnikov je 6, in so priraseni na cev; podrasla plodnica je zavita v suho- kožnat krovni list. Plod je podolgasta glavica. Lepa vrtna rastlina, ki raste v nekterih krajih tudi divja po travnikih. Cvete meseca aprila in maja. — Narcisov je mnogo vrst z belimi in rumenimi cveti; cveti so ali posamezni ali kobulasto združeni. b) Perunike (Irideae, ©djroerttilien). 208. Nemška perunika (Iris germanica, beutfdje (Sdjroerttitie) ima debelo, vodoravno ležečo koreniko in sabljam podobne, kakor srp zakrivljene, sinje liste. Vrh 2 čevlja visokega stebla se pokažejo 3 do 5 prav veliki modri cveti. Pri dnu cevasti cvetni obod se razdeluje proti gori na 6 jajčastih, venčevim listom podobnih rogljev, izmed kterih so vnanji trije nazaj zavihani, in pri sredi pokriti s široko progo rumenih kocin; notranji trije pa stoje k višku, so skup nagnjeni in nimajo nikakoršnih kocin. Pod- rasli pestič se končuje v tri venčevim listom podobne, vijoličaste brazde, ktere pokrivajo tri prašnike. Plod je glavica. Ta perunika je ena najnavadnejših in najlepših vrtnih cvetlie, raste pa tudi sem ter tje divja in cvete meseca maja, junija. — Izmed domačih perunik omenimo le vodno peruniko (Iris Pseudacorus, SBaffer = ©djtocrtlilic), ki ima travnato zelene, ozke sabljaste liste in rumene, nekocinaste cvete; ona raste povsod ob stoječih ali mirno tekočih vodah in cvete meseca junija, julija, 209. Pravi žefran (Crocus sativus, ec(ter Pod. 236. Nemška perunika (Iris @ a f ran ) i ma ploščnato - obličasto v rujavo, -germanica). Zdolej na levi je , ' , x * x , , „ ,. J \ prerezan glavičast plod. vlaknato kozo zavito čebulo, b cveti vred Sabljanice (Ensatae). 147 razvijajoči se listi so ozki, temno-zeleni in imajo po sredi belo žilo. Bledo vijoličasti, temno progasti cveti se pokažejo navadno po dva skup. Cvetni obod ima prav dolgo, neposrednje iz čebule izvirajočo cev s proti gori lijasto- zvonasto razširjenim, šesterodelnim robom; trije prašniki so priraseni na kocinasto grlo cvetnega oboda. Zelo dolg vrat se končava v trodelno, široko, živo rdečo brazdo. Doma .je iz jutrovih dežel, sadi se ga pa sem ter tj e mnogo in sicer le zavolj cvetnih brazdic, ki dajo kot dišava in barvilo znan žefran. 20000 -cvetov da še le en funt žefrana. Pod. 238. Agava (Agave americana). a. cela rastlina, zelo pomanjšana, b. en cvet v pravi svoji velikosti, c. plod, d. prerezan plod. c) Ananasi (Bromeliaceae, Slnanaffe). 210. Amerikanska agava ali stoletna aloa (Agave americana, amerifanifdje Slgace cber ^unbertjd^rige Slloe) poganja iz kratke, ali zelo debele korenike šop debelih, mesnatih listov, ki so več čevljev dolgi in po svojem večidel rumen¬ kastem robu bodičasto nazobčani. Iz srede tega velikega listnega šopa izraste ob času cvetja k višku stoječa, 20 do 30 čevljev visoka betva, ki nosi velik, piramidast, ročnatemu svečniku podoben lat. Ta velikanski lat ima mnogo- 10 * Pod. 237. Žefran (Crocus satlvus). 148 Enokaličnice (Monocotyledones). krat tri do štiri tisoč dišečih cvetov. Vsak posamezen cvet je čez 2 palca dolg, ima rumenkasto zelen, šesterodelen cvetni obod in šest prav dolgih prašnikov z visečimi prašnicami. Iz podraslega pestiča se razvije glavi- časti plod. To rastlino, ki je v toplejši Ameriki doma, imajo po večih vrteh mnogokrat zavolj lepšega v zakurjenih rastlinjakih. V svoji domovini cvete vsako osmo leto, pri nas pa le redko kedaj; za to se jej pravi stoletna aloa. Ivedar ocvete, posuši se stara rastlina, korenika pa poganja spet nove kali. — V Ameriki delajo iz soka te rastline neko močno pijačo (pulque), iz listnih vlaken napravljajo tkanine, stržen jedo, iz trnja delajo klince in igle itd. Ni dolgo tega, kar jo sade tudi v Italiji in Dalmaciji v žive plotove; zdivja tudi sem ter tje in daje zavolj svoje čudne postave takemu kraju neko posebno podoba. Pod. 239. Ananas (Bromelia Ananas . Cvetjin plod. Sabljanice imajo pravilen, navadno šesterodelen in večidel lep, cvetnemu vencu podoben cvetni obod (perigon), ki je pri- rasen na plodnico podraslega pestiča. Sicer imajo ali čebulo, ali koreniko in enojnate, ozke, vzporedno žilaste liste, kteri so časih srpasto zakrivljeni, po obeh robeh ostri (sabljasti); od todi tudi ime tem rastlinam. Popolni cveti imajo 3 ali 6 prašnikov. Plod je zdaj glavičast (suh), zdaj jagodast (mesnat). — Mnogotere lepe sadice, nektere koristne in živilne rastline spadajo sem. 211. Pravi ttnanas (Bromelia Ananas, edjte 2htana§) ima k višku stoječe, čevelj visoko steblo, ki se dviguje iz šopa mesnatih, ozkih, špičastih in trnato nazobčanih listov in ki nosi s šopom listja venčan klas vijoličastih cvetov. Jagode, ki se narede iz posa¬ meznih cvetov, zrasto se v mesnat, storžu podoben plod zlatorumene ali rdečkaste barve, ki ima pri¬ jeten duh in jako dober vkus. Tudi plod je venčan s šopom trpežnega listja. Raste po tropiških krajih sploh, v Evropi ga imajo le po zakurjenih rastlinjakih. Kukoviče (OrcMdeae), 149 28. red. Kukoviče (OrcMdeae, Crtfji&ccn). 212. Dišeča mošnjica ali kukovec (Orchis Morio, getneincS Snabenfraut ober gemeinc SRagmurj) ima dva skoraj obla gomolja, in enojnato, '/ s —1 čevlja visoko gladko steblo z več podolgastimi, topimi, nazaj zavihanimi listi in rahel klas cvetja v vrhu. S krovnimi listi podprti cveti imajo nepravilen, šestero- listen cvetni obod; 5 manjših listkov je namreč skup stisnjenih v nekako čelado, eden pa (medeni listič imenovan) je mnogo veči, na vzdol obrnjen, trirogljat in se končava proti zadej v votlo ostrogo. Cvet je časih škrlatno rdeč, časih rožno rdeč, časih tudi popolnoma bel. Raste po vseh travnikih in pašnikih pogostoma. Cvete meseca aprila, maja. Gomolji dajo zdravilo, s a le p imenovano. Izmed mnogih domačih kukovic so posebno vredne, da se omenijo, sledeče: čeladasta kukovica (Orchis militaris, belmartige ŠJtagmurs) z velikimi, rožno rdečimi cveti; širokolistna kukovica (O. latifolia, breitblattrige 91.) s temno škr¬ latno rdečimi cveti in z gomolji, ki so razdeljeni kakor dlan na prste; dvolistna kuko¬ vica (O. bifolia, jmciblattrigc 9t.) z belimi, dolgo ostrogastimi cveti. Sem spadajo tudi čudna Pod. 240. Dišeča mošnjica (Orchis Morio). Pod. 241. Ceptec (Cypripedium Calceolus). a. b. rastlina, c. cvet od strani, d. cvet od a. cela rastlina, b. medeni listič v pravi svoji spred, e. vratov steber, od spred, /. listi, od velikosti, c. prerezan pestič, d. pestičev steber, strani. 150 Enokaličnice (Monocotjledones). a. rast- Pod. 243. Banana (Musa sapientum). a. rast¬ lina, b. cvet, c. plod, d. prerezan plod. mačja ušesa, n. pr. muhonosno mačje uho (Ophrys muscifera, fhcgcntragenbcr ^nfeften* ftentoel), njegov neostrogasti, rujavi, žametasti medeni listič ima v sredi modrikasto mušjo podobo. Drugi imajo v svojih cvetih marsikaj, kar spominja na pajka, na hčelo itd. 213. Lepi čeveljc ali ceptec (Cvpripedium Calceolus, fdjimer grauenfdjulj) ima vodoravno plazečo koreniko, enojnato, 1 do l'/ 3 čevlja visoko kosmato steblo navadno z 4 pakrožnimi, špičastimi listi, in en ali dva velika cveta v vrhu. Cvetni obod je sostavljen iz 4 ozkih, na vzkriž stoječih, skrlatno- rujavih lističev in iz enega prav velikega, trebušnatega, svetlo rumenega, nekoliko rdeče pisanega medenega lističa, ki je podoben čeveljcu ali čolničku. Ta na apneni zemlji, posebno kraj gozdov pod grmovjem rastiča rastlina zasluži, da jo poznamo, ker je ena najlepših domačih cvetlic. Cvete meseca maja in junija. Kukoviče imajo nepravilen cvetni obod, ki je časih kaj čudne podobe in je prirasen na plodnico; znamenite so pa tudi zato, ker so jim praš¬ niki zraseni s pestičevimi vratovi skupej. Plod je s prav majhnim, prahu podobnim semenom napolnjena glavica. Največ in najčudnejše vrsti teh rastlin Palme (Palmae). 151 pa rasto po drevji v gozdih tropiških krajev in imajo jih zdaj tudi po naših krajih v posebnih zakurjenih rastlinjakih. Le ena vrst, namreč vanilija (Vanilla planifolia, SSanitie), ki ima v svojih kakor svinčnik dolgih glavicah izvrstno dišavo, daje posebno korist. Dodatek. Banane (Musaceae, Sknanen). 214. Pisang (Musa paradisiaca, ififang) tudi Adamovo jabelko ali rajska smokva imenovan, ima 8 do 15 čevljev visoko, zelnato deblo, ki nosi v vrhu velikanske liste. Listi so 6 do 12 čevljev dolgi, l'/ a do 2 čevlja široki, podolgasti celorobi in nerazdeljeni, samo stareji so navadno od strani raztrgani. Med njimi se pokaže viseč, 3 do 4 čevlje dolg, betičast klas, ki ima 12 do 16 šopov belkasto rumenih, z vijoličastimi luskami obdanih cvetov. Kumari podoben plod (jagoda) ima sladek vkus, kakor smokva (figa). Pisang je tako, kaltor njemu prav podobna banana (Musa sapientum, Sananc) ena najnavadnejših in najkoristnejših rastlin, ki se sade po tropiških krajih. On nadomestuje tam naša žita. Njegova saditev ne prizadene mnogo truda, ker poganja korenika, kedar se stara debla posekajo, spet mlada debla, ki imajo čez 3 mesece že spet 30—10, časih celo 60—80 funtov sadja, tako da se dobi na leto od vsake rastline več kot cent sadu. Razun sadja, ki je vsakdanji živež ljudi in mnogih živali, se dobiva tudi iz pecljev njegovih listov vlakno za vrvi in tkanine, liste same pa imajo za rjuhe, senčnike itd. Banane so neizrečeno mogočne rastline tropiških krajev, ki se lahko spoznajo po enojnatem, zelnatem deblu in po neizrečeno velikem listji in le¬ pem cvetji. — Z njimi srodna je indijska cvetna troba (Canna indica, 23lumenrof)r), ki je ena najbolj priljubljenih cvetlic, kar koli jih imajo ljudje zavolj lepšega. 29. red. Palme (Palmae, dimen). a) Pernaste palme (Pinnatifrondes, gieberpatmen). 215. Dateljnova palma (Phoenix dactvlifera, ©attelpalme) ima enojnato k višku stoječe, 30—60 čevljev visoko, 2—3 čevlje debelo deblo, ki nosi v vrhu gost šop 8—10 čevljev dolgih, pernatih listov. Izmed listja izrasto veliki cvetni betiči, ki so od začetka zaviti v trebušnat, usnjast, rujav tulec. Prašni in pestični cveti niso vsi na istem deblu, ampak so dvodomni. Prašni cveti so majhni , rumenkasto beli in jih je po 12000 v enem betiču; iz pe- stičnih cvetov, kterih ni toliko v enem betiču, izrasto podolgasti, mesnati, bledo rumeni ali živo rdeči jagodasti plodovi z enim semenom, časih jih je po 200 na enem betiču. Pioženasto, podolgasto seme je na sprednji strani po sredi žlebasto. 152 Enokaličnice (Monocotjledones). Dateljnova palma je najnavadniša palma severne Afrike in južno zapadne Azije, po¬ sebno Egypta, Arabije in Perzije. Njeno sadje (dateljni) je po teh krajih najpoglavitniši ži¬ vež ljudi, konj in velblodov (kamel); pa tudi drugače je ta palma koristna. Sade jo tudi že v Italiji in v Dalmaciji, kjer pa njeno sadje ne dozori. Njeno listje je znano pod ime¬ nom pravih palmovih vej. Pod. 244. Dateljnova palma (Phoenix dac- Pod. 245. Kokosova palma (Cocos nueifera). tylifera). a. palma, b. c. prašni cveti, d. e. a. palma, b. veja s cvetjem, c. oreh, d. pre- pestični cveti, /. veja s piodovi, g. prerezan ' rezan oreh. datelj. 216. Kokosova palma (Cocos nueifera, $ofo§patme) ima enojnato, k višku stoječe, 60 do 80 čevljev visoko, šibko deblo, ki je pri tleh precej debelo in ima v vrhu šop iz 10 do 12 pernatih listov, ki so 12 do 16 čevljev dolgi. Izpod teh listov izrasto veliki cvetni betiči s svojimi cvetnimi tulci. Prašni in pestični cveti so vsi na istem drevesu. Kokosovi orehi so veliki kakor človeška glava, so jajčasto špičasti in imajo koščico z vlaknato lupino obdano. Ta koščica ima, dokler še ni popolnoma zrela, v sebi neko hladilno, mleku podobno tekočino, ki se pozneje strdi v mandeljnasto, trdo, v sredi votlo jedro. To najkoristnejšo izmed vseh palm sade ljudje po vseh tropiških krajih, posebno pa po otokih in bregovih Indijskega oceana. Iz sadov dobivajo kokosovo olje; deblo jim daje les za stavbe; iz vlaken, ki se dobe iz listov in cvetnih tulcev, spletajo marsikaj; vrhov po- Palme (Palmae). 153: pek ali srce jim daje zelenjavo (palmovo zelje); trde lupine imajo za čaše in tudi druge- posode strugajo iz njih; iz deblovega soka delajo palmovo vino, palmov slador, arak itd. Kokosovo mleko pripravljajo umetno s tem, da razmanejo mandeljnasto semensko jedro- v vodeni tekočini nezrelih plodov. Največ palm je pernastih. Njihova postava je pa vendar neizmerno raznovrstna in isto tako njihova poraba. Tako ima vzhodnje-indijska sagova palma (Sagus Rumphii, oftinbifdje ©agopalmc) kratko, pa več čevljev debelo deblo, ki ima komaj dva prsta, debel les, ki je pa po sredi vse napolnjeno z belim, mehkim močnatim strženom. Posušeni stržen se imenuje sagova moka, ktere eno samo drevo v petnajstem letu že da 600 funtov. Trstinasta palma (Calamus Draco, iRoljrpafmc) se pa razločuje od drugih palm v tem, da je njeno tanko, trstinasto deblo vejnato in da nima vrh debla šopa listja, ampak da jej je deblo povsod poraseno s posameznimi, bodečimi, pernastimi listi. To deblo je- mnogokrat čez 300 čevljev dolgo, pa komaj palec debelo, in se vije po drugem drevji gori in doli tako, da mnogokrat ni nikakor mogoče iti skoz tak gozd. Cveti in kakor lešnik debele jagode so podobni cvetju in plodu druzih palm. Jagode imajo v sebi rdečo smolo,, kteri se pravi zmajeva kri (Sradjenblut). Debla te vzhodnje indijske palme so tudi pri nas dobro znana pod imenom španjski trskovec (jpanijcbež (Kopt), in delajo iz njih palice za sprehajanje, količke za iztepanje oblek in za dežnike, mnogovrstne pletenine itd. — Naj¬ lepša pernasta palma je pa gotovo brazilijanska kraljeva palma (Oreodoxa regia, $i5- nigšpalme); njena šibka debla so pri sredi bolj debela in nosijo v vrhu krasno listno krono. Pod. 246. Kraljeva palma (Oreodoxa regia). Pod. 247. Pritlična palma (Chamaerops humilis).. 154 Enokaličnice (Monocotyledones). b) Mahalaste palme (Flabellifrondes, gadjerpalnten). 217. Pritlična palma (Chamaerops liumilis, 3ti>etgpafme) i ma kratko, mnogokrat komaj čevelj visoko deblo, ki nosi v vrhu šop mahalastih, 6—8 čevljev dolgih listov. Imenitna je zato, ker je ona edina evropejska palma, ki že blizo Nizze dela gosto grmovje. Zavolj lepega listja jo imajo pogostoma tudi po zakurjenih rastlinjakih. 218. Ščitasta palma (Corypha um- braculifera, (Sdjirmpalme) je ena največih lepot rastlinstva. Vrh enojnatega, 50—80 čevljev visokega, povsod enako debelega debla se razširja velik šop listja na vse strani. Posamezni listi so 18 čevljev dolgi in imajo 14 čevljev široko prstasto nacepljeno ploskev. Veliki cvetni betič stoji k višku vrh stebla in nosi oble jagodaste plodove. Ta palma raste v vzhodnji Indiji. Njeni listi služijo za senčnike in Malabarci jih imajo mesto papirja in pišejo na-nje z železnimi pisali. Sicer se pa le malo rabi ta lepa rastlina. — Mnogo koristnejša je navadna mahalašta palma (Borassus flabelliformis, gadjerpa(me), ktere plod je vžiten, in ki razun tega daje še palmovo vino, slador, zelenjavo in sago. Doma je v južni Aziji, nima pa tako velikanskega listja in cvetja, kakor ščitasta palma. Palme imajo leseno deblo, ki je navadno enojnato in nosi v vrhu šop velikih, pernasto ali mahalasto sostavljenih listov, izpod kterih izrasto betičasto nakupičeni, mnogoštevilni, drobni, neznatni cveti, pozneje pa plo¬ dovi. Deblo je sostavljeno iz raztresenih stremen in kaže na površji ostanke in sledi velikih listov, ki ne odpadajo, ampak se na deblu počasi suše in odgnjivajo. Veliko razcvetje je zavito v čolnu podoben, časih prav trden in obširen tulec; cveti sami so zdaj enodomni, zdaj dvodomni. Plodovi so de¬ loma jagode, deloma koščičasti plodovi, in pri mnogih vrstek prav debeli in vžitni. [,— Skoraj vse in najlepše palme rasto v tropiških krajih po malo skupaj, ne pak da bi delale goste gozde, kakor naše gozdno drevje. Prav imenitne so deloma zavolj krasne svoje postave, deloma pa zavolj velike ko¬ risti, ktero imajo od njih prebivalci vročih krajev. Njihova lahka, al trdna Pod. 248. Mahalašta palma (Borassus fla- belliformis). Betičnice (Spadiciflorae). 155 debla se rabijo za les, palice, podpore, čolne; stržen sagove palme daje po¬ sebno dobro moko; iz soka, ki teče iz stebla, se dobiva palmovo vino; pri nekterih vrsteh tudi slador in še celo vosek; deblova vlakna, še bolj pa iz pecljev, tulcev in iz oplodja vzeta vlakna se predelujejo v mnogovrstne pletenine; listje imajo za znamenje miru in zmage, za senčnike, za strehe; veliko vrhovo srce daje vrlo dobro zelenjavo (palmovo zelje); plodovi mnogih palm so vžitni in so jako oljnati in smolnati; palmovo olje in smola sta ali za jed, ali za svečavo, ali pa za zdravilo. Iz vsega tega se vidi, da so palme res najplemenitije rastline, in ker dajejo človeku najrazličniše stvari brez posebnega truda v toliki obilnosti, zato so jih imenovali tudi knjeginje (prin¬ cip es) rastlinstva. 30. red. Betičnice (Spadiciflorae, Solbenbliitler). 219. Pegasti kačnik ali štrkovec (Arum maculatum, geflecfter Slron ober Slronftab) ima gomoljasto koreniko, dolgopecljate, puščičaste liste in cvetne betve, ki nosijo v vrhu betič, zavit v bledo zelen tulec. Ta betič je zgorej kijast in vijoličast alirujavo- rdeč. Pri sredi ima obroč prašnih cvetov, pri dnu pa venec pestičnih cvetov, iz kterih se narede pozneje kakor grah velike, rdeče jagode. Sem ter tje po senčnatih, vlažnih krajih listnih gozdov pogostoma. Cvete meseca maja in njegova korenika ima hud, žgeč, ali hlapen (zginljiv) strup. — Priljubljena sem spadajoča sadica je zvitkarica (Richardtiaaethiopica, ar* niijeb obcr $iitenblumc) z belim cvetnim tulcem in rumenim .cvetnim betičem. — Na otokih južnega morja raste velikanski kačnik, imenovan taro (Arum macro- rhizon, 5Earot, ki je velike imenitnosti zavolj svojih močnatih, vžitnih korenik. 220. Kolinež (Acorus calamus, Sa(mu§) ima prst debelo, vodoravno ležečo koreniko, 3 do 4 čevlje dolge, ozko-sabljaste, travnato zelene liste, in ravno tako dolgo dvorezno betvo, ki ima pri sredi postransk Pod. 249. Kačnik (Arum maculatum). a. rast¬ lina, b. cvetnega tulca oprosten betič, c. prašni cveti, d. pestični cveti, e. prerezan plod. 156 Enokaličnice (Monocotjledones). betic z drobnimi, zelenkasto ali rujavkasto belimi, gosto nakopičenimi po¬ polnimi cveti. Raste precej pogostoma ob rekah in mlakužah in cvete meseca junija in julija. — Ko¬ renika ima nek poseben močen duh, je grenka in za zdravje. Pod. 250. Kolmež (Acorus calamus). Pod. 251. Rogoz (Typha latifolia). a. vrh rast- a. rastlina, b. cvet od strani, c. cvet od line s cvetjem, b. list z delom listne nožnice, zgorej, d. plod. c. podzemno plazeče steblo s spodnjim delom v listne nožnice zavitega stebla, d. pestični cvet, e. plod, /. prašni cvet, (d. e. in f. močno po¬ večan). 221. Širokolisti rogoz (Typha latifolia, breitbldtteriger jRoIjrfofikn) ima globoko v tla segajočo, členasto koreniko, 5—7 čevljev visoke, črtaste, '/ a palce široke liste in nosi vrb enojnatega brezlistnega stebla valjast, več palcev dolg, pozneje temno rujav betič, ki je sostavljen iz brezštevilnih, s kocini- cami obdanih cvetov, izmed kterih so zgornji sami prašni, spodnji pa sami pestični cveti. Raste ob rekah in mlakužah mnogokrat s trstjem vred pogostoma. Cvete meseca ju¬ nija, julija. Tudi je ozkolisti rogoz (Typha angustifolia, fdpmalbtattriger SfloljrMbcn). Dolgi listi obeh se rabijo za mnogovrstne pletenine. Lilije (Liliaceae). 157 Betičnice so zelnate enokaličnice, ki so posebne zavolj svojega cvetja. Njihov cvet je namreč debel, mnogokrat mesnat koželj, ki nosi brezštevilno mnogo drobnih cvetov. Cveti so večidel nepopolni, z enojnatim cvetnim obo¬ dom obdani, enodomni ali dvodomni. 31. red. Lilije (Lili&ceae, Stlien). a) S čebulami. 222. Trtni tulipan (Tulipa Gesneriana, ©artentulpe) ima jajčasto, s ko¬ stanjastimi luskami obdano čebulo in golo, čevelj visoko steblo, ki nosi 3—4 gole, sinje, podolgaste in steblo obsegajoče liste, in v vrhu en sam, k višku stoječ, zvončast cvet. Cvet je sostavljen (ako ni pitan ali poln) iz 6 pisanih listov, 6 velikih prašnikov in iz enega trorobatega, prostega pestiča, ki nima vratu. Plod je tropredalčasta glavica. To iz jutrovih dežel k nam zaneseno, lepo, pa nedišečo vrtno cvetlico imajo povsod po vrtih v brezštevilnih spremembah. Cvete že meseca aprila in maja. — Raste tudi divj i tulipan (Tulipa sylvestris, roilfte £ulpe), čegar prijetno dišeče cvetje je vse enako rumeno. Pod. 252. Vrtni tulipan (Tulipa Gesneriana). Pod. 253. Cesarski tulipan (Fritillaria impe- a. rastlina, b. pestič s prašniki. rialis). a rastlina , b. prašniki in pestič, c. cvetni list, d. plodna glavica. 158 Enokaličnice (Monocotyledones). 223. CesarsM tulipan (Fritillaria imperialis, Satfetfione) ima obličasto čebulo, 2 do 3 čevljev visoko gosto listnato, zgorej golo steblo, ki nosi v vrhu šop listja, pod kterim se prikažejo kimasti, rumenkasti in rujavkasto rdeči cveti. Cvet je 61isten, vsak listek ima pri dnu bel mednik. Ta lepa, k nam iz Perzije zanesena vrtna cvetlica ima zelo strupeno čebulo. Cvete meseca maja. — Sem ter tje po Ljubljanskem mabu, po močvirnih hrastovih gozdih v Do¬ bravi pri Zagrebu in drugod raste krasna lo g ar ica ali močvirski tulipan (Fritillaria Meleagris, @d)adj61ume), ktere rumenkasto rdeči cveti imajo štirivoglate temno rdeče lise. 224. Bela lilija ali limlbar (Lilium candidum, toeifje 8tlte) ima jajčasto čebulo z rahlimi, bledo-rumenimi luskami. Dva do štiri čevlje visoko steblo nosi suličasto, svetlo-zeleno listje, ki je pri dnu bolj gosto, pri vrhu pa bolj redko in manjše. Vrh stebla stoji grozd velikih, belih, močno dišečih, zvon¬ častih cvetov, ki imajo po 6 cvetnih listov, 6 prašnikov z zlato rumenimi praš- nicami in 1 pestič z dolgim vratom. Ta priljubljena vrtna rastlina je k nam zanesena iz jutrovih dežel, kjer so jo že v starodavnih časih visoko spoštovali kakor podobo nedolžnosti in čistosti. Cvete meseca juuija in julija. Pod. 254. Bela lilija (Lilium candidum). Pod. 255. Zlati klobuk (Lilium Martagon). a. cvetje, b. čebula s koreninami. a. cveti, h. čebula s koreninami. Lilije (Liliaceae). 159 225. Zlati klobuk (Lilium Martagon, 3uirfen6unb) ima jajčasto, z rume¬ nimi luskami pokrito čebulo iu 2 čevlja visoko steblo z v vretencu stoječimi, pakrožno suličastimi listi. Vrh stebla stoje v rahlem grozdu lepi kimasti cveti. Cvetnih listov je po 6, ki so nazaj zavihani in mesnate ali vijoličaste barve s Škrlatno rujavimi lisami. Prašnikov je tudi po 6. Ta krasna cvetlica raste po gorskih gozdih in cvete meseca junija, julija. 226. Trtni hiacint (Hjacinthus orientalis, @arten=j?tiacintfie) ima obličasto zunaj rujavkasto črno čebulo, ki poganja 5'—8 ozkih, sočnatih listov, med kterimi se pokaže okrogla betva. Ta nosi v grozdu 6—18 prijetno dišečih, lijastih, šestkrat na pol nacepljenih cvetov višnjeve, rožno rdeče, bele ali bledo rumene barve. Kratki prašniki so priraseni na cvetni obod. Ta priljubljena vrtna cvetlica je doma iz jutrovih dežel. Sadi se tudi lahko v lonce in cvete že meseca februarja in marca. Pod. 256. Vrtni hiacint (Hyacinthus orien- Pod. 257. Podlesek (Colchicum autumnale). Na. tališ), a. rastlina, b. cvet razvihan. levi cvetoča rastlina (podlesek), na desni volovnik, namreč listi in ploa med njimi, zdolej plodna- glavica, razprezana in poprek prerezana. 227. Jesenski podlesek (Colchicum autumnale, jperbfbgeitlofe) ima jajčasto, z rujavimi usnjastimi luskami obdano čebulo, in je posebno zavolj tega zna- 160 Enokaličnice (Monocotyledones). menit, da pridejo cveti v jeseni sami iz tal, listi pa in plod še le prihodnje leto. Cveti so veliki, zvončasti, imajo več palcev dolgo cev in šestkrat na¬ cepljen rob, so lepe lilaste barve in izrasto neposredno kar iz čebule. Imajo po 6 prašnikov, kakor vse lilijaste rastline, ter po 3 jako dolge, nitaste vratove. Plod je tropredalčasta glavica in se pokaže med mesnatimi široko suliča¬ stimi listi. Kaste ga po nekterih krajih brez števila po travnikih in je meseca septembra in oktobra •zavolj lepega cvetja njihova največa lepota. Ker je pa cela rastlina hudo strupena, živina ne je njenega listja, ki se imenuje volovnik. 228. Navadna čebula (Alium cepa, gemetner guriebel) ima obličasto, iz koncentričnih, debelih, sočnatib lupov sostavljeno in z več rumenkasto rde¬ čimi suhimi kožicami pokrito čebulo. Dva to treh čevljev visoko steblo je cevasto, pri sredi napihnjeno in pri dnu listnato. Listi so steblu podobni, tudi cevasti in napihnjeni, na konc- -drobnih zelenkasto belih cvetov, ki -tulcem. * 'Pod. 258. Navadna čebula (Album cepa). a. rastlina, pomanjšana, b. prerezan list v pravi velikosti, c. cvet, d. plodna glavica. prišpičeni. Steblo nosi obličast kobul so podprti s kratkim 2—dkratdelnim Kod. 259. češenj (Album sativum). a. rast¬ lina, 6. cveti in plodovi, c. posamezen cvet. Lilije (Liliaceae). 161 Sade jo povsod in cvete meseca julija in avgusta. — Znani d r o b n j a k (Allium Schoeno- prasum, ©djnitttaudi) ima tudi cevasta stebla in nitkaste, cevaste liste, je pa mnogo manji in drobneji in ima rožno rdeč cvetni kobul. Raste divje ob rekah, sade ga pa tudi zavolj cevastih listov in cvete od julija do .septembra. 229. češenj ali luk česnjak (Allium sativum, Sno&Iaudj) ima z rdečkasto belimi luskami obdano čebulo, ki je sostavljena iz več drobnih jajčastih če¬ bulic ; 2—3 čevlje visoko steblo je do srede poraseno s ploščnatimi, na dolgo prišpičenimi listi in nosi v vrhu v enolisten, dolgokljunast, kapi podoben tulec zavit kobul drobnih rdečkasto belih cvetov, med kterimi so tudi nektere čebulice. Sade ga povsod po vrteh in cvete od ju¬ nija do avgusta. — Vsi česnjakovci, kterih je še mnogo, imajo kobulasto razcvetje in neki poseben vkus in močen duh. — Druge imenitne lilijaste rastline s čebulami so: višnjevi če- bulčekali morska čeb ula (Scilla bifolia. Sifoltc obet aJleerjrciebel) z 2 listoma in kakor nebo višnjevimi cveti, rumeno in belo tičje mleko (Ornithogalum luteum et umbellatum getber unb »tiger SDtilcfiflcrn), kterih cveti so od zunaj zeleni, znotraj pa ali rumeni ali mlečno beli; grozdnati hiacint ali hruščica (Muscari racemosum, Skaubcnbpacintbc) z (j ro i). nimi, vrčastimi, temno modrimi cveti, itd. b) S plazečimi korenikami. 230. Šmarnica (Convallaria majalis, moljlriedienbeg 3kaiglorfd)en) imenovana tudi jurjevica, gumbalica, 1 e p o- duha, ima napošev rastočo, belkasto koreniko, debelo kakor gosje pero. Ta korenika poganja iz svojega vrha 2 elip¬ tična lista in enojnato, 4 do 6 palcev visoko betvo. Vrh betve stoji na eno stran viseči, kimasti grozd drobnih, rastlina 6. cvet prerezan, c . grozd plo- ., _ » . dov, d. plod, e. plod prerezan, polukroglastih, čisto belih, jako pri¬ jetno dišečih cvetov, iz kterih se pozneje narede okrogle, svetlo rdeče jagode. Po senčnatih listnatih gozdih pogostoma meseca maja in junija. 231. Porabni beluš ali špargelj (Asparagus officinalis, gehrdudjtidjer @pargel) ima kratko debelo koreniko, iz ktere pomladi izraste več, z luskami pokritih, mesnatih mladik. Te se razvijo pozneje v k višku stoječa, 2—3 čevlje Rastlinstvo. li 162 Enokaličnice (Monocotjdedones). visoka, zelo vejnata stebla, s proč stoječimi, šibastimi vejami. Steblo in veje imajo luskice in šope zelenih, ščetinastih listov. Zelenkasto beli cveti so drobni, zvonasti, pozneje doli nagnjeni, sem ter tje po rastlini raztreseni in dvodomni. Plod je okrogla, kakor grah debela, od začetka zelena, pozneje svetlo rdeča jagoda. Raste sem ter 'tje po travnikih divje, sade, ga pa tudi pogostoma zavolj mesnatih mladik. Cvete meseca junija, julija. h- 9 Pod. 261. Špargelj (Asparagus officinalis). a. veja s cveti, b. korenika z mladikami, c. cvet, d. e. cvet, odprt, f. plod, g. h. pre- ’od. Pod. 262. Volčja jagoda (Pariš quadrifolia). a. cela rastlina, b. jagoda, c. prašnik, d. po- prek prerezana jagoda, e. podolgoma pre¬ rezana jagoda. rezan plo 232. Tolčja jagoda (Pariš quadrifolia, pierbldtterige (SinCeere) ima vodo¬ ravno ležečo, okroglo koreniko, ki poganja iz vrha le eno enojnato, '/ 2 —1 čevlja, visoko steblo. Steblo nosi 4 v vretencu stoječe, velike, jajčaste liste in en sam cvet. Cvet je zelen, ima 8 venčevih listov, 4 zunanje širje in 4 notranje ožje, 8 prašnikov in 1 pestič s 4 nitastimi vratovi. Iz pestiča se naredi skoraj obla, slivasto črna, kakor črešnja debela, mnogosemenška jagoda. Raste pogostoma po senčnatih, vlažnih gozdih. Cvete že meseca aprila, maja. Vsa rastlina, posebno pa jagoda, ima nek omoten strup v sebi. Lilije (Liliaceae). 163 Lilije so trpežna zelišča navadno s čebulami, redkeje s korenikami, z enojnatimi, celorobimi listi in lepimi cveti; njihov obod in prašniki so pri- raseni pod prosto plodnico pestičevo. Cvetni obod je navadno enojnat, 61ist- nat ali šestkrat nacepljen; prašnikov je navadno tudi 6. Nadrasli prošti pestič se razvije časih v glavico, časih v jagodo. ■— Mnogo lepih vrtnih rastlin, nekoliko kuhinjskih in strupenih rastlin spada sem. V vročih deželah rasto 164 Enokaličnice (Monocotyledones). tudi drevesaste lilije z enojnatim ali vilasto vejnatim deblom in z debelim mesnatim listjem, n. pr. prave aloe in imenitni zmajevec (Dracaena, Draco, jDracfjenbaum). 32. red. Trave (Granuneae, ©riifer). a) Latnate trave. 233. Oves (Avena sativa, jpafer) ima vlaknato korenino, ki poganja eno ali več votlih, kolenčastih bil. Bili so k višku stoječe, 3—4 čevljev dolge, gladke in gole. Listi obsegajo steblo s svojo nožnico in so črtasti, prišpi- čeni in po robu ostri. Cveti stoje po dva, redkokrat po trije skup v visečih klaskih; klaski sami so porazdeljeni po k višku stoječem latu, ki ima na vse strani proč stoječe veje. Oba cveta v klasku sta od zunaj obdana z 2 veli¬ kima, zelenima listkoma (mehovi loputi); vsak cvet posebej ima še dva manjša zelena listka (plevi), kterih spodnja nosi na hrbtu kolenasto-pregnjeno, močno reso. Plevi tudi pozneje obdajate podolgasti špičasti plod (ovseno zrno) kakor luščina. Pod. 264. Proso (Fanicum miliaceum). a. rastlina, b. razcveteni klasek, c. cvet, d. plod. Oves ne raste nikjer več divje kakor tudi ne mnogo drugih žit; sejejo ga pa povsod kot jaro žito, posebno po mrzlih gorah in v severnih krajih, Pri nas imajo ovseno slamo za klajo in zrno dajo zobati živini, posebno konjem. Po nerodovitnih krajih, kakor n. pr. po naših slovenskih hribih, v Škociji itd. peko iz njega kruh ovsenjak. Tudi kašo delajo iz njega. 234. Pravo proso (Panicum miliaceum, edjte jpttje ober 33retn) ima 2 do 3 čevljev visoko bil, široke liste, ki so z biljo vred kosmati, in lat z drobnimi, le enocvetnimi klaski. Plodiči (prosena zrna) so prav drobni, okrogli in ru¬ meni. Proso sejejo sem ter tje pogosto, posebno v toplejih krajih na peščenih njivah, kakorpo Štajerskem, Kranjskem in Hrvaškem. 235. Bajž, riž ali laško pšeno (Oryza sativa, ikets) ima Trave (Gramineae). 165 k višku stoječo, 2 do 4 čevljev visoko golo bil in ozke dolge liste. Njegov lat je skrčen, pozneje kimast, in je sostavljen iz enocvetnih eliptičnih klaskov. Bela, jako trda rajževa zrna so luščinasta kakor ovsena zrna. Od drugih trav se rajž tudi v tem razločuje, da ima njegov cvet 6 prašnikov. Rajž sejejo po vseh toplejih krajih (pri nas po Benečanskem, v Primorji in po južnem Ogerskem); on potrebuje močvirne zemlje, na ktero je mogoče vodo spuščati. Vendar se dobiva rajž tudi take sorte, ki raste na suhih tleh. Največe vrednosti je rajž prebivalcem Kitajskega in vzhodne Indije , kterim je on najpoglavitniša jed. Kake jedi se delajo iz njega, to je znano, kakor tudi to, da se prodaja že obdelan. Pod. 265. Rajž (Oryza sativa). a. rastlina, Pod. 266. Trstika (Phragmites communis). b. prašniki in pestič, c. cvet, d. ploden lat a. lat, b. cvet, c. klaski, brez res, e. resast ploden lat. 236. Trstika, trst ali mečiček (Phragmites communis, @d)ilfroI)r) je naj - veča domača trava. Ima večletno koreniko in 6 do 16 čevljev visoko bil, z velikimi, širokimi listi in z rujavkasto-rdečim velikim latom, čegar cvete pozneje obdajajo dolgi lasje. Raste ga mnogo skup povsod po stoječih vodah, cvete julija, avgusta in se potrebuje za marsikaj. Kajveč raste trstike po širokih močvirjih ogerske nižave. Tukaj dela mnogo¬ krat ure in ure široke in dolge, težko pristopne trstinaste puščave, po kterih se najrajše 166 Enokaličnice (Monocotyledones). drže tiče plavarice in močvirnice, ki todi gnjezdijo in vale. V pozni jeseni ali po zimi po¬ rezano trstiko imajo za gradivo, posebno za strehe in strope. Trstika nareja z svojimi dol¬ gimi, vse prek skupej zmedenimi in zmotanimi korenikami časih plavajoče Štorje (magjarski „lap“ imenovane), ki so trdne dovolj, da nosijo ljudi in živali; take Štorje izpolnujejo s časom plitke vode popolnoma, se spremenč na vrhu v travnike in pašnike, spodej se pa dela iz ostankov trstičje Štorje gorljiva tvar, šota imenovana. 237. Cukrov trst (Saccharum officinarum, 3ucferroIjr) ima večletno, leseno, kolenčasto koreniko in 8 do 12 čevljev visoko in 1 do 2 palcev debelo bil, ki je na kolencib grčava in z rahlim, sočnatim strženom napolnjena. Velik lat vrh stebla se redkokdaj razvije pri ti travi zato, ker porežejo bili že poprej, dokler so še mlade in sočnate. Cukrov trst sejejo povsod po vročih krajih, kjer je zemlja vlažna. Cuker ali slador se dobiva iz njega s tem, da se porezane bili iztlačijo, da se tako dobljeni sok z nekoliko apna pomeša in prekuha. Med kuhanjem se odločuje iz soka cuker v kristalih, kteri se pa morajo (potem se prečistiti (rafinirati), kar se godi v posebnih fabrikah večidel še le v Evropi. Pod. 267. Cukrov trst (Saccharum offi- Pod. 268. Rčž (Secale cereale). a. klas, b. klasek, cinarum). Na desni en cvet. c. prašnik, d. e. zrno, /. bil. Trave (Gramineae). 167 238. Bambus ali indijski trst (Bambusa arundinacea, SBambuSroljr) je največi izmed vseh trav. Njegove lesnate bili dozešejo visokost od 20 do 50 čevljev in debelost od 2 do 5 palcev v premeru. Te bili poganjajo iz kolenec dvovrstno listnate šibke veje neizmerne trdnote. Neznatni cveti izrasto v velikih latih. Bambus raste po vseli tropičnih krajih, najbolj pogostoma pa v vzhodni Indiji. Kratko- členasti, grčavi izrastki korenine dajo znane bambusove palice, neizrečeno trdne in pri tem lahke bili imajo za kole, droge, grede, za cevi za napeljevanje vode, za čaše itd. Naše travniške trave so večidel latnate trave; pahovka (Arrhenatherum avenaceum, franjoftfdteS Sfapgraš), mična rženka ali solzice device Marij e (Briza media, BittergraS), lisičji rep (Alopecurus pratensis, gudjžfdjman}), svinjski rep (Pkleum pratense, Siefdj= gra§), boljka (Anthosanthum odoratum, SRudjgraš), razne vrsti glistnika ali stoklase (Bromus, Sirežpe), bilnice (Festuca, ©ctiroingel) in latovke (Poa, DtiSpengraš). Med naj¬ imenitnejše domače trave spada še kovilje (Stipa pennata, gebergraž) s čevelj dolgimi peresastimi resami in po vrteh sajena pisanka (Phalaris arundinacea, Sanbgral) z zeleno in belo progastimi listi. b) Klasnate trave. 239. Rčž (Secale cereale, ŠRoggen) ima vlaknato korenino, 4 do 6 čevljev visoko, tenko bil z nekterimi ozkimi listi in s pozneje kimastim klasom. Klas je sostavljen iz drobnih dvocvetnih klaskov, ki so obrnjeni s širjo stranjo proti vkupnem koželji. Dolnja pleva vsacega cvetka ima dolgo, k višku stoječo reso. Plod (zrno) ni luščinato, je podolgasto, drobno, zgorej mulasto, spodej špičasto in rujavo. Rež je naše najkoristnejše žito, ki ga sejejo povsod pri nas, največ pa po severnih krajih; pa ozimne rčži se seje več kakor jare. Režena moka ni tako bela kakor pšenična, pa reženi kruh je zdrav in ostane dolgo mehak. Tudi drobna in dolga režena slama je velike vrednosti, kladejo jo konjem, delajo strehe iz nje, devajo jo v postelje itd. 240. Pšenica (Triticum vulgare, SBei^en) ima 3 do 4 čevljev visoko, pre¬ cej debelo in trdno bil z nekterimi sinjimi listi in s štirivoglatim, k višku stoječim klasom. Klas je sostavljen iz 3—4cvetnik klaskov, ki so obrnjeni s širjo stranjo proti koželji. Spodnja pleva cvetkov ima reso ali pa ne. Zrno ni luščinasto, je podolgasto, debelo, zgorej mulasto, spodej špičasto in rumen- kasto-rujavo. Pšenico sejejo.povsod, ozimko in jarko, toda v toplejih krajih bolj kakor v mrzlih, posebno v Banatu. Bela pšenična moka da lep kruh. 241. Navadni ječmen (Hordeum vulgare, gemeine ©erjte) ima 2 do 3 čevljev visoko bil, travnato-zelene, po' obeh straneh ostre liste in precej dolg klas, v kterem stoje posamezni enocvetni klaski v štirih navpičnih vrstah. Spodnje pleve cvetkov ima prav dolgo in ostro reso. Zrno je luščinasto, podolgasto, na obeh konceh špičasto in rumeno. 168 Enokaličnice (Monocotylčdones). Pod. 269. Pšenica (Triticum vulgare). Na levi strani en gol in en resast klas; spodej en cvet in eno zrno. Ozimni in jari ječmen se seje povsod, tudi po severnih in po južnih krajih. Za kuho se rabi posebno obdelani ječmen (ječmenova kaša), iz neobdelanega se pa dela slad (SDŽals). Seje se tudi ječmen dvovrstnik in šestovrstnik. 242. Oinotna ljulika (Lolium temulentum, Staumettotdj) je enoletna in ima sostavljen klas, kterega 5 do 7cvetni klaski so s ožjo stranjo obrnjeni proti Trave (Gramineae). 169 Pod. 270. Ječmen (Hordeum vulgare). a. klas, Pod.271. Omotna ljulika (Loliumtemulentum). b. cvet, c. plod z reso. a. cvet. kožolji. Pleve imajo dalje ali krajše rese in plodovi so podobni drobnim žitnim zrnom. Ta ljulika raste prav pogostoma med jarim žitom (posebno med ovsem in ječmenom) in je edina trava, ktere plodovi vžiti pokazujejo strupene, omotne lastnosii. — Druga neškod¬ ljiva vrst je travna ljulika (Lolium perenne, genteinev Sold) ober engltfdjež Dtapgraž); ta je trpežna in dela prav lepo, gosto trato. c) Betičnate trave. 243. Turšiča ali kuruza (Zea Mays, 9Jiai§, Muritj ober tiirfifdjer SCBei^en) ima 3 do 8 čevljev dolgo, '/s do 3 palcev debelo, ne votlo, nego z vlakni napolnjeno steblo, široke liste in dvojnato razcvetje z razločenimi cveti. Prašni cveti stoje namreč vrh stebla v latu, pestični cveti pak spodej po steblu v posameznih betičih, ki so obdani z nožnicam podobnimi krovnimi listi. Iz teh betičev serazvijo plodni sterži (klipi) z znanimi okroglimi, nekoliko plošč- natimi zrni, ki so ali rumeni, ali rdeči, ali beli, ali pa tudi pisani. 170 Enoka ličnice (Monocotyledones). PodA272. Turšiča (Zea Mays). a. rastlina, b. prašni cveti, c. cvetni bet pokrit z več palcev dolgimi nitastimi vratovi, viseč načrtan, d, pestični plodovi, e. plodni bet (sterž), /. turšično zrno, prerezano. Turšiča je edino iz južne Amerike k nam prineseno žito; zdaj jo pa sade povsod po toplejib krajih. Nezreli sterži so surovi ali pečeni vžitni, zrelo zrnje daje lepo moko in je izvrstna piča za prešiče in purane itd. Y novejših časih delajo iz krovnih sterževih listov (iz turšične slame) izvrsten papir, in sploh se turšična vlakna rabijo za raznovrstne pletenine. Trave imajo okroglo, navadno zelnato, kolenčasto in večidel votlo steblo (bil). Listi so ozki, prišpičeni, imajo vzporedne žile in mesto peclja nožnico, steblo obsegajočo. Meznatni cveti imajo za cvetni obod 2 zelena listka (plevi), ki nosita navadno daljše ali krajše ščetine (rese). Navadno stoji več takih travnih cvetov skupej in narejajo od zunaj z 2 večima zele¬ nima listkoma (mehovi loputi) obdan klasek; ti klaski so spet združeni ali v lat, ali v klas, časih tudi v betič. liazun rajža in turšice imajo trave po- polen cvet s 3 prašniki, 1 prest pestič in 2 peresasti brazdi. Enosemni Polotrave (Cyperaceae). 171 žitni plod je suh in zelo močnat. — Trave so najkoristniše rastline in rasto po vsi zemlji. Žita so najtečniši in najnavadniši človeški živež po srednje toplih deželah in sejejo jih nalašč po njivah (ktere pokrivajo v Avstriji tre¬ tjino vsega površja). Divje rastoče trave so s svojimi tratami najpoglavitniši del travnikov in pašnikov, in so zelene ali posušene najboljša klaja za do¬ mačo živino (goveda, ovce, koze, konje). Po vročih krajih, kjer so trave lesnate, ni nič travnikov. Temu nasproti so v vseh delih sveta, posebno ve¬ liki pa v srednji Aziji, v severni in južni Ameriki, neizmerni travniki, znani pod imeni step, vresje, prerija, savana, pampas, ljanos i. t. d., po kterih prebivajo brezštevilne čede kopitarjev (konj, goved, gazel i. t. d.). Dodatek. Polotrave (Cyperaceae, palbgrajer). 244. Ostri šaš (Carex acuta, fd)arfe§ fltiebgraS) dela rahle ruše in ima plazečo koreniko. K višku stoječe, nekolenčaste bili so 1 do 3 čevlje vi¬ soke, ostro trirobate, gole kakor vsa rastlina, in pri tleh obdane z ruja- vimi nožnicami. Listi so dolgi, ozki, po sredi žlebasti, po robu ostri, da vrežejo. Vrh stebla izraste več s krov¬ nimi listi podprtih klasov, izmed kterih imajo zgornji 2—3 le prašne cvete, dolnji 2—5, bolj oddaljeni pa le pestične cvete. Orekasti plodovi so jajčasti. Raste povsod ob rekah in potokih, po močvirjih in mokrih travnikih. Cvete meseca aprila in maja. Ta in mnogo drugih šašov dajo tako imenovano kislo seno. 245. Jezerska biča ali srpica (Scirpus lacustris, ©eebtnfe) ima pla¬ zečo, za palec debelo, členasto koreniko in k višku stoječe, 4 do 12 čevljev visoke, okrogle, gladke, temno-zelene bili, ki nemajo kolenec in ne listov, ampak ki so le pri tleh obdani s kožastimi nožnicami in znotraj na¬ polnjeni z rahlim belim strženom. V vrhu teh dolgih bili stoji več šopato nakupičenik klaskov, ki so sostavljeni 172 Enokaličnice (Monocotyledones). iz popolnih, z rujavimi krovnimi luskami podprtih cvetov. Plod je droben orešek. Easte ob stoječih ali počasi tekočih vodah s trstom in rogozom vred in mareja s tema vred tako imenovano trstje, v kterem najrajše bivajo tiče močvirnice. Cvete meseca junija, julija. Iz biče se pletejo vsakovrstne pletenine, Štorje itd. Po stoječih vodah in po močvirnih krajih rasto tudi pogostoma močvirska sita (Heleocharis palustris, 5Eeicf)binfe>, ki ima le en klas vrh brezlistne bili in razne ostrice (Cvperus, Snpergraž). Pod. 274. Biča (Scirpus lacustris). a. bil Pod. 275. Dolgopeceljnati loč (Juncus eftusush s koreniko, b. cvetni lat, c. cvet, d. plod. a. bil s cvetnim latom, b. cvet, c. plod, d. rastlina, e. bil, prerezana in povečana. Z bico se ne smejo zameniti manjše ločnice (Juncaceae, ©imfen ober SBinfen), ktere imajo deloma tudi brezlistne, okrogle bili, pa pod vrhom šop posameznih cvetov s pravilnim šestlistim cvetnim obodom, zavolj česar se prištevajo lilijam podobnim rastlinam. Izmed njih rasteta najbolj pogostomap n a v a d n i loč (Juncus communis, genteme @imfe) in dolgo- pecljati loč (Juncus effusus, ftatterbliitige ©imfc); njihove 1V 2 —3 čevlje visoke tanke bili delajo'gosto rušo in se rabijo za drobneje pletenine. Praproti (Filices). 173 Pregled enokaličnic. Enokaličnice (Monocotjledones, (gpi^fetmer ober etnfameniapptge^flanjen) kale le z enim edinim špičastim listom. Nemajo glavne korenine, nego le mnogo vlaknatih korenin. Deblo je mnogokrat podzemno in ima podobo če¬ bule, gomolja ali korenike. Nadzemna debla so navadno zelnata, le pri pal¬ mah in nekterik lilijah so tudi drevesasta. V poslednjem slučaji so navadno enojnata, brez vej, redkeje vilasto na veje razdeljena in nemajo lubja, ne pravega lesa, ampak so sostavljena le iz raztresenih podolgoma stoječih vla¬ ken. Listje je pri vseh (razun palm) enojnato, celorobo in ima ali vzporedne ali oblokasto zakrivljene, ne na vejice razdeljene žile. Listnega peclja sko- rej nikoli ni. Cveti so deloma neznatni, deloma pa tudi prav velikanski; vendar imajo večidel le enojnat cvetni obod (perigon). Število prašnikov je navadno 3 ali 6. K enokaličnicam spadajo in sicer s podraslimi plodovi: 1. Sabljanice, kterim se prištevajo narcisi, perunike in ananasi; 2. kukovice z bananami. K enokaličnicam z nadraslimi plodovi pa spadajo: 3. Palme in sicer pernaste in mahalaste palme; 4. betičnice; . 5. lilije in sicer s čebulami in korenikami; 6. trave in sicer latnate, klasnate in betičnate trave s polotravami vred. V. razred. Listnate tajnocvetke (Cryptogamae foliosae, c$au6-$rijpfogamen). 33. red. Praproti (Filices, game). 246. Sladka koreninica (Polypodium vulgare, gemeiner Supfelfarn ober ©ngelfuS) ima ravno, plazečo koreniko, ki je sladkega vkusa in debela kakor pisalno pero. Ta korenika poganja mnogo postranskih vlaknatih koreninic in iz vrha več '/ 4 '—1 čevelj dolgih golih listov, ki so pernasto-delni. Vsaka listna krpica ima na spodnji strani dve vrsti velikih okrogljastih, golih plod¬ nih kupčekov, ki so rumenkasto-rujavi. Dobiva se po poklinah skalovja, posebno po gozdnatih gorah s plodovi vred od maja do septembra. 247. Glistna podlesnica (Aspidium Filix mas, mdnttittficr SBurmfartt) ima dolgo, poševno, s črno-rujavimi luskami gosto pokrito koreniko, ki poganja iz svojega vrha šop velikih, 1—3 čevlje dolgih listov. Listi so podolgasti, 174 Listnate tajnocvetke (Cryptogamae foliosae). Pod. 276. Sladka koreninica (Polypodium Pod. 277. Glistna podlesnica (Aspidium fllix mas), vulgare). a. cela rastlina pomanjšana, Na levi zgorej listov rogelj v pravi velikosti, na b. listov rogelj v pravi velikosti. desni doli plodni kupček povečan. dvojnato pernati in kratko pecljati. Podolgasti, topi, po robu narezani listki nosijo na spodnji strani dve vrsti okroglih, od začetka s kožico (z za- grinjalcem) pokritih plodnih kupčekov. Ena najnavadniših in najlepših praprot naših gozdov; s plodovi vred se dobi od junija do avgusta. 248. Orlova praprot (Pteris acjuilina, 2tbler=@aumfarn) ima plazečo in zelo razraščeno koreniko in posamezne liste, ki so 2—5 čevljev dolgi in še več. Ti listi so v obsegu trivoglati, večkratno pernato-delni in so z dolgim listnim pecljem vred gladki in goli. Plodni kupčeki stoje po robu listkov in so pokriti z nazaj zavihanim listnim robom. Ta največa evropejska praprot raste gosto skupej kraj gozdov in med grmovjem po pašnikih. Plod nosi od junija do septembra. Praproti (Filices). 175 Pod. 278. Jelenov jezik (Scolopendrium offi- Pod. 279. a. Orlova praprot (Pteris aguilina). cinarum). Cela rastlina pomanjšana, na levi b. plodni kupček, prerezan, c. prerez ko- izrezek iz lista z eno vrsto plodnih kupčekov renike. v pravi velikosti. Druge imenitne domače praprote so: jelenov jezik (Scolopendrium officinarum, fjtrfcfjjunge) s suličastim nerazdeljenim listom; praprot črnica (Aspienium Trichomanes, fdjtoarjtiiSer©treifenfarn); mični device Marije lasci (Adiantum Capillus Veneris, grauen» Ijaar) in drugih več. Praproti so trpežne rastline, s koreniko ali s kratkim eno.jnatim deb¬ lom, ki poganja iz svojega vrha več zavitih, lepih, drobno razdeljenih, redko kedaj enojnatih listov. Praproti ne cveto, ampak dobe koj na spodnji strani listkov tako imenovane plodne kupčeke. Ti so sostavljeni iz drobnih, zrnom podobnih posodic, ki imajo spet v sebi neizrečeno drobna, prahu podobna klicna zrnca (tros imenovana), s kterimi se praproti pomnoževajo. — Naj¬ več praprot se nahaja v tropičnik krajih in na vlažnih otokih južnega morja. Todi rasto še celo velikanske drevesaste praproti, ki imajo k višku stoječe, enojnato, leseno deblo, kakor palme, pa ravno tako drobno razdeljene liste 176 Listnate tajnocvetke (Cryptogamae foliosae). Pod. --j- lasci (Adiantum Capillus Veneris). a. rastlina, b. listek, c. trosna posodica. in majhne plodne kupčeke, kakor naše navadne praproti. Pri nas raste le malo vrst praprot, ki niso za nikakoršno posebno rabo razun orlove praproti, ki je za steljo. Dodatek. Preslice in 1 e sicj eki (Equisetaceae, i 2cf)acf)te]((ia(me; Lycopodia- ceae, igarlappe). 249. Njivska preslica (Equi- setum arvense, Slder-Scijaddelfjalm) ima mnogokrat več čevljev globoko v zemljo segajočo členasto, črno koreniko, ki poganja spomladi dvojna stebla. Najpred se pokažejo namreč enojnata, gladka stebla mesnate barve, ki imajo okrog vsacega kolenca veliko 8—12krat nacepljeno rujavo nožnico in v vrhu valjast plodni klas, ki je napolnjen s kakor prah drobnim zelenkastim Pod. 281. Oborožana drevesasta praprot (Also- phila armata). Preslice (Equisetaceae). . 177 trosom in s fračicami. Druge vrsti stebla so pa nerodovitna, zelena, po- dolgoma progasta, in imajo vretenčaste tanke vejice, ki so večidel enojnate in ostro četvero-robate. Preslica je jako nadležen njivski plevel, ki se skoraj ne da, zatreti. Njegova plodna stebla poganjajo že marca in aprila, neplodna pa še le nekaj tednov pozneje. Še je nekaj drugačnih preslic, ki se pa vse lahko spoznajo, ker so vse členastega, na videz brezlistnega stebla. Nektere vrsti z enojnatim, ostrim steblom se imenujejo konjski rep in se rabijo za umivanje, drgnenje in likanje kuhinjskih posod. Pod. 282. Njivska preslica (Equisetum ar- Pod. 283. Lesičjek (Ljfcopodium clavatum . vense). a. plodno, b. neplodno steblo, c. no- a. rastlina, b krovni list iz plodnega klasu silec trosa, d. e. tros s trosno posodico, c. steblov list, d. trosova zrna (c—d povečani). 250. Navadili lesičjek (Lycop6dium clavatum, gemetner Sdrlapp) ima na tleh ležeče, plazeče, dolgo steblo, ki je gosto pokrito s tankimi, ozkimi listi. Iz stebla mole, navadno po dva in dva, 2 do 3 palce dolgi peclji, kterih vsak nosi rumenkasto zelen, valjast plodni klas. Ti klaski imajo pod svo¬ jimi krovnimi listki male posodice, z obilnim trosom napolnjene. Ta tros je' žepleno-rumen prah, ki se rad razpraši in se rabi v ognjarstvu. Znan je pod imenom „semen lycopodii“ (§epenmel)l). Kustlinstvo. Id 178 Listnate tajnocvetke (Cryptogamae foliosae). Lesičjek raste po makovitih pašnikih sem ter tje pogostoma in plodi meseca junija, avgusta. 34. red. Mahovi (Masci, SJtoofe). 251. Studeučni jetrenjak (Marchantia polymorpha, 33rurxnen--8ebermooš obet »ielgejMtige SJiarc^antie) ima več palcev dolgo, precej široko zeleno, rogovilasto listje , ki ima po sredi eno žilo. Iz tega listja mole k višku receljčki, ki nosijo v vrhu krožcu podobne in zvezdaste plodne glavice. V teh glavicah je več okroglastih predalčkov, tako imenovanih pušic, ki se pozneje razprezajo in raztrosijo obilni, s fračicami pomešani tros. Listje ima razun tega še mnogo majhnih, čaši podobnih posodic, v kterih zeleni brstiči kar odkriti leže. Ta zavolj posebne svoje podobe zel<5 imenitni mah raste povsod kraj studencev, na mokrem zidovji in kraj potov, kakor tudi po močvirjih. Nekdaj so ga rabili za zdravilo v jetrenih boleznih, od koder mu tudi ime. Pod. 284. Jet.renjak (Marchantia polymorpha). Pod. 285. a. Ostrolisti šotni mah (Sphagnum o. s plodnimi glavicami, ki so krožcu podobne, acutifolium). b. Topolisti šotni mah b. s plodnimi glavicami, ki so zvezdam podobne. (Sphagnum cymbifolium). 252. Ostrolisti šotni mah (Sphagnum acutifolium, fpi^btdttrigeS £orfmoo§) raste v gostih, k višku stoječih šopih skupaj in je časih čez čevelj dolg, Mahovi (Musci). 179 ima pa le kratke, navzdol zakrivljene vejice. Njegovi majhni špičasti listi so prav posebni; bledi so; če so suhi, so prav beli, in srkajo vodo željno v se kakor goba. Obličasti rujavi plodovi izrasto na kratkih pecljih iz vrha in se razprezajo tako, da se odzdigne ploščnat pokrovec. Ta mah pokriva z njemu prav podobnim topolistim šotnim mahom (Sphagnum cymbifolium, ftumpfblattcrigež j£orfmoos>) in z nekterimi drugimi vrstmi vred mnogokrat na široko in široko močvirja in mahovje in je po mnogih močvirjih poglavitna sostavina gorljive šote, ker delajo njegova stebla debelo, gosto in gobasto rušo, ki spodej vedno odgnjiva, zgorej pa dalje raste in drugim rastlinam v podlogo služi. Pod 286. Valoviti zvezdni mah (Mnium un- Pod. 287. Tamariskasto sedje (Hypnum ta- dulatum) a. mali v pravi velikosti, b. list mariscinum). a. mah v pravi velikosti, b. veja, povečan, c. glavičast plod s kapico, d. isti, c. d list, erpilj ober 33ud)enfd)nxnmn) je zato imenitna lesnata gliva, ker nema beta in ker je njen kopitast klobuk po strani prirasel na bukova debla. Zgorej je siva in trda, spodej pa rumenkasto rajava in mehko kocnjata. Spodej ima lego tan¬ kih, dolgih cevek, zavolj česar se vidi od spodej, kakor da je luknjasta. Največ se dobi te glive po bukovih gozdih in napravlja se iz nje netilna goba se tudi kri lahko vstavi. Ona potrebuje več let, preden popolnoma doraste. 265. Tžitni goban ali jnrji (Boletus edulis, ejjbarer iHbfjrcnpilj, ober ipifjling) ima močno zbočen, blazini podoben, mesnat, rujav klobuk in debel kratek bet. Na spodnji strani klobuka je lega prav ozkih cevek in klobuk se zatorej, od spodej gledan, vidi kakor da bi bil luknjičast. Ta plodna lega pozneje porumeni, sicer je pa gliva znotraj bela. Glive (Fungi). 18 f Poleti in jeseni posebno po dežji pogostoma po vseh gozdih in zavolj svoje vkusnosti priljubljen. On se lahko zameni z nekterimi njemu prav podobnimi strupenimi gobani (po¬ sebno z B. luridus in B. Satanas), kterih meso pa, če se pretrga, hitro plavo postane, med tem ko ostane meso vžitnega gobana lepo belo. Pod. 301. Vžitna lesičica (Cantharellus cibarius). a. cela rastlina pomanjšana, b. prerezana rastlina. 267. Pečenka ali kukmak (Agaricus campestris, gelb«Sldtterpil$ ober Gf;am-- jJtgnon) ima mesnat, malo zbočen bel, pozneje rujavkast klobuk, ki ima na Pod. 300. Vžitni goban (Boletus edulis). a. cela rastlina pomanjšana, b. prerezana rastlina. 266. Tžitna lesičica (Cantharellus cibarius, ©peife^attenpifj, ipftfferlincj ober ©ierfdiluamm) je rumena kakor rumenjak, gola in znotraj rumenkasto« bela. Od začetka zbočen klobuk je pozneje lijast; ima na spodnji strani tope, vejnate gube, ki se raztegujejo še nekoliko po betu doli. Povsod po gozdih in se sme brez škode esti. 188 Stel.ikarice (Thallophyta). spodnji strani mnogo tenkih listkov , kteri so od začetka beli, potem rožno- rdeči in na zadnje temno-rujavi. Pod. 302. Pečenka (Agaricus campestris). a. več gliv skupej, b. ena gliva prerezana. Pod. 303. Mušnica (Agaricus muscarius). a. b. Razno razviti glivi, n. podolgoma pre¬ rezana gliva. Pod. 304. Karžel.j (Agaricus caesareus). a. po¬ polnoma razvita gliva, b. rulada gliva, c. pre¬ rezana mlada gliva. ' Glive (Fungi). 189 .Raste povsod po pašnikih, travnikih, po tratah kraj gozdov, pridelujejo jo pa tudi umetno na toplih gredah, ker je ena izmed najbolj priljubljenih in vkusnih gliv platničaric, med ktere spada tudi sirovka (Agaricus deliciosus, Steiner, 'Sannfing ober §irfc^ting) naših jelovih gozdov, s ploščnatim ali izdolbenim rumeno-rdečim klobukom in z zelenkastimi kolobarji na njem. 268. Rdeča mušnica (Agaricus mus- carius, rotljer jJliegelljdpDarmu) je platničarica, ktera ima na spodnji strani škrlatno- ali minijevo - rdečega, z belimi bradavicami posutega klobuka mnogo listkov ali platnic. Spodej gomoljasto-debeli bet je bel in ima zgorej bel obroč, ki pa pozneje odpade. Znotraj je goba čisto bela. Mlada gliva .je (kakor tudi druge vrsti) zavita od za¬ četka v jajčasto belo odejo, ki se pozneje pretrga. Ostanki te odeje se vidijo potem kakor obroč na betu in kakor bradavice na klobuku. Pod. 305. Krvnica (Lycoi vista). Ta zavolj svoje strupenosti sploh znana gliva raste posebno pogostoma po jelovih gozdih. Zalije se z mlekom in da se muham jesti, da cepajo po njej. Prebivalci severno- vzhodne Azije napravljajo iz nje neko omotno pijačo. Mušnici podoben, pa imeniten zavoij svoje vkusnosti in neškodljivosti je karželj (Agaricus caesareus, Ataiferting), kteri se lahko spozna po tem, da ima veče bradavice nego mušnica, in da ima kakor želran rumeno meso v klobuku. Pod. 306. Črna gomoljika (Tuber melanosporum). a. Od zunaj, 6 prerezana, c. kos skorje, povečan, d. gomoljičja tkanina s trosnimi posodicami, e. eno trosovo zrno močno povečano. 190 Steljkarice (Thallophjta). b) Strženate glive (Myelomycetes, SUartpilje). 269. Navadna brvnica ali bovist (Lycoperdon Bovista, gemeiner 'taubling obet SSonjift) je podoben ploščnati krogli in je časih še veča, kakor Pod 307. Prašnati in smrdljivi snet (Ustilago 'Carbo in Uredo Caries). 1 Od prašnatega sneta snetjav ječmenov klas, 2. ravno tak ovsen klasek, 3. snetjav ječmenov cvet nekoliko povečan, 4. smrdljivega sneta polno pšenično zrno, 5. isto poprek prerezano in 6. podolgoma prerezano, 7. 8. 9. klicna zrna smrdljivega sneta, ravno kaleča, 10. eno tako klicno zrno, ki se razrašča v venec niti, 11. in 12., že bolj razvite niti tega venca, 13. ravno tiste v tkanini drugih rastlin, 14. ravno tiste, že spet narejajoče klična zrna, 15. in 16. klična zrna prašnatega sneta, deloma kaleča. človeška glava. Od začetka je na¬ polnjena vsa z belim mesom, ki pa pozneje porumeni in kašasta po¬ stane , in na zadnje razpade v droben rujav prah. Ta prah je brezštevilna množina kličnih zrnec (trosa), ki se kmalo razkade, da ostane le prazen lonec. Ta in druge enake glive rasto po- gostoma po pašnikih in po tratastih gričih poleti in jeseni. Dokler je mlada, je za jed, pozneje, kedar se že kadi, je dobra za ustavljanje krvi. 270. Črna gomoljika (Tuber melanosporum , fcfpoarje @peife< Striiffet) je podobna skoraj okro¬ glemu gomolju, ki je debel kakor oreh, časih pa tudi, kakor pest. Ima debelo, trdo , bradavičasto, črnkasto skorjo in je znotraj mes¬ nata, rumenkasto-bela, z mnogimi rujavkastimi žilami marmorirana. Gomoljika raste pod zemljo, na¬ vadno po 3 do 7 skup, po listnatih gozdih toplejih krajev. Iščejo jih jeseni z nalašč za to priučenimi psi ali pa s prešiči, kterim se dene železen obroč okrog rilca. c) Prašnate glive (Coniomycčtes, ©taubpilge). 271. Prašnati snet (Ustilago Carbo, tudi Uredo segetum ime¬ novan, ), ki nareja debele, časih kakor glava velike črno-rujave bule. — Pod. 308. Kupičnata ruja češminova (Aecidium Pod. 309. a. reženi klas z rožički, b. posa- berberidis). 1 poprek prerezan češminov list mezen rožiček, o. rožiček, iz kterega se raz- « kupičnato rujo v 2 raznih podobah razvitja, . vijajo glavnice. II. ruja in III. dvojna ruja travnih listov (vse močno povečano j. 192 Steljkarice (Thallophjta). Druge tem podobne prašnate glive rumenkaste, rujave, črne ali tudi bele barve po¬ krivajo v podobi majhnih okroglih ali podolgastih prašnatih kupčekov zelene rastlinske dele, posebno stebla in listje, zavolj česar časih rastline vse drugačne postanejo in hirajo. Sem spadajo razne ruje, tako, post. kupičnata ruja (33ed)erroft) mlečnikov (Aecidium euphor- biael, kupičnata ruja česminova (Aecidium berberidisj, bela ruja pleščeva (Cystopus candidus) in mnogo drugih več. O nekterih izmed njih se vž, da čudno potujejo in se spre¬ minjajo. Tako se razvijejo klična zrna kupičnate ruje češminovega listja le na travnih listih in narejajo tukaj rujo posebne podobe, ktero so poprej imeli za samostalne glive in popisali pod imeni travne ruje in dvojne rujč travnih listov (llredo in Puc.cinia graminis)', Ta dvojna ruja prezimi, kali spet prihodnje pomladi, pa se dalje razvija le-takrat, če pri¬ dejo njeni kalčki na češminove liste, kjer se spremenč spet v kupičnato rujo. 272. Škrlatno-rdeča glavnica (Claviceps purpurea, purpitrrot^eS ®eu(en» lopfdjen) je majhna, komaj palec visoka gliva, kije sostavljena iz okroglaste glavice in iz sem ter tje zvitega držalca, ki raste iz reženih rožičkov. Re- ženi rožič ek (Sclerotium Clavus, SLkutterforn be§ SRoggen§) sam pa izraste 1 palec dolg in moli kakor podolgast, rogu podoben izrastek iz reženega klasu. Od zunaj je črno-vijoličast, znotraj bolj bled in nosi od začetka ru¬ menkasto ali rujavkasto kapico na koncu, ktera pozneje odpade. Kapica je sostavljena iz neizmerno tenkih niti, ki narejajo na vzgor brezštevilna, s slu¬ zavo mreno obdana klična zrna (tros), navzdol pa gosto tvarino reženega rožička. Rožiček odpade na zadnje in se še le prihodnjega leta na tleh dalje razvija. Kader rež cvete, poganja on namreč spet pravo, popolnoma razvito glivo (škrlatno-rdečo glavnico), ki ima črtam podobna, neizmerno drobna klična zrna. Če pridejo ta zrna v reženi cvet, se spet razvijo v nove rožičke. Reženi rožički so strupeni in pomanjšajo pridelek žita. Rjihova tako čudna in imenitna razvitev je bila še le v novejšem času razodeta. Le s tem, da se zreli rožički nabirajo in pokončajo, se more kaj storiti zoper pomnoževanje te škodljive glive. d) Pl e s nji (Hyphomycetes, ©djintntebhfje). 273. Sivo-zelena butasta plesenj (Aspergillus glaucus, graugriiner Kok henfdjtnuttel) je sostavljena iz tenkih, pajčevinastih, belih ali sivo-zelenib nitek, ktere deloma leže, deloma k višku stoje. Poslednje nosijo v vrhu okroglasto glavico, ktera je sostavljena iz mnogoštevilnih sivo-zelenih klicnih zrn. Ena izmed najnavadniših plesenj, ki se naredi na gnjijočih in pokvarjenih jedilih, posebno na kruhu, na tinti, na mokrem usnji itd., ki se celo leto pogostoma najde in ki se. kakor se vidi, na najčudovitije načine spreminja. — Ravno tako pogosta in njej zelo po¬ dobna, pa po črtasto nabranih kličnih zrnih lahko razločna je sivo-zelena ščetasta plesenj (Penicillium glaucum, graugriiner $infclfdnmme() in tudi navadna glavičasta plesenj iMucor Mucedo, gemeiner $&pfd)enfcf)immeli, ktera ima svoj tros od začetka zavit v glavičast mehur. Mnogo je še drugačnih plesenj, ktere mnogokrat napravijo veliko škodo s tem, da se preveč in prehitro pomnože, ki pokončajo najraznovrstniše stvari in ki so rastlinam in Pregled vsega rastlinstva. 193 ljudem v škodo. Tako napade krompir¬ jeva vretenčasta plesenj (Fussisporium Solani, &'artoffel=@pmMfd)imnie() gnjili krom¬ pir ; da pa krompir gnjiti začne, temu je vzrok druga plesenj (Perenospora infestans); trtna jajčasta plesenj (Oidium Tuckeri, mebcmGcierjdjimmel) prevleče jagode vinske trte in je vzrok grozdni bolezni; neka grozdata plesenj (Botrytis Bassiana, Skaubenfčfjimtnel) raste na živih gosenicah sviloprejkah in jih umori itd. Glive so rastline brez listja in brez cvetja, ktere vselej le tam rasto, kjer se razkoljejo in gnjijo rastlinske ali živalske tvarine. Imajo mnogokrat prav žive barve, toda nikdar ne tistega lepega zelenila, ktero se opa¬ zuje sicer skoraj sploh na rastlinah. Mnogo najmanjših gliv se naseli na listji, na steblih, cvetih in plodih, in vzr okujejo s ne t, ruj 6, smod, ožig, palež, črn in medeno roso rastlin, in utegnejo zelo škodovati, če se preveč pomnože. Ravno tisto velja o plesnjih, ktere se nared,e na stvareh, ki se kisajo, vro in gnjijo, na kruhu, siru, sadji, starem mesu, mokrem usnji, obleki itd. Bolj popolne glive so večidel mesnate in se na¬ vadno imenujejo gobe. Nektere gobe so važen živež, ker dado sicer zdravo, ali težko prebavljivo jed; druge so pa zavolj svojih strupenih lastnosti neizmerno nevarne. Ni ga, žalibog, splošnega zanesljivega znamenja, po kterem bi se dalo za gotovo spoznati, ali je goba strupena ali ne. Sploh so vse gobe sumi j iv e, ktere 1. imajo nepri¬ jeten duh in vkus, 2. ktere so sluzaste ali slinaste, ali ktere so že nagnjite, 3. ktere hitro spre¬ mene barvo, če se narežejo, 4. ktere imajo mnogo rezkega soka in 5,'vse, ki rasto na ne¬ čednih, sumljivih krajih. Pa tudi mnogo gob, ki nimajo teh lastnosti, je neizrečeno stru¬ penih. Zato je najbolje, da se obvarujemo nesreče, če skrbimo, da spoznamo prav dobro to malo gob, kar se jih navadno je, in da jemo samo te in še te le takrat, če so prav nove. Pod. 310. Plesnji. a. Sivo-zelena batasta plesenj (Aspergillus glaucus), b sivo-zelena ščetasta plesenj (Penicillium glaucum), c. na¬ vadna glavičasta plesenj (Mucor Mucedo), d. trtna jajčasta plesenj (Oidium Tuckeri). 13 Bastlinstvo. 194 Pregled vsega rastlinstva. Pregled steljkaric. Steljkarice (Thalloplrfta, ^agerpflan^en) so najnepopolniše tvorine rastlinstva; nemajo cvetja, kakoršno je lastno višim rastlinam, pa tudi ni¬ majo nikakoršnih pravih stebel in korenin, in tudi ne pravega listja. Na njihovem, navadno skoz in skoz enakošnem telesu se ne dado razločevati ni- kakoršni raznovrstni organi. To njihovo telo se imenuje steljka (thallus, Sager). Množe se navadno z drobnimi, prostemu očesu komaj kakor prah razločnimi mehurčki (klična zrna ali tros), ki se raz vij6 na raznih mestih steljke večidel v posebno upodobljenih plodnih kupčekih. Ilasto ali najbolj v vodi, ali na suhem, ali na gnjijočih organskih tvarinah, in se po tem dele na tri skupine: na alge, lišaje in glive. Pregled vsega rastlinstva. Največ je takih rastlin, ki imajo očitne, s prašniki in pestiči previdene cvete in ki se množe s semenom, ktero ima v tako imenovanem kalu že mlado rastlinico v sebi. Imenujejo se cvetne rastline ali semenske rastline (Spermatophvta ali Phanerogamae, t. j. očitno cvetoče rastline). Druge rastline pa nimajo takih cvetov in se ne množe s semenom, am¬ pak z enojnatimi, prav drobnimi mehurčki (klična zrna, tros). Imenujejo se zatorej tudi brezcvetne rastline ali tajnocvetke ali trosocvetke (Sporophjda ali Cryptogamae, t. j. skrivno cvetoče rastline). Poslednje, navadno kriptogami imenovane, pa deloma niso le brez cvetja, nego tudi brez listja; nimajo ne pravih korenin, ne stebel in listov, nego mesto teh delov nekako skoz in skoz enakošno telo, ki se steljka (thallus, Pager) imenuje. Od te steljke so tudi brezlistne in brezcvetne rastline dobile ime steljkarice (Thallopkyta, gagerpflan^en). Drugi kriptogami so listnati in imajo očitne korenine in stebla; imenujejo se tudi zatorej listnate tajnocvetke (Cryptogamae foliosae). Cvetoče rastline (phanerogami) kale ali le ženim edinim špičastim listom (kalica, Cotyledon) ali sta pa že v semenu 2 (redko kedaj več) mnogokrat mesnata, močnata ali oljnata lista (kalici, Cotyledones), ktera se časih pri kaljenji dalje razvijata, navadno pa kmalu pogineta po tem, ko se je njihova usebina porabila za rejo kaleče rastlinice. Prve se imenujejo e no kali č- nice (Monocotyledones), poslednje pa dvokaličnice (Dicotyledones). Enokaličnice imajo vlaknate korenine, pogostoma tudi čebule ali go¬ molje. Njihova lesena debla so enojnata in nemajo nikakoršnih letnic; listi so prevlečeni z vzporednimi, ravnimi ali krivimi žilami in v cvetnih delih ■vladate števili 3 in 6. Cvetni obod je navadno enojnat (perigon). Dodatek. 195 Dvokaličnice imajo navadno vejnate glavne korenine; čebule se pri njih ne najdejo skoraj nikoli, gomolji le redko kedaj. Deblo, če je leseno, kaže očitno lub in les, les pa letnice. Listi imajo pernato ali prstasto razdeljene žile; so mnogokrat sostavljeni in pecljati. V cvetnih delih vladate števili 4 in 5. Cvetni obod je pa različen; namreč je ali enojnat ali dvojnat. V prvem slučaji se dvokaličnice imenujejo brezvenčnice (Apetalae, $ro= nentofe), ker se zavolj večidel zelenega ali čaši podobnega perigona vidi, ka¬ kor da ne bi cvetnega venca bilo. Če je pa cvetni obod dvojnat, t. j., če se nahajata čaša in cvetni venec, se pa ravna razdelitev po lastnosti poslednjega Če so namreč posamezni listi cvetnega venca med sabo sorasli, se dvoka¬ ličnice imenujejo cevocvetke (Gamopetalae, 9ioI)renMumev), če so pa posa¬ mezni listi cvetnega venca razločeni, da more vsak sam odleteti ah se odtrgati, imenujejo se zvezdo cvetke (Dialypetalae, Stcrnbtumer). Povedano razodeva tedaj sledeči pregled rastlinstva. Rastline so: A. Cvetoče rastline (Phanerogamae). I. Dvokaličnice (Dicotyledones). 1. Zvezdocvetke (Dialypetalae). 2. Cevocvetke (Gamopetalae). 3. Brezvenčnice (Apetalae). II. 4. Enokaličnice (Monocotyledones). B. Tajnocvetke (Crvptogamae). 5. Listnate tajnocvetke (Cryptogamae foliosae). 6. Steljkarice (Tkallophfta). Dodatek. Pregled Linne-j e ve rastlinske sostave. Slavni švedski prirodoslovec Dragotin pl. Linne je osnoval na bitne cvetne dele, namreč na prašnike in pestiče, svojo razdelitev rastlinstva (rastlinsko sostavo), po kteri spadajo vse rastline v 24 oddelkov (razredov). Po tej sostavi so: I .Rastline z očitnimi cveti, posebno z razločnimi prašniki in pestiči (Phanerogamae; večina vseh rastlin, ki so dalje porazdeljene v sledečih 23 razredih'. Te imajo ali: A. Popolne cvete (1.—20. razred), ali B. nepopolne cvete (21.—23. razred). V po¬ polnih cvetih so prašniki ali popolnoma prosti (1.—15. razred), ali so pa so¬ rasli (16—20. razred). — Pri cvetočih rastlinah s popolnimi cveti in s prostimi prašniki so ti ali vsi enako dolgi (1.—13. razred), ali pa razno dolgi (14,—15. razred). 13 * 196 Dodatek. 1. razred. Cvetoče rastline s popolnimi cveti, s prostimi in enako dolgimi prašniki spadajo „ 12. „ (Icosandria), če imajo 20 ali več, na čašo priraslih (nad- raslih) prašnikov; „ 13. „ (Polyandria), če imajo 20 ali več, na plodišče priraslih (podraslih) prašnikov. Cvetoče rastline s popolnimi cveti, s prostimi ter razno dolgimi prašniki spadajo v 14. razred (Didynamia), če imajo 2 daljša in 2 krajša prašnika (dvojnomočne); „ 15. „ (Tetradynamia), če imajo 4 daljša in 2 krajša prašnika (četveromočne). Cvetoče rastline s popolnimi cveti in s soraslimi prašniki spadajo v 16. razred (Monadelphia), če so prašniki v 1 snopič sorasli; „ 17. „ (DiadelphiaV, „ ,, „ „2 snopiča „ „ 18. „ (Polyadelphia), „ „ „ „3 ali več snopičevsorasli „ 19. „ (Syngenesia), če so prašnice v cev sorasle; zadnjič „ 20. „ (Gynandria), če so prašniki s pestiči sorasli. B. Cvetoče rastline z nepopolnimi (prašnimi in pestičnimi) cveti spadajo v 21. razred (Monočcia), če so oboji cveti na istem deblu; „ 22. „ (Dioecia), če so oboji cveti na raznih deblih; „ 23. „ (Polygamia), če se nahajajo razun prašnih in pestičnih cvetov tudi še popolni cveti. II. Rastline s skritimi cveti, posebno brez pravih prašnikov in pestičev. Te spadajo vse v 24. razred (Cryptogamia). Pregled v knjigi popisanih rastlinskih Trsti po Linne jevi rastlinski sostavi. Da se neznana rastlina spozna po imenu, se mora določiti pred vsem razred, v kteri spada, če je ta najden, ni navadno težko, da se na podlagi tukaj povedanih znamenj tudi najde pleme in zadnjič tista rastlinska vrst, ki se v vseh znamenjih vjema s pred nami le¬ žečo rastlino, pod tem pogojem, da se ta rastlina nahaja med tukaj popisanimi. I. Razred (Mondndria). Popolne rastline z enim prašnikom (in 1 vratom). Prav malo v knjigi ne omenjenih rastlin spada sem, kakor post. domača smrečica (Hippdris vulgaris, S£annenmebet), povodna rastlina, podobna preslicam, ali indijska cvetna troba (Canna indica, inbifc^ež S31unicnroI)r), priljubljena lončnica. Dodatek. 2—4. razred. 197 II. Razred (Diandria). Popolni cveti z 2 prašnikoma (in 1 vratom). 1. Drevesa ali grmi. Cveti goli, listi pernati, plodovi perotkasti: Jesen (Fraxinus excelsior). Cvetni venec liju podoben, bel, listi suličasti, odpadljivi, jagoda črna: Kalina (Li- gdstrum vulgare). Cvetni venec liju podoben, lila ali bel, listi srčasti, glavica: Lipovka (Syringa vul- garis). Cvetni venec liju podoben, bel, listi suličasti, vedno-zeleni, koščičasti plod temno-zelen: Čljka (6lea europaea). 2. Zelišča. Cvetni venec kolesast, 4delen, plod je glavica: J etični k (Veronica sp.) Cvetni venec ustnat, plod je 2—4delen pokovec (rastlina aromatična): Kadulja (Salvia sp.). III. Razred (Triiindria). Popolni cveti s 3 prašniki. A. Z 1 vratom. I. Cveti celi. Cvetni venec liju podoben, majhen, plod je rožka s kodeljico: Šp ajka (Valeriana sp.). II. Cveti ne celi. a) Listi enojnati, sablji podobni ali linealni. Cveti imajo perigon; perigon velik, (klelen s 3 nazaj zavihanimi roglji, brazde 3, cvetnim listom podobne: Perunika (Iris sp.) Cveti imajo perigon; perigon velik, 6delen, k višku stoječ, iz gomolja izvirajoč, brazde nitaste, aromatične: Žefran (Crocus sativus). b) Bil brez listov, brez kolenec. Cveti v šopato nakupičenih klasih: Jezerska biča (Scirpus lacustris). Cveti posamezni, v latih, s 61istim zelenim perigonom: Loč (Juncus, sp.). B. Z 2 vratoma (trave). a) Trave s sostavljenimi klasi. Klaski 5—7cvetni, z ožjo stranjo proti koželji obrnjeni: Ljulika (Lolium, sp.). Klaski 3—4cvetni, s širjo stranjo proti koželji obrnjeni: Pšenica (Triticum, sp ). Klaski 2cvetni, s širjo stranjo proti koželji obrnjeni: Rež (Sec&le cereale). Klaski lcvetni, dolgo-resasti v 2, 4 ali 6 vrstah: Ječmen (Hordeum sp.). b) Trave z lati. Klaski majhni, z le 1 plodnim cvetom: Proso (Panicum miliaceum). Klaski veliki, viseči, 2cvetni; spodnja pleva s kolenasto pregnjeno reso: Oves (Avena sativa). Klaski veliki, k višku stoječi, večcvetni, z dolgimi lasmi obdani: Trs tika (Phragmites communis). Njemu podobna sta cukrov trst (Saccharum officinarum) s sočnatimi, izpolnjenimi biimi in bambus (Bambusa arundinacea) z lesenimi, votlimi, vejnatimi bilmi. IV. Razred (Tetriindria). Popolni cveti s 4 enako dolgimi prašniki (in 1 vratom'. a) Drevesa in grmi. Cveti majhni, rumeni, v kobulih; koščičasti plod podolgast, rdeč: Dren (Cornus mas). b) Zelišča. 1. Cveti večidel v valjastih klasih, listi pritlični: Trpotec (Plantago sp.). 198 Dodatek. 5. razred. 2. Cveti v nepravih kobulih, listi v vretencih stoječi Cveti liju podobni, beli, prav dobro dišeči, plod suh: Pr venec (Asperula odorata). Cveti kolesasti, rumeni ali beli, plod suh: Lakota (Galium sp.). Cveti kolesasti, rumeni; plod mesnat: Brošč (Rubia tinctorum) V. Razred (Pentsindria). Popolni cveti s 5 prašniki. A. Z 1 vratom. I. Cveti celi. Cvetni venec soriislo-listen. a) Cvetni venec podrasel. a ) Plod ddelenpokovec. Cvetni venec liju podoben, pravilen: Pl ličnic a (Pulmonaria officinalis). Cvetni venec latvičast, pravilen: Mačje oči (Myosotis palustrisl. Cvetni venec nepravilen, zvonu podoben: Gadovec (Echium vulgare). V) Plod j e glavica. 1. Glavica bodeča, cvetni venec zelo velik, bel, liju podoben: Svinj skadušica iDatura Stramonium). 2. Glavica se spreza s pokrovcem, je skrita v cevasti čaši, cvetni venec zamazano rumen, liju podoben: Zobnik (Hyoscyamus niger). 3. Glavica brez bodic, z loputami ali z zobmi se razp rezaj oča. * Steblo brez listov, cveti v kobulih ali pritlični. Roglji cvetnega venca nazaj zavihani, gomolji krožcu podobni: Soldatki iCyclamen europaeum). Roglji cvetnega venca k višku stoječi ali razširjeni, vlaknata korenika: Tro¬ bentica (Primula sp.). " Steblo listnato. Cveti nepravilni, kolesasti, v končnih dolgih klasih: Luč nik (Verbascum sp.). Cveti posamezni ali po dva, liju podobni, steblo se ovija: Slak (Convolvulus sp.). Cveti v latih, cvetni venec zvonasto-latvičast: Tobak (Nicotiana Tabacum). c) Plodje mešiček (se razpreza tako, da dobi podolgoma eno razpoko). Nizek vedno zelen grm: Zimzelen (Vinca minor). d ) Plod jej agoda. Grm; jagodapodolgasta, kakor minij rdeča: Kustovnica (Lyciiim barbarum). Zelišče s podolgastimi, špičastimi, živo-rdečimi jagodami: Poprika (Capsicum annuum). Zelišče z okroglimi, črnimi, črešnjam podobnimi, s čašo obdanimi, posamezno stoječimi jagodami: Volčja črešnja (Atropa Belladonna). Zelišča z okroglimi, zelenimi, črnimi, rdečimi jagodami v nepravih kobulih: Razhudnik, volčje jabelko in krompir (Solanum sp.) b) Cvetni venec nadrasel. Grmi; cvetni venec nepravilen, plod je jagoda: Pesikovina in kozji parkeljci (Lonicera sp.). Zelišča, cvetni venec pravilen, zvonu podoben, plodje glavica; Zvončica (Cam- panula sp.) II. Cveti celi, cvetni venec razločeno-listen. a) Zelišča. (Cvetni venec nepravilen, ostrogast). Plod je podolgasta glavica; njene lopute se od dna skup zvijejo, če se jih kaj dotakne: Ne d o tika (Impatiens noli-tangere). Plod je 31oputna glavica; njene lopute se pri vrhu odločijo, pri dnu se pa skup drže: Vijolica (Viola sp.) Dodatek. 5. razred. 199 b) Drevesa in grmi. (Cvetni venec pravilen, plod je glavica). 1. Deblo se spenja z ročicami: Vinska trta (Vitis vinifera). 2. Deblo se spenja z zračnimi koreninami, listje vedno zeleno: Bršljan (Hedera Helix). 3. Deblo k višku stoječe, ne se spenjajoče: Cveti posamezni ali v grozdih, listi so dlani podobno krpasti: Grozdjiče in a g ras (Ribes sp.). Cveti v nepravih kobulih, listi eliptični, ne krpasti: Krhljika in kozja čreš- nj a (Rhamnus sp.). c) Grm s 3—5oglatimi rožno-rdečimi glavicami: Trdoleska (Ev6nymus europaeus). III. Cveti ne celi. Listi parno pernati, vedno zeleni, plod je usnjast strok: Rožiče v ec (Ceratonia Siliqua). B. Z 2 vratoma. A. Razevetje različno, le sostavljeni kobul ne. 1. Drevo s perotkastimi plodovi: Brest (Ulmus sp.). 2. Zelišča : a) z nepopolnimi cveti: Steblo in listje golo, cveti v klasih, podobnih latom: Pesa (Beta vulgaris). Steblo in listje močnato, cveti v klopčičastih klasih: Kozji rep (Chenopo- dium sp.). b) s popolnimi cveti: Brezlistne zajedalke z nitastim steblom in klopčičastim cvetjem: Predenica (Cuscuta sp.). Listnata zelišča s posameznimi ali v vretencih stoječimi velikimi cveti: Svišč, zaspanček, košutnik in svedrec (Gentiana sp.). B. Razevetje je sostavljenl kobul: Kobulnice (Umbelliferae). 1. Cvetje rumeno. Listje svetlo zeleno, listki jajčasti, pernasto-delni: Peteršilj (Petroselinum sativum). Listje temno zeleno, listki nitasti: Koper (Anethum graveolens). 2. Cvetje belo. a) Ogrinjalo ima malo listkov ali ga pa ni. Ogrinjalec tudi ni: Kumin (Carum carvi). Ogrinjalce trolistno, viseče: Mala trobelika (Aethusa Cynapium). Ogrinjalce malolistno, korenina enoletna: Sladki janež (Pimpinella Anisum). Ogrinjalce večlistno, korenina trpežna, poprek predalčasta: Velika trobe¬ lika (Cicuta virosa). b) Ogrinjalo ima mnogo listkov. Ogrinjalce tudi mnogolistno, steblo ostro-kocinasto: Korenje ali mrkva (Daucus Carota). Ogrinjalce 3— 41ist.no , steblo golo, slivasto in pikasto: Pikasti mišjek (Co- nium maculatum). C. S 3 vratovi. Listi enojnati, krpasti ali jaj časti :Brogovitaali nedeljni les (Viburnum sp.). Listi neparno pernati: Bezeg (Sambucus sp.). 200 Dodatek. 6—8. razred. D. S 5 vratovi. Steblo listnato: Lan (Linum sp.) Steblo brez listja, močvirske rastline kakor muholovka (Dionaea), rosika (Drosera), enopčrka (Parnassia). VI. Razred (Hexiindria). Popolni cveti s 6 enako dolgimi prašniki. A. Z 1 vratom. 1. Trnat grm z rumenimi grozdi cvetja: Češmin (Berberis vulgaris). 2. Zelišča z nadraslim perigonom (rastline čebulnice). Perigon s privenčičem: Narcis (Narcissus sp.). Perigon brez privenčiča, 6delen, 3 zunanji roglji veči: Zvonček (Galanthus nivalis). Isto tako, vsi roglji enaki: Norice (Leucojum vernum). Sem spada tudi amerikanska agava (Agave americana). 3. Zelišča s podraslim perigonom. a) čebulnice. Cveti v kobulih, preden se razcveto, so zaviti v tulec: Luk (čebula, češenj, drobnjak) (Allium sp.). Cveti veliki, zvonasti, v grozdih, čebula luskasta, steblo listnato: Lilija (Lilium sp.). Cveti veliki, pod šopom listja vrh stehla viseči: Cesarski tulipan (Fri- tillaria imperialis). Cveti veliki, v grozdu na brezlistni betvi: Vrtni hiacint (Hjacinthus orien- talis). b) Rastline s korenikami. Cveti beli, zvonasti, v grozdih, listi eliptični: Šmarnica (Convallaria sp.) Cveti rujavkasto rumeni, neznatni, v betičih, listi mečem podobni: Kolmež (Acorus Calamus). B. Z 2 vratoma. Trava z latjem, cveti resasti: Rajž (Oryza sativa). C. S 3 vratovi. Perigon dolgo cevast, zvonasto-lijast, iz gomolja izvirajoč : Podlesek (Colchi- cum autumnale). VII. Razred (Heptdndria). Popolni cveti s 7 prašniki. Drevesa s prstastimi listi: Divji kostanj (Aesculus sp.) VIII. Razred (Oct&ndria). Popolni cveti z 8 prašniki. A. Z 1 vratom. 1. Grmi in drevesa. S perutkastimi plodovi, popolnimi in nepopolnimi cveti; 5—10 prašnikov: Javor (Acer sp.). Grmi z rdečimi ali zelenimi perigonskimi cveti in koščičastimi plodovi: Volčin (Daphne sp.). Grmi z igličastimi listi, mičnimi popolnimi cveti in glavičastimi plodovi: Vres (Cal- luna in Eriča sp.). Grmi z jajčastimi listi in s podraslo jagodo: Borovnica in brusnica (Vaccinium sp.). Dodatek. 9—11. razred. 201 2. Zelišča. Cvetni venec večlisten, plod je ozka dolga glavica, seme v drobno volno zavito: Vr- bovec (Epilobium sp.). Perigon 4—odelen, plod je 3robata rožka: Ajda (Polygonum Fagopyrum). B. S 4 vratovi. Cveti posamezni, zeleni, listi štirje, v vretencu, plod je jagoda: Volčja jagoda (Pariš quadrifolia). IX. Razred (Eneandria.) Popolni cveti z 9 prašniki. Sem spada le malo rastlin, med drugimi tudi neka povodna rastlina z rdečimi, v kobulih stoječimi cveti: Vodoljuba (Butomus umbellatus). X. Razred (Deciindria) . Popolni cveti z 10 prostimi prašniki. A. Z 1 vratom. 1. Grmi, vedno zeleni, s karminasto rdečimi cveti v češuljah: Ravš (Rhododen- dron sp.) — S kobuli belega cvetja: Močvirski rožmarin (Ledum palustrel. 2. Zelišča s pernatimi listi in velikimi nepravilnimi cveti: Jesenček (Dictamnus albus). B. Z 2 vratoma. Steblo ni kolenčasto, listi večidel premenjalno stoječi, glavica dvokljunasta: K reč (Saxifraga sp.). Steblo kolenčasto, listi nasprotni, čaša cevasta, pri dnu s krovnimi luskami, gla¬ vica zobata: Klinček ali nagelj (Dianthus sp.) C. S 3 vratovi. Listi cvetnega venca prav majhni, globoko na dvoje razcepljeni: Kurja čreva (Stellaria media). D. S 5 vratovi. Listi trojnati: Zajčja deteljica (Oxalis acetosella). Listi enojnati, mesnati, čaša in listi cvetnega venca ploščnato razprostrti: Hom u- lica (Sedum sp.). Listi enojnati, zelnati, čaša cevasta, listi cvetnega venca dolgo žebičasti: Lu¬ čiča, smolnica in kukovičja roža (Lychnis sp.). XI. Razred (Dodekftndria). Popolni cveti z 12—19 prostimi prašniki. A. Z 1 vratom. Cveti celi, rdeči, v klasu vrh stebla, listi ozki: Krvenka (Lythrum Salicaria). Cveti ne celi, posamezni, listi okroglasti, srčasti: K o p i t n i k (Asarum europaeum'. B. Z 2—3 vratovi. Listi cvetnega venca mnogodelni, glavica na koncu široko odprta: Res e di c a (Reseda sp.) čaše in cvetnega venca ni, glavica zaprta, tropuckasta, zelišča z belim mlečkom: Mleček (Euphorbia sp.). 202 Podatek. 12—13. razred C. S 5 vratovi. Listi mesnati, rožice sostavljajoči: Netresk (Sempervivum tectorum). XII. Razred (Icosftndria). 20 in več prostih prašnikov na časnem robu. A. Z 1 vratom. 1. Deblo mesnato, oblo, raztegnjeno ali ploščnato: Kaktice (Cacteae). 2. Deblo leseno. Grm z vedno-zelenimi listi in z jagodami: Mirta (Myrtus communis). Grmi in drevesa s koščičastimi plodovi: Koščičasto sadje (Amygdaleae). B. Z 2—5 vratovi. 1. Cveti posamezni, časni roglji dalji od listov cvetnega venca. Plod ima zgorej veliko ploščnato muho: N ešplja (Mespilus germanica). 2. Cveti v češuljah. Listi nerazdeljeni: Jablana in hruška (Pyrus sp.). Listi pernati: J er e bika (Sorbus sp.). Listi pernasto nacepljeni: Glog (Crataegus Oxyacantha). C. Z mnogimi vratovi. Bodeči grmi s‘pernatimi listi, plodiči so zaprti v omeseneli časni cevi: Šipek ali roža (Rosa sp.). Bodeči pologrmi s prstastimi ali pernatimi listi. Plod je mesnat, jagodi podo¬ ben birni plod: Robida in malina (Rubus sp). Zelišča s trojnatimi listi in s pritlikami. Plodiči so nasuti na omesenelo plo- dišče: Rdeča jagoda (Fragaria vesca). Zelišča s prstastimi, redko kedaj pernatimi listi. Plodišče ostane suho: Peto- prstnik (Potentilla sp.) XIII. Razred (Polyftndria). 20 in več prostih prašnikov, priraslih spodej pod plodnico (na plodišče). A. Z 1 vratom. Povodne rastline z velikimi plavajočimi listi: Lokvanj (Nymphaea sp.). Zelišča z belim mlečkom, z oblo glavico in s široko, strehi podobno brazdo : Mak (Papaver sp.). Zelišča z rumenim mlečkom in s podolgasto, lusku podobno glavico: Krvavi mleček (Chelidonium majus). Drevesa s pasu podobnimi, bledo zelenimi krovnimi listi na cvetnem držalcu in s srčastimi listi: Lipa (Tilia sp.). Sem spadajo izmed tujega drevja tudi čajevec (Thea chinensis), citronovec in pomerančevec (Citrus medica in Citrus Aurantium). B. Z 2 ali z več vratovi. 1. Cveti nepravilni. Najgornji list cvetnega oboda čeladasto zbočen in 2 kakor S kriva mednika v se zapirajoč: Preobje da (Aconitum Napellus). Cveti se končajo v dolgo ostrogo: Ostrožnik (Delphinium sp.). Dodatek. 14—15. razred. 203 2. Cveti pravilni. a) Z enojnatim cvetnim obodom: Steblo nosi ali le cvete ali pa tudi pri sredi 3 krovne liste, podobne pritličnim listom: Veternica in velikonočnica (Anemone sp.). Steblo listnato, cveti rumeni: Kalužnica (Caltha palustris). Steblo listnato, se penjajoče, grmu podobno, cveti beli: Srobrot (Clematis Vitalba). b) S čašo in s cvetnim vencem. Čaša 3—51ista, cvetni venec večidel 51ist, rumen ali bel, mnogo enosemenskih rožek: Zlatica (Ranuneulus sp.). časni listi usnjasti, polobli, cvetni venec velik, veči del mnogolist, karminasto- rdeč, 3 mešički: Potonika (Paeonia officinalis). Časnih listov 5, prav velikih, stalnih, belih ali zelenih; listi cvetnega venca majhni, cevasti; 3—10 mešičkov: Teloh (Helleborus sp.). XIV. Razred (Didvniimia). Popolni cveti z 2 dalj ima in 2 krajšima prašnikoma. A. Cetverodelni pokovee v čaši. Ustnatice (labiatae). Pologrm s kvišku stoječimi vejami, cveti majhni, kakor ametist vijoličasti, v konč¬ nih klasih, listi črtasti: Sivka (Lavandula vera). Pologrm s tenkimi, ležečimi ali se dvigajočimi stebli, cveti majhni, rožno-rdeči v navideznih vretencih. Listi majhni, eliptični: Materna dušica (Thymus Serpyllum). Nedišeča zelišča z velikimi, lepimi ustnatimi cveti, cveti rdeči, beli, rumeni, v na¬ videznih vretencih, listi srčasti, debelo napiljeni: Mrtva kopriva (La- mium sp.). B. Plod je glavica, s čašo obdana. 1. Zajedalne rastline brez zelenih listov in steblov. Cveti v enostranskem grozdu, rožno rdeči: Lusnec (Lathraea Squamaria). Cveti v vsestranskem grozdu ali klasu, rumenkasti, rdečkasti ali modrikasti, na zadnje rujavi, veli: Poletni koren (Orobanche sp.) 2. Rastline z zelenimi listi in stebli. Cvetni venec zijalast, brez ostroge: O do lin (Antirrhinum majus). Cvetni venec nesomerno zvonast: Naprstec (Digitalis purpurea). XY. Razred (Tetradjndmia). Popolni cveti s 4 daljimi in z 2 krajšima prašnikoma (Križnice, Cruciferae). A. Luščekoplode (Siliculosae). Plod skoraj toliko širok, koliko dolg. Enoletna rastlina, steblo brez listov, listi celorobi, lušček podolgast: Kurje z d r a v j e (Draba verna). Enoletna rastlina, steblo listnato, listi pernasto-delni, lušček trioglat, ploščnat: Pie še c (Capsella bursa pastoris). Trpežna rastlina, korenina debela, valju podobna, listi prav veliki, narezani; lušček skoraj obel: Hren (Armoracia rusticana). B. Luskoploda (Siliquosae). Plod mnogokrat toliko širok, kolikor dolg. 1. Listi enojnati, suličasti, cveti rumeni: Šebenik (Cheiranthus Cheiri). 2. Spodnji listi liri podobni, cveti vijoličasti, luski sem ter tje napihnjeni: P o- vrtna redkev (Raphanus sativus). 204 Dodatek. 16—17. razred. Cveti rumeni, luski tenki, črti podobni, z dolgim irobatim kljunom: Kapus, repa in repica (Brassica sp.). XVI. Razred (Monadelphia). Popolni cveti; prašniki so jim s svojimi nitkami sorasli v 1 snopič. ■ A. Z 10 prašniki. Cvetni venec pravilen, plodiči kljunasti: Krvomočnica (Geranium sp.). Cvetni venec metuljast, plod je strok, listi trojnati: Nagnoj (Cytisus La- burnum). B. Z mnogimi prašniki. Sleznice. Plodiči v krog razvrsteni. Zunanji časni ovojek trolisten: Selzenovec (Malva sp.). Plodiči v krog razvrsteni. Zunanji časni ovojek 6—9krat nacepljen: Slez (Althaea officinalis, ®i6ifc()). Plod je glavica, seme zavito v belo dlako: Bombaževec (Gossypium sp.). XVII. Razred (Diadelpliia). Popolni cveti; prašniki so jim s svojimi nitkami sorasli v 2 snopiča. Z 10 prašniki, 9 soraslib, 10. gornji prost: Metuljnice (Papilionaceae). I. Listi trojnati. Cveti rdeči, beli, rumeni, v glavicah, strok krajši od čaše, v veli cvetni venec zavit: Navadna detelja (Trifolium sp). Cveti rumeni, v pecljatih grozdih, strok skoraj obel: Medena detelja (Meli- lotus officinalis). Cveti vijoličasti, v grozdih. Strok zavit kakor polž: Nemška detelja (Medi- cago sativa). Cveti rumeni, posamezni ali v kobulih, strok okrogel ali 4robat, raven: Device Marije kožušček (Lotus sp.). Cveti beli ali rdečkasti, v malocvetnih grozdih, vrat vijakasto zavit. Listki prav veliki. Strok med zrni prešenjen: Fižol (Phaseolus sp.). II. Listi nep.1rno pernati. a) Zelišča. Cveti rdeči v prav dolgo pecljatem grozdu: Turška detelja (On6brychis sativa). Cveti pisani (rdeči in beli) v kobulih: Šmarna detelja (Coronilla varia). b) Drevesa in grmi. Cveti beli, strok ploščnat: Ro bi ni j a (Robinia Pseudacacia). Cveti rumeni, stroki napihnjeni: Me h ur k a (Colutea arborescens). III, Listi p&rno pernati. a) V zelnato ost se končava j oči: Cveti v listnih pashah: Bob (Vicia Faba). Cveti v grozdih: Pomladanski grahor (Orobus vernus). b~) V ročico se končavajoči: Prilistki zelo veliki, cveti veliki, po 2—3 na dolgem držalcu, seme oblo: Grah (Pisum sativum). Dodatek. 18—19. razred. 205 Prilistki majhni, cveti lila, v grozdih, majhni, po 2—3 na dolgem držalcu, strok kratek z 2 ploščnatima semenoma: Leča (Ervum Lens). Prilistki majhni, cveti veliki, rdeči, posamezni ali šparoma v listnih pashah, kratko-pecljati, strok podolgast, z 8—10 oblimi semeni: Grašiča (Vicia sativa). XVIII. Razred (Polyadelphia). Popolni cveti; prašniki so jim s svojimi nitkami sorasli v 3 ali več snopičev. Zelišča z rumenimi cveti, pikastimi ali nabodenimi listi in s 3—5 vratovi: Sv. Janeza roža ali krčna zel (Hypericum perforatum). XIX. Razred (Spngenesia). Popolni cveti; prašniki so jim s svojimi prašnicami sorasli v cev: Socvetke (Compositae). A. Jezičnice. Vsi cveti cvetnega koška so jezičasti. Ne trnata, mnogokrat mlečna zelišča. a) Cveti modri. Cvetni koški podobno klasu ali grozdu porazstavljeni: Potrošnik (Ci- chorium sp.). b) Cveti rumeni. Cveti na cevastih, enoglavnih, brezlistnih betvah: Regrat (Leontodon Tarasacum). Cvetni koški konec steblovih vej. Steblo s travnatimi listi: Kozja brada (Tragopogon sp.). Cvetni koški v nekak lat porazstavljeni: Ločika, salata (Lactuea sp.). B. Cevnice. Vsi cveti cvetnega koška cevasti. Ne mlečna, večidel bodeča zelišča. Obkrajni cveti veči, liju podobni, kodeljica prav kratka ali je pa ni: P1 a- vica (Centaurea sp.). Cveti vsi enaki, kodeljica dolga, luske ovojkove in listi ravni (premi), hodeči: Turek, osat (Carduus sp). Isto tako, samo da se ovojkove luske končavajo v kljukasto pregnjeno bodico: Repinec (Lappa vulgaris). Isto tako, samo da so zunanje ovojkove luske dolge, bele, šumeče, nekak kolobar sostavljajoče: Kompava (Carlina acaulis). Cvetni koški majhni, z vencem belo-klobučinastih krovnih listov zvezdasto obdani: Planika (Gnaphalium Leontopodium, ©SeltDeijj). C. Kolobarnice. Cveti na robu cvetnega koška so jezičasti, cveti v sredi (vkrožcu) so cevasti. a) Vsi cveti rumeni. Cvetno steblo nosi le en košek, je luskasto. Listi pvitlični, pozneje od cvetja se razvijajoči: Lapuh (Tussilago Farfara). Cvetni košek prav velik, vrh listnatega stebla: Solnčnica (Helianthus annuus). b) Cveti v kolobarji beli, cveti v krožcu rumeni. Cvetni košhi majhni, posamezni, na brezlistnih betvah. Listi pritlični: Marjetica (Bellis perennis). Cvetni koški veliki, vrh listnatega stebla. Listi euojnati: Volovsko oko (Chrysanthemum Leucanthemum). 206 Dodatek. 20—21. razred. Cvetni koški konec vej, kolobarjevi cveti nazaj zavihani, krožčevi cveti v kegelj (stožec) porazstavljeni, listi drobno razdeljeni: Kamilica (Matricaria Chamomilla). b) Vsi cveti belkasti. Cvetni koški prav majhni, imajo malo cvetov, listi so grebenasti, večkrat pernato-delni: K man (Achillea Millefolium). XX. Kazred (Cljniindria). Popolni cveti, kterim so prašniki sorasli s pestičem: Kukoviče (Orchideae). Cveti z ostrogo, ustnica ali medeni listič trodeleu, cveti rdeči, rumeni ali beli: Kukoviča lOrchis sp.). Cveti brez ostroge, ustnica viseča, trodčlna, z mušjo podobo v sredi: Mačje , uho (Ophrys sp.). Cveti brez ostroge, ustnica velika, čolnu ali čevlju podobna: Lepi čeveljc ali ceptec (Cypripedium Calceolus). XXI. JRazred (Monoecia). Cveti nepopolni, prašni cveti in pestični cveti na isti rastlini. A. Zelišča. a) Travnata. Prašni cveti v latu vrh stebla, pestični cveti v betičih, stoječih v listnih pashah: Turšiča (Zea Mays). Prašni cveti in pestični cveti v klasih vrh stebel, prašni cveti zgorej, pestični cveti spodej: Ostri šaš (Carex acuta). b) Z ne celimi cveti. 1. Cveti v kobulih, goli, obdani z žlezami in krovnimi listi; vsa rastlina polna mlečka: Mleček (Euphorbia sp.). 2. Cveti v betičih. Betiči obdani s cvetnim tulcem, trobi podobnim; listi pščici podobni: K a č n i k (Arum maculatum). Betič valjast, rujav, vrh stebla ne zavit, listi ozki, pasasti, prav dolgi: Kogoz (Typha sp.). 3. Cveti klopčičasti ali v latih. Zelišča z žgečimi ščetinami: Mala kopriva (Urtica urens). c) S celimi cveti. Cveti posamezni, zelč veliki, zelišča z vejnatimi ročicami in zelo debelimi jagodami: Buča (Cucurbita Pepo). Cveti posamezni, veliki, ročice enojnate, jagode zelo debele: Kumara, dinja in lubenica (Cucumis sp.). ' Cveti v češuljah, majhni, ročice enojnate, jagode debele kakor grah: Blušee (Bryonia alba). S. Drevesa in grmi. a) listnato drevje. 1. Prašni cveti in pestični cveti v istem razcvetji. Cveti v klobčičih, belkasti. Vedno zelen grm ali nizko drevo: Zelenika ali pušpan (Buxus sempervirens). Cveti zaprti v zeleno, hruški podobno plodišče: Smokva (Ficus carica). 2. Prašni cveti in pestični cveti v razločenih mačicah. Mačice oble, po 2—3 viseče na omahlem peclji: Platan (Platanus sp.). Dodatek. 22. razred. 207 Mačice podolgaste, v grozdih stoječe, plod je lesenast storž: Jelša (Alnus sp.). Mačice posamezne, plod podoben storžu, krovne luske pa niso lesene, ampak kožnate: Breza (Betula alba). Mačice posamezne, plod (oreh) obdan z listu • podobno 3krpo skledico: Gaber (Carpinus Betulus). Mačice posamezne, pestični cveti sorasli v birni plod, podoben jagodi: Murva (Morus sp.). Mačice posamezne, tiste prašnih cvetov so podolgaste, tiste pestičnih cvetov so oble in se razvijejo v debelo jagodo: Kruhovec (Artocarpus incisa). 3. Prašni cveti v mačicah, pestični cveti posamezni ali po 2—3. Listi pernati, plod je koščičast: Oreh (Juglans regia). Listi enojnati, prašni cveti v oblih visečih mačicah, skledica na četvero na¬ cepljena, mehko bodičasta, orehi 3robati: Bukev (Fagus sylvatica). Listi enojnati, prašni cveti v dolgih, k višku stoječih mačicah, skledica trdna, bodeča, orehi podolgasti: Pravi kostanj (Castanea vesca). Listi enojnati, prašni cveti v valju podobnih, visečih mačicah (abrankih), trd oreh v zvonasti skledici: Leska (Corjdus Avellana). Listi enojnati, večidel šobasto krpasti, prašni cveti v rahlih, pretrganih mačicah, plod v skledici, podobni lončku: Hrast (Quercus sp.), b) Storžnjaki ali jelovo drevje. Listi prav majhni in drobni, luskam podobni, storž obličast: Cipresa (Cu- pressus sempervirens). Listi (igle) posamezni, raztreseni, kratki, storž valju podoben: Smreka in jelka (Abies sp.). Listi po dva ali po [pet skupej v šopu, vedno zeleni. Storž keglju (stožcu) podoben, luske na koncu zelo debele: Bor ali borovec (Pinus sp.). Listi po 20—40 skupej v šopu, odpadni, storž jajčast, luske ploščnate, tenke: Me česen (Larix europaea). Sem spadajo še ptuje palme razun dvodomne dateljnove palme. XXII. Razred (Didecia). Cveti nepopolni, prašni cveti in pestični cveti na raznih rastlinah. A. Zelišča. a) Z ne celimi cveti. Listi prstasti, 5—9delni: Konoplja (Cannabis sativa). Listi enojnati, napiljeni, z žgečimi ščetinami, steblo k višku stoječe: Velika kopriva ((Jrtica dioica). Listi enojnati, krpasti, steblo se ovija: Hmelj (Humulus Lupulus). Listi enojnati, ščetinasti, plod je jagoda: Špargelj ali beluš (Asparagus officinalis). Listi enojnati, puščičasti, s prilistki. Cveti v brezlistnem latu vrh stebla. Perigon se s 3robatim plodom poveča: Kislica (Rumex acetosa). Listi enojnati, puščičasti, brez prilistkov. Cveti majhni, neznatni, klobčičasti, v sostavljenih klasih: Špinačja (Spinacia oleracea). b) S celimi cveti. Ovijajoče se rastline z jagodami, debelimi kakor grah: Rdeč e j agodas ti blušec (Bryonia dioica). B. Grmi in drevesa. a) listnato drevje. Vedno-zeleni zajedalni grm, vilasto vejnat, z jagodami: Omela (Viscum album). 208 Popis glavnih delov cvetočih rastlin. Prašni cveti in pestični cveti v mačicah, luske v mačicah razrezljane, prašni, cveti z 8—20, od začetka rdečimi prašniki. Listi dolgopecljati: Topol in trepetlika (Populus sp.). Prašni cveti in pestični cveti v mačicah. Luske v mačicah ne razdeljene, prašni cveti večidel z 2, redko kedaj z 1 ali več rumenimi prašniki. Listi kratko-pecljati: Trba (Salix sp.J. b) Jelovo drevje. Listi (igle) posamezni, ploščnati, v dveh vrstah po vejah, jagode svetlo-rdeče: Tisa (Taxus baccata). Listi po 3, šilu podobni, bodeči. Jagode očrnikaste, modro slivaste: Brina (Juniperus communis). Izmed palm spada datelj nova palma sem. XXIII. Razred (PolvaAmia). Razun nepopolnih cvetov se nahajajo tudi popolni cveti. Primeri: Javor, jesen, brest, krhljika, itd. Te rastline se razredujejo po popolnem cvetu in se imajo tedaj iskati v dotičnem razredu. XXIV. Razred (Crjrptogamia). Brezcvetne rastline (brez prašnikov in pestičev). Sem spadajo: 1. Praproti (Filices). 2. Mahovi (Musci). 3. Lišaji (Lichenes). 4. Alge (Algae). 5. Glive (Fungi). Ti oddelki so vzeti tudi v tekst te knjige in se imajo tedaj tam poiskati. Popis posameznih glavnih delov (organov) cvetočih rastlin. Pri vseh cvetočih rastlinah se razločujejo sledeči glavni deli: 1. Ko¬ renina, 2. steblo, 3. listje, 4. cveti, 5. plodovi. I. O korenini. 1. Korenina (radix, SBur^eO ie tisti del rastline, ki raste v mer, steblu nasprotno, tedaj več idel navzd ol, ki poganja le redko kedaj popke, pa nikdar ne" Tis!ov, in ki služi deloma v pritrjenje rastline na njeno stališče, deloma pa v sprejemanje njenega kapljivega in plinavega živeža. Navadno je korenina zataknjena v tla, časih pa sega tudi v vodo, v korenino ali v deblo drugih rastlin. (Poslednje se godi pri pravih zajedalkah ali parasitih, n- pr. pri omeli). Nektere rastline poganjajo tudi na svojem steblu korenine, s kterimi se prijemajo drugih stvari (n. pr. bršljan). Steblo (caulis). 209 2. Po podobi korenine se razločujejo rastline na take z glavno korenino in na take z vlaknatimi koreninami. Pnojnate glavne korenine so časih mesnate, časih lesnate in valju podobne, koželjaste (zgorej debele in malo po malo se končavajoče v dolg tenak konec), repi podobne ali oble (pod. 311.). Pod. 311. a. NjlLBfldpbna korenina njivske kobulice (Thlaspi ar- vense, £afct)elfrautb b. KozSljasta korenina navadnega korenja ali mrkve (Daucus Carota, iDibtre). e. Kepi po dobna korenina navadne repe (Brassica rapa, Dtiibe). d. V ejn ata -korenina gozdnega, sejze- novca (Malva s)dvestris, Sašpappetp' eTtakrnt Riten BntrertfVljvršmega ječmena (Hordeum distichum, ©etfte). 3. Po trpežnosti so korenine enoletne in dvoletne, in tudi večletne. Prve so navadno sočnate in zelnate; večletne so pa lesnate. II. O steblu. 4. Steblo (caulis, Slenge!) jo tisti del rastline, ki nosi listje, cvetje in plod, in ki po korenini vsrkani živilni sok dalje vodi in deloma prenareja. Po svoji legije ono navadno nadzemno in raste navzgor ;. pr av pogostoma se pa nahajajo tudi podzemna stebla razne kakosti, kteradšemavadno prištevajo pravim koreninam zato, ker se precej taka vidijo, kakor da bi bila res korenine. 5. K podzemnim steblom spadaj o: Čebula gomolj in korenika. 1) Čebula (cepa, groie&e!, pod. 312. in 313.) ima v sredini ploščnat mesnat del (čebulni krožeč imenovan), kteri je pokrit z luskastimi, mnogokrat lupi¬ nasto drug na druzega naloženimi listi, in ki spodej poganja mnogo vlakna¬ tih korenin. Mnogokrat se nahajajo med čebulnimi luskami popki (čebulki). 2) Gomolj (tuber, ffnotfen, pod. 314.) je odebeljeni in omeseneli del pod¬ zemnega stebla ali njegove živice, ki se razločuje od čebule po tem, da nima ne lusk, ne lupin. Popki (oči) so mu raztreseni sem ter tje po površji. Rastlinstvo. 14 210 Popis glavnih delov cvetočih rastlin. Pod. 313. a. Podolgoma, b. poprek prerezana ku¬ hinjska čebula (Allium Cepa). Pod. 312., Čebul kuhinjske čebule (Allium Cepa) od zunaj. 3) Korenika (rhizoma, SSurjelftocf, pod. 315) je korenini podobno, trpežno, podzemno steblo, ktero je pokrito z redkimi vlaknatimi koreninami in časih z listi lnskam podobnimi, in ki vsacega leta poganja nadzemne liste in zel- nate mladike. Navadno je ona raztegnjena in ima večidel poševno, ali vodo¬ ravno mer. 6. Nadzemna stebla so ali zelnata ali lesnata in na to se oslanja razdeliti?" rastlin na zelišča (berbae, Srauter) in na lesene rastline (Lignosae, ^oljpftanjen). Zelišča so spet enoletna (annuae), dvoletna (biennes), ali trpežna (perennes), po tem ali imajo le eno- ali dvoletno korenino, ali pa Steblo (caulis). 211 trpežno koreniko. Lesene rastline se imenujejo drevesa (arbores), če imajo / glavno deblo, ki se še le nekoliko nad zemljo začne razraščati na veje; gr mi. (frutices) pa, če se kar pri tleh že razraščajo na tenke veje. 7. Posebne vrsti zelnatik stebel ste: travna bil (culmus, ^alm), ki je večidel votlo in koleri čast,n steblo , in cvetn a betTa~(scapus, 23Iittenfd)aft), ki izvira" iz kratkega podzemnega stebla in ki ne nosi nikakoršnih pravih listov, nego le en ali več cvetov ali cela razcvetja. Lesnata stebla se imenujejo debla (truncus, <2>tamm), in so bitno dru¬ gačna pri' 'cnokaličnicah kakor pri dvokaličnicah. Debla enokaličnic (post. debla palm in drevesastih lilij, pod 316. in 317,) ne izvirajo iz nikakoršne Poprečni palme. / O 00 © 1 / r -a°0 So« o G J o o°N issi Pod. 317. Poprečni prerez limbarjevega stebla. Pod. 318. Poprečni prerez sedemletnega smrekovega debla. glavne korenine, nimajo ali nič vej, ali pa imajo le malo vilasto razdeljenih vej in nosijo v vrhu enojnat čop velikih listov, ki popuščajo po deblu obronke ali vlaknate listne ostanke. Nimajo ne lubja, ne letnic, ampak imajo znotraj le rahlo stoječa vlakna, povezke posodic, ki stoje proti sredi bolj redko kakor pri kraji. Rasto sicer tudi po obsegu, ali vender tako, da se ta debla navadno ne debele,, nego da se le daljšajo. •— Lesnata debla dvokaličnic, med ktere spada naše najnavadniše drevje (pod. 318. in 319.) izvirajo iz velike glavne korenine, ktera je ravno tako zelo vejnata, kakor deblo samo. Od zunaj so pokrita z lego lubja in znotraj so sostavljena iz kon¬ centričnih lesenih kolobarjev (iz letnic), kterih število s starostjo raste, in ktere zapirajo v sredi debla stržen, od kterega gre spet mnogo trakastik stremenov (strženovi stremeni) skoz les proti lubu. Ta debla rasto med lubom in lesom, 2 Pod. 319. 1. Poprek in podolgoma prere¬ zano enoletna veja v pravi velikosti, 2. po¬ večana, 3. izrezek iz nje še bolj povečan. 14* 212 Popis glavnih delov cvetočih rastlin. tako da so najmlajši lubovi deli (lika') znotraj koj na lesu, najmlajši les (belina) pa zunaj koj pod lubjem; rasto pa tako, da se debele in daljšajo. 8. Treba je še, da se pazi pri steblu na podobo, mer in razrast. 9. Kar se tiče podobe, so skoraj vsa stebla podolgasta in valju 'ali keglju podobna; so pa tudi stebla, ki so kratka, ali še celo obla, tudi plo- ščnata in različno robata. Izgledi tega so čudna, ali bučam ali listom ali ste¬ brom podobna stebla kaktov, štirorobata stebla ustnic, trorobata stebla šašov. 10. Kar se tiče meri, so stebla večidel k višku stoječa ali pa napošev se dvigajoča; so pa tudi rastline, ki imajo ležeče steblo, ktero poganja pri hekterih še celo sem ter tje Spet korenine (pritlike ali živice rdeče jagode). Nektere rastline, ki same za-se ne rasto k višku, se spenjajo na druge rast¬ line in stvari s pomočjo ročic (vitic) in zračnih korenin, ali se pa okrog njih ovijajo in sicer ali na desno (kakor hmelj), ali pa na levo (kakor fižol, slak). 11. Stebla so jako raznovrstno razraščena. Malokdaj se dobi steblo, ki je popolnoma brez vej, ki je enojnato. Najbolj prosta razrast je vilasta, namreč če se steblo razdeli na dve enaki veji, ki se navadno spet in sicer večkrat vilasto razdelite. Navadno se pa glavno deblo ne razrašča na enake veje, nego poganja ali nasprotne ali v vretencu stoječe, navadno pa raztresene, neenake veje, ki se še dalje razraščajo na drobneje veje in vejice. Posebno je drevje kaj raznovrstno razraščeno in veje mu stoje bolj ali manj proč od debla (vejni kot je razno velik pri raznih drevesih). Vse to je vzrok, da ima vrh vsacega drevesa svojo posebno podobo. Primerjaj smreko in jelko z bo¬ rom, laško topol s hrastom, brezo z bukvijo itd. III. O listji. 12 ^Listi (folia) izvirajo po strani iz stebel in so večidel zeleni in ploščnato razširjeni . Razločujejo se po svoji' rastT~m"poTvojih opravkih od' stranskih steblovUT vej. . Listi spreminjajo surovi redilni s^ok, kterega je ko¬ renina vsrkala in steblo dalje vodilo, in sicer s tem, da jemljo plinave tva¬ rine iz zraku v sebe in da drugačne plinave tvarine in vodeni hlap izdihajo skoz majhne luknjice iz sebe. 13. Na vsakem popolnem listu se razločuje: 1. L i s t n a . no žnica ('tBlatttdieibc), 2. pecelj (ŽB tattftieO in 3. l istna pl oskev (SBlattfhtdje). Malo listov je pakj ki bi nnelTVse te tri glavne dele; navadno ni nožnice, večkrat tudi ni peclja, in listna ploskev sedi takrat neposredno kar na steblu, kte¬ rega časih s svojim dnom tudi obsega ali po kterem se navzdol steguje (tako pri sedečih, steblo obsegajočih in po steblu navzdol se stegujočih listih). Pri listni ploskvi sami treba gledati na gornjo in spodnjo stran, na rob, na dno, s kterim je ona priraščena, na konec, in tudi na posebno razdeljenje listnih žilic. Listi (folia). -13 14. Pri listih treba najbolj paziti na to, kako so postavljeni po V steblu, kake podobe so m mnogokrat tudi na to, kako so razdelj eni. j. 15. Glede tega, kako so postavljeni listi po steblu, razločujemo posamezne liste od tistih, ki stoje po dva, po pet ali po več skupej v šopu. Posamezni listi so časih nasprotni, časih pa stoje v kolobarji (v vretencu, t. j. po 3 ali več okrog stebla), navadno so pa premenjalno stoječi, t. j. povsod po steblu raztreseni. Bolj natančno opazovanje pa uči, da so tudi takrat listi priraščeni na steblo v občudovanja vrednem redu, in sicer ob nekaki vijakasti ali spiralni črti. Raztreseni listi stoje časih po dveh straneh stebla (so dvovrstni). Časih stoje posamezni listi gosto skup v podobi zvezde vrh navadno podzemnega stebla in delajo takrat tako ime¬ novane listne rožice (Diofetten). Tisti listi podzemnega stebla, ki rasto iz zemlje in ki so časih prav posebne podobe in tudi najdolnji, blizo tal stoječi listi nadzemnega stebla se imenujejo pritlični listi. 16. Podobe listov (pod. 320. ) so neizmerno mnogovrstne . Rasto sicer tudi take rastline, ki imajo debele, mesnate, valju ali cevi podobne liste (neke debelolistnice, razne vrsti luka itd.), ali vendar so listi nav adno ploščnati, in obsegajo vse podobo od okrogle do črti podobne. V tem obziru so listi okrogli, skoraj okrogli in okroglasti, če je obseg njihove ploskve Pod. 320. Podobe listov, a. Iglam podobni listi borovčevi (Pinus svlvestris). b. Črti podoben list tisov (Taxus baccata) c Suličast list bele vrbe (Salix alba), d. Podolgast list kostanjev (Castanea vesca). e. Eliptičen list nemžev iPrunus ladus). /. Podolgasto okrogel list male koprive (Urtica urensl. g. Jajčast list bukov (Fagus svliatica). h. Okrogel list trepetlikov (Populus tremula). popolni krog, ali če se njemu saj približuje; podo lgasto okrogli, če so nekoliko dalji kakor široki; p a k rož ni- (eliptični), če so precej dalji kakor široki in če imajo pri tem enake poprečne premere; jajčasti, če so podolgoma prerezanemu jajcu podobni in če imajo proti koncu vedno krajše in krajše poprečne premere; p odplgasti , če so mnogo dalji kakor široki; suličasti, če je pri tem list pri sredi šiiji, kakor na obeh konceh; črtasKPali črti p odobni, če je list dolg, ozek, in povsod 214 Popis glavnih delov cvetočih rastlin. enako širok; če je pri tem list tudi tog in vednozelen, se imenuje igli po- d_oben, ali češe pri tem končuje v dolgo bodečo ost,Jsilajst; še ožji listi se imenujejo ščetinasti ali ščetinam podobni. Zadnjič treba še, da se omenijo precej redko se nabajojoči rombu podobni in trioglati listi. 17. To, kakšen je konec ali kakšno je dno lista, mu mnogokrat zelo spremeni podobo (pod. 321). Konec more res biti pri isti listni podobi Pod. 321. Podobe listov, n. Prišpičeni list navadne višnje (Prunus Cerasus). b. Klinast list pomladanske trobentice (Primula veris). c. nopatičast list navadne marjetice (Bellis perennis). d Srčast list velikoliste lipe (Tilia grandifolia) e. Ledvičast list kopitnikov (Asarum europaeumt. /. Puščičast list slakov (Convolvulus arvensis). g Ko- pjast list kopjaste kislice (Rumex scutatus). h. Narobe-jajčasti listki zajčje dete¬ ljice (Oxalis stricta). špičast, dolgo- ali kratko-prišpičen, pa tudi okrogel, top, prise¬ kan in še celo nekoliko izrezan ali izrobljen (emarginatus,aušgeranbet). Tudi dno je mnogokrat zoženo in podaljšano, še večkrat pa pri sredi bolj ali manj izre¬ zano. Tako postanejo posebne listne podobe, kakor klinasti, lopatičasti in narobe jajčasti listi, ki imajo okrogel, širji konec in ožje dno; na¬ dalje pri dnu izrezani ledvičasti, srčasti, puščičasti in kopjasti (fpiefšfbrmtg) listi. Pri ledvičastih listih je konec topo zokrogljen; pri srča¬ stih pa špičast; pri obeh je dno sostavljeno iz dveh topih krp ali rogljev. Puščičasti in kopjasti listi so ostro prišpičeni in pri dnu ostro izrezani s špi- častima rogljema, ki sta obrnjena pri prvih navzdol, pri drugih v stran. Izrezan konec in špičasto dno imajo narobe-srčasti listi. 18. Kar se tiče delitve listov, je ali samo njihov rob razdeljen, ali pa tudi listna ploskev, ali še celo pecelj. Listom, ki niso razdeljeni, se pravi, da so celi, in glede robu, da so celorobi; nadalje so listi enoj¬ na ti, če niso do peclja razdeljeni. 19. List en rob (pod. 322.) je mnogokrat bolj ali manj zarezan in reče se, daje napiljen (gefdgt), če so odrezki (roglji) in zareze špičasti; nazobčan (gejdljnt), če so samo roglji špičasti, zareze pa tope, in narezan (gelerbt), če so roglji topi, zareze pa špičaste. So tudi dvakrat napiljeni listi, če so njihovi roglji (zobovi) spet napiljeni. Listi (folia). 215 Pod. 322. Listen rob. a. Celorobi list navadne lipovke (Syringa vulgaris). 6. Na¬ rezan list grenkuljiče (Glechoma hederacea). c. Nazobčan list plutčev ((Juereus Suber). d. Napiljen list češminov (Berberis vulgaris). e. Dvakrat napiljen list brezov (Betula alba). 20. Listna ploskev (pod. 323.) morebiti bolj globoko, ali bolj plitko razdeljena in sicer tako, da so roglji ali odrezki vsi obrnjeni proti listnemu dnu kakor prsti na roki, ali pa da stoje si ravno nasproti — dlanasti (Ijanbfbrmtg) in p er na s ti (fieberformig) listi. — Ako listna ploskev ni do srede vrezana, se imenuje list krpast ali capast (fappig); ako je do sredine vrezana, nacepljen (gefpalten); ako je še globokeje, kakor do sredine, vre¬ zana, imenuje se list prav za prav razdeljen (getljeilt), in zarezan (jer* fdjnitten) je list, ako segajo zareze do dna. Po številu, meri in velikosti zarez so listi trojno-, peterno-, mnogoterno-, pernasto-krpasti in ravno tako razno- vrstno-nacepljeni, -delni, -razdeljeni in -zarezani. Pod. 323. Listna ploskev, a. Pernasto-krpast list gradnov ((juereus robur). b. Skr- binast list regratov (Leontodon Taraxacum). c. Pernasto zarezan list krompirjev (Solanum tuberosum). d. Trojno-krpast list jeternikov (Anemone hepatica) e. Peterno- krpast list belega javorja (Acer pseudoplatanus). /. Dlanasto razdeljen list travniške zlatice (Ranunculus acris). 21. Časih se pecelj razdeli na veje in potem nosi več listkov, ktere si mislimo vse skup, da so en sam (sostavljen) list. Nahajate se dve po¬ glavitni podobi sostavljenih listov (pod. 324.): dlanasti (Ijanbformtg) in prstasti (gefingert) listi, pri kterih stoji na koncu vkupnega peclja več 216 Popis giavnih delov cvetočih rastlin. listkov (kakor prsti na roki) in pernati (gefiebert) listi, kterili listi stoje po obeh straneh vkupnega peclja tako, da so taki listi nekoliko podobni tičjim peresom. Prstašti listi se imenujejo po številu svojih listkov dvojnati, troj- nati, četvernati, peternati, sedmernati ali deveternati. Pernati listi so p a rno- pernati (paarig gefiebert), če imajo po obeh straneh enako mnogo listkov, ali so pa liho pernati (urtpoarig gefiebert)), če stoji konec peclja en sam listek. Časih nosi vkupni pecelj spet pernate liste, ki morejo sami spet biti tudi sostavljeni; tako postanejo dvakrat, trikrat in večkrat pernati listi. Pod. 324. Sostavljeni listi. a. Trojnat list nagnojev (CjHisus Lahdrnum). b. Sedmčrnat list divjega kostanja (Aesculus Hippocastanum). c. Liho pernat list šipkov (Rosa canina). d Parno pernat list pomladanskega grahorja (Orobus vernus). e. Dvakrat parno-pernat list prave akacije (Acacia lophanta). 22. Z delitvijo stoji navadno v zvezi tudi razdelitev listnih žil. Listi z vzporednimi ali zakrivljenimi žilami so navadno celi in celorobi; listi s pr- stastimi žilami so mnogokrat dlanasti; listi s pernastimi žilami so pernasto- delni ali sostavljeni. 23. Listje je tudi vrlo različno glede trpežnosti in površine. 24. Glede trpežnosti je posebno imenitno vedno-zeleno listje mno¬ gih dreves (skoraj vseh storžnjakov in vedno-zelenih listnih dreves toplejih krajev), ki se obletava mnogokrat še le čez več let in le malo po malo. Druge lesnate rastline srednje-toplih krajev se obletavajo vsako leto. Listje drugih zelnatih rastlin in palm se pa ne obletava, nego zvene in se posuši na steblu, navadno z njim vred. 25. Listje, kakor sploh vsi zelnati deli in tudi stebla, so pokriti mnogo¬ krat s kosmatinicami, kterih ne smemo prezirati, ker so po svoji debelosti, dolgosti in gostosti, in po mestu, ktero je z njimi poraščeno, važna znamenja mnogih rastlin. V tem obziru se pravi, da so rastline ali posamezni rastlinski deli goli, gladki in svetli, če nimajo nikakoršnih kosmatinic; če jih pa imajo, so pa drobno-, debelo-, gosto- in po robu kocini časti ali pa kosmati, volnati, ščetinasti, žležasto-kocinasti. Med ščetinicami so posebno imenitne pekoče Cvet .flos) 2X7 ščetinice kopriv. So pa tudi listi in še bolj pogostoma stebla, ki imajo na površji svojem slabo priraščene bodice ali še celo trne, izvirajoče iz lesa ali iz listnih žil. časih se končava list ali veja v nitast, večidel zavit konec (v vitico ali ročico), ki pomaga rastlinam, da se laže spenjajo. Mnogo listov je, ki so podprti pri dnu svojega peclja z manjšimi ali večimi listki, pri listki (91ebenbldtter) imenovanimi, ki imajo različne podobe. 26. V kotu ali pashi med listi in med steblom imajo vse rastline s tr¬ pežnim steblom popke, brste ali oči (Sttospen) , ki niso nič druzega, ka¬ kor nerazvite osnove novih listnatih mladik in cvetov. Ti popki se razprezajo in razvijejo, če je vreme vgodno, vrlo hitro (pri nas navadno pomladi) in poganjajo ali le listje, ali le cvetje, ali listje in cvetje skup. Tedaj so popki listni, cvetni in mešani. IT. O cvetji. 27. Pod imenom cvet (flos, SBliite) se v prirodopisu rastlinstva imenu¬ jejo tisti rastlinski deli, ki so potrebni, da rodi rastlina zrele plodove in kaljivo seme, z listastimi ogrinjali vred, ki je obdajajo. ^ 28. V celem cvetu*(pod. 325.) se razločujejo štirje poglavitni deli. Ti so, če začnemo od zunaj: 1 ) čaša fc alvx. $eldj) ali zunanje cvetno ogrinjalo, sostavljeno iz kroga večidel zelenih listov, ko so mnogokrat v cev sorasli. 2) Y ene c (corolla, ©(umenfrone) ali notranje cvetno ogrinjalo, sostavljeno iz kroga večidel živo (belo, rumeno, rdeče, modro, itd.) barvanih listov, ki so mnogokrat tudi v eno celoto sorasli. 3) Prašniki (stamina, @tau&gefdjje), krog, sostavljen iz posebnih, večidel pecljatih organov, z gla¬ vico na koncuTtlU) v sredi cveta eden ali več pest ičev (pistillum, ©tem¬ pe!), ki so spodej najdebeleji m ki navadno nosijo eden airveč nitastih delov. Pod. 325. Celi cvet mandeljnovčev (Amygdalus communis), a. od strani, b. od zgor, c. od spod, d. prerezan. 29. Skušnja uči, do so izmed štirih poglavitnih delov celega cveta s amo , prašniki in pestiči neogibno potrebni, da rodi rastlina zrel plod in kaljivo seme , in'zato je paTmajo’’TuHTvse cvetoče rastline. Čaša in venec sta pa, ker le obdajata ali ogrinjata prašnike in pestič, manj bistvena in zato ju nektere rastline še celo nimajo. 218 Popis glavnih delov cvetočih rastlin. Cveti, kteri imajo čašo in venec, tedaj dvojno cvetno ogrinjalo, se ime¬ nujejo celi (hoHftdnbig). Cveti, kteri imajo mesto čaše in venca le enojnato cvetno ogrinjalo, tako imenovani obod ali perigon (perigonium), se imenujejo neceli (unnotb ftonbig) ali obodni ki (‘Pertgonbliiten); taki cveti, ki nimajo nikakoršnega ogrinjala, imenujejo se goli. 30. Nema pa vsak cvet prašnikov in pestičev v sebi. Cveti, ki imajo prašnike in pestiče v sebi, se imenujejo obojni ali popolni (uoHfommen); cveti pa, ki imajo ali le prašnike ali le pestiče, se imenujejo sploh nepo¬ polni ali razločeni (pod. 326.); in sicer prašni cveti (Staubbtiiten), če imajo le prašnike, pe stični cveti (@tempel6liiten), če imajo le pestiče. Mnogokrat se dobe prašni cveti in pestični cveti na isti rastlini, in cveti se imenujejo takrat enodomni (einljdufig), nasprotno dvodomnim (jioetljduftg) cvetom, kjer se dobe na eni rastlini le prašni cveti, na drugi iste vrsti pa le pestični^cveti. Pod. 326. a. Ne celi cvet tičjega mleka (Ornithogalum umbellatum), b. neceli cvet navadnega ovsa (Avena sativa>, c. d gola cveta krhke vrbe (Salix fragilis), e. enodomni cveti močvirskega šaša (Carex paludosa), (/. prašen cvet, g. pestičen cvet), h. dvo¬ domni cveti hmeljevi (Humulus Lupulus), k. prašen cvet, l. pestičen cvet. 31. čaša ali zunanji krog dvojnatega cvetnega'ogrinjala je sostavljen iz več zelenih, listastih delov, čašnih listov (šepala, $eld)bldtter), ki so ali prosti ali pa med sabo sorasli, in ki so pravilne ali nepravilne podobe. Ča¬ sih je čaša tudi drugačne kakor zelene barve in takrat je podobna vencu. Tudi so prašniki mnogokrat na čašo prirasli. Kedar cvet ocvete, odpade čaša, ali pa ostane tako dolgo, da plod dozori; ako ne odpade, takrat se med dozorevanjem plodu mnogokrat zelo poveča. 32. Venec ali notranji krog dvojnatega cvetnega ogrinjala je sostav¬ ljen iz več, različno barvanih, listastih delov, iz cvetnih listov (petala, UBlumenbldtter), ki so prosti ali sorasli. V tem obziru se razločujejo soraslo- listi in razločen o-listi cvetni venci. Oboji morejo biti pra-vilni ali Cvet (flos). 219» nepravilni. Na soraslo-listih cvetnih vencih se razločuje sploh cer (tubus, Stbljre), najdolnji, navadno ožji del, in rob (limbus, @aum), gornji, odprti, mnogokrat razširjeni del cvetnega venca. Med obema je tako imeno¬ vano grlo (faux, @d)lunb). Najvažniše soraslo-liste pravilne podobe cvetnega venca so (pod. 327.): l^_nJiii--{fi!geIformtg) venec, podoben zgorej odprti krogli; akeje malo bolj podolgast, se mu pravi, da je vrču podoben (frugformtg); 2) cevast^ (rbljrenfbnnig) venec, ki je podoben votlemu valjarju ali cevi; 3) zvonča sti (gtetfenfovtntg) venec, kije podoben široko cevastemu vencu s širjim grlom;. 4) ljjji_-po-cLoJb.ni ali lijasti (tridjterfbrmig) venec, z ozko cevjo, ki se raz¬ širja proti robu le malo po malo; 5) kolesasti (rabformtg) venec s prav kratko cevjo in s ploščnato razširjenim robom; 6) taljerju podobni venec z dolgo cevjo in s ploščnato razširjenim robom. Pod 327. Pravilni, soraslo-listi cvetni venci. Pod. 328. Nepravilni soraslo-listi cvetni a Obli venec navadne borovnice (Vaccinium venci. a. Ustnati cvet travniške kadulje- Myrtillus), b. vrču podobni venec vresov (Brica (Salvia pratensis), b. zijalasti venec veli- carnea), c. lijasto-cevasti venec koristne troben- kega odolina (Antirrhinum majus), c. jezi- tice (Primula officinalis), d. cevasti venec krož- časti cvet trpežne ločike (Lactuca perennis). čevega cveta navadnega rmana (Achillea mille- folium), e. zvonasti venec zvončice zajke (Cam- panula Rapunculus\ /. kolesasti venec judovske črešnje ali punčice (Pbysalis Alkekengi, ©čblutte’, g. taljerju podobni venec ležeče plemenice (Phlox procumbens, Sic6t6Iuttie), h. liju podobni venec svinjske dušice (Datiira Stramonium). Med nepravilne, soraslo-liste cvetne vence spadajo (pod. 328.)r 1) ustnati cvet (8ippenblute); cevast venec, kteremu je rob razcepljen z zarezo na dva neenaka dela (na gornjo in doljno ustnico), če je ustnati cvet v grlu zaprt z napihnjeno doljno ustnico, reče se tudi, da je zija la st. ali ošemljen (radjenformtg ober maSftrt); 2) jezičasti venec, s cevastim dnom in s podaljšanim robom, da je podoben pasu ali jeziku. 33. Na cvetnih listih razločeno-listih cvetnih vencev se razločuje dolnji, peclju podobni del, tako imenovana že biča (unguis, 91aget), od gornjega. 220 Popis glavnih delov cvetočih rastlin razširjenega dela, od g 1 a v i e e- (lamina, 'jMalte), ki ste posebno pri klinčkih ali nageljnih zelo različni. K pravilnim r a zl očeno-listim cvetnim vencem spadajo (pod. 329): 1) križasti (freujformig) venec, s 4 dolgo-žebičastimi, navskriž stoje¬ čimi listi; 2) rožasti (rofenformig) venec, sostavljen iz 5 navadno srčastih ali okroglastih kratko-žebičastih listov; 3) klinčasti (neltenformigj venec s 5 dolgo-žebičastimi listi v cevasti čaši; 4) slezasti (matoenartig) cvet s 5 kratko-žebičastimi, pri dnu nekoliko soraslimi listi. Pod. 330. Nepravilni razločeno-listi cvetni venci: a. Metuljasti cvet drevesaste mehurke (Colutea arboršscens), b. ladja, o. krilo, d. jadro, e. cvet sirotični (Viola tricolor). Pod. 329. Pravilni razločeno-listi cvetni venci: a. Križasti cvet Šebenikov (Chei- ranthus Cheiri), b. rožasti cvet petoprst- nikov (Potentilla verna), c. slezasti cvet slzenovčev (Malva sylvestris), d. klinčasti cvet pegastega klinčka (Dianthus deltoides). K nepravilnim razločeno-listim cvetnim vencem (pod. 330.) spada razun drugih metuljasti cvet (©djmetterlingSbtute) s 5 listi razne velikosti , izmed kterih je gornji, največi, nazaj zavihan in se j a d r o (vexillum, gafjne) imenuje; stranskima dvema, ki sta oba enake podobe, se pravi krila (alae, ^lilget) in dvema spodnjima, mnogokrat soraslima se pravi ladij a (carina, ©djiffcfjen ober JKel). ' " 34. Enojno cvetno ogrinjalo ali obod (p er igo n) je podoben ali čaši (pod. 331.), ali pa cvetnemu vencu. Dalje je on ali soraslo-list ali pa l-azločeno-list, in je ali pravilne ali nepravilne podobe, kakoršno nahajamo na pravih čašah in cvetnih vencih. Trave, lilije, nektere mačicarice itd. Pod. 331. Cvet volčje jagode. Pod. 332. Cvetni obod lisjakov. Cvet (fiosi. 221 imajo perigone raznih podob. Prav posebni so perigoni lisjaka (pod. 322.) in ostrožnika. 35. Prašnik (stamen, ®tau&gefajj, pod. 333.) je sostavljen iz večidel niti ali peclju, redko kedaj listu podobnega dela, iz prašne niti (fila- mentum, Stcnibfaben), ki nosi dvopredalčast, z drobnim navadno rumenim prahom, s cvetnim prahom (pollen), napolnjen mešiček, tako imenovano prašnico (anthera, ©taubbeutel). Časih pa prašne niti tudi ni. Pod. 333. a. prašnik neke vrbe ;Salix monandra), b. prašnik gozdnega tulipana (Tulipa sjlvčstrisl, c. prašnik okrogloglavega luka (Allium sphaerocephalum), d. prašnik navadne pšenice (Triticum vulgare), e. prašnik koristne kaduije (Salvia officinalis), f—i. zrna cvet¬ nega prahu, povečana; k. prašniki volčinovi (Daphne Mezereum), l. prašniki trobentični (Primula officinalis), m. prašniki jabelkovi (Pyrus malus), n. prašniki telohovi (Helleborus niger), o. prašniki velikega odolina (Antirrhinum majus),. p prašniki kapusovi (Brassica oleraeea), g. prašniki selzenovčevi (Malva alcea), r. prašniki mehurkini (Colutea arborescens), ; prašnik' krčne zeli (Hypericum perforatum), t. prašniki pasjega zelišča (Solanum nigrum), m. prašniki kukovični (Orchis maSculaj. Prašnikov je navadno po več v cvetih in so zelo različni glede mesta, na ktero so priraščeni, glede svoje lege in glede medsebojne razmere svoje dolgosti. Časih so vsi enako dolgi, ali so pa nekteri daljši od drugih; po¬ sebno sta pri 4 prašnikih večkrat 2 mnogo daljša od drugih (dvomočen) (pod. 333. o.), ali so pri 6 prašnikih 4 mnogo daljši od ostalih dveh (četvero- močen) (pod. p.); glede mesta, na ktero so priraščeni, treba na to paziti, ali so priraščeni na čašo (pod. m.), ali na venec (pod. 1.) ali na perigon (pod. k.), ali na plodišče (na konec cvetnega peclja) (pod. n.), ali na pestič sam (pod. m.); zadnjič glede njihove medsebojne razmere treba na to pa¬ ziti, ali so med sabo prosti, ali so s prašnicami (pod. t .) ali s prašnimi nitimi sorasli, in sicer v drugem slučaji, ali delajo vsi skup eden (pod. q.), ali dva (pod. r.), ali več snopičev (pod. s.). 36. Pestič (pistillum, @tempe!, pod. 334.) je sostavljen: 1) iz.jrlo.d- nice (ovarium, grudjtfnoten), najspodnjega, navadno debelejega dela, ki ima že v sebi osnovo prihodnjega semena (tako imenovane semenske popke); 2) iz vratu. (stylus, ®vtf'fe(), cevastega, niti podobnega dela, kterega pestiči '222 Popis glavnih delov cvetočih rastlin nekterih rastlin tudi nemajo, in 3)_iz brazde, (stigma, iliarbe), najgornjega, vrlo različnega pestičevega dela, ki skrgava (abfonbern) navadno nekako kle- jasto kapljevino. — S plodnico (najdolnjim pestičevim delom) se ne sme zameniti plodišče (receptaculum, grudjt&oben). Plodišče je najgornji, časih v kegelj ali ploščo razširjeni, časih kakor skledica iz¬ dolbeni del cvetnega peclja, na kterem sede razne sostavine cveta. Prav imenitna je pri tem med¬ sebojna lega posameznih cvetovih sostavin; pri tem je najbolje, če se začne z lego pestičevo. V tem oziru se imenuje pestič nadrasel ali prost (oberftdnbig ober fvet), če stoji nad cvetnimi ogrinjali in nad prašniki, podrasel (unterjtdnbig) pa takrat, če so cvetna ogrinjala in prašniki nad plodnico priraščeni. Cvetna ogrinjala in prašniki so v prvem slučaji podrasli, v drugem pa nadrasli. — Iz pestiča se razvije plod; ali, kakor uče brezštevilne skušnje, le takrat, če je bil poprej prišel cvetni prah v neposredno dotiko s pestičevo brazdo. 37. Izmed posebnih nebistvenih cvetnih sostavin treba opomniti med- nike (nectaria, £>ontggefdjje), ki so navadno vencu pri dnu in ki skrgavajo sladek sok. Od zunaj večkrat podpirajo cvete in tudi cela razcvetja posa- anezni listi, kterim se pravi krovni listi (®ecfbtdtter) ali krovne luske (®ee), ki je tak grozd, da imajo posa¬ mezni cveti toliko daljše peclje, kolikor globokeje izvirajo, tako da stoje zavolj tega vsi cveti v eni ravnini. 11) Lat (panicula, Oiispe), razcvetje z očitnim vkupnim cvetnim pec¬ ljem, kteri nosi mnogo, spodej najbolj močno dalje na vejice razdeljenih vej, zavolj česar je vse piramidi podobnega občrta. če stoje cveti v latu tesno skupej stisnjeni, imenuje se tudi kita (thyrsus, ©trauB)- Plod (fructus). 225 39. Rastline ne razvijajo svojega cvetja vse na enkrat, nego vsaki letni čas so druge v cvetji. Razvrstitev rastlin po podobi, v kteri cveto, Pod., 339. Grozdasta razcvetja. a. Viseči grozd nagnojev (C£tisus Laburnum), b. k višku stoječi grozd pleščev (Capsčlla bursa pastoris). c. Češulja češljikova (Prunus M&haleb), d. lat navadne šopulje (Agrčstis vulgčris, SSjtnbCjatnt), e. kita navadne kaline (Ligustrum vulgare). se imenuje cvetni koledar (33fiitenf atenber). Mnogo rastlinje nadalje tudi takih, da imajo to posebnost, da odpirajo in zapirajo svoje cvete v posebnih dnevnih urah. Na to se oslanja tako imenovana cvetna ura. V. O plodu. 40. Pod plodom (fructus, $rud)t) se v rastlinstvu razumevajo vsi cvetni deli, ki se še nahajajo ob času zrelega semena, sosebno pestič, kedar je do¬ segel svojo popolno razvitev. Večidel se pri tem poveča le plodnica in v njej zaprti semenski popki se raz vij 6 v zrela semena. 41. Na vsakem plodu se razločujeta dva poglavitna dela: 1. Oplodje (gru^tfjiifle) in 2. seme (©amen). Mnogokrat je oplodje tako tesno soraslo s semenom, da je ves plod podoben semenskemu zrnu. Vendar se pa na¬ vadno lahko razločuje oplodje od zaprtega semena. Oplodje je časih ko- žasto, usnjasto, časih mesnato , lesnato ali še celo trdo, kakor kamen. Pri jelovem drevji se nahajajo izjemoma le semena brez pravega oplodja. 42. Plodovi se razločujejo na prave in na neprave plodove. Pravi plodovi (ed)te $riid)te) se razvijo le iz pestičev enega posameznega'cveta. Nepravi plodovi (@d)einfriid)te) se narede s tem, da se pestič soraste z drugimi cvetovimi deli ali da se cela razcvetja sorasto v en vkupen plod. Pravi plodovi so deloma suhi, deloma mesnati. A. Suhi plodovi se dele na glavičaste plodove, na rožke in na pokovce. I. Gl a vi časti plodovi (Sapfetfrildjte, pod. 240., 241.) so mnogose- menski, suhi, večidel nadrasli plodovi, ki se prezajo na mnogovrstne načine. Rastlinstvo. 15 226 Popis glavnih delov cvetočih rastlin. Pod. 340. Glavičasti plodovi: a. lipovka (Sy- ringa vulgaris), b. svetlin (Oenothera bičnnis, 91a<|t!erjc), c. popon (Helianthemum vulgare, @pnnenriii($en), d. podlesk (Cčlchicum au- tumnale), «, divji mak (Papaver Rhoeas), /. lučica (Lychnis chalcedonica, Sidjtnclfe), g. poprečni prerez od e, h. zobnik (Hyos- cyamus niger), i. poprečni prerez od d. Pod. 341. Glavičasti plodovi: a. strok na¬ vadnega graha (Pisuni sativum), b. isti, raz- prezan, c. lusk Šebenikov (Cheiranthus Cheiri), d. mešiček prave preobjede (Aconitum Na- pellus), e. lušček navadnega plešča (Capsella bursa pastoris). Sem spadajo: 1) Prava glavica (capsula Sapfel); ta je mnogosemensk plod, ki se ali razpreza na 2 ali več delov (na lopute, kakor post. pri vijolici), ali pa odpre s pokrovcem (pri zobniku) ali pa tako, da se narede luknjice (pri maku), ali pa zobovi (pri nageljnu). Sicer je pa ta plod zno¬ traj ali enopredalast ali pa s popolnimi ali nepopolnimi pregrajami razde¬ ljen na več predalov. Nadalje je glavica časih nadrasla, časih podrasla, in to po tem, kako stoji plodnica, iz ktere se je razvila. (Lilija, tulipan — pe¬ runika, narcis itd.) 2) Mešiček (folliculus, 93aXgfruc^t), enopredalast, mnogosemensk;, po strani (po trebušnem šivu) se razprezajoč, suh plod. 3) Strok (legumen, ^iilfe), enopredalast, mnogosemensk plod s suhim, dvoloputnim oplodjem. Seme se drži meje obeh luput, tako imenovanega trebušnega šiva (plod vseh metuljnic). 4) Lusk (sdiqua, @d)ote), dvopredalast, mnogosemensk plod s suhim, dvoloputnim oplodjem in s pregrajo, ki deli plod podolgoma na dva predala in ki navadno nosi seme. če je lusk tako širok, ali daljši kakor dolg, se imenuje.lušček (silicula, @d)otc§eit). (Ta plod je lasten križnicam.) II. Rožke (©djliejšfritdjte, pod. 342.) so suhi, večidel enosemenski plo¬ dovi, ki se ne razprezajo in ki tudi ne razpadejo na posamezne kosove, am¬ pak ostanejo zaprti. Sem spadajo: 1) Žitni plod ali goleč (caryopsis, Sornfrudjt ober ©c^alfruiht), znani semenu podobni plod žita. On se naredi iz proste nadrasle plodnice in je enosemensk, pri čemur sta oplodje in seme tesno soraščena. Plod (fructus). 227 2) Pravi oreh (nux, edjte 3Iu§), večidel enosemensk, nadrasel plod, ob¬ dan z bolj ali manj trdim, lesnatim ali usnjastim, odločljivim oplodjem (leska, želod, vžitni kostanj). Pod. 342. Rožke: a. b. e. žitni plod navadne ržži (Secale cereale), d. perutka poljskega bresta (Ulmus campestris), e. perutka jesenova (Fraxinus excelsior), /. perutka maklenova (Acer campestre), g. oreh (lešnik) leskov (Corylus Avellana), h. oreh (žir) bukvov (Fagus sylvatica), i. oreh lipov (Tilia grandi- folia), k. rožka enoletne solnčnice (Helianthus annuus), m. rožka trodelne dvozobnice (Bidens tripartita), l. rožka vratičeva (Tanacetum vulgare), n. rožka zlatih las (Lynos^ris Chrysocdma, @oib» 6aar), o. rožka hrustavkina (Chondrilla iuncea, »infenlraut). 3) Perutka (samara, gliigetfrudjt), enosemensk, nadrasel plod s koža- stimi podaljški. Ona je dvojnata pri javorji, enojnata in okroglasta pri bre¬ stu, enojnata in klinu podobna pri jesenu. 4) Prava rožka (achenium, eigenttidjeS @d)lte|frud)t(i)en), enosemensk, podrasel plod, kteri ima oplodje tesno soraščeno s semenom in nosi pogo- stoma na koncu v lasasto ali peresasto kodeljico (pappus) spremenjen čašni rob. Se nahaja sosebno pri socvetkah. III. Pokovci (©paltfriidjte, pod. 343.) so suhi plodovi, ki razpadejo na posamezne enosemenske kosove. Sem spadajo sosebno: 1) četverodelni, s čašo obdani plod p oko ve c ustnatic in srhkolistic, poprej ,pogostoma popisan kakor orešek ali gola semena. 2) Dvodelni plod pokovec kobulnic, kteri je prav za prav sostavljen iz dveh sovislih podraslih rožek, ki visite na razcepljenem, niti podobnem nosilcu. — Drugačni pokovci se nahajajo pri krvomočnicah in sleznicah. B. Mesnati plodovi se razločujejo na slive (koščičaste plodove) in na j a g o de. Pod. 343. Pokovci: a. od krvo- močnice (Geranium dissectum), b. od pasjega jezika (Cynoglossum officinale), c. od repje krehulice (Anthriscus sylvdstris), d. od sel- zenovca (Malva sylvdstris). 15 * 228 Popis glavnih delov cvetočih rastlin. I. Sliva ali koščičasti plod (drupa, ^flaume ober ©teinftudjt, pod. 344.) je nerazprezajoči se plod z dvojnatim, zunaj mesnatim ali usnjatim, znotraj pa kakor kamen trdim oplodjem, kteri zapira po navadi le eno seme (oreh, koščičasto sadje, oliva). Notranje oplodje se imenuje koščica (puta- men, ©teinfern). Pod. 344.3Košcičasti plodovi:®, b. navadnega Pod. 345. Jagode: a. b. špargelj (Asparagus oreha (Juglans rčgia), c. d. rumenega drena officinalis), c. d. vinska jagoda (Vitis vinifera), (Cornus mas). e. /. borovnica (Taccinium Mjrtillus), g. h. jagoda češminova (Berberis vulgaris), i. citrona (Citrus medica). II. Jagode (baccae, ŠBeeren, pod. 345.) so nerazprezajoči se plodovi z zunanjo kožnato, usnjato, redkeje lesnato luščino in z notranjim sočnatim ali mesnatim oplodjem. Ona je navadno mnogosemna (vinske jagode, agras, borovnice, pa tudi citrone, pomeranče, kumare, dinje, buče). So pa tudi sostavljene jagode (maline, robidnice). Na dalje se razloču¬ jejo a) nadrasle in b ) podrasle jagode. Nepravi plodovi se dele na pokrite plodove in na birne plodove. I. Pokriti plodovi se imenujejo tisti, ki so zaprti v druge cvetne dele, post. v trpežno in povešajočo se čašo, v posamezne krovne liste, v po- večajoče se plodišče (v najgornji del cvetnega peclja) itd. Sem spadata sosebno: 1) Skledičasti plod (fructus cupulatus, Secijerfrucfjt) skledičnic (pod 346. ), ki je z večidel skledici podobnim ovojem (ciipula, jpiiHe) obdan oreh (želod, lešnik, pravi kostanj, žir). 2) Pečkati plod ali jabelko (pomum, ®ern* ober Stpfelfrudjt, pod. 347. ), ki je mesnat in se ne razpreza. Na temenu ima iz posušenih časnih rogljev sostavljeno muho in v sredi večpredalčasto, glavici podobno pečkišče (@amettljau§), v kterem je navadno več semen. Tukaj je, kakor pri šipečjib jagodah in pri vrtnih rožah prav za prav otlo plodišče ki se pozneje tako močno poveča in pri tem meseno in soč- Plod (fructus). 229 nato postane in ima v sebi pravi plod ali mnogoštevilne plodiče. Pri rdeči jagodi so pa plodiči posuti po omesenelem plodišču. Pod. 346. Skledičasti plodovi: a. Graden Pod.341. Pečkati plodovi: a. Hruška (Pyrus (Quercus sessiliflora), b. lešnik (C6rylus eommunis), b. c. rdeča jagoda (Fragaria Avellana), c. bukov žir (Fagus sylvatica). vesca), d. e. jerebika (Sorbus aucuparia), /. g. šipeeja jagoda (Rosa canina). II. B irni plodovi (pod. 348.) se narede iz celih razcvetjev. Sem spadajo storž ali češarek (strobilus, ki se naredi, če pri jelovem drevji olesene krovne luske cvetne mačice; storžasta jagoda (gapfen* beere), ki se naredi, če te luske omesene; nadalje mesnati, sostavljeni jagodi podobni birni plodovi murvovi, smokva, ananasove jagode itd. Pod. 348. Birni plodovi: a. Borov storž (Pinus sylvestris), b. murvova jagoda (Morus nigra), c. jagodi podoben tisovplod (Taxus baccata). a h e d Pod. 349. Semena: o. turšica (Zea Mays), b. bor (Pinus sylvestris), c. krompir (Solanum tuberdsum), d. fižol (Phaseolus vulgaris). 230 Popis glavnih delov cvetočih rastlin. 43. Tudi na rastlinskem semenu (semen, ©cime, pod. 349.) treba več delov dobro razločevati; posebno pa semensko kožo in semensko jedro. Jedro je sestavljeno pri mnogib rastlinah (pri fižolu, mandeljnu, orehu) le iz tako imenovane kali (embrjo, Setrn); pri drugih pa (pri žitu, kokosovem orehu, dateljnu) tudi še iz tako imenovanega beljaka (albumen, Gfttoetjj). 44. Poglavitni del vsakega zrelega semena je kal (Seim), ki je prav za prav že majhna mlada rastlinica. Iz kali se razvije nova rastlina iste vrsti, ako ima dovolj toplote in ako more dovolj vode in zraku do nje. Že na kali se razločijo stebelce, kore¬ ninica ali ci m a in eden ali več listov, kterim se pravi k a. lice (coty- ledones, ^eimb(dtter). Vsi ti deli se posebno lahko razločijo na večih se¬ menih, ki nimajo beljaka; najlaže se pa vse to vidi na kalečih takih rast¬ linah (pod. 350.). Rastline, kterih semena so napolnjena tudi z mokastim ali roženastim beljakom, imajo na¬ vadno prav majhno kal, ležečo v be¬ ljaku. Kedar rastlina kali, se tudi ta kal tako zelo poveča, da se lahko vidi, kaka da je. Na to, ali rastline imajo kal, in če jo imajo, kaka je, se oslanja raz¬ delitev rastlin na brezkaličnice (Acotyledones, famentappenlofe ^3flan;$en), ki nimajo semena s kaljo in tudi ne cvetja (kryptogami), in na eno- in dvokaličnice (Monocotyledones et Dicotyledones, etn* unb gmetfameulapptge iPflangen), ki imajo očiten cvet in seme z eno ali z dvema kalicama, kakor je to pri cvetočih rastlinah (phanerogami). Pod. 350. Kaleče rastline, a. Kaleči datelj (Phoenix dactjlifera), b. kaleča tvršica (Zea Mays', c. kaliti, d. kaleča buča (Cucurbita Pepo), e. kaleči javor (Acer rubrum). Slovensko-latinsko-nemški imenik. Rastlinam, v knjigi bolj obširno popisanim, je razun števila strani dodan tudi tekoče število vrsti. Abies Cedrus . . . — excelsa, št. 165 — Larix. št. 167 . — pectinata št. 166 Acer campestre . . — platanoides, št. 91 — Pseudoplatanus. Acerineae .... Achillea Millefolium, 41 151 25 147 Stcferfenf . 2lcfert>eilc(jen 'Hcferraicfe, št. SMertoinbe, št. 163 Acčnitum Napellus . Acorus calamus, št. 220 155 Hbantšapfel, št 214 Adansonia digitata Adiantum Capillus Y6- neris . . . . 175 Aecidium berberidis . . 192 — eupborbiae .... 192 SSeljrengrafer .... 167 Aesculus Hippocastanum, št. 94.66 Aethusa Cjnapium, št. 79 56 3tffenbrotfrud)tbaum ... 25 Agaricus caesareus . . . 189 — campestris, št. 267 . 187 — deliciosus.189 — muscarius, št. 267 . 189 Agava amerikanska, št. 210.147 Agave americana, št. 210 147 Slgate, amerifanifcfie, št. , 210 ........ 147 Agras, št. 71.49 2tporn, ®erg=,.66 — gelb.,.66 — grofšer . .... 66 — fpiplattriger, št. 93 . 65 Stran . 117 . 116 . 117 . 117 . 66 . 66 . 66 66 103 . 16 62 31 114 11 št. Stran Slljorne.65 Ajda, št. 199.140 Suajie, št. 44.33 Akacija, št. 44.33 Sttelei.12 Algae .181 Alge .181 — morske.181 — sladkovodne .... 181 Sllgeit.181 Alliaria officinalis ... 16 Allium cepa, št. 228 . . 160 — sativum, št. 229 . . 161 — Schoenčprasum . . 161 Alnus glutinosa, št. 178.125 Aloa prava . . . . 164 — stoletna, št. 210 . . 147 Stloe (junbcrtjafjrige, št. 210.147 Alopecurus pratensis . . 167 SKpenrčžlein, raupaarigeS, št. 132.94 — roftfarfenež .... 94 Alsčpbila armata . . 176 Althaea officinalis, št. 29 24 — rosea.24 Amarillideae . . . . 145 Amentaceae . 122 Ampelidae.60 Stmpfer ..140 Amygdaleae. ._. . . 36 Amvgdalus communis, št. 50.36 Slnanaž, ed^te, št. 211 . . 148 Ananas pravi, št. 211 . . 148 Ananasi.147 Ananasse .147 Anastatica hierochuntica 17 Anchusa officinalis ... 82 Anemone hepatica, št. 1 5 — nemorčsa, št. j 3 ... 6 Stran Anemone pratensis . . . — Pulsatilla, št. 2. . . — ranunculoides . . . Ančthum graveolens, št. 78.55 StniS, št. 77.54 Anthoxanthum odoratum 167 Antirrbinum majus, št. 121 . . .85 Apetalae.116 apfelbaum, št. 69 ... . 42 Šlpfelfme.65 Apium graveolens ... 54 StprifofcnBaum, št. 52 . . 38 Aguilegia vulgaris ... 12 Araliaceae.57 Aristolocbiea e . . .144 Armoracia rusticana, št. 19.16 Arniča montana . . . 105 Hron, geftafter, št. 219 . .155 SfronflaP, št. 219 . . . . 155 > Arrhenatbčrum avenš- ceum .167 Artemisia Absyntbium . 105 Artičoka, vžitna .... 107 Strtifdjocfe, epare .... 107 Artocarpus incisa, št. 194 137 Arum macrorhizon . . . 155 — maculatum, št. 219 . 155 Slrbe, št. 170.120 Asarum europaeum, št. 205 . 144 Aspšragus officinalis, št. 231. 161 Aspergillus glaucus, št. 273 . 192 Asperifuliae .80 Aspčriila odoršta, št, 137 97 Aspidium Filix mas, št. 247 . 173 C* OS 232 Imenik. Stran Asplčnium Trichomžnes 175 Aster chinčnsis.104 Stftmoož, tamariSfenartigež, št. 254 . 180 — SBebel;.180 SttlaSbeere.43 Atropa Bellad6nna, št. 109.77 Aurantiaceae .... 64 auriiel.73 Avena sativa, št. 233 . . 164 Avrikelj.73 ©albrian, gepraudjlttper . 112 ©albrtane .112 Bambus, št. 238 .... 167 Bambusa arundinacea, št. 238 . 167 ©atnbuSropr, št. 238 . . 167 Banana.151 ©anctne.151 ©.ananen. 151 ©'anbgraš.167 Baniana.137 ©aniane.137 Bared, št. 24.20 ©atentate, gelbe, št. 263 . 186 ©iirlapp, gemeiner, št. 250 177 ©itrlappe .176 ©artflečpte, genteine, št. 261 184 ©afilienlraut.84 ©aumfarn.176 ©aumbart, št. 261 ... 184 ©auntmollftaube, 6aumar= tige.25 — gelPlicpe.25 — frautige, št. 30 ... 25 Bazilika.84 ©ecperfriidjtter . . . 127 ©cdjerroft be§ ©auerbornS 192 — ber SBolfšmildj ... 192 ©eerentang, fpipblaftger, št. 257 . 182 ©eerentang, ftadjtiger . . . 183 ©eifafj, SBermutp .... 105 ©einttmrj.82 ©eiftbeere, št. 108 . . . . 76 Bellis perčnnis, št. 145 . 101 Beluš, porabni, št. 281 . 161 Berberideae .... 12 Bšrberis vulgaris, št. 11 . 12 ©erberipe, št. 11 .... 12 Bersota.14 ©ergaporn.66 ©ergreiš.165 ©efenpeibe, št. 131 ... . 93 Beta vulgaris, št. 196 . . 138 Betičnice .155 Betula alba, št. 179 . . . 126 BetuHceae.125 Stran Bezeg, črni, št. 142 . . . 100 — spanj ski, št. 135 . . 95 Biča jezerska, št. 245 . . 171 ©tfolie.161 Bilnica.167 ©ilfenfraut, fepmarješ, št. 111.78 ©infen.172 ©ir!e, toeifje, št. 179 . . . 126 ©irfen .125 ©irnbaum, št. 58 ... . 42 ©lafenjitaudj, št. 42 ... 32 ©lafentang, št. 256 . . .181 Blatnik.21 ©tatterpil 5 , §elb», št. 267 . 187 Blen, št. 111.78 ©lumcnropr, tnbifdjež . . .151 Bluščec, črno-jagodasti. 92 — rdeče-jagodasti, št. 130.92 ©liitpen*®fdje.133 ©liitpentange .... 182 Bob, št. 37.29 ©ocfžbart, grofjer .... 109 — SBiefen«, št. 155 . v . 109 ©odžborn, gemeiner, št. 110.78 ©opne, št. 36.28 ©opnenftraudj, št. 43 ... 33 Sopnenroide, št. 37 ... 29 Boletus edulis, št. 265 . 186 — liiridus.187 — Satanas.187 Boljka .167 Bombaževec drevesasti . 25 — rumeni.25 — zelnati, št. 30 ... 25 Bor, št. 168 .. . . 118 Bora gozdna, št. 168 . . 118 Borassus flabelliformis . 154 Borovec avstrijski . . . 119 — črni.119 — gozdni, št. 168 . . .118 Borovnica, št. 133 ... 94 Bosiljak .84 Botrftis Bassiana . . . 193 Bovist, št. 269 . 190 ©OBift, št. 269 . 190 Brada kozja, št. 155 . . 109 Bradovičnik, št. 4 . . . 7 Bradovec navadni, št. 261184 Bradovina, št. 254 . . . 180 ©ranb, gaub, .191 — Wa& .191 — @cpmier»,.191 — @taub*, ...... 190 Brassica Napus, št. 13 . . 14 — oleracea, št. 12 . . 13 — Kapa, št. 14 ... . 15 Brdnja.105 Stran ©retn, št. 243 . 164 Brek.43 ©renneffel, groge/št. 189 . 133 — fteine,.134 — SBalb«, št. 189 . . 133 Breskev, št. 51.37 Brest, št. 187.131 Breza bela, št. 179 . . .126 Breze.125 Brezvenčnice . . . .116 Brina navadna, št. 173 . 121 — virginijska.121 — media.167 Brkončica, št. 103 ... 72 Brogovita, št. 141 . . . 100 Brokola.14 ©rombeerftraucp, št. 65 . . 46 Bromelia Ananas, št. 211 148 Bromeliaceae .... 147 Bromus.167 Brošč, št. 139.98 Broščnice .97 — lesnate.99 — zvezdoliste.97 ©rotfrucptbaum, št. 194 . 137 Bršljan, št. 82.57 Bršljanovci .57 ©rucptoetbe.123 ©runnenlrcffe.17 Brusnica.94 Brvonia alba.92 — dioica, št. 130 ... 92 ©udje, št. 183.129 ©udjenjdjtoantnt, št. 264 . 186 ©ucpfteisen, št. 199 ... 140 Buča, št. 127.90 Bučnice .90 Bukev, št. 183.129 ©urgunberriiBe.138 Butomus umbellatus . . 201 Buttneriaceae ... 25 ©ujbaunt, intntergritner, št. 202 . 142 Buxus sempervirens, št. 202 . 142 ®acao»©aum, ecpter, št. 31 25 ®acaopflanjen .... 25 Cacteae . . •.51 Calamus Draco.153 Calendula officinalis . . 105 Calluna vulgaris, št. 131 93 Caltha palustris, št. 8. , 10 Camelina sativa .... 17 Camčllia japonica ... 26 Šatneffie.-26 Campanula patula . .113 — persicifolia, št. 160 . 113 — rotundifolia .... 113 Campanulaceae . . 113 Canna indica.151 Imenik. 233 Stran Cannabis sativa, št. 190 . 134 Cantharellus cibarius, št. 266 . 187 Capsjšlla bursa pastoris, Capsicum annuum, št. 108.76 Cardamine pratensis . . 16 Carduus acanthoides, št. 151.106 Carex aciita, št. 244 . . 171 Carlina aeaulis.107 SarobenSaum, št. 49 . . . 36 Carpinus Betulus, št. 185 130 Sarragfjeen=2Rooš . . . 183 Carum Carvi, št 76 . . 54 Earptol.14 Caryophylleae .21 Castanea vesca, št. 184 . 129 Stbcr beš Sibanon . . . .117 Ceder Libanonski . . . 117 ©ebrate.65 Cemprin, št. 171 ... . 120 Centaurea Cyanus, št. 150 105 ©entifolie.45 Ceptee, št. 213.150 Ceratonia Siliqua, št. 49 36 Cereus giganteus ... 52 Cetraria islandica, št. 260 184 Cevke, št. 143.100 Cevnice .105 Covocvctke.72 Chamaerops humilis, št. 217.154 Efjnmptnion, št. 267 . . . 187 Cheiranthus Cheiri, št. 16.16 Chelidonium majus, št. 21.19 Chenopodiaceae . .138 Chenopodium album, št. 198.139 Chrysanthemum Leucan- themum.102 Cibora domača.38 — francoska.38 Gtcfiorie, št. 153.107 Cichorium Endivia . . . 108 — Intybus, št. 153 . . . 107 Cicuta virosa, št. 81 . . .56 Cikorija, št. 153 . . . . 107 Cipresa, vedno zelena, št. 172.120 Citrona kisla.65 — prava.65 — sladka.65 Gitrone, edjte.65 — fiige.65 Gitronenbaum, bcr, št. 91 64 Sitronenmeliffe.84 Stran Citronovec, št. 91. . . . 64 Citrus Aurantium, št. 92 65 — medica, št. 91 . . . 64 Cladonia rangiferina . . 184 Cladophora Comatula . . 182 — conglomerata .... 182 Clavaria flava, št. 263 _ . 186 Claviceps purpurea, št. 272 . . 192 Clematis Vitalba, št. 6 . 8 Cocos nucifera, št. 216 . 152 Coffea arabica, št. 140 _. 99 Colchicum autumnale, št. 272 ..159 Colutea arborescens, št. 42.32 Compositae .101 Conferva bombycina . • 182 — rivularis, št. 255 . . 181 Confervae.182 Coniferae .116 Coniomycetes . . . .190 Conium maculatum, št. 80 56 Convallaria majalis, št. 230 ........ 161 Convolvulaceae . 114 Convolvulus arvensis, št. 163.114 Corneas .58 Cornus mas, št. 83 . . . 58 Coronilla varia, št. 46 . . 34 Corylus Avellana, št. 182 129 Corymbiferae .... 101 Corvpha umbraculifera št. 218.154 Crassulaceae .48 Crataegus Oxyacantha, št. 62. 44 Crensa, št. 57.41 Crocus sativus, št. 209 . 146 Cruciferae .13 Cryptogamae .... 194 Cryptdgamae folidsae . 173 Cucumis Citriillus ... 91 — - Melo, št. 129 .... 91 — sativus, št. 128 . . . 90 Cucurbita Pepo, št. 127 . 90 Cucurbitaceae .90 Cupressus sempervirens, št. 172.120 Cupuliferae ... . . 127 Cuscuta Epilinum, št. 164 115 — europaea . 110 Cvetna troba, indij ska_ . 151 Cyclamen europaeum, št. 104 . • _.74 Cydonia vulgaris . . . . 43 Cynara Scolymus -. . . . 107 Cynoglossum op:icinale . 82 Stran Cyperaceae .171 (Jppergraž.172 Cyperus . 172 Eppreffe, intmergrune, št. 172 120 Cypripedium Calceolus, št. 213.150 Cystopus candidus . . . 192 Cytisus Labernum, št. 43 33 Čaj plučni.184 čajevec kitajski, št. 32 . 25 čajevci . .25 čebula morska.161 — navadna, št. 228 . . 160 čebulček višnjevi . . .161 Čemž, št. 67.41 češenj, št. 229 . 161 česnovka.16 •Češmin, št. 11.12 češplja, št. 53 ... . 38 čeveljc lepi, št. 213 . . 150 čibrije, št. 101.71 Čober.84 Črepinjek . . .... 128 Črešnja, št. 55.39 — hrustavka ... • . 40 — kozja.61 — lavorikasta . . . 41 — navadna, št. 55. . . 40 — srčica.40 — volčja, št. 109 ... 77 Čreva kurja, št. 27 ... 23 Črn.193 črnica, jagoda, št. 133 . 94 Dahlia variabilis .... 105 ®at)lie, berSnberlidje . . . 105 ©amaicenerpflaume ... 38 Dapbne Blagayana ... 144 — Cnečrum.144 — Laureola - \ . . . 144 — mezereum, št. 204 . 143 ®attelpalme, št. 215 . . .151 Datura Stramonium, št. 112.79 Daucus Carota, št. 74 . . 52 Debelolistnice .48 Delphinium consolida . . 12 Dentaria enneaphyllos . 16 Detelja medena, št. 47 . 34 — nemška, št. 39 ... 30 — stročja. 35 — šmarna, št. 46 ... 34 — travniška, št. 38 . . 30 — turška, st. 40 ... 31 234 Imenik. Stran Deteljica kisla, št. 97 . . 69 — zajčja, št. 97 ... 69 Device Marije kožušček, št. 48.35 Dialypčtalae. 5 Dianthus Armčria ... 21 — caesius.21 — Carthusiančrum . . 21 — Caryophyllus, št. 25 . 21 — deltoides .21 — plumarius.21 — prolifer.21 — superbus.21 Dicotjledones.194 Dictamnus albus, št. 99 . 70 Digitalis ochroleuca . . 86 — purpurea, št. 122 . . 86 ®iH, št. 78.55 Dinja, št. 129.91 Dionaea muscipula, št. 89 62 Dips&ceae .110 Dipsacus fullčnum . . .110 — sylvestris.110 Siptam, efdjenblSttriger, št. 99.70 — roeijjer, št. 99 ... . 70 Diža.45 Dob, št. 180.127 ®olb en pf tanjen ... 52 ©ornflraudj, št. 53 ... 38 ®otterblume, @umpf» št. 8.10 Draba verna, št. 17 . . . 16 Dracaena Draco . . . .164 ®rad)enbaunt.164 Dragomastnik, št. 192 .94 2>reifattigfeitž6(ume, št. 88 62 Dremavka, št. 206 . . ■ 145 Dren, rumeni, št. 83 . . 58 Drenulje.59 Drenovci.58 Dres ni.140 Drobnjak.161 Drosera rotundifčlia . 63 Droseraceae .... 62 Drupaceae .131 Dunja ..43 Dušica materna, št. 118 . 83 — svinjska, št. '.12 . . 79 ©iitenblume .155 Dvokaličnice.194 (Sberefdpe, gemeine, št. 61 . 43 @6errourj, ftengetlofe . . . 107 Echinocactus horizon- thallčnicus ..... 52 Echium vulgare, št. 116 . 81 ©beltanne, št. 166 . . . .117 ©belroeijš, št 148 ... . 103 ©prenpreid, 8Wer=, št. 124 87 — gebriiucplidper .... 88 ©prenpreid langblattriger ©ibenbaum, št. 174 ©ibifcp, gebraudjlidper, št ©idpe, iforf*, št. 181 . — @ommev>, št. 180 — @tein» . . — @tiel*, št. 180 — SBinter* . . . ©icpenmiftel, ed^te . ©ierpflaume . . ©ierfcpimmel, Stebetv ©ierjcproantm, št. 266 ©inbeere, merblattrige, 232 ©ifenput, edpter, št. 10 ©nbibie. Endivija. ©ngetjiijj, št. 246 . . Euokaličnice . . . Enoperka. Ensatae . ©njian, grilp(ing& Stran 88 . 121 29 24 . 128 . 127 . 128 . 127 . 128 . 60 . 38 . 193 . 187 št. 162 11 108 108 173 145 63 145 113 — grojjblumtger, št. 161 113 ©njiane .113 ©ppeu, št. 82.57 ©ppeu=2lrten .57 Epilobium angustifčlium, št 100.71 Equiset dceae .... 176 Eauisetum farvense, št. 176 28 74 47 105 249 ©rbfe, št. 34 .... ©rbapfel, št. 105 . . ©rbbeere, 2Salb», št. 66 ©rbbirne. ©rbfdpeibe, europaifdpe, št. 104. Eriča carnea .... Ericaceae .... ©rle, ©djmarj;, št. 178 Ervum Lens, št. 35 . Erythraea Centaurium ©fdje, št. 188 . . ©ielžbiftet . . . ©jparfette, št. 40 ©fpe . ... Euphčrbia Cyparlssias, št. 201. — helioscopia . . — Peplus .... Euphorbidceae Evdnymus europaeus ifacperpalme, gemeine jvadjerpatmen . , Fagus sylvatica, št. galtenpilj, @peife», št. gavberrefebe, gelblicbe . garbewiit§e, st. 139 . 5?ante. gaulbaum, št. 86 . . 183 266 74 94 93 125 28 113 131 106 31 125 141 141 . 141 . 141 . 61 . 154 . 164 . 129 187 18 98 173 60 Stran gaulbranb.191 gebergraš.167 geigel, blauer.16 — gelber, št. 16 ... . 16 — rotper.16 geigenbaum, št. 193 . . . 136 geigenbiftel, codfjeniHe*tra» genbc, št. 73 .... 51 — gemeine.62 ■v- grojjrourjelige .... 52 — tnbifc^e.52 gelbaborn.66 gelbulme, št. 187 ... . 131 gencpel. . 65 Festuca.167 gettfraut, fnotligeS ... 48 — fc^arfež, št. 67 ... 48 — meijjež.48 S?ettpflattjen.48 geuerbopne.29 geuerfcpmamm, št. 264 . . 186 gidf/te, št. 165.116 Ficus Carica, št. 193 . . 136 — indica.137 gl ieberp a (men ... 151 Figovec, št. 193 . . .136 Filices .173 gingerput, b(ajigel6er ... 86 — rotper, št. 122 .... 86 gingerfraut, aufrecbteš . . 48 — griiplingž*, št. 67 . . 47 — ganferidjartigeš ... 47 — filbermeijjed.48 — roeijješ.48 gifole, št. 36.28 Fižol laški.29 — navadni, št. 36 . . . 28 Flabellifrondes . . 154 glacpž, št. 96.68 glacpšfeibe, ecfjte, št. 164 . 115 — europaifcpe.115 gtatter=@imfe.172 Sledite«.183 glieber, št. 135.95 gliegenfatte, št. 89 . • • 62 Sliegenfdpmamm, rotper, št. 268 . 189 glocfenblume, blaue, št. 150 105 glocfenftaubling, gemeiner, ^ 182 190 131 55 119 47 175 št. 269 Florideae .... glugbranb, št. 271 . gliige 1 friicptler . Foeniculum vulgare gbpre, iifterreidpiicfie . Fragaria vesca, št. 66 grauenpaar, jierltdjež grauenfcpup, j(^5ner, št. 213 150 Fraxinus escelsior, št. 188 131 Imenik. 235 Stran Frasimus Ornus .... 132 Fritillaria imperialis, št. 223 . 158 — Meleagris.158 grilljlinbe, št. 38 .... 26 gritl)ting§=,f>ungerblitmdjen, št. 17'.16 griiljlingžjnotenbiume . . 145 f^ud^Sfdjroanj.167 Fucoid eae .182 Fucus vesiculdsus, št. 256 181 Fungi . •.185 Fusišporium Solani . . . 193 gutterroicfe, št. 41 . . . . 31 Gaber, št 185.130 Gabez .82 Gadovee navadni, št. 116 81 Galanthus nivalis, št 206 145 Galeobdolon luteum ... 83 Galium Mollugo .... 98 — verum, št. 138 . . . 98 Gamopetalae ... • . 72 ©dnfeblitmdjen, št. 145 . . 101 ©anfefug, št. 198 ... . 139 ©arteneberefdje ... .43 ®arten=£>t)acintlje, št. 226 . 159 ©artenfofd, št. 12 ... . 13 ®artcnmoIjn, št. 22 . . . 19 ©artennelfe, št. 25 . . . . 21 ©artenrettig, št. 15 . . . 15 ©artenrofe.45 ©artcnfalat, št. 156 . . . 109 ©artenfdjierling, št. 79 . . 56 ©artemSulpe, št. 222 . .157 Gavez. 82 ©eigblatt, edjtež, št 143 . 100 ©emiifefofil .... 13 Gentiana acaulis, št. 160 113 —.verna.113 Gentianeae . . . 113 Georgina spremenljiva . 105 ©eorgine . . . . 105 Georginia variabilis . . 105 Geranium pratense, št. 95 67 ©erfte, gemeine, št. 241 . . 167 ©iftlattid) .110 Glavnica škrlatno-rdeča, št. 272 . 192 Glechoma hederacea . . 84 ©leige, gemeine, št. 79 . . 56 Glistnik.167 Glive .185 — kožnate.185 — plesnji. 192 %- prašnate.190 - — strženate.190 ©lucfenblume, audgebreitete 113 — pfirftdjblattrige, št. 160 113 — runbblattrige . . . .113 @1 ocfenb 1 umen ... 113 Stran Glog, št. 62.44 Gnaphalium Leontopo- dium, št. 148 . . . 103 Gnjilec, št 180.127 Goba kresilna, št. 264 . . 186 Goban vžitni, št. 265 . . 186 Gobe.193 ©olbapfet ... ■ . . 64 ©olblatf, št. 16.16 ©olbregen, št. 43.33 Gomoljika črna, št. 270 . i90 Gorčica bela.16 — njivska ..... 16 Gospojšnica .... 63 Gossypium arboreum . . 25 — herbaceum, št. 30 . . 25 — religiosum.25 Goščavka.45 Graber, št. 185 . . . . 130 Graden.128 Grah, št. 34.28 Grahor pomladanski, št. 45 33 Gramineae .164 ® rajer . 164 Grašiča navadna, št. 41 . 31 — plotna . . 32 — tičja.32 Grebenčki petelinovi, št. 40 31 Grenik.17 Grenkoslad, št. 106 ... 76 Grenkuljica .84 Grintovec poljski . . . 110 Griva rumena, št 263 . . 186 Grmiček zlati ... 113 Grossularieae ... 49 Grozdjiče rdeče, 72 . . . 50 Grozdjičnice. . . . 49 Gruinales ... ... 67 Gumbalica.161 ©unbelrebe .81 ©ude, št. 128.90 ©urtenfraut, št. 78 ... 55 ^aarmii^enmoož, gemeinež 180 £afer, št. 233 . 164 $>aferfcfjle[jen.38 Ijagebutte.45 ©ageborn, št. 62 .... 44 §abnenfug, feigrourjtiger, št. 4.7 — fliftiger . 8 - jajarfer, št. 5 ... • 7 £>aljitettfuge. 5 jjainbudje, št. 185 ... . 130 |)albg rafer .171 Haluga hrustava, irlan- dijska.183 — jagodna, bodičasta . 183 -ostro-mekurjasta, — št. 257 . 182 — mehurjasta, št. 256 . 181 Stran Haluge cvetne ... 182 Halugeusnjaste. 182 W, št. 190.134 ©artbeu, gemeineš, št. 90 . 63 fjartijeu»Slrten . . . 63 ©artriegel .58 fiartriegel, št. 83 . . . . . 58 žafetnug, gemeine, št. 82 . 129 gajeimutj, enropaiidje, št. 205 . 144 . . 69 . . 48 . .185 . . 101 . . 57 . . 94 • . 140 131 93 . . 94 . . 94 . . 93 . . 140 . . 172 149 104 . . 105 7 . 9 . . 159 . 186 40 . 45 . 177 . 161 . 159 . 46 . 87 . 196 . 189 175 . 164 . 16 . 135 . 95 št, . 100 $afentlee, št. 97 • Šaušmurs, št. 69 Jjautpilje . ■ ©edenfirfdfie, . Hedera Helix, št. 8 Seibe fieijdbfarbige . ©eibeforn, št. 199 . ©eibelraut. gemeinež, št. lieibelbeerc, št. 133 . — rotbe .... fteibeln . Helda, št. 199 Heleocharis palustris Helianthus annuus, št. — tuberosus . . . Helleborus niger, št. ©erbfGSeitlofe, št. 227 ©errenpib, št. 265 ©erjfirftfr .... £>ctfarje Nokota, št. 48 . . Nopal, št. 73 . . iRopalpflanje, št. 73 Norice . . . Nuphar luteum . . Nymphaea alba, št. Nymphaeaceae Oblajst.17 . 82 . 84 81 103 85 24 80 9 35 51 51 145 21 20 20 Ddjfensunge Ocymum Basilicum . Oči mačje, št, 115 . Očino zelišče, št. 148 Odolin veliki, št. 121 DeHmume.95 Stran ©elbaum, edjter, št. 136 . 96 Oenothčreae.71 Ogerščica, št. 13 ... . 14 Ohmelje evropejsko ... 60 Ohrovt.14 Oidium Tuckeri .... 193 Oko volovsko.102 Okrak potočni.181 Oidium Tuckeri . ... 193 6lea europaea, št. 136 . 96 Oledceae .95 6lika prava, št. 136 . . 96 ©lise, št. 136.96 Oljka, št. 136.96 Oljknice .95 Olša črna, št. 178 . . . 125 Omej, št. 10 11 Omela bela, št. 84 ... 59 Ončbrychis sativa, št. 40 31 Onopordon Acanthium . 106 Ophrys muscifera . .150 Opuntia coccinellifera, št. 73 51 — Ficus indica .... 52 — macrorhiza .... 52 — vulgaris.52 ~ . 102 , 65 , 65 , 65 65 149 Dratelblume ©range, Bittere . . . — fiige. — fitgfauerficpe • ■ Drangenbaum, št. 92 OrclMeae . ©rdjibeett .149 Orehis bifolia — latifolia .... — militaris .... — Morio, št. 212 . , Oreh navadni, št. 186 . 149 . 149 , 149 149 131 Oreodoxa regia ..... 153 Origanum Majorana . . 84 Orlica.12 Ornithogalum luteum . . 161 — umbellatum .... 161 Orobanche major, št. 126 89 Orobancheac .... Orobus vernus, št. 45 Orfeitte, frangfififdje . Oryza sativa, št. 235 Oskoruša . ... ■ Oslad brestolisti . . — gomoljasti . . . — močvirski . . . — vrbolisti .... Osladje. ©fterluseiarten . Ostrica. Ostrožnica.47 Ostrožnik . . . . 12 i ^včica.73 33 184 164 43 48 48 48 48 48 144 172 Stran Oves, št. 233 . 164 6xalis Acetosella, št. 97 69 Ožig .193 Paeonia officinalis, št. 9 11 Pahovka.167 Palež.193 Palma dateljnova, št. 215 151 — kokosova, št. 216 . . 152 — kraljeva.153 — mahalasta . ... 154 — pritlična.154 — sagova . . . . 153 — ščitasta, št. 218 . . 154 — trstinasta.153 Palmae ..151 Palme .151 Palme mahalaste .... 154 — pernaste.151 Tatmen .. 151 Panicum miliaceum, št. 234 164 Papaver Rhoeas, št. 23 . 20 — somniferum, št. 22 . 19 Papaveriiceae .19 Paper turški, št. 108 . . 76 Papilionaceae .28 Spappet, 'gpramiben*, št. 176 124 — ©djmarj: 125 — @i!6er=, št 177 .. . 125 — . 125 igappelrofe.24 Paprika, št. 108 ■ . ■ . 76 Paradajzar, št. 107 ... 76 igarabiežapfel, št. 107 . . 76 'Parabiežfeige, št. 214 . . 151 Pariš quadrifolia, št. 232 162 Parkeljci kozji, št. 143 . 100 — lesičji, št. 263 . . . 186 Parmčlia parietina, št. 258 183 Parnassia paliistris ... 63 Paskvica, št. 109 .... 77 ?5edjnelfe, št. 26.22 Pečenka, št. 267 ... 187 Pelargonium roseum . . 68 — zonale.68 Pelin .105 Penicillium glaucum . . 192 Perla dišeča, št 137 . . 97 Perenospora infčstans . 193 Pčrsica vulgaris, št 51 . 37 Personatae .85 PerBun, št. 75 . . . 53 Perunika nemška, št. 208 146 — vodna.146 Perunike.146 Perotkarice . . . 131 Pesa bela, št. 196 . . 138 — prava. 138 — rdeča . 138 240 Imenik. Stran Pesikovina.101 lieftrotirs, gemeine .... 104 Petasites officinalis . . . 104 'jleterfilie, št. 75.53 Peteršilj navadni, št. 75 . 53 — pasji, št. 79 ... . 56 ^^Petoprstnik beli .... 48 — gosji .47 — pomladanski, št. 67 . 47 — srebrni.48* — stegnjeni.48 Petroselmum sativum, št. 75.53 SPfaffenljiitlein ...... 61 ibfcffer fpanijdjer, št. 108 . 76 jBfefferminje .84 spfifferltna.187 ijifingftrofe, št. 9 .... 11 'bfirftd)6aurn, št. 51 ... 37 'jlflaumenbaunt, št. 53 . . 38 Phalaris arundinacea . . 167 Plianerdgamae .... 194 Phaseolus multiflorus . . 29 — vulgaris, št. 36 ... 28 Phleum pratense . . . . 167 Pboenix dactjlifera, št. 215.151 Stran Plesenj glavičasta navadna 192 — grozdata.193 — jajčasta, trtna . . .193 — ščetasta, sivo-zelena 192 — vretenčasta, krompi¬ rjeva .193 Plesnji.192 Plešec.16 *rPlučnica navadna, št. 114 80 ^Plučnik beli, št, 24 ... 20 rumeni.20 Plutec, št. 181.128 Poa.167 Podkovica konjska . . . 106 Podlesek jesenski, št. 227 . 159 Podlesnica glistna, št. 247 173 Podrašci.144 Podzemljica, št. 105 . . 74 Pogačica kozja, št. 141 . 100 Polotrave.171 Polygoneae.140 Polygonum fagop^rum, st. 199 140 Poljpetalae. 5 Polyp6dium vulgare, št. 246 . 173 št. 77 Phragmites communis, 236 ... . !Pt4e. 'Ptljling, št. 265 . - Pimpinella Anisum, št. 'binie, eble, št. 170 Pinija, št. 170 . . P innatifrond es 'Fmfelfdjimmel . . Pinus austriaca . — Cembra, št. 171 — nigricans . . — Pinea, št. 170 — Pumilio, št. 169 — sylvestris, št. 168 'jiifang, št. 214 . . . 1'isang, št. 214 . . . Pisanka. Pisuni sativum, št. 34 Planika, št. 148 . . Plantagineae . . Plantago lanceolata — major, št. 158 . — media. Platan vzhodni, št. 195 — zahodni .... ^laterne abenblanbifcfje . . — morgenldnbijdje, št. 195 Platanus occidentalis . . — orientalis, št. 195 Plavica, št. 150 . . Plesenj batasta, sivozele- na, št. 273 . . . . Polyporus fomentarius, 165 st. 264 . 186 185 Polytrichum commune . 180 186 Pomaceae .42 54 Pomeranča grenka ... 65 119 — sladka.65 119 — sladko-kiselkasta . . 65 151 Pomerančevec, št. 92 . 65 192 ipomeranjenbaum, št. 92 . 65 119 Populus alba, št. 177 . . 125 120 — nigra .... 119 — pyramidalis, št. 119 — tremula . . . 119 Slorfl, @umpf= 118 Potentilla alba . 151 — anserina . . 151 — argentea . . 167 — recta . . . 28 — verna, št. 67 103 Potočnica navadna, št. 115 11L-"Potonika, št. 9 . . 111 Potrošnik, št. 153 . 111 Pozemica, št. 105 . 111 Praprot črnica . . 138 — drevesasta . . 138 — orlova, št. 248 138 Praproti .... 138 Praprotica navadna 138 Predenica evropejska 138 — prava, št. 164 105 ipreijjrfbeere .... Preobjeda prava, št 192 - 11 125 176 124 125 94 48 47 48 48 47 81 11 107 74 175 176 174 173 180 115 115 94 11 10 Preslica njivska, št. 249 176 Stran Preslice .176 Primula acaulis .... 73 — Auricula ... .73 — carniolica.73 — elatior.73 — glutinosa.74 — minima.74 — officinalis, št. 103 . . 72 Primuldceae .72 Pripotec, št. 158 .... 111 Probkovma ...... 128 Proso morsko.82 — pravo, št. 234 . . . 164 Prstanec babji.105 Prunus Armeniaca, št. 52 38 — avium, št. 55 ... 39 — Cerasus, št. 56 . . . 40 — domčstica, št. 53 . . 38 — insititia.38 — Laurocerasus ... 41 — Padus, št. 67 . ... 41 — spinosa, št. 54 ... 39 Prvenec, št. 137 .... 97 Pšenica, št. 240 . . . 167 Pšeno laško, št. 235 . . 164 Pteris aquilina, št. 248 . 174 Puccinia graminis ... 192 Pulmonaria officinalis, št. 114.80 Purpelica, št. 23 ... . 20 Pušpan, št. 202 .... 142 $pramibenpctppel, št. 176.124 Pyrus communis, št. 58 . 42 — malus, št. 59 ... . 42 Quendel, št. 118 .... 83 Ouercus pedunculata, št. 180.127 — sessiliflora.128 - Suber, št. 181 . . . 128 Ouitte ..43 Ratfjettblittler . . ftabiežcpen. Uagmurj breitblattrige — gemeine, št. 212 . — ijelmartige . . . — jroei6tattrige . . dainroeibe, št. 134 . . tajž, št. 235 .... Zanunculaceae . ■ lanunculus acris, št. — asiaticus .... — Ficaria, št. 4 . • — sceleratus . . _. taphanus sativus, št. tastline cvetne — brezcvetne . . . Raulj&liittrige . tavš dlakovi, št. 132 — rujavi . . 85 . 15 . 149 . 149 . 149 . 149 . 95 . 164 . 5 . 7 . 8 . 7 . 8 15 15 . 194 . 194 . 80 . 94 . 94 Imenik. 241 Stran fRapgraš enatifcfjež .... 169 — franjDftfcbež . . .167 Razhudnik grenkosladki, it. 106 76 Razhudniki .74 81 e b e n.60 Redkev, povrtna, št. 15 . 15 Redkvica ....... 15 Regrat, št. 154.108 Reine-Claude.38 8teiž, št. 235 . . . . 164 Sfteisger .189 9tentbierflcd)te ...... 184 Rep konjski.177 — kozji, št. 198 . . . 139 — lisičji. 167 — svinjski.167 Repa, št. 14.15 Repica, št. 13.14 Repinec, št. 152 ... . 106 Stepštoljl, št. 13.14 Repuh navadni.104 Resa.94 ,-Reseda lutea, št. 20 . . 18 — luteola.18 — odorata.18 Resedaceae .18 Slcfebe, gemetne, št. 20 . . 18 — »cfjlriecbenbe .... 18 Stefeben .18 Resedica dišeča .... 18 — navadna, št. 20 . . 18 Resedice .18 Sfettg, št. 15.15 Rež, št 239 . 167 Reženka.167 Rhdmneae .60 Rhamnus cathartica . 61 — Fraugula, št. 86 . . 60 Rhododendron ferugi- neum.94 — kirsutum, št. 132 . . 94 Ribes G-rossularia, št. 71 49 — rubrum, št. 72 . . . 50 Stibifet, št. 72.50 Richardtia aethiopica . 155 Riček.17 iRtebgraš, fcbarfež, št. 244 171 Stiemcnbtume, europaiidje . 60 SJiefemSaftuS.52 Riglec, št. 145.101 Dtingetbtume.105 Stišpengraš ...... 167 iRitterfporn, gelb« .... 12 Riž, št. 235 . 164 Rman, št. 147.103 Robida, št. 65.46 Robidnice ...... 46 Robinia Pseudacacia, št 44 33 Rastlinstvo. Stran Stobinic, št. 44.33 Robinija, št 44 .... 33 Roccella tinctoria . . . 184 Stoggcn .167 Rogoz ozkolisti.156 — širokolisti, št. '221 . 156 SRofireitblttrner .... 72 8 tol)rcnbliitige .... 105 9ti>brcnpil;i, egbarer, št 265 186 9toljr fpanifdjež.153 iRobrfoiben breitbtattriger, št. 221 156 — fcf)maI61attriger . . . 156 Stobrpatme.153 Rojnek devetolisti ... 16 Rosa canina, št. 63 . . . 44 — centifolia.45 — indica.45 — medena.193 Rosaceae .44 SRofe bon Serijo .... 17 — tnilbc, št. 63 .... 44 SRofen eigentlidje ... 44 atofettblutler.36 Rosifiorae .36 Dtofenfraut.68 Rosika okroglolista . • 63 Rosike .62 SRoSmartn.84 Rosmarinus officinalis . 84 Siopfaftanie, št. 94 ... 66 Stogpappel, št. 28 ... . 23 SRotbbudje, št. 183 . . . .129 9iotS)tanne, št. 165 . ■ 116 Roža jerihunska .... 17 — kukovičja.23 — lončnica.45 — makovka .45 — mesečna.45 — sv. Antona .... 105 — sv. Janeza, št. 90 . . 63 Rožiček reženi.192 Rožičevec, št. 49 ... 36 Rožmarin pravi . . .84 — močvirski . .94 Rožnice .36 Btiibe getbe, št 74 . . . 52 — rottje.138 — »eige.15 Stiibenfobt, št. 14 ... . 15 Sliibenrepž.15 Šlu6en«2Jtangotb, št._ 196 . 138 Rubia tinctorum, št. 139 98 Ruhiaceae .97 Rubus caesius.47 — Idaeus, št. 64 ... 46 i — fruticosus, št. 65 . . 46 81ucbgra§,. 167 SiugrmidjmiJitan, št. 98 . 70 i Sadje koščičasto . . 36 — pečkato .42 ©afran, edjter, št. 209 . . 146 ©agopalmc, ojlinbtfige . . 153 Sagus Rumphii.153 ©aljlmeibe.123 Salata divja, št. 157 . .110 — smrdljiva.110 — vrtna, št. 156 . . . 109 ©albet, gebraudjticger, št. 119 .83 — SBtefem.83 Salvia officinalis, št. 119 83 — pratensis.83 Salicineae .122 Salix alba, št. 175 . . . 122 — babylonica.123 — capraea . 123 — fragilis.123 Samaracea e .... 131 Sambdcus nigra, št. 142.100 Sargassum bacciferum, št. 257 . 182 — podacanthum ... 183 ©aturci.84 Satureja hortčnsis ... 84 ©aubogne, št. 37 .... 29 ©auerampfer, št. 200 . . 140 ©auercitrone.65 ©auerborn, št. 11 ... . 12 ©auerflee, št. 97 ... . 69 ©aumfarn, ?tbler«, št. 248 174 Saxifraga Aizodn, št. 70 49 Scabičsa arvšnsis . . . .110 ©djacbblunte.158 ©djadjtelgalm, Stoter«, št. 249 . 173 @dfjaci)telb«ttne . . . .176 ©djafgarbe, št. 147 . . . 103 ©djaumtraut, SBtefen« . . 16 ©djierltng, geflecfter, št. 80 56 ©djilfroljv, st. 236 ... . 185 ©cbintmetpilse .... 192 ©tbirmpalnte, št. 218 . . 154 ©cfjMjborn, št. 54 . . . . 39 ©djlebenp.ftanie, št. 54 . . 39 ©cbleifenblume, bolbige . . 17 ©djtilffelblume, grilbUngS«, št. 103 72 — pobe.73 — tlebrige.74 16 242 Imenik Stran ©cBliiffetbliraie, Jfrainer . . 73 — Reinfle.74 — ftengellofe.73 €(flliiffel61umett ... 72 ©djmaroperJrdttter . 88 SdintEttcrlingiblullcr 28 ©djtnierbranb.191 ©djnaBelfrauter . . 67 ©djneebaH, št. 141 . . 100 @d)neegli>dd)en, št. 206 . . 145 — groge?.145 ©dinittlobl.14 ©djnitttaud).161 ©diBflfraut. št. 21 . . . . 19 ©diuppctururj, št. 125 . 88 ©djiiffelfledjte, SBanb«, št. 258 .'.183 ©i^Ujamme.185 ©djtDargborrt, št. 54 . . . 39 @d)tt>ar 3 =@rte, št. 178 . . 125 ©djtDcirsfbbte.119 ©cBmarspappel.125 @d)»etnšbrot, št. 104 . . 74 @d)fc)erteht.145 ©d)»ert!ilte, beutjdie, št. 208 146 — 2Baffer.146 ©djtoertlilien .... 146 ©cBrningel.167* Scilla bifolia.161 Scirpus lacustris, št 245 171 Sclerotium Clavus, št. 272 192 Scolopendrium officina- rum.175 Secale cereale, št. 239 . 167 Sedje peresasto .... 180 — tamariskasto, št. 254 180 Sedum acre, št. 68 . . . 48 — album. . 48 — TelčpMum.48 ©eebinfe.171 ©eerofe, meifje, št. 24 . . 20 ©eibelBctft 58fagap’fcBer • • 144 — gettteiner, št. 204 . .143 — lorBeerblSttriger . . .144 — »oBIrtedjenber . . . .144 ©eibeln .143 Selzenovec divji, št. 28 . 23 ©etterie.54 Seme tišje.82 Semen Lycopodii.... 177 Sempervivum tectorum št. 69.48 Senecio vulgaris .... 105 ©enf, Sider«.16 — tneifjer.16 ©ilberpappel, št. 177 . . 125 Siliculosae .16 Silina.17 S i 1 i q u 6 s a e.13 ©imfe, flatterBliitige . . . 172 ©imfe, gcrneine.172 ©intfen .172 Sinapis alba.16 — arvensis..16 ©ingriin, Meineš, št. 162 . 114 Siphonia elastica . . . .142 Sirotica, št. 88.62 Sirovka.189 Sita močvirska.172 Sivka prava, št. 120 . . 84 ©labtoje, $elb*.110 ©farnipelblttme.155 Skledičar stenski, št. 258 183 Skledičnice .127 Skorjevec birsasti, št. 259 184 — zemljepisni .... 184 Skurš.43 Slak njivski, št. 163 . . 114 Slaki .114 Slez navadni, št. 29 . . 24 — rožasti.24 Sleznice .23 Sliva navadna, št. 53 . . 38 — cesarska.38 Smod.193 Smokva prava, št. 193 . 136 , — rajska.151 ’ j^smolnica, št. 26 . 22 "^Smrček špičasti .... 185 — vžitni, št. 262 . . .185 Smrdilj, št. 78.55 Smrečica.196 Smreka, št. 165 .... 116 Snet prašnati, št. 271 . . 190 — smrdljivi .191 — turšični.191 Socvetke.101 Solanaceae .74 Solanum Dulcamara, št. 106.76 — Lycopersicum, št. 107 76 — nigrum.76 — tuberosum, št. 105 . 74 Soldatki, št. 104 .... 74 Solnčnica enoletna, št. 149 104 — kepasta.105 Solzice device Marije . . 167 ©otitmereicfje, št. 180 . . 127 ©cntmerlmbe, št. 33 . . 26 ©otmrterttmrj, št. 126 . . 89 ©onnenBIunte, einjaljnge, št. 149.104 @onnentBftit = Slr ten . 62 ©onnenttjau, runb&ISttriger, 63 Sorbus aucuparia, št. 61 43 — domestica . ... 43 — torminalis.43 Spadiciflorae .155 ©pargel gcBraud)licf)er, št. 231.161 Stran ©pargelerBfe, jcBotentrn* genbe .35 ©peil, ec&ter.112 ©petje*SUiorcCjel, št. 262 . . 185 — Siritffel, št. 270 . . . 190 Spermatopbyta . . , 194 Sphaerococcus crispus . 183 Sphagnum acutifolium, št. 252 . 178 — cymbifolium .... 179 ©pierftattbe, fnolftge . . 48 — ©tmtpf*.48 — ulntenBlattrige ... 48 — meibenBlattrige ... 48 Spinacia oieracea, št 197 139 Špinača, št. 197 . . . . 139 ©pinat, št. 197.139 ©pittbelbaunt, eitropatfdjcr 61 ©pinbelfdiimtnel, Hartoffel* 193 Spiraea Filipendula . . 48 — salicifolia.48 — Ulmaria.48 — ulmifolia.48 Spirogyra decimina . . .182 — longata ... . . 182 Spipfetttter.145 ©piptnordjel.185 ©porenpflan&ett . . .194 Sporopbfta .194 ©pringlraut, etttpftnblid)e§, št. 98.49 Srkkolistice .80 Srobrot navadni, št. 6 . 8 Srpica, št. 245 . 171 ©tadjelbecre, št. 71 ... 49 ©tadielbijlel, št. 151 . . . 106 @tacf)ellaftu».52 ©tauBBrcmb .190 ©taubpilfte .190 ©tecBapfel, št. 112 .... 79 ©tedriibe.14 ©teitibredb, imntergritner, št. 70 49 ©teinbudje, št. 185 . . . 130 ©teineidje. 128 ©teinfritdjtler .... 131 ©teinftee, št. 47 • ... 34 ©teinoBft .36 ©teinjante.82 Steljkariee.181 Stellaria media, št. 27 . 23 Stellatae . . . . . 97 ©ternBlume, c^inefift^e . . 104 SfentMamer. 5 ©termniere, getneine, št. 27 23 ©ternmooS, »ettigcž, št. 253 179 ©tiefmiittcrcBen.62 ©tieleidje, št. 180 ... . 127 Stipa penndta.167 ©todrofe.. . 24 Tmenik. 243 Stran Stoklasa . 167 @tordt)fd)na6eI, Sffiiefen*, št. 95.67 Storčnjtiki .116 ©trablbtiitige .... 101 Strdenka, št. 138. . . . 98 ©treifenfarn, fdjiDarglid^er 175 Sfrocnice .28 @trof)61ume .104 @umpf=$arnaffte ... 63 @umpf=$orft.94 Sveča papeževa, št. 123 . 87 Svedrci .113 Svedrec pomladanski, št. 161.113 — velikocvetni . . . .113 Svetlini .71 Svišč, št. 161.113 Symphytum officinale . . 82 Syringa vulgaris, št. 135 95 Šaš ostri, št. 244 .... 171 Ščetica divja.110 — tkalska.110 Ščetice .110 Šebenik, št. 16.16 Seboj poletni.16 , — zimski . ..16 Šetraj.84 Šimšir, št. 202 . 142 Šipek* št. 63.-44 Šmarnica, št. 230 . . . .161 Šotni mah, ostrolisti, št. 252 . 178 -, topolisti . . . .179 Špajka prava, št. 159 . . 112 — zdravilna ..... 112 Špajke .112 Špargelj, št. 231 .... 161 Špinača, št. 197 .... 139 Štrboncejl.38 Štrkovec, št. 219 .... 155 Tabak navadni, št. 113 . 80 Sabat, gemeiner, št. 113 . 80 Tajnocvetke.194 — listnate.173 $ a n ge.181 Sanne, št.166 ..117 Sannentnebel.196 Sannltng.189 Saro .'.155 Taro.155 Saubnefjel, geflecfte, št. 117 82 — gelbe.83 — purpurrotfjc.83 — tneige ....... 83 Saumetloldj, št. 242 . . . 168 I Stran Saufenbgulbenfraut, št. 145 113 Tavžentroža, št. 145 . .113 Taxus baccata, št. 173 . 121 Seidjbinfe, št. 245 .... 172 Seidjrofe, gelbe.21 — tneijje, št. 24 .... 21 Teloh črni, št. 7 ... . 9 Tliallophyta.181 Thea chinensis, št. 32 . . 25 Theaceae .25 Sf)eeftraud), c&ineftfdjer, št. 32.25 Sfjecftraud)er .... 25 Theobroma Cacao, št. 31 25 Tetragonobolus siliquosus 35 Thymeleae .143 Sbpmian, $ett)=, št. 118 . 83 Thymus Serp^llum, št. 118 83 Tikva, št. 127.90 Tilia grandifolia, št. 33 . 26 — parvifdlia.27 Tiliaceae .26 Tisa, št. 174.121 Tobak, št. 113.80 Sollfirfdie, gemeine, št. 109 77 Topol bela, št. 177 . . , 125 — črna .125 — laška, št. 176 ... . 124 Sorfmoož, fpi^bldttrigež, št. 252 . 178 — flumpfbtattrigeS . . . 179 Tragopogon major . . .109 — pratensis, št. 155 . . 109 Tratinščica, št. 145 . . . 101 Sraubenfjpacintfje .... 161 Sraubenfirfdje. št. 67 ... 41 Sraubenfdjintmel . . . .193 Srauerroeibe.123 Trave .164 — betičnate .... 169 — klasnate .... 167 —• latnate .... 164 Srefpe.167 Trdoleska.• . 61 Trepetlika.125 Trifolium pratense, št. 38 30 Triticum vulgare, št. 140 167 Trn beli, št. 62 ... — črni, št. 54 ... . Trnoljica, št- 54 . . . Trnoselj. Troba cvetna, indijska Trobelika mala, št. 79 velika, št. 81 . . . Trobentica, št. 103 . . Trod, št. 264 44 39 39 38 151 56 56 72 186 Stran Trpotec veliki, št. 158 . . 111 Trskovec španjski ... 153 Trst navadni, 'št. 236 . . 165 — cukrovi, št 237 . . 166 — indijski, št. 238 . . 167 Trstika, št. 236 . 165 Trta vinska, št. 85 ... 60 Srilffet, @peife», št. 270 . 190 Tuber melanospermum, št. 270 . . ..... 190 Tubil ifl ora e . . . . 105 Tiilipa Gesneriana, št. 222 157 — sylvestris ... 157 Tulipan cesarski, št 223 158 — divji.157 — močvirski ... , 158 — vrtni, št. 222 . . . .157 Sulpe, ©arten*, št. 222 . . 157 — roilbe.157 SCiipfetfarn, gemeiner, št. 246 173 Turek, št. 151.106 Siirfenbunb, št. 225 ... 159 Turšiča, št. 243 . 169 Tussilago Farfara, št. 144 101 Typha angustifolia . . . 166 — latifolia.156 Utrne, št. 187.131 Ulmus campestris, št. 137 131 Diva latissima.183 Umbelliferae .52 Uredo Caries.191 — graminis.192 — Maydis.191 — segetum, št. 271 . . 190 Urtica dioica, št. 189 . . 133 — urens . 134 Urticdceae .133 Dsnea barbata, št. 261 . 184 Ustilago Carbo, št. 271 . 190 Uetnatice .82 Vaccinium Myrtillus, št. 133 94 — Oxycoccos.94 — Vitis idaea.94 Valeriana celtica, št. 159 112 — officinalis.112 Valerianeae . . . . 112 Vanilla planifolia .... 151 Vanilija SSanide . 85ei ld)en .... ©eitdjen, Hcfer« . . — breifarbigeS . . mobtrtedjenbež . Trosoeretke.194-j—Velikonočnica, št. 2 Trpotci .111 I aSenug-^liegenJatte, št. 89 Trpotec srednji.111 — suličastolisti . . . .111 151 151 61 62 62 61 5 62 Verbasčum phlomoides . 87 — thapsiformae, št. 123 87 244 Imenik. Stran SBergigmeinntdjt, ©umpf- St. 116.81 Veronica agrestis, št. 124 87 — longifolia.88 — officinalis.88 Včternica podlesna, št. 3 6 — zlati čnata. 7 Vezela, št. 6. 8 Viburnum Čpulus, št. 141 100 Vicia Cracca ..... 32 — Faba, št. 37 . . . 29 — sativa, št. 41 . . . 31 — sepium.32 Victoria Kčgia ..... 21 Vijolica dišeča, št. 87 . . 61 Vijolice rumene, št. 16 . 16 Vinca minor, št. 162 . .114 Viola arvensis.62 — canina.62 — odorata, št. 87 . . . 61 — tricolor, št. 88 . . -62 Violaceae .61 Virh, št. 205 ..... 144 Viscum album, št. 84 . . 59 Višnja prava, št. 56 . . 40 — ledenica.40 Vitis vinifera, št. 85 . . 60 SSogelbeerbaum, št. 61 . . 43 SJogeftirfdje, št. 55. . . . 89 SSogeltnide..32 Volčin Blagajevi .... 144 — lavorikasti .... -144 — navadni, št. 204 . . . 143 — prijetno dišeči . . 144 V olčini .143 Volovnik.160 Vrba bela, št. 175 . . .122 — krhka . 123 — žalujka. 123 Vrbe .122 Vrbovec ozkolisti, št. 100 71 Vres mesno-rdeči ... 94 Vresek navadni, št. 131 . 93 Vresnice .93 Vrtnica.45 SGadjtjolber, gemeiner, št. 173.121 — tnrginijdjer.121 S33aib.17 SBalbcrbfe, grttpngS; št. 45 33 SGSalbfoljre, št. 168 ... 118 SSalbmeifter, št. 137 . . . 97 Sffialbrebe, št. 6 . . . SBatnupaunt, št. 186 SBanbfartenfledjte . . Sffiafferfaben, Sad)-, št. SBaffermelone .... 2Bafferfdjierling, grogcr, 81. San . SBeberfarbe .... SBegborn, gemeiner . . 50} e g b o r n e Stran 8 131 . 184 55 181' 88 št. 56 18 110 61 60 SBcgeridt), grojjer, št. 158 . 111 -- lanjettbfattriger ... 111 — mittlerer ...... 111 5BJ e g e rt d£) e.111 SSegmarte, št. 153 . . . 107 5S3etd)feI6aum, št. 56 . 40 SBcibe, Srudp.123 — .128 — SErauer-.123 — »cip, št. 175 . . . 122 SSeiben. . • . . . 122 56}etbenri>žcfjen, jdpnalblatt-- rigež, št. 100 .... 71 SBeiberid), gemeiner, št. 101 71 50}einrebe, st. 85 .... 60 žffieinftod, cbter, št. 85 . . 60 2Beipud)e, št. 185 ... 130 Sffieigborn, št. 62 .... 44 50}eigtanne, št. 166 . . . .117 SBeijen, št. 240 . . . .167. — tiirftfdjer, št. 243 . . 169 SBermutf), Seifug .... 105 SBicfe . . ..31 2Citoertf>on.180 SBinblinge .114 ŠBinbriišdjen, SBitfdp, št. 3 6. — fjaljnenfugartigež ... 7 — Biofcttež, št. 2 ... . 5 iffiintereidje. .128 iESintcrlinbe.27 SBoblBertei, Serg- ... 105 SBolfšmildj, cppveffenartige, št. 201 (Sarten- . . fonnentBenbige SS o 1 f § m i t dj a r t e n 2BoItlraut, grogblutnigež, št. 123. 87 2Bud)cr6tume, meige . . . 102 SBurmfarn, miinnl., št. 247 173 gafjntDurj, neunblattrige . 16 141 141 . 141 . 141 Zajček, št. 104.74 Zajed alke .88 .»Zaspanček, št. 161 . . .113 gaunriibe, rotgbeerige, št 130.92 — fcfjtnarjbeerige .... 92 ijaunmidc.32 Zdravje kurje, št. 17 . . 16 Zea Mays, st. 243 ... 169 Hettloje, ©erbjl«, št. 227 . 159 Zel krčua, št. 90 . . . 63 Zel prisadna.105 Zelena.54 Zelenika, št. 202 .... 142 Zelišče pasje . . 76 Zelje glavuto.14 — kislo.14 Zijalke .85 tjimmtlorbeer.143 Zimzelen mali, št. 162 . 114 3irbeHtefer, št. 171 ... 120 3ittcrgraš.167 jlitterpappel.125 Zlatica strupena .... 8 — travniška, št. 5 . . . 7 Zlaticnice . 5 Zmajevec.164 Zobnik, št. 111.78 gudermetone.91 3ucferrof)r. št. 237 .... 166 3unberfd)tt>amm, št. 264 . 186 3 u n g e n b 1 ii t i g e . . . .107 Zvezdnica navadna, št. 27 23 Zvezd oevetke. 5 Zvinjenik, št. 101 ... 71 Zvitkarica.155 »Zvonček, št. 206 ... 145 Zvončica brezkolista, št. 160.113 — okrogl olista . . .113 — razširjena.113 Zvončice .113 3»ergfiefer, št. 169 . . .119 3toergpalme, št 217 . . . 154 3*netfd)fen6aUm, št. 53 . . 38 3»iebel, gemeiner, št. 228.160 Žabica, št 121 .... 85 Žabri .86 Žajbelj koristni, št. 119 . 83 Žafran pravi, št. 209 . ■ 146 Žeravec.68