Izhaja vsak čefcrtok. Cona mu jo 3 K na loto. (Za Nemčijo 4 Iv, ža Ameriko in drug.- tuje državo li K.)
Ptuamozne številko ao prodajajo 1	po 10 vinarjev. '
Spisi in dopisi sc pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba". Ljubljana, Kopit ar jeva ulica. Naročnina, reklamacije in inserati pa: I pravništvu -Domoljuba1". -Ljubl jana, Kopitarjeva ulica -
= S prilogama:	=
Naš kmečki dom" m „Haša gospodinja
Kaj zdaj?
Kaj zdaj? Tako so povprašuje vse vprok. Mož, ki je nanj čakala katoliška Avstrija, ki so nanj upali vsi, kateri trpe in so zatirani, je ubit, mrtev. Ni ga več! Žalost pa ne sme zavreti potrebnega dela. Zdaj tembolj vsi poštenjaki skup, v tesno zvezo k krepkemu delu!
Kaj zdaj. čujemo povsod. Najbolj glasen, saj tudi najbolj umljiv je klic srda proti morilcem, in proti tistim, kateri so jih najeli in izučili. Srbska država ne sme več k nam pošiljati bomb, ne plačevati časopisov in posain-nih agitatorjev, ne vzgajati morilcev. Ko bi naša država to pustila, ko bi celo mirno gledala, da od nje plačani profesorji naravnost zapeljujejo mladino proti nji, bi nc imela pač nobenega življenja več. To bi bilo znamenje, tla je že umrla. Pa ni še in silno se motijo vsi, kateri tega čakajo. Za evropsko ravnovesje je naša država nujno potrebna in Evropa ne more dopustiti, da bi propadla. Pa tudi sama ima kljub vsem notranjim bojem silno moč, ki se bo pokazala, kadar bo treba. Že so jo delili v mislih in ji napovedovali sko-rajšen pogin, toda ravno zadnji dogodki so pokazali, da je še zvestoba v Avstriji in kakor je bila mučeniška kri v prvi dobi krščanstva some, ko je iz njega kalilo polno izpreobrnjencev, tako jc tudi prestolonaslednika in njegove žene nedolžna kri oplodila na čudovit način zavest skupne države in skupne cesarske rodbine. Umrl je Franc Ferdinand, a v smrti je za seboj in za svojimi cilji potegnil milijone.
Ni pa dovolj, da se država pokaže močno proti sovražnikom, ki preže nanjo od zunaj, in da zamaši tudi vso luknje, ki iz njih bruha strup upora in izdajstva, marveč treba ji je tudi moči
V Ljubljani, dne 16. julija 1914.	Leto XXVII.
proti notranjim sovražnikom. In med te spadajo vsi, kateri delajo razloček med gospodujočimi in tlačanskimi narodi, zlasti pa tisti, kateri sc protivijo zedinjenju Slovencev in Hrvatov v naši državi. Avstrija mora dati Slovanom na svojem jugu samostojnost, priložnost za razvoj in napredek v vseh ozi-rih; potem ne bo nič zmogla srbska agitacija. Nc avstrijski Slovani, marveč Srbi sami bodo potem jeli gledali za Avstrijo in iskati njenega zavetja.
Neštetokrat smo že to povedali; naši poslanci so v državni zbornici in v delegacijah to v živo razlagali, naša stranka poudarja to reč ob vsaki priliki. S samo silo se nič ne doseže. Samo država, ki je njena vlada vsestransko pravična, ima moč, da se uspešno ustavi krivici, ki se dvigne zoper njo. Zato pa moramo velikosrbski agitaciji postaviti na stran kot enakonevarno ma-djarsko nasilnost. Madjarski ministrski predsednik jo v ogrski državni zbornici, ko je govoril o tem, da bo država varovala, kar zahteva njen obstoj in njena čast, obenem napadel hrvaške pravaše, ki so na Hrvaškem nastopili proti velesrbski. misli. Tam vlada Hrvate zatira in Srbe podpira; Srbi namreč no nasprotujejo Madjarom in iz-kušajo z zvito prikritostjo čim največ zase dobiti. Po ti poti seveda nikamor ne pridemo.
Ravnotako pa mora pasti nemško nasilje. Nemci sedaj v naših deželah kriče, da so samo oni zvesti državi in z nepopisno nesramnostjo po velikih dunajskih listih pišejo, kako so zatirani na Kranjskem, in sumničijo ter blatijo našo stranko in njene vodilne može. Na Koroškem pa slovenski otrok nima slovenske šole, slovenski študirani domačin no dobi kruha, slovenski jezik nima nič pravic v uradu, slovenski kmet pa nobene opore v svojem gospo-
darskem življenju. Pa lažejo o zatiranju nemštva na Kranjskem, kjer so vse boljše službe v nemških rokaii in imajo Nemci razmerno povsod vsega več, nogo domačini Slovenci.
Pa šo nekaj! To, kar smo dozdaj rekli, je državna dolžnost. Naša jo pa boj proti liberalstvu. Svobodomiselnost veže vso tiste, kateri zanašajo prolidr-žavno agitacijo k nam; boj proti katoliški cerkvi in naši stranki, ki so drži katoliških načel, jo zvezan s to agitacijo. Kdor toga no ve, naj bi bil zdaj bral liberalno časopisje vseh vrst. Povsod je žarelo ven črno sovraštvo, besen srd in divja maščevalnost ne proti morilcem prestolonaslednika in njihovim vzgojiteljem, marveč samo proti klerikalcem, jezuitom, škofom in proti katoliškim strankam in njenim politikom.
Boj proti tem ljudem moramo izvo-jovati sami. Tu no rabimo nikogar. Ko lii no bil naš narod toliko zdrav in čil, da ne bi izbljuval toga strupa iz sebe, da ne bi zlasti zdaj iztrebil iz svojega trupla te gnojno ture, potem bi mu.no bilo pomagati; brez rešitve bi šel proti svojemu koncu. Toda hvala Bogu, moči in zdravja je še dovolj in z mlado, junaško silo so bo nadaljevalo očiščevanje našega javnega življenja, dokler se ne store zadnja sled liberalnega vpliva.
Slovenci zvesti do zadnjega avstrijski zastavi.
Dne 5. julija je sklicala S. L. S. v Ljubljano mogočen shod, na katerem so prisegli naši zastopniki vnovič cesarju in Avstriji iskreno zvestobo in obsodili v imenu celega naroda kruto tolovai-stvo v Sarajevu.
Štev. 29.
i.
Potreben je bil ta shod. ker se je zaneslo med liberalno mladino gibanje, ki dela na to, da bi spodkopalo v našem ljudstvu zvestobo do naše Avstrije in na tihem pripravilo tla za odpad od države. Ta veličastni shod je naredil temu gibanju konec, kakor bi odrezal in upati je, da bo tudi slovenska liberalna mladina zopet glavo našla.
Shoda sc je udeležilo nad 4000 ljudi iz mesta in dežele. Na shod so prišli skoro vsi deželni in državni poslanci, slasti veliko naših županov. Od cerkvene strani jc bil navzoč presvetli ljubljanski knezoškof.
Najprej je povzel besedo
g. državni poslanec Povše,
ki je rekel:
Ko sc je pred dnevi raznesla pretresljiva vest o atentatu na prestolonaslednika in njegovo prejasno gospo soprogo po širni Avstriji in je tudi došla ta pretužna žalostna vest v slovenske pokrajine, je zaplakalo slovensko ljudstvo ob strašni nesreči, ki jc zadela ce-tarsko hišo in našo slovensko domovino. Plakalo je slov. pošteno, zvesto, svojemu prestolu vedno iskreno udano. ljudstvo. Saj se je zavedalo, da jo s sini-, jo nadvojvode Fran Ferdinanda izgubilo neizmernno veliko!
Pokojni nadvojvoda Fran Ferdi-land je bil pozvan nasledovati na >restolu Avstrije kot vladar Avstrije, ''ran Ferdinand, ki sedaj v Rogu poči-/a in uživa plačilo božje za svoje /zorno krščansko življenje in svoje delo, ■"ran Ferdinand se je tudi z vso res-tosljo pripravljal na svoj vzvišeni po-vlic.
Nadvojvoda Fran Ferdinand, ki »i imel kmalu nastopiti vladarstvo širit' domovine Avstrije, je mnogo let pre-idarjal, po kaki poti naj hodi v srečo \vst,rijo, in po vestnem preudarku jc )riše! do svojega cilja in smotra, da si c osnoval, rekel bi, v kamen vklesal >ot, po kateri naj hodi v srečo Avstrije, tn ako razmotrivamo njegovo življenje, vidimo, da jc glavno načelo njegovega lelovanja in njegovega programa bila nisel, da je spas, rešitev in sreča Av-itrije še vedno v častitljivem znamenju ;v. križa, in mi vidimo, da je celo nje-rovo življenje bile pretkano polno uda-losti do Boga in sv. križa!
Neizmerna jc izguba, ki nas je zadela po smrti prestolonaslednika Frana ''erdinanda. Neizmerna bolest se poraja / naših dušah, in človek, zroč v ta ža-ostni položaj, bi skoro obupal. A verno judslvo ne srne nikdar obupati, kajti cdor veruje v Boga, ta ve, da se lahko »žira v našega najboljšega Očeta, v Bora, ki tudi našega poštenega slovenske-a ljudstva nikdar zapustil ne bo! —
Dragi moji! Kruta, zaničevanja vredna, predrzna in prekletstva vredna oka je segla po življenju najplemeni-ejšega Habsburžana. Vsekala je groz-'O rano cesarski hiši in vsem narodom.
Toda, dragi moji, božja previdnost iam je ohranila 841elncga sivega vla-larja Franca Josipa I., ki žc živi, še •i
bdi in čuva nad vsemi narodi in nad mogočno Avstrijo, in čc kedaj, je gotovo danes v teli žalostnih dneh dolžnost vsakega poštenega Avstrijca, oso-bito pa nas Slovencev, da prihajamo z molitvijo k nebu, da ljubi Bog ohrani vzlit visoki starosti še nebroj let našega vladarja v srečo in slavo Avstrije! Dragi moji! Nebroj solza je rosilo na slovensko zemljo te dni, ko je brzovlak vozil po naših slovenskih livadah truplo nepozabnega velikana, prestolonaslednika Frana Ferdinanda in njegove do smrti mu zveste tovarišice Zofije. Bo-sila so solze očesa našega poštenega, dinastiji vedno udanega ljudstva slovenskega.
Zbrali ste se, prevzvišeni gospod vladika kot cerkveni knez na Kranjskem, zbrali ste se, častiti duhovni gospodje, zbrali ste se gospodje poslanci Slovenske Ljudske Stranke v državnem in deželnem zboru, zbrali ste se župani in občinski možje, prišlo si ljudstvo, slovensko ljudstvo, da skupno pokažeš, kar veleva duša poštenega ljudstva, da da duška svojim čustvom. Vprašam Vas, kdo je bolj poklican dati izraza čustvom, ki navdajajo naša verna srca, kakor oni mož, ki vodi naš narod, naš voditelj dr. šusteršič, naš deželni glavar.
Deželni glavar dr. šusteršič:
šli in stanovali v kakem hotelu in so sc gibali med drugimi gosti čisto priprosto in prisrčno. Kdor jc videl ta prijazni pogled v licu, je to občutil kakor solnčni žarek, ki je prevzel srce vsakega, ki jo bil tako srečen, da se jc približal tema človekoma, ki sta bila dika in ponos naše Avstrije, dika in ponos človeštva.
Zgled dobre družine.
Kako krasno, kako čisto, kako vzor no rodbinsko življenje! Dragi moji! Verjemite mi, kakršen je človek doma, tak je tudi drugod, in na tem ga spoznate. Mož, ki je kaj vreden, je dober soprog, žena, ki jc kaj vredna, je dobra soproga. Mož, ki je kaj vreden, je dober oče, žena, ki je kaj vredna, jc dobra mati. In tu ste jih videli v krogu svojo rodbine, kako priprosto sta občevala s svojimi otroci in gledala, da jih dobro in pošteno vzgojila, vzgojita kot vzorne katoličane, vf doč, da v tem obstoji sreča človeka, vedoč, da boljšega ne moreta dati otrokom, in tistega dne, ko sta odhajala v Sarajevo iz svojega gradu, ko sla odhajala v roparsko luknjo, kjer so ju že čakali banditi, takrat je deklica Zofija, hčerka, rekla: »Ljubi starši, dokler boste stran, bom vsak dan pri sv. maši sprejela sv. obhajilo« — in. pokojni nadvojvoda je dejal navzočemu duhovniku: »Sedaj šele prav razumem, kako modra je odredba o vsakdanjem sv. obhajilu.« In ko sta se približala ia dva človeka smrti, gledajoč li v oko ob prvem atentatu, ko je počila bomba, katere sta se še rešila, takrat je veljala prva misel nadvojvode njegovi ženi, kateri je dejal: »Zofija, pojdi v Ilidžc in počakaj tamkaj name!« Ali njena skrbjo veljala samo njenemu možu. rekoč: »Ne Franc, pri tebi ostanem.« Njena misel je bila: »Če umre eden, naj umre tudi drugi, skupaj v življenju, skupaj v smrti«, — in skupaj sta šla v smrt.
Iz zgolj človeškega stališča, ako no pogledamo nobenih drugih okoliščin, moramo iz diu naših src zaklicati: Čast, čast spominu Frana Ferdinanda, čast spominu njegove blage soproge Zofije Ilohonberg.
Franc Ferdinand — katoličan.
Pokojni Franc Ferdinand jo bil velika mogočna oseba, in čim bližje se jo smatral čas, ko naj lii ga vojičala krona našega starodavnega cesarstva, tembolj jo rastla njegova osebnost, tembolj se jc razvijal v velikana. Poosebljenost upov in nad na eni strani ter sovraštva in strahu nr drugi strani! Ta mož je vedel, kaj hoče, ta mož je imel pogum, to, kar je kot prav spoznal, tudi izvajati. Bil jc viti1/, brez strahu in brez madeža. Ko je prvikrat stopil v javno življenje kot prestolonaslednik, jc učinil dejanje, dejanje, katero je tako glasno govorilo, da jc vsak takoj vedel, s kom ima opraviti. Bilo jc ob času, ko so Vsenemci uprizorili tisto podlo pročodrimsko gonjo, 7.ii odpad Nemcev od katoličanstva k pruskemu protestantizmu. Takrat se pokojni nadvojvoda ni pomišljal niti
Dva vzor-človeka.
Mrtvim čast in molitev, življenju pravica! Mrtvim čast! Dva mrtva, ki sta čast uživala in zaslužila v življenju, ki zaslužita čast in molitev po smrti! Dva blaga človeka, čast človeškemu rodu, čast širni Avstriji, čast vsem narodom naše širne monarhije. Dva človeka, katerih dražestno dobrotijivost jc skušal marsikdo, komur jc bila sreča tako mila, da jc prišel z njima v stik!
Nič nc označuje bolj značaja človeka, kakor kaka mala dogodbica iz njegovega življenja. Naj vam takoj podam ono tako sličico.
Tam daleč proti zapadu v Pirene-jah ob španski meji imam prijatelja, malega skromnega duhovnika. Ko so jo sedanji španski kralj poročil, jo moral nadvojvoda Fran Ferdinand iti v Madrid zastopat pri slavnostih našega presvetlega vladarja. Njegova blaga soproga ga jo spremila do španske meje. Bila je nevarna stvar pohod v Madrid, k'. • der so se takrat pojavljali anarhistični atentati proti kralju. Vojvodinja jc zapustila svojega soproga ob španski meji in je hitela v Lurd k Materi božji prosit zanj, da ga ščiti in čuva, in oni duhovnik mi jc pravil, kako ga je obiskala, kako prijazna in ljubezniva je bila, kako prisrčno sc jo poslovila od njih. Da. je rekel, še dekli jc dala roko, ko jc odšla. Vidite, ta slika nam kaže, kako blagi ljudje so to bili, kako globoko verni, srečni in dobri. In kdor jih je opazoval, jaz sem imel opetovano priliko priti z njimi v dotiko, je videl, kako so gibljejo med narodom, med ljudstvom. Radi so prihajali o počitnicah med ljudstvo, in akoruvuo so imeli krasne gradove, so
eno minuto, ampak je poklical k sebi predsednika katoliškega šolskega društva v Avstriji dr. Švarca in mu je dejal; «Na to gibanje jc samo en odgovor in moj odgovor in moja dolžnost je, da stopim z današnjim dnem kot pokrovitelj na čelo vašega društva.« (Burni klici: »Slava mu!«) Svet je vedel, s kom ima opraviti. Bil je katoličan in sicer ne eden tiste vrste, ki plazi sramežljivo ali pa strahopetno v cerkev, da tamkaj tnalo pomoli, doma pa ima prižgano svečo hudiču. Ne eden tistih brezznačajnih katoličanov, ki žalibog hodijo v velikem številu povsod okoli, ampak bil je cel mož, cel katoličan, pripravljen za svojo vero živeti in umreti.
Kako veselje je takrat prešinilo celo katoliško Avstrijo! Z enim mahom je postal Franc Ferdinand miljenec vseh katoliških narodov habsburškega cesarstva. Seveda je to dejstvo vzbudilo na drugI strani sovraštvo, sovraštvo pri svobodomiselnem Iramasonstvu na celi črti, sovraštvo pri s tem svobodomiselnim framasonstvom zvezanem srbskem popovstvu.
Franc Ferdinand — predstavnik velike Avstrije.
Dragi moji! Pokojni Franc Ferdinand je bil zastopnik velike misli, velike, vsem narodom pravične Avstrijo, on je videl slavo svojega cesarstva, svojega bodočega cesarstva v tem, da ustvari veliko, mogočno Avstrijo, zasnovano na zadovoljnosti vseh narodov. Zlasti pa je pokojni nadvojvoda vedel dobro cenili pomen Jugoslovanstva za naše monarhijo. Pokojni nadvojvoda se jc popolnoma zavedal, da so hrvaško slovenske dežele za habsburško-lo-rensko cesarstvo največjega, naravnost življenjskega pomena, in zato je nadvojvoda Franc Ferdinand sklenil, kadar bo dobil moč v roke, zadovoljiti Jugoslovane avstrijske monarhije. Dragi moji! Hrvaški politik na visokem mestu mi je sam pravil par dni potem, ko je imel priliko v Miramaru govoriti s pokojnim prestolonaslednikom, da mu jc ta dejal: »Kadar jaz postanem cesar, dobi hrvaški narod svoje pravice!« Da, 'da, dragi moji, in kljub temu je padel kot žrtev hudodelske jugoslovanske roke! (Ogorčeni klici: »Sramota!«)
Franc Ferdinand je moral pasti, ker je hotel srečne in zadovoljne Jugoslovane.
Še več! Ne kljub temu, to je premilo rečeno, zaradi tega je padel, ker je hotel srečne in zadovoljne Jugoslovane v našem cesarstvu. Zadovoljni Jugoslovani v naši monarhiji, v habsburško - lorenskem cesarstvu, to pomeni smrt za velesrbsko gibanje, za to gibanje, katero živi samo od nezadovoljnosti Jugoslovanov, zato je moral umreti ta plemeniti cesarski princ, ta največji prijatelj Jugoslovanov, ter je moral s svojo krvjo plačati, ker je hotel našo srečo!
Dragi moji! Tekom desetletij je bilo mnogo laži-državnikov v monarhiji, ki so pritiskali Jugoslovane ob steno, ki so jim delali krivico, delali krivico
Hrvatom, delali krivico Slovencem, delali krivico tudi pravoslavnim Jugoslovanom, ki se imenujejo Srbi. Delali so to, ker so zlorabljali zaupanje, katero jim je izkazoval naš dobri cesar, ampak proti nobenemi: teh se ni dvignila srbska io\\, kajti vedeli so ti zločinci, da ti psevdodržnvniki navajajo vodo na njihov mlin (Klici: »Tako je!«), pač pa se je dvignila hudodelska srbska roka proti plemenitemu princu, proti Francu Ferdinandu, ki je bil naš prijatelj, naš največji in najmočnejši prijatelj! Če bi bil slov.enski narod bogat, kar ni, potem bi moral temu nadvojvodi postaviti spomenik tako krasen, tako veličasten, da mu ga ni podobnega na celem svetu!
Pilati si umivajo roke.
Draji moji! Sedaj, ko je hudodelstvo izvršeno, nastopajo seveda Pilati, ki umivajo hudodelske roke in odklanjajo z ogorčenjem vsako sodelovanje, vsako krivdo, in med njimi je tudi srbska vlada, ki pravi, da je nedolžna in da obsoja to dejanje. Kdor verjame, da je Pilat nedolžen' Kristusove smrti, kdor to verjame, ta naj tudi verjame, da je srbska vlada, vlada morilcev, brezvestnih morilcev, ki so na zverinski način umorili in razmesarili svojega lastnega kralja, t a naj verjame, da je ta vlada nedolžna! Bombe so dobili zarotniki v Belgradu. Bombe, katere so metali, so iz vojaškega arzenala v Kragu-jevcu.
Ali sc morda na Srbskem bombe prodajajo, kakor pri nas krompir in korenje? Ali na Srbskem vsak bombe vzame, kdor jih hoče? Dragi moji, bombe in revolverje in denar so dobili ti mladiči, ki so to hudodelstvo izvršili, v Belgradu.
V Belgradu se je skuhala ta hudodelska zarota, kajti bali so se, da bo, ako postane Franc Ferdinand cesar, konec velesrbske propagande (Klici: »Tako je!«) in kdor bi še kaj dvomil, naj pogled*i vendar to nesramno pisavo srbskih listov sedaj po dejanju. Ta pisava je proita vsake sramežljivosti, četudi deloma hinavsko zavita. Če list piše, da mučenika nista nadvojvoda Franc Ferdinand in Zofija, ampak cla je morilec mučenik, je to menda dovolj. (Klici: »Fcj sramota!«) In to trpi srbska vlada! Pri tej priliki se srbski listi še norčujejo iz Avstrije, češ, da je trhla. Naj gledajo raje na gnilobo svoje lastne države, ki smrdi po celi Evropi.
Mi Avstrijci imamo hvala Bogu cesarja od božje milosti, Srbi pa imajo svojega kralja od milosti morilcev.
In srbski vladni list ima to drzno čelo, da zadnje dni daje še celo svete Avstriji, kako naj Avstrija vlada. Mi se zahvaljujemo za te svete. Oni rabijo svete sami zase, so jih nujno potrebni in naj jih zase obdržijo.
Tembolj se mora človek čuditi in mora strmeti, kako se morejo na naših tleh najti ljudje, ki proglašajo Belgrad kot kulturno središče Jugoslovanov.
Kakšna kultura je to! Kultura bomb, kultura revolverjev, kultura umo-
ra! (»Sramota!« — Velikansko pritrjevanje.) Mi sc zahvaljujemo za to kulturo, mi imamo svojo kulturo, mi imamo svoje kulturno središče v Avstriji.
(»Tako je !«) in ne rabimo nobene druge kulture.
Zoper veleizdajalce pri nas.
Dragi moji, in nad vse žalostno je, ako vidimo, da so se našli celo v Ljubljani v sredi Slovenstva, tako podli ljudje, da so odobravali to grozno dejanje! (Velikansko ogorčenje in klici: »Sramota! Fej!«) To nam odpre naravnost prepad pokvarjenosti, velike pokvarjenosti in podlosti, prijatelji, v naši sredini! Prijatelji moji, umrl je naš veliki prijatelj, umrl jc On, v katerem so bile poosebljene nade in upi vseh narodov našega cesarstva, in ž njim je umrla v zakonski zvestobi Njegova pre-blaga družica. Ena sekunda in vse naše nade so bile uničene — ena sekunda, katero si je osvojil hudodelec, plačan od Belgrada!
Nikdar ne usahne v naših srcih spomin na ta dva blaga človeka, pa tudi ne spomin na hudodelce in na iste, ki so jih najeli in plačali!!
Slava spominu Franca Ferdinanda in njegove soproge — sočustvovanje slovenskega naroda njunim otrokom!
čast in slava spominu Franca Ferdinanda, čast in slava spominu Zofije Hohenberg (Slava-kliei), naše srčno sočutje pa ubogim otrokom, katere prosimo, naj vedo, dokler živijo, da slovenski narod ž njimi čuti in jih iz dna duš pomiluje, in da spoštovanje, velespošto-vanje njihovih velikih starišev ne bode nikdar minulo, dokler bode živel slo« venski rod.
Mi pa na delo za katoliškohrvafsko do« movino v Avstriji!
Življenju pravice!
Kadar se vrnemo od kakega pogreba, ko smo pokopali — kdorkoli, kar mu je bilo milo in drago, ko pridemo domov — žalostni smo, potrti smo. Ali življenje zopet zahteva svoje pravice — na delo gremo, zopet se lotimo vsakdanjega tlela, m čc je bil pokopan kdo, ki nam je bil posebno mil in drag, kojega sodelovanje nam jo mnogo koristilo, kojega sodelovanje jo pomagalo držati kvišku naš dom, potem vemo, da moramo sedaj podvojiti svoje delo, ker bomo s tem, da podvojimo svoje delo, najbolje spoštovali spomin pokojnika. In v tem položaju, dragi moji se nahajamo tudi mi. S pogreba smo prišli domov, sedaj pa na delo, prijatelji moji, na delo za naš narod, za hrvaško-slovenski narod, na delo za prihodnjost našega naroda, na delo za našo širno, mogočno, častipolno Avstrijo, na delo za našega presvitlega vla« darja.
Delujmo v duhu pokojnega Franca Ferdinanda, — s tem bomo najbolje častili njegov spomin, — za veliko katoliško Avstrijo!
Srezobziren boj veleizdnjalcem, hujskačem in zapeljivcem, brezvestnemu časopisju!
Naše delo pa mora biti tudi najostreje odporno delo zoper one brezvestne ijudi, ki sc pomagači vsega, kar ,e je zgodilo. Mi moramo delali v okviru inbsluirško-lorenskega cesarstva za vc-iko katol. ki vaško - slovensko domo-/ino. Za to veliko katoliško hrvaško-slo-vensko domovino je moral življenje pustili Frane Ferdinand — tistim, ki so to zakrivili, veljaj naš najbrezob-drnejši boji In tu bi opozoril danes v iom slovesnem trenutku na eno točko, ia katero je treba delati že v prvem lipu z vso silo. in to je tisto brezvestno iasopisje, katero je deloma plačano iz Selgrada in katero pod očmi naših oblasti (Klici: »žalibog!«) razdira kos za kosem glavni temelj reda in sre-ie ia zvestobe, razdira nravno podlago iaše svete vere. Prijatelji, od vlade ni-.namo ničesar jiričakovati, sami moramo d« lo opravljati!
Prijatelji moji; ta dogodek zopet kaže. kakšen je učinek takšnega brezvestnega časopisja na možgane naše mladine Dragi moji, s strahom mora človek zreii na to in se vprašati, kaj bode, če bomo mirno gledali, kako se pokvarja nežna mladina, bodočnost, up in nada našega slovenskega naroda. Kaj čaka take mladeniče, kakšen konec jih čaka? Najbrž lak konec, kakor ga bo naredil Princip!
Možje, žene, očetje, matere — v i)oj proti temu nesramnemu časopisju I (Viharno pritrjevanje!) Nikari ne mislile, tla Vas lo nič ne briga, in zlasti premagajte tisio oslovsko radovednost (veselosi i, ki Vas žene včasih vzeti tatu) cunjo v roke.' Pomislite vendar, da iiosiie odgovornost pred Bogom, ponudite, kakšen račun boste morali dajati, ker niste tlosii pazili in se dali po tisti neumni radovednosti zapeljati in preslepiti. tla ste včasih sami vzeli tak lažnih lisi v roke! Proč s tem Časopisjem in brezobzirno izločite iz naše are-de vsakega brez izjeme, naj bo kdorkoli Hoče, ki kaže katerokoli popustljivost v tfij smeri! Ta ne spada med nas, en je največji škodljivec našega naroda, on ni samo veleizdajalec proti narodu in celi monarhiji, ampak on ie tudi veleizdajalec proti naši narodni bodočnosti. Prijatelji, kdor tega ne sprevidi, da je bodočnost hrvaško-slo-venskega naroda iskati edino in edino-le v okviru habsburško-lorenske monarhije, ali kdor tega neče videti, ta je ali veleizdajalec ali pa norec in spada v enem slučaju na vislice,, v drugem slučaju v norišnico.
Prijatelji, mi v resnih časih živimo in tu ne sme veljati nobena slabost in nobena popustljivost. Za našo priliod-njost se gre, za bodočnost in srečo nalili otrok, mladine, naših potomcev — vsaka slabost, vsaka popustljivost je v tem oziru hudodelstvo. Mogoče, da smo malo premalo pozornosti obračali na to, ker nihče ni pričakoval tako groznega dejstva, mosroče da Dremalo, ker 4i
smo se zanesli popolnoma na čut, na zvestobo naroda, .ker smo dejali: »Tu ni nobenega vprašanja.« Mogoče, da smo premalo zasledovali in preganjali (isie hudobneže in norce, o kate-rih sem prej govoril, ampak to grozodejstvo je kakor blisk razsvetlilo celi položaj, sedaj je vse jasno, vsak izmed nas vse vidi, kdor pr« tega ne vidi, temu pomagati ni.
Slovenci, v boj za našo državo zoper vsakega sovraga!
Iz svežega groba preblage dvojice, iz tega svežega groba mora vzrasti življenje našega tlela.
Dragi moji, ne zamenjavajte vsakokratne vlade z državo. Vlade se menjavajo od danes do jutri! mnogokrat vlad?, ki so bolj ali manj za nič. Ampak mi se ne oklepamo nobene vlade, temveč v trdni zavesti, kje je iskali bodočnosti našega naroda, se oklepamo države, in v tej trdni zavesti nudimo našemu presvitlemu cesarju kot glavnemu zastopniku te države svojo moško zvestobo. (Gvomoviti Živio!) Ta zvestoba mu ni nikdar manjkalas naši regimenti pred sovražnikom še nikdar niso ušli, in kader bo naš cesar nas klical, da nbračunimo s hudodelci, ki. so zakrivili sarajevsko grozo, takrat bodo ti takozvani »bratje Srbi«, ki spominjajo na tiste janičarje, ki so svojčas klali svoje brate in dejali »Ne boj se, brate!« (Veselost), takrat bodo ti »bratje« čutili našo pesi (Živahno pritrjevanje), takrat bo težka pest slovenskega vojaka, slovenskega fanta razdrobila črepinjo tistega Srba, v katerem živi požrešna domišljija, ki ni zadovoljna s tem, kar mu je Rog dal, ampak ki bi rad ugrabil in hoče požreti vse. kakor požrešni otroki, ki nikdar ne vedo, kdaj imajo zadosti.
Pod staro zastavo: »Vse za vero, dom, cesarja!«
Mi, dragi moji, gremo oil svežega groba do novega leta. Gori na dalj-njem severu, na Hanoveranskem, je grob pri cerkvi in pred nekaterimi desetletji je naenkrat čudežno pognala brezova mladika in ta je rastla iz groba ven in postala visoko drevo, ki nad-kriljuje danes cerkev.
Prijatelji moji, lo je živa slika življenja, katero raste iz groba, živa slika jiravice, katero ima življenje.
In tako pravimo mi: Naš veliki prijatelj je umrl mi ostanemo in hočemo in moramo živeti, in, da si izvoju-jemo svoj prostor na soliicu, bomo sedaj, ko nimamo več tega mogočnega zaščitnika, delali z dvojno in trojno silo! Razviti hočemo staro našo bojno zastavo in gremo v bitko po starem geslu: »Vse za vero, dom in cesarja!«
Ob svežem grobu prisegamo zvestobo spominu mrtvega, prisegamo zvestobo našemu presvitlemu vladarju!
Naprej torej, dragi moji, na novo tlelo, na podvojeno, na poirojeno delo! Mrtvim čast in naša molitev, življenju oravice! Mi hočemo živci i. naš narod
hoče živeti, živeti hoče hrvaško-sloven-ski narod, naša mogočna mi»narlii?u hoče in mora živeti in bn živela vkljviia njenim sovražnikom. Mi tako kličemo na današnji dan iz dna svoje slovenske duše: ?ivin hrvaško-slovenski narod! (Velikansko ploskanje in Živio-klici.)Živela Avstrija! (Grotnovilo ploskanje in klici: »Živela!«) - Živic naš cesar (frenetični Živio-klici in ploskanje) Franc Jožef I. (Ponovljeni frenetični Živio-klici), katerega Bog živi, Bog čuvaj, Bog blagoslovi in ohrani .-o mnoga leta!! (Ponovljeno gromovro ploskanje in Živio-klici zapoje se cesarska pesem, ki izzveni v zopetne nad vse navdušene trikratne Živio-klice :>i ponovno gromovito ploskanje.)
Spomini na prestolonaslednika Franca Ferdinand?.
Kako je Franc Ferainand živel.
Nadvojvoda je bil vzoren katoličan. Vsak dan je kleče opravil svojo jutranjo in večerno molitev, vsak dan pri večerni molitvi obudil: popolni kes; tla odpušča vsem svojim sovražnikom; da sprejme smrt iz božjih rok, kedaj, kako in kjer mu jo Bog jiošlje. Zadnji sklep je, kakor znano, za slučaj smrti združen s popolnimi odpustki. Vsak dan je bil pri sv. maši in vsak prvi petek v mesecu je sprejel sv. obhajilo. Bil je velik častilec presv. Srca Jezusovega in Marije. Vsako leto jo bila v gradu Ko-nopišt na praznik presvetega Srca Jezusovega procesija, katere se je udeležil s svojo družino. Bil je tudi velik častilec Marijin. Med zadnjo sv. mašo v Ilidži, pri kateri je bil, se je pogosto ozrl na podobo Matere Čudopolne, ki je visela ob strani oltarja. Zdi se, da je slutil, kaj se bo zgodilo, in prosil je za zadnji svoj hoj pomoči 111 varstva od Matere božje zase, za svojo družino in celo Avstrijo. Ko so 11111 častniki po umoru odpeli paradno suknjo, zagledali so na njegovih prsih zlato verižico s svetinjico Marijino in presv. Srca Jezusovega. To svetinjo je vzel tudi seboj v grob.
Kako se ie prestolonaslednik priprav« ljal na smrt.
Koroški župnik Franc Neuvirter priobčuje svoje spomine na pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo, ko je bil leta 190 i., 1905. in 19015. župnik v Lelingu, kamor je visoka družina vsa ta leta hodila na poletne počitnice. Pisatelj pripoveduje, kako sta pokojnika vsak dan redno in z veliko zbranostjo prisostvovala sv. maši. Vsako soboto je prišla vojvodinja Hohenberg v cerkev k spovedi in prihodnje jutro je prejela sv. obhajilo. Mnogokrat je vojvodinja s svojim lepim glasom tudi pela pri sv. maši, akc so pevci na koru peli kako znano ji pesem. Najzanimivejši je pa ta-le dogodek: Nekeera dne leta 1906., ko ie nad-
vojvodova družina zopet bivala v Lelin-gu, je zjutraj nenadoma nekdo potrkal na župnikova vrata in takoj nato jc vstopil clvor. mojster Janaček z besedami: »Gospod župnik, gospod nadvojvoda se mora odpeljati v Trst. in vas prosi, da bi ga takoj spovedali; zvedel je, da se ondi pripravlja nanj napad ter je vsled tega zelo vznemirjen.« Župnik je odliitel v grad, kjer so ga takoj odpeljali v nadvojvoclovo sobo. Prestolonaslednik ga je sprejel z besedami: »Oprostite gospod župnik, da sem vas tako zgodaj klical; v Trst moram iti zastopat Nj. Veličanstvo in življenje nas katerega ni pač nikoli varno. Računati moram s smrtjo. Prosim vas, hitro mi pomagajte napraviti račun z našim Gospodom Bogom.« Ob teh besedah je nadvojvoda župniku ponudil sedež na svojem naslonjaču, sam je pa v generalski galauniformi pokleknil na tla in se tako spovedal. Tako živa je bila pi'o-stolonaslednikova vera in tako resnična in globoka njegova ponižnost pred Bogom.
Pismo rajne vojvodinje Hohenberg.
Francoski listi objavljajo pismo umorjene vojvodinje Ilohenberg, ki ga je pisala neki svoji francoski prijateljici 1. 1901., nekoliko prej, ko je bila imenovana za vojvodinjo. Med drugim pi-? še rajnica: »Če premišljujem dogodke I svojega življenja, vidim, da jc posegla |.vanje Previdnost tako, da sem si na jas-Inem o velikih dolžnostih, ki mi jih nalaga in vidim, da ima Najvišji posebne namene z menoj. Ponižno se zahvaljujem Stvarniku in upam, da izkažem njegovi sveti Cerkvi hvaležnost za dobrote, s katerimi me je obsipal. Kakršnokoli bodočnost mi je usoda dolo-[ čila, nikdar ne preneham, da s svojimi močmi delam za slavo Cerkve in za sre-čo dežele, katere vladi bom vedno posvečala pozornost, deželi, ki jo moj mož najglobokejše ljubi.«
Pokojna vojvodinja je bila vzor katoliške žene. Otroke jc vzgojila sama in sicer zelo preprosto in verno. Oblečeni so bili čisto navadno kakor vsi drugi meščanski otroci. Za svojim možem bi šla skozi ogenj in jc šla tudi ž njim v smrt. Ko so ji rekli, da jc pot v Bosno nevarna za njenega soproga in da naj vsaj ona doma ostane, je rekla: »Ravno zato moram biti na njegovi strani.« Ko jej je pokojni nadvojvoda rekel takoj po prvem bombnem napadu, ravno pet minut pred smrtjo, naj gre sama v kopališče Ilidže pri Sarajevem in naj ga tam počaka, je odgovorila: »Franc, jaz ostanem pri tebi, na tvoji strani.«
Prestolonaslednik o svoji soprogi in o svoji sreči.
Na slavnosti povodom podelitve kardinalskega klobuka kardinalu dr. Černohu na Ogrskem je cesarja zastopal pokojni nadvojvoda. Sila dolgo časa sc jc pokojnik prijazno razgovar-jal z novim kardinalom. Navzoči visoki dostojanstveniki so z veliko pazljivostjo zasledovali živahen pogovor. Prestolonaslednik je prijazno smehljaje rekel
kardinalu: Tudi moja soproga živahno zasleduje Vaše delovanje kot dušnega nadpastirja in bi vas rada spoznala. Vojvodinja pa je bila navzoča pri slavnosti in je opazovala obred iz kapele. Ko mu jc nato kardinal odgovoril, da jo je videl, je prestolonaslednik nadaljeval svoje milo pripovedovanje o svoji sporogi in družini. Iz njegovih oči je seval izraz nepopisne sreče in od čustev premagan je odkril kardinalu svoje srce. »Prevzvišeni«, je dejal, »večkrat sem poskusil, da so v življenju stvari, ki bi jih, ako bi jih morali še enkrat narediti, drugače naredili. Glede svojega zakona bi pa nespremenjeno to napravil, kar som napravil. Poln veselja vam povem, da sem od Boga blagoslovljen človek. Ko pridem od dolgega in težkega dela med svojo družino domov in dobim svojo soprogo med igra-jočimi se otroci pri ročnem delu, me zapustijo že vse skrbi in sem ves iz sebe radi sreče. Ta prizor morate enkrat videti.«
Prestolonaslednik je smehljaje slre«el roko kardinalu v pozdrav in rekel: Sedaj bom potoval v Bosno, če se pa povrnem in boste zopet na Dunaju, nas boste obiskali in boste naš gost! Na svidenje!
V šoli trpljenja.
Pokojnega nadvojvoda je v najlepših letih napadla huda bolezen, jetika. Možje znanosti so smatrali njegovo življenje za izgubljeno. Grof Sternbeg pripoveduje o tej bolezni sledeče: Imel sem takrat čast, spadati med može, ki so z njim bližje občevali. Bil sem pri njem na Malem Lošinju, kjer je počival na kanapeju. In kakor bi se zgodil čudež, je polagoma ozdravel. Ze sam je rekel, da ni več upal na zdravje in jaz sem mnenja, da pozna znanost komaj še kak drug slučaj, da bi kak tako težko na jetiki bolan človek popolnoma okreval. Že takrat se je rad izrazil, da se ne bo oženil primerno svojemu stanu. Ta sklenjen zakon ni bil, kakor se je večkrat mislilo, slučajen, ampak že od nekdaj nameravan. Po prestani bolezni je postal nadvojvoda popolnoma drug mož. Ker je bil dolgo časa osamljen, proč od posvetnega hrupa, je imel priliko, baviti se s čtivom. Tako se je zgodilo, da je bil eden izmed mož, ki so veliko čitali in veliko znali; čital je lc resne knjige. Čudežna rešitev je nenavadno povzdignila njegov verski čut in preje nekoliko razvita veseljaška narava jc popolnoma izginila. Kdor ga je poznal pred boleznijo in po njej, ne bi nikdar mislil, da je mogoče, da bi bil to isti mož.
Pokojni prestolonaslednik in hrvaško vojaštvo.
Pokojni prestolonaslednik Franc Ferdinand je posvečal veliko pozornosti hrvatskim polkom, v katerih služijo potomci starih hrvatskih junakov. Ni minula prilika, ki se mu je nudila, da ne bi odlikoval Hrvatov. Za časa velikih vojaških vaj na južnem Ogrskem in na Hrvatskem je imenoval hrvatsko
domobranstvo »vražjo divizijo«. Vedno sc je tudi zelo pohvalno izrazil, kadar jc govoril o moštvu ali častnikih lo., 70., 73. in 79. polka. Na svoja usta jih jc hvalil pred spremstvom: »To so moji hrvatski krajišnici, oni marširajo in streljajo, da jim ni para!« Kako jo bil naklonjen hrvatskim polkom, kaže lo, da so bili pri zadnji spremembi prišli hrvaški polki št. 16., 96., 70. in 79. v najlepša mesta, kakor Dunaj, Budimpešta in Tcmešvar. Osobito je odlikoval hrvatski varaždinski polk, ki je prišcdši na Dunaj, bil nastanjen v mestu, nedaleč od cesarskega dvora, a v bližini Belvedera. Govori se, da bi v kakem izrednem slučaju imel ta polk nalogo, čuvati cesarski dvor in Belvedere, a predvsem, da prevzame stražo pod stanovanjem cesarja. To je izvanredno in edino odlikovanje svoje vrste, da jo bil hrvatski polk pozvan, da čuva cesarski dvor.
Pokojni nadvojvoda Franc Ferdinand in Slovenci .
Od odlične strani izvemo, da se je pokojni nadvojvoda posebno zanimal za Slovence. Ko se jo pred meseci mudil v Miramaru, ga je obiskal visok slovenski dostojanstvenik. Temu jc dejal nadvojvoda, kazoč gori proti kršnemu Krasu in slovenskim planinam: »Tu gori prebivajo moji ljubi Slovenci.« Iz prav tako odličnega vira pa smo izvedeli tudi, da se je pokojnik zelo zanimal za koroške Slovence. Prebral je celo knjigo »Iz koroškega Vilajeta«, v kateri se opisujejo krivice, ki so gode Slovencem. Dal si je o koroških razmerah poročati.
Rajni prestolonaslednik preprečil voj«
sko s Srbijo.
Bivši bolgarski ministrski predsednik dr. Danev jo izjavil, da jc rajni prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand svojčas v razgovoru ž njim glede na svojo stališče nasproti Srbiji izjavil: »Srbi me smatrajo za svojega največjega sovražnika, a to nikakor ni res. Da Vam to dokažem, Vam povem, da som bil jaz 1. 1908., ko je dosegla bosenska kriza svoj višek in ko je bilo proti Srbiji za vojsko vse pripravljeno, skoraj edini, ki sem se oglasil proti vojski. Skoraj, da se ima Srbija samo meni zahvaliti, da ni bila uničena.« V zahvalo zalo so ga Srbi.umorili.
Pred smrtjo.
Ko so je nadvojvoda peljal v Bosno, so se vnele osi koles pri dvornem vlaku. Ko je nadvojvoda to slišal, jc dejal: Tu gori, tam doli pa bodo letele bombe.
Po prvem ponesrečenem napadu se je nadvojvoda proti spremstvu o bombašu Cabrinoviču pošalil, rekoč: »Ta dobi gotovo še zlati zaslužni križec.«
Ko je vojvodinjo zadela morilčeva kroglja, se je oklenila soproga krog vratu, a on jo je objel z obema rokama. Sekundo na to je tudi Franca Ferdinanda zadela kroglja. Mogel je soprogi
5'
reči šc naslednje besede: »Zofka, Zofka, ostani pri otrocih!«, kar so krog stoječi vsi slišali. Grof Franc Marali, ki je videl, da je nadvojvoda ranjen, je vprašal: »Cesarska Visokost, ali čutite velike bolečine?« Nadvojvoda je še odkimal z glavo in rekel: »Ne, saj ni nič!« Baron Andrej Morsej, ki se jc bil s poročnikom avtomobilskega zbora Grei-nom vrgel na napadalca in sedaj z drugimi vred z grozo spoznal, da je nadvojvoda smrtno zadet, je prestolonaslednika prijel za roko in vprašal: »Cesarska Visokost, ali naj kaj sporočim otrokom?« Nadvojvoda pa ni dal nobenega odgovora več, stegnjen so je naslonil nazaj in bil nezavesten. Četrt uro nato je izdihnil, medtem ko jo vojvodinja, zadeta v trebušno žilo, bila skoro v hipu mrtva.
Smrt brez bolečin.
1'odobar Rudolf Valdec, ki jo napravil v Sarajevu mrtvaški maski, jo izjavil: Prestolona.slenikova mrtvaška maska dokazuje, da jo bila smrt brez bolečin. V potezah so no pojavlja liili znak smrtnega boja; na bolečine kaže edino, kor so otekle spodnje ustnice. Polog močnega mišičevja sem zapazil so tetovacijo na levi roki, ki kaže kitajskega zmaja in jo bilo zanjo potrebnih do 2000 vbodljajev z iglo. Mrtvaški maski sem izdeloval i uro. Barva na prostolonaslodnikovem obrazu so ni iz-promonila; barva vojvodinjinega obraza jo bila rumena.
Nart 2C00 vencev žrtvama.
Preteklo nedeljo je obiskalo na stotine Dunajčanov in Dunajčank Aristoteli, kjer ležita prestolonaslednik in soproga pokopana. V soboto in v nedeljo so pripeljali še nad 500 vencev, tako tla jo zdaj vencev do 2000.
r-------1
po Političen pregled M
DRŽAVNI MINISTRSKI SVET NA DUNAJU.
Kadar so gre za kako važno državno zadevo, ki jo velikega pomena za razvoj v državi, takrat skliče cesar skupni ministrski svet na Dunaj. Tak skupni svet se je zbral 7. julija. Navzoči so bili dunajski ministri, ogrski ministri, zunanji minister grof Borch-told, višji generali in cesar. Posvetovali so se dolgo časa o posledicah, ki so nastale vsled smrti Franca Ferdinanda za državo. Sklenili so, da so policija in šolstvo v Bosni preuredi in upelje večje nadzorstvo nad srbskim gibanjem. Če bo pa preiskava dognala, da so bili morilci s srbsko vlado kaj v zvezi, bo zahtevala Avstrija odločnega zadoščenja. Srbija mora napraviti hujskarijam in hujskačem proti naši državi konec.
GORIŠKI DEŽELNI ZBOR
Državno sodišče je volitev oo-sesivo v goriški deželni zbor vsleu ue-6i
postvnosti razveljavilo. Izvoljeni so bili v veleposestvu 3 laški katoličani. Proti volitvam so se pritožili laški liberalci. Zadnjo besedo, ali smejo v deželnemu zboru sedeti ti trije poslanci, pa ima goriški deželni zbor. Ker nimajo laški katoličani večine v deželnem zboru, je zelo zanimivo, kako se bo ta zadeva na Goriškem rešila.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V ISTRI.
Volitve za deželni zbor v Istri so končane. Novi deželni zbor bo štel 19 Hrvatov in Slovencev, 22 laških liberal cev, 1 laškega katoliškega poslanca, 1 socialnega demokrata in 3 škofe. Za narodni sporazum bo 24 poslancev, 22 laških liberalcev bo pa najbrže proti vsakemu delu.
Slovenci in Hrvati so od zadnjih volitev, ki so bile 1. 1908. silno napredovali po številu. L. 1908. so namreč dobili: Slovenci in Hrvatje 27.606 glasov, laški liberalci 13.567, laški katoličani i.918, socialni demokratje pa 4 tisoč 440 glasov. Letos so pa dobili: Slovenci in Hrvatje 36.921, laški liberalci 20.634, laški katoličani 5.267, socialni demokratje pa 5.475 glasov. Slovani povsod rastejo.
RUMUNIJA IN AVSTRIJA.
Huski listi v Pclrogradu poročajo iz Bukarešto sledečo vest : Humunski bivši in sedanji ministrski predsednik in bivši in sedanji zunanji minister so vsi soglasno izjavili, da je Rumunija prekinila vsako tesnejšo zvezo z Avstrijo in se je odločila, da bo od sedaj naprej vedno samo z Busijo skupno postopala. Rumunija je žc odločena. Humuni so bili dolgo vrsto let naši prijatelji in smo imeli ž njimi celo pogodilo, po kateri nam bi v vojski pomagali. Vzrok, da so nam obrnili hrbet, leži v tem, ker Mad-jari ogrske Rumune tlačijo. Bumunov je na Ogrskem in v Bukovini približno tri in pol milijona.
RUSKI POSLANIK V BELGRADU UMRL.
Pretekli petek zvečer ob 9. uri jo umrl v Belgradu na stanovanju avstrijskega poslanika nagle smrti od kapi zadet ruski poslanik na srbskem dvoru, Ha rt vig. Hartvig je prišel zvečer na obiske k avstrijskemu poslaniku baronu Gislu. Tam sc je pritožil, čoš tla avstrijski krogi namigavajo, kakor da bi bil on kaj vedel za žalosten umor v Sarajevu. Prosil je poslanika, naj on taka namigavanja prepreči. Tekom razgovora se je poslanik kar naenkrat prijel za srce, padel na tla. in izdihnil. Poklicani zdravniki so ga našli mrt voga.
Hartvig jc bil zelo pretkan državnik. velik prijatelj Srbije, ki ji je veliko pomagal in pa nasprotnik Avstrije.
ALBANSKI KNEZ OD VSEH 2A-PUŠČEN.
Albanski knez Wied sc pripravlja na odhod. Vso ga jo zapustilo, o„vropskc države, vojaki in albanska vlada. Vata-
ši pridobivajo vedno več privržencev m s knezom drži komaj peščica ljudi. Bojne ladije evropskih držav leže preti Dračcm, ali VViedu noče nobena pomagati. Na jugu pa prodirajo vedno daljo grški uporniki, ki bodo kmalu vso južno Albanijo zasedli. Knez naprej ne ve, nazaj no sme! Vsak up, ila bi sc obdržal, je zaman. Kjer ljudje vladarja ue marajo in sc nočejo zanj boriti, je nemogoč. To bridko resnico jc knez Wiei| izkusil mod Albanci.
ITALIJA ŠARI.
Laška vlada je poklicala pod orožje rezerviste letnika 1911. Število vseli vpoklicanih rezervistov znaša 120.000 mož. Svet ugiblje, čemu Italija vojsko zbira. Nekateri pravijo, da je v Tripo-lisu šc vedno Tuik gospodar, dru-i pravijo, tla Lahom smrdi, ker grški vstajniki v Albaniji proti Valoni ob Adriji marširajo, tretji pa govore, da se železničarji v Italiji puntajo!
LAŠKE ŽELJE.
Lahi v kraljestvu pravijd, da nimajo ničesar proti temu, če Avstrija Albanijo zasede in jo vzame. Ali v tem slučaju zahtevajo Lahi, ila jim Avstrija prepusti Trentino, (o jc tisti kos južnih Tirol, kjer živo Lahi. Lahi pravijo, da morajo obračunali enkrat šc s Francozi, prej da no bodo dali miru. V ta namen pa potrebujejo južne Tirolc. Lahi so zares korajžni, ampak samo toliko časa, dokler ni vojske.
SPANCI PRODAJAJO LADJE.
Dočim so druge države oborožujejo do zol), tešejo bojno ladjo, vlivajo ka-nonc in delajo bombo in granate so pa začeli Španci bojno ladje prodajati. Ministrski predsednik španski je povedal, da bo Španska več svojih bojnih ladij drugim državam prodala in lepe denarje za njo dobila. Srečna Španija. To jc zares nekaj španskega v naših časili.
CJ a C3 crzi
V nedelfo dne 19. julija, vsi prijatelji treznosti na Tabor „Svete vo:ske" na Brezje.
ZZZZ Cj CJ C^Zs CZZH EZZI2
Dobi in svet.
Iz seje deželnega planinskega sveta.
Kupne pogodbe barona dr. K. Borna s posestniki za deželne pravico na niclio-rirari planini Pungrat se na predlog dr. Lampeta ne odobre. — Istotako nc odobri kupna pogodba glode planili« Preval je — Avscnck (Vrhnje) — Stroj (Dvorka vas). — Odobri so načrt za zboljšanje skupni, paše Moste-Žerovnica s proračunom 6200 K. Sklenejo sc dopolnila k zboljšanju na planinah Velopo-l jo, Zajamniki, J olje, Goreljck, Vogu. -Sklone so preureditev Bateškc planine in domačega pašnika Podkorenom. —
Na predlog poslanca Pibra se sklene pospešiti ureditev servitutnih pašnih pravic na posesti verskega zaklada. Poslanec Demšar opozarja na zanemarjeno planino PeCana. ki je last verskega zaklada. — Župnik Merkun poudarja ureditev paše pri Brezjah pri Kamniku in zanemarjenih planin kamniške meščanske korporacije ter ovčjerejo v Tuhinjski dolini. — Posl. Piber opozarja na napravo agrarne ceste Jereka — Ko-privnik. Dalje priporoča poslanec Piber, da se jemlje predvsem ozir na zboljšanje skupnih pašnikov, odkloni pa naj se vsaka delitev.
Osebne vesti. Župnija Šmarje pri Ljubljani je podeljena g. Francetu Ple-šču, župniku na Krki. — Nevarno je obolel upokojeni župnik g. Škufca v Leonišču v Ljubljani.
V spomin Franca Ferdinanda. V Ljubljani dobi novo sprehajališče ob Ljubljanici ime umrlega prestolonaslednika, v Gorici pa dobi nova slovenska šola njegovo ime.
Umrl je v Kranju upokojeni nad-učitelj g. Andrej Kmet. 11. I. P.
Umrla je v Kostanjevici v soboto zvečer soproga g. Lavoslava Bučarja, Tida Bučar, komaj v 23. letu svoje starosti. Bila je že poprej enkrat operirana; pri oni operaciji pa se baje ni vse gladko posrečilo, tako, da se je začelo gnojiti. V soboto so poskusili šc enkrat z operacijo, ki se pa žalibog ni obnesla, osobito, ker je bila že prepozna.
Nova avlomobilna vožnia po Gorenjskem. V kratkem času se odpre nova avtomobilna vožnja iz Domžal na Bled. Avtomobil bo vozil iz Domžal preko Trzina v Mengeš, Moste, mimo Komende, Lahovč do Spodnjega Brnika. Čez Gornji Brnik, Cerklje, Velesovo, Visoko, Kranj, Brezje, Lesce na Bled.
Nov ljubljanski pogrebni zavod. Mesto Ljubljana ustanovi svoj lasten pogrebni zavod. Cene pogrebom bi bile sledeče: najvišji razred 1500 K, La razred 900 K, I.b 760 K, II.a 550 K, 11.1» 400 K, III.a 300 K, III.b 200 Iv, IV.a 130 Iv, IV.b 85 K, V. razred 48 K; stroški otroškega pogreba bi veljali od 16 K dalje.
Vsesokolski zlet v Ljubljani prepovedan. Dunajska vlada je vsesokolski zlet," katerega bi se udeležili vsi slovanski Sokoli v Avstriji, prepovedala. Vzrok temu so posebno nevarne razmere, ki vladajo sedaj na jugu.
Sprememba na ljubljanskem sadnem trgu. Na dosedanjem sadnem trgu za semeniščem ostane še naprej prodaja sadja n a d r o b n o. Tu bodo smeli odslej prodajati svoje sadne pridelke le k m c t j e. Za ta sadni trg ostanejo v veljavi tudi dosedanji predpisi glede prekupa. Na cesarja Jožefa trgu se na novo uvede še sadni trg na debelo. Tu bodo lahko na vozeh prodajali sadje kmetje, kmetski branjevci in drugi trgovci s sadje m. Prodaja na drobno je na tem trgu prepovedana, vsled prodaje na debelo so pa na tem trgu do preklica ne bo upoštevala prepoved prekupa. S to odredbo hoče mestni magistrat dvigniti do-
voz sadja na ljubljanski trg in privabiti nanj kar največ kmetov, ki niso mogli dosedaj vsled tržnih razmer s sadjem na debelo zalagati ljubljanskega trga.
Nove vrste šola v Ljubljani. Vajenci po ljubljanskih gostilnah in kavarnah bodo dobili svojo dvoletno šolo. Učili se bodo nauka o živilih, kletarstva, postrežbe, gostilničarskega obratovanja in tujih jezikov.
Srečni krojači. V Ljubljani so zadeli trije krojaški pomočniki v državni loteriji srečko za 30.000 kron. Jožef Ko-derman dobi 15 tisoč kron, Miha Pin-tar in Anton Kolenc pa po 7J/2 tisoča kron. Srečni »žnidarji«, je rekla neka ženica, ko je to novico slišala.
Notranjski Orlil I. zlet notranjskih Orlov v Št. Peter se je preložil na nedeljo dne 30. avgusta t. 1. ter se vrši ta dan po starih določilih. Bratje iz Vipavskega, Cirkniškega, Idrijskega, Logaškega, Vrhniškega in Trnovsko-ko-šanskega okrožja se opozarjajo, da je zlet oficijelna prireditev teh okrožij, zato naj skrbe za polnoštevilno udeležbo; kakor od strani članstva, tako tudi glede gostov. Zleta se udeleži tudi Zveza Orlov po svojih zastopnikih. Odseki se opozarjajo, naj ta dan ne prirejajo nikakih zletov ali drugih prireditev, — tudi ne v najožjem obsegu! — ki bi utegnile škodovati udeležbi zleta. — Vprašalne pole se v kratkem razpošljejo! Na zdar! Pripravljalni odbor.
Požar. Goreti je začelo v Delnicah nad Škofjo Loko nenadoma gospodarsko poslopje posestnika Načeta Dolenca. Ogenj je v kratkem času uničil gospodarsko poslopje in hišo z vsem orodjem in obleko. Rešiti ni bilo mogoče niti živine. Zgoreli so: en vol, ena krava, ena telica in trije prašiči. Dolenc ima vsled požara škode okrog 12.000 K, do-čim jo bil zavarovan samo za 600 kron. Pravijo, cla je zažgal petletni deček, ki je bil sam doma, z žveplcnkami slamo na svisllh.Zatorej pazite na otroke, starši, in jih jemljite seboj na polje!
Strela je udarila preteklo soboto zvečer v viničarijo g. nadučitelja Je-šovnika v Jazbinah pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah ter. ubila viničarja Frana Rojko, ki je s svojimi sedel v hiši.
Strela omamila železniškega čuvaja. V torek, kakih 5 minut pred polnočjo, je železnični čuvaj Alojzij Dime v vlakojavnici med Medvodami in Škofjo Loko po telefonu javil, da vozi mimo vlak št. 1787, kar udari strela v telefon in vrže čuvaja z vso silo na tla, tako da je bil četrt ure omamljen in nezavesten, potem pa je prišel sam k zavesti; vendar je pa ves prestrašen, čuti nekaj notranjih bolečin in se trese po životu. Zdravnik ga je spoznal za 10 dni nezmožnega za službo. Strela je v vlakojavnici razbila okna, razkopala tla in pokončala telefonski aparat tako, da ne morejo vlakov javiti in se je zato moral vlak ponoči ob 2. uri ustaviti, sicer pa varno in počasi voziti.
Letošnje sviloprejke. Na sviloprej-skem semnju v Gorici so prodali letos
15.495 kg kokonov. 1 kg jc stal povpreč« no 3 krone 32 vinarjev.
Vipavski hudourniki. V gradbenem načrtu za leto 1914. so sledeči vipavski hudourniki: Bela, Vrlipoljski potok, potok Pri žagi, Grahovnik, Pow draški potok, Orehova draga, Orehovi-ca, Mrzlica Pasji rep, Premrlišče, Po* ljanica, Zaporeče, Dobrava, Hrib.
Slovenski škof v Ameriki v pokoju, Presvetli škof v St. Cloudu, naš kranjski rojak je odložil pastirsko palico. Nemški list »Dcr Wanderer« v St. Pavi lu, v državi Mincsota, piše o našem rojaku, slovenskem škofu sledeče: S škofom Trobcem odhaja ena najljubezni-vejših oseb iz v.-sto službujočih škofov naše dežele. Ostal je, kakor sedanji po-" glavar krščanstva, tudi na škofovski stolici marljivi, s toplim srcem za ljucb stvo čuteči ter za njegove skrbi in stiske sočutni preprosti župnik in dušni pastir. Napram nemškim katoliškim društvom je kazal, dasi jc njegov materini jezik slovenščina, kot župnik in kot škof srčno naklonjenost. Skoro na nobenem zborovanju ga ni manjkalo, in marsikatero vzpodbudno, prav očetovsko besedo je naslovil na zbore naših zvez. Nemščini je vešč, prav kakor angleščini, kakor bi bili njegova materinščina. G. Trobec misli ostati v Mi-nesoti, in z nami mu žele tisočerniki prav dolg, nekaljen večer življenja, ki je bilo na delili, trudili, pomanjkanjih in žrtvah bogato ter je več nego eni občini naše države vtisnilo svoj trajni znak. — Rt. Rev. James Trobec se je rodil dne 10. julija 1835 v Logu pri Polhovem gradcu. V Ameriko je prišel lela 1864. in bil naslednje leto posvečen v mašnika. Za škofa je bil imenovan leta 1897.
Nesrečna pijača. Dne 5. t. m. je
skočil v Krko 261etni paznik finančne straže v Novem mestu Brinar. Po polnoči jc še v kavarni napisal listič, češ, da gre prostovoljno v smrt, ne da bi bil na tem kdo kriv; na novomeškem mostu je pa slekel uniformo in skočil v Krko, odkoder so ga šele 7. t. m. potegnili. Brinar je bil poprej trgovski po-' močnik, koji posel pa je vsled udanosti k pijači moral pustiti in se podal v finančno službo. Prišel pa je iz dežja pod kap, ker se mu jc tukaj nudila še večja prilika za pijačo.
Čudna babica. Zužemberška babica Ivana llace je pretekli mesec v cerkvi v Žužemberku razbijala in tolkla po klopeh in obhajilni mizi. Zraven je klela in psovala duhovnika z raznimi priimki. Sedaj ji bode pa sodišče povedalo, kako se ima v cerkvi obnašati. Da si bode to bolje zapomnila, bo pa prišla k okrožnemu sodišču v Novem mestu.
Čebelarska podružnica za Ljubljano in okolico priredi dne 26. julija t. 1. v M a r i j a n i š č u v Ljubljani enodnevni čebelarski tečaj. Začetek ob 8. uri zjutraj. Pouk bo večinoma praktičen.

Kako se je gospod Matej ženil.
(Dalje.)
iV:-.r.iiia ženske prav dobro, zaio ker dola moj zavod ž njimi najboljše kupCije.
In če niliče ne zaupa Rezki, njej l>o zadosti pričevanje njene vesti.«
Človek, pričevanje vesti, to je velika reč. ampak nikar se nevarajte, ženskam je treba še malo več. In če ne. pa nate tole v verigah, ki me ne bo na laž postavila: sama poštenost jo je bila. in dobila je ženina, ki jo je ljubil z najbolj svetim namenom. Toda ženin se je bal prenagliti, in je danes s tem jutri z drugim vzrokom odlašal poroko, dokler se ni nekega dne stegnil. In ubogo dekle, ko je videla, da se noben samec več ne zmeni zanjo, jc prvemu možu, ki se ji jo ponudil, odgovorila: hočem.
Bolečina, ki jo je gospod Matej čuti!. ko je slišal ravnatelja tega strašnega bivališč lako govoriti- se da primerjati samo z ono. ki sta jo trpela onadva g-' šna zaljubljenca, zvezana z ognjenimi vezmi. Hotel je vprašati ravnatelja. kakšna kazen je doletela prvega ljubimca te ženske, pa ni imel srca. da bi kai lakega vprašal, kajti velikost tuje krivde, to je bila velikost lastnega greha
No. pravi ropati, jaz moram iti, dr še nekaj zaradi Vas poizvem, ker imam še nekaj dvomov. Vi si pa medtem za zabavo oglejie naš zavod, ker A a m je treba, da se nekoliko udomačite s tukajšnjim ravnanjem, da se potem prehudo ne :>restrašite.«
In roga ti .ie odšel.
Gospod Matej, čeprav še četrt ure ni preteklo, kar je bil tukaj, in čeprav je edina telesna škoda, ki ga je zadela, obstajala samo še iz treh ran in enega sunka, je vendar toliko pretrpel, da se mu je zdelo, da je že sto let tukai.
VI.
Zdaj povejmo, kako je gospod Matej čas ubijal, med tem ko je ravnatelj kazenskega zavoda, kamor so ga spravili njegovi grehi, poslal po električnem brzojavu sledeče poročilo:
»Ravno ie došel v moj zavod neki gospod Matej, m ker nima na čelu znamenja pogubljenih, sem ustavil vsako postopanje, dokler ne prejmem primernih navodil, ki jih pričakujem brzojavnim potem.
Ko je bil gospod Matej sam. mu je prišlo na misel, da bi odšel skozi vrata, tak3 kakor da gre pogledat, kakšno je vreme; toda vražji pes je čepel pred vrati in mu pokazal šestero vrst slraš-nih zob in ga tako grdo pogledal, kakor Joi ga hotel živega požreii. 8i
Zato je to misel opustil in je šci nazaj jio zavodu.
Prvo. kar je zagledal, sta bila dva človeka, ki sta se preklinjala hudiču, ker sta morala eden brati neko knjigo, drugi pa gledati sliko.
Gospod Matej je preletel z očmi eno stran liste knjige, in se ozrl po sliki, in čeprav ni kdovekaj umel o tuji književnosti in umetnosti, se je vendar vznevo-ljil. da sc lake knjige morejo pisati in iake slike slikati.
Ta dva čioveka sta trpela strašne bolečine. Oba sta se zvijala od muke, oba kričala, preklinjala, oba prosila, da naj jima kazen spremenijo, da ne bo več treba knjige citati in slike gledati, ampak da raje plavata v kotlu vrele smole, ali da se dasta pocvreti v ocvirke v peči. ki bo tako vroča, da sežge kamen v apno v par sekundah, ali da bi morala stanovati v družbi s taščo, ki je imela v zavodu svojo celico.
Kdo sla ta dva človeka?^ vpraša gospod Matej nekakega vodnika, ki se mu je približal.
Ta je bil. mu odgovori vodnik, pisatelj, oni pa slikar; imela sta zelo pokvarjen okus. in ko sta umrla, Bog ni imel usmiljenja ž njima; zakaj če ti-ti. ki si nadevajo plemenito nalogo človeštvo razveseljevati z lepoto umetnosti, mesto tega ljudi mučijo z okornimi in brezokusnimi nestvori. potem taki popolnoma zgrešijo svojo dolžnost in se store vredne svarilne kazni. Vse. kar je Bog tema dvema naložil, obstoji v tem, da je dal popolnost njihovemu <?u-ui za lepoto in ju prisilil, ila večno gledata svoja dela.«
Ko je gospod Matej to slišal, je spoznal vso grozo te kazni, ki sta jo morala nesrečneža trpeti, in poln globokega usmiljenja se je zmislil na to, kaj čaka marsikaterega, ki suka pero ali čopič v njegovi domovini.
Zdaj pa, če Vam je všeč, greva kotle pogledal, mu je rekel vodnik.
Gospod Matej je šel za njim k oddelku s kotli. Tam je videl, kako je nadzornik poveljeval delavcem, ki so bili grdi kakor hudobci; brigali so se samo za to, da kurijo ogenj pod neskončno vrsto kotlov vsakatere veliko-sli. v katerih jc vrela vsake vrste smola in kovina.
V vsakem kotlu se je kuhala, ali cvrla živa stvar.
Gospod Matej je pogledal na prva dva: v enem je bil neki mož do vratu pogreznjen v vrelo tekočino in strahovito rjovel in kričal, v drugem pa je bil drugi potopljen samo do pasu.
Kdo sta ta dva nesrečnika?« vpraša kažipota.
>Ta, ki je pogreznjen do pasu. je bil zatiralec svojega naroda, ta pa. ki je pogreznjen do vratu, njegov osvoboditelj.«
»In zakaj se muči osvoboditelj?«
Zato ker je svoj narod tako one-srecil s svobodo, kakor oni s sužnostjo.«
In zakaj je zatiralec kaznovan z manjšo strogostjo kakor osvoboditelj?«
»Zato ker je imel vsaj to čednost, da je bil odkrit, oni pa ni bil.«
Gospod Matej je bil od vsega, kar je videl in trpel, odkar je prestopil prag tega groznega bivališča, ves zl.it in brez moči, in namesto da hi nadaljeval svoje ogledovanje, je krenil nazaj in zaprl oči, da nc bi še več grozot vide].
»Ampak človek,« zavpije vodnik nadenj, ko pa najboljšega še niste videli.t
Ne maram ničesar več videti, odgovori gospod Matej, zakaj samo od tega, kar sem dozdaj videl, trpim kakor v vicah.«
Pst! mu seže vodnik v besedo ter mu bliskoma položi prst na usta. »Tiho bodi, duša zavržena, ker če vas sliši ravnatelj, da imenujete ta zavod, potem se kar pripravite.«
>0 kakšnem zavodu govorite?«
O tistem, ki ste ga vi imenovali. Ravnatelj ne trpi, da bi ga kdo omenil, zato ker nam najboljše odjemalce prevzemite."
Tisti ki mu jih prevzemite, bo pač pekel.«
»Kakšen pekel in k<:kšna budalost? Človek, saj pekel je to!
Kaj? Kaj pravite? zavpije gospod Matei in v smrtni grozi odskoči ter napne ušesa.
Ali sf giuhi, človek, ali bi sluha radi? Rekel -eni da ie to pekel.
Ni je besede ki bi popisala grozo, ki je obvladala gospoda Mateja, ko je spoznal, da je zašel v pekel.
Oh. jaz sem kriv. jaz nesrečnež, jaz živina, jaz norec' je tarnal in tolkel s pestmi, da se je smilil vsem, ki so okrog stali. Jaz norec, ki sem izbral levo pot namesto desne- in nisem pomislil, da peklenska pot mora biti bolj cveteča kakor pa v vice. in pot v vice bolj cveteča kakor v nebesa!«
Tako jc tarnal in stokal gospod Matej, ko se prikaže ravnatelj z brzojavko v roki.
»Glejte, da se poberete kar najhitreje proč!« je vpil nadenj ves divji kakor sam Lucifer. V tej brzojavki mi javljajo, da ste vi pritepenec!«
: Grem, pa kako rad!«
>Torej proč od nas!«
»Samo da vašega obraza ne bom več gledal!«
Tisti z »ogrni, ki je seveda bil prav vražje jezice, je že mislil gospoda Mateja kar z rogovi; toda vodnik, kateremu je ta ravnokar podaril novec s podobo hrezverskega kralja, kakršen je bil tukaj zelo v ceni, se je zanj postavil, in ravnatelj sc je zadovoljil s tem, da ga je suval do vrat in mu tukaj priložil brco v zadnji konec in pognal psa vanj, ki mu pa ni drugega storil, kakor da mu je na treh koncih hlače strgal.
VII.
Gospod Matej jo začel korakati celo peklensko pet nazaj; kajti ker ni bilo nobene prečne poti do vic, se je moral vrniti do tistega kraja, kjer sta se obe poti cepili, to se pravi, do tiste Čudne
>| I
ravnine, ki jo ležala na sredi med nc-liesi in •obennai-ecstama pokore.
Ker1 je f^elibla^ raztrgiihe", sevj§, bal, da ga bodrc otrdci videli hi se mu smejali. Toda otroci 9o bili ravno tam, kjer jih je prej pustil, in Čeprav so ga gledali, so ga gledali z veliko brezbrižnostjo.
Ko se je znašel že drugič pred nebeškimi vrati, sc mu je posvetila nova misel.
»Jaz sem,« je dejal, »že zdaj trpel kakor v vicah. in kdo ve, če mi ne bo Gospod, ki je sama dobrota in usmiljenje, tega hotel v račun vzeti, čeprav je bilo vsa vkup samo po moji nerodnosti. Ker sem žu tukaj, se bom pa še enkrat zatekel k njegovi dobrotljivosti ... Če mi reče, da ne, ali bom zato kaj slabši? Če mi reče, da ne, se bom ves udan napravil na pot v vice in se spokoril za svoje grehe in rekel: Gospod, zgodi se tvoja sveta volja!«
Gospod Matej se je vnovič pokazal pred Najvišjim Sodnikom in je dosegel njegovo usmiljenje, obenem pa je porabil priliko, da ga je izprosil še za Rezko, ki je ostala na svetu v joku in žalosti in izpostavljena pogubljenju.
»Prišel si pred moje obličje,« mu je odgovoril Gospod, »z madežem, ki ni bil velik pa mi je vendar branil in mi še brani, da te postavim na svojo stran; hočem pa nad tabo in nad njo, ki se na zemlji za tabo joče, razgrniti plašč usmiljenja. Vrni se na svet in očisti se tam s čednostjo in kesanjem, ker nebesa se bodo razveselila tisti dan, ko prideta ti in izvoljenka tvojega srca, da sedeta na rnojo desno stran.«
Gospod Matej je naenkrat čutil, kako se potaplja v globoko meglo, in zdelo se mu je, da leti čez neznane pokrajine, nazadnje pa je obstal v popolnem miru.
V ledenem mrazu so mu bili otrp-njeni udje in razum.
Naenkrat je čutil, da je padla vroča kaplja in so se ustnice dotaknile njegovega lica. Življenje se je vrnilo, tudi hipoma v njegovo telo in v njegov um, odprl je oči in krik iz njegovih prs S3 jc strnil s krikom ženske, ki je bila ob njem.
Bil je v svoji sobi, v graščini na hribu, in Rezka, trepetajoča od veselja in sramežljivosti, je stala zraven njega.
Žalostna devica je prišla v mrliško sobo, da položi eno solzo in on poljub na mrličevo lice, in mrlič se je vzbudil, ko je začutil toploto toga sve-lega poljuba in te svete solze.
Ljudje niso mogli umeti, da more devica, ki nima nobenega madeža na sebi, z enim poljubom mrliču življenje vrniti.
Za take ljudi je gospod Matej samo okreval, od nezgode, za katero je celo zdravnik mislil, da mu je vzela življenje.
Osem dni pozneje je gospod Matej pred mašnikom pripravljal svojo dušo, da jo združi z Rezkino s sveto in večno
vezjo, in je zaupal duhovniku čudovito zgodbo, ki smo jo ravnokar skon-. čaji.
»Sin moj,« mu reče duhovnik, »vse to so bile sanjo, bolnikove blodnjo, kajti Bog je preveč vzvišen, da bi mogla biti kakršnakoli podobnost med nebeškimi in zemeljskimi stvarmi; vendar pa zahvali Njega, ki ti je dal te sanje, ker ž njimi ti jc dal globok nauk, ki ga no smeš pozabiti.«
Pater Pavel Hristov.
P. Hristov je bil 1. 1888. v Plovdivu v Bolgariji posvečen v mašnika. Več let je bil profesor modroslovja na katoliški gimnaziji v Plovdivu. A njegova gorečnost ga je priganjala k misijonskemu delu med bolgarskim ljudstvom. Posebno uspešno je delal v vasi Mostratli pri Odrinu. Kot opat je s svojimi menihi obdeloval polje, učil kmete umnega poljedelstva, zraven pa oznanjal sveto vero. V štirih letih je izpre-obrnil celo vas (okoli 400 duš). Ker se je potegoval za pravice zatiranih Bolgarov, si je nakopal sovraštvo Turkov iz sosednjih vasi. Turki so ga 1. 1909. napadli ter smrtnonevarno ranili. Njegova krepka natura jc premagala nevarne rane. L. 1911. ga je slovensko Apostolstvo sv. Cirila in Metoda imenovalo za svojega zastopnika v odboru bolgarsko duhovske zveze. Med balkansko vojsko je bil v Odrinu, kjer je prestal petmesečno strašno obleganje ter vsled svojega junaštva in krščanske požrtvovalnosti postal prijatelj Sukri paše. Lansko jesen je postal škofov namestnik in generalni vikar obširne odrinske škofije, ki obsega vso Bolgarijo. Kot gencalni vikar je prevzel skrb za strašno opustošene balkanske misijone ter za preganjane bolgarske katoličane, katere so Turki, Grki in Srbi pregnali iz Tracije (odrinska okolica) in Macedonije. Njegova glavna opora so blagi slovenski dobrotniki.
Sedaj se P. Hristov s svojim škofom M. Petkovom mudi v Rimu, kjer bo uredil mnogo zelo važnih cerkvenih zadev. Okoli 20. julija bo prišel s svojim škofom v Ljubljano, da se osebno zahvali slovenskim dobrotnikom ter utrdi prijateljsko zvezo med slovenskimi in bolgarskimi katoličani. V Ljubljani bomo odličnima gostoma priredili sprejemni večer v »Ljudskem domu«. Čas bomo natančneje naznanili v »Slovencu«.
Vremenska znamenja.
Ali bo jutri lepo vreme? Ali bo jutri deževalo? Taka vprašanja se nam poleti večkrat ponavljajo. Kdor pa pazno opazuje naravo, ta opazi lahko številna vremenska znamenja, kajti mnoge živali in rastline siliti j o dež ali
bližnji vihar na posebne načine. V spremembah, ki se pojavljajo na domačem dvorišču ali na polju,, na vrtu ali v vodi, na mnogih bitjih, , ki dihajo , ali! cveto, se la-hko opažajo predznaki vre> menskih pojavov.
Ptico v zraku in na zemlji spreme« ne svoje obnašanje. Idilični mir, ki vlada v kurji rodbini, se umakne razburjenemu kokodajsanju; kokoši letajo semtertja in se valjajo v prahu, race niso nič manj živahne ter se pridno potapljajo pod vodo, pavi spuščajo vedno bolj bojazljive zoprne krike v zrak, golobi se vračajo k svojim golobnjakom. Lastavice letajo nizko pri tleh ter zasledujejo žuželke, ki iščejo zavetja pri tleh. Tudi druge živali dobro vedo, da ne bo več dolgo ostalo gorko vreme in da bo kmalu deževalo. V kotu na dvorišču se praska mačka za ušesom iii se drgne po svoji dlaki, kakor bi hotela odstraniti neviden'madež. V skednju in kašČi prilezejo iz lukenj miši in podgano. Tudi muhe so razburjene. No sode in ne lazijo več mirno, temveč letajo brenče okoli ter napadajo vse, kar jim pride pred oči. Čebele ostanejo v uljnjaku ali p.n se vračajo v rojili domov. Izgube celo svojo miroljubnost ter pičijo človeka, ako jim je na poti ter slutijo bližnji vihar. Pajki, ki pridno predejo svoje mrože, prenehajo svojim delom in žde mirno na svojih nitkah.
Pa rudi na zomlji.se pojavijo ozna-njevalci slabega vremena. Črvi se stegujejo; krote prilezejo iz svojih lukenj ter se pojavijo v velikem številu na polju. V bližnji vodi žabe pridno regljajo in kličejo dežja. Tudi vodne živali postanejo živahnejše. Ribe skačejo iznad vodne površine in povzročajo na površju valovite kroge, ki se vedno bolj razširjajo. Nekatere ribo čutijo deževno vreme že 24 ur prej.
A tudi v rastlinstvu se opažajo predznaki slabega vremena. Detelja, ki stoji ob lepem vremenu sključena, zravna pred dežjem svoja stebla. Kadar se zaprejo narcise, bo gotovo dež. Nekatere rastlino zapirajo svoje glavice, a so nekatere, ki jih pred dežjem tudi odpirajo.
V naravi so številna znamenja, ki napovedujejo vreme prihodnjega dne. Vprašaj le vsak dan svet, ki te obdaja, in zvedel boš ravnoisto, kakor da bi pogledal na barometer! Te velja seveda samo za tistega, ki živi v neprestanem stiku z naravo! Toda ne samo za naslednji, tudi za daljšo dobo moreš sklepati o vremenu. Ko se bliža jesen, lahko sklepaš iz obnašanja ptičev, kakšna bo zima. Ako nas lastovke in druge ptice selilke kmalu zapuste, potem veš za gotovo, da bo zirria primeroma dolga in ostra. Opazuj torej naravo v svoj prid in vcsoliel
[o X0(0(0(0(0(01
ofofofoKoKo(o(o(o(o(o(o(o(o(ofo[ororo(o(
Gorenjske novice
roCoC.rem^^^^^^^m
g Bohinjska Bela. Občinski odbor občine Ribno jo v svoji soji dne 5. ju-Jija soglasno obsodil zločinski in grozni umor prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo pre-jasne soprogo vojvodinje Zofije Hohen-berg, izjavil svojo globoko sožalje radi strašnega hudodelstva ter prisegel neomajno udanost in zvestobo presvetlemu cesarju ter celi cesarski hiši. Zadušilo opravilo za visokima pokojnikoma je bilo v ponedeljek, dne 6. t. mes. Istega se je udeležilo jako veliko vernikov ter so šolska mladina, Marijina družba in gasilno društvo prišli k sv. maši z zastavami, ki so nosile žalne trakove.
g Iz Brda pri Lukovici se nam poroča, da naj si vsak, ki hoče narediti vzoren vrt, najmodernejše obdelan s krasno drevesnico, ogloda šolski vrt istotam. Če še ni vložena prošnja za premijo, jo s to notico mi vlagamo in prosimo, da naj višja oblast vendar pošlje strokovnjaka, ki ta vzor vrta priporoči in primerno nagradi. V nedeljo po maši pa vabimo vse, ki se za to zanimajo, da si ga ogledajo na licu mesta, kajti če ni učitelja, zasluži pohvalo predvsem predsednik krajnega šolskega sveta.
g Ceklje pii Kranju. Časopisi doslej niso še poročali, da bi imel Babičev sin iz Zgornjega Brnika na znotraj precej črno dušo. Tukajšnje orožništvo je lo zadevo zasledovalo in prišlo do prepričanja, da mora biti nekaj resnice na eni. Državno pravdništvo je vzelo ovadbo za. resno in sodišče v Kranju jc razpisalo preiskovalno razpravo na dan 13. julija. Dokazi so, tla je označeni vi-sokorodni Babičev sin zagrešil po paragrafih 181., 182. in 183. kaz. zak., za kar je ovaden. Gre se, kakor pravijo, ia tisoč kron bivše pašniške zadruge v Cerkljah.
g Moravče. Črna sveta maša po umrlem prestolonasledniku in njegovi soprogi se je kar najslovesneje obhajala. Cerkev je bila polna ljudi v žalni obleki, zastopani so bili vsi uradi — fi-naneor Kobal ni imel časa — šolska mladina z učiteljicami, nadučitelj To-man je bii pa brez kravate v zelenem klobuku, kakor vsak drugi dan. Ljudje so se zgledovali, a uganili so, da liberalci niso marali za prestolonaslednika, ker je bil preveč krščanski. — Poročil se je 1. julija naš vrli župan Anton Ce-rar z Franciko Urbanijo iz ugledne in krščanske Jelarjeve rodbine iz Gorice. Bilo srečno! — V nedeljo, 19. julija, obhaja prvo sveto mašo novomašnik Ferdinand Prebil iz Gor. Prekra. Vsi fa-rani sc veselimo tega dneva.
g Na Šenturški gori se je slovesnost 1501etnice župne cerkve po g. profesorju dr. Mihaelu Opeka prav veličastno izvršila. Nameravana igra in ljudska veselica sc je preložila za mesec avgust.
10'
Kajti sarajevski zločin je ukrešil tudi v planinskih srcih globoko žalost.
g Sv. JoSt nad Kranjem. V nedeljo, 20. t. m., na praznik sv. Ane, bo romarski shod. Duhovno opravilo bo ob šestih in devetih. Za spovedovanje je poskrbljeno.
g Tržiške novice. Zdravstveni zastop se je sestavil pred dobrim tednom. Za zastopnika deželnega odbora jo bil imenovan g. Niko Ahačič, tovarnar v Tržiču. Za načelnika je bil izvoljen g. Franc Ahačič, župan v Tržiču, za podnačolnika g. Jožef Ahačič, župan v Križu. — Pod vodstvom gg. kaplanov in učitoljstva »Slomškove zvene« so imeli pretekli četrtek učenke in učenci izlet na Brezje. Tu je bila sveta maša, med katero so učenke IV. razreda vrlo dobro pele. Po kosilu smo obiskali božjo pot v Ljubnem. Veselo pre-pevaje smo sc vrnili domov. — Društvo sv. Jožefa si je izvolilo dramatični odsek, obstoječ iz desetih članov, ki bo prirejal igro v novem domu. Predsednik jc g. kaplan Gole, blagajnik tovar. Kočevar, tajnica gdč. Kogoj, režiser g. učitelj Vider, odborniki gg. Vidic, Loboda, Prešern, L. VVeber, gospa Primožič in gdv. Prešern.
d Boštanj. Veliko neprijetnost so nam napravili Štajerci. Že od maja meseca jc nam zabranjeno goniti živino na štajerske sejme, Štajercem pa 110 na našo. To jc za nas precej hud udarec, ker boljši sejmi so za nas na Štajerskem. — Pravijo, da je ta prepoved zato prišla, ker jc imelo v brežiškem okraju par ži-vinčet bolezen na parkljih. Čudno! Potem bi predvsem Štajerci ne smeli svoje živine k nam goniti, da se k nam bolezen ne zanese. Zdi se nam, da jc to le sitnarjenje kakega živinozdravnika. Namesto, da bi kmetu pomagali, mu pa še sitnost delajo. Prepoved je prišla Iz Gradca. Naši liberalci so pa zavpili: To so vam naredili vaši klerikalni poslanci! Naš gospod državni poslanec Povše je pa že storil potrebne korake, da se ta prepoved prekliče. Toliko liberalcem v vednost! — Za nekaj moram pa še izreči zahvalo našim liberalcem: Patriotični so. Ko jc bila za prestolonaslednikom sv. maša, so prišli v cerkev vsi občinski odborniki 7. županom vred. Župana, »Grofa« in Drmelja star. ni drugače nikoli v cerkev. Pač: Drmelj pride vsako loto na sv. Alojzija dan, pa no Bogu, ampak sebi na čast. Samo letos ga ni bilo, ker je bil sv. Alojzij na nedeljo in ga je bilo sram, da bi ga bili ljudje videli v cerkvi. — Lepo je, da so prišli k cesarski zadušnici. Samo v nedeljo bi morali I udi iti potem k sv. maši. Nedeljska sv. maša ravno toliko velja kakor cesarska!
d Romarjem iz Vel. Lašč v Gospo Sveto. V ndnodeljek, 20. julija, zjutraj
ob tri četrt, na šest. odrinemo s posel), nim vlakom, vrnemo so pa v torek /Ve. čer ob ■četrt na deset. Vsak naj vzame dosti jeslvin seboj, ker bo tako lutjcc-noje in najbolje preskrbljen. Spoved bo treba opraviti doma, ker drugod 110 bo časa za spoved, spodobi se pa, da {.nemo vsi k sv. obhajilu. Na postaji mo-ramo biti vsi saj ob pol šestih, da sc 1 uredimo; ob pol petih bo pa sv. maša j za srečno pot. Komur je količkaj nio-goče, naj pride v nedeljo, dne lil. ju. lija, po litanijah v dvorano, kjer |)0 sklicatelj in voditelj romanja gosp. ka- ' plan vso potrebno še natančneje pove- j dal, nato bo pa zadnja vaja za pevce, romarje.
d Studeuec. Dno 10. t. m. jo umrl v Krškem v bolnici zidarski mojster Martin Oberč v 35. lotu starosti. Bil je izvrsten zidarski mojster in skozi več let naročnik »Domoljuba«. Neizprosna jc« lika ga jo pobrala. R. L P.
d Skocijan pri Mokronogu. Liberalci so ob poslanca, ker jim je Jenič v Ameriko popihal. Doma so mu namreč prodali. — Durjava in poštni fant sla se skregala. Pravzaprav jo šol Peter kričat na pošto, ker jo brezdelni poštni sokolu' imel pri Durjavatu polog politič-noga prijateljstva še ono drugo. — Dninar v Zlogaujski gori zdihuje, da je oudi vso črno; samo 011 svotj v klerikalno temo s »Slov. Domom« na ta način, da so mu otroci iz strahu, da jih*ne pr-bije, po svetu ušli. šo rajše bi potolkli klerikalce, ker so predrzneži norčujejo i/, njegove luči. Ampak kaj, ko je lastna I koža draga. -- Poštni sinko se po uu- ' vem podpisuje »antikrist«. V svojo o /.jo • družbo šteje župana.
d Iz škocijanskih hribov. Naši hribi so pa imenitni postali. »Poštni komisar < jc vsak teden parkrat gori; pa ne mislite, da oni iz Trsta, kaj še. to je poštni fant iz Škocijana, ki bodi »nadzirat« delovanj? našega poštnega nabiralnika. Ti pohodi so seveda namenjeni v prvi vrsti rešitvi propadajočega liberalizma. V la namen opravlja tudi Rosnik, one parcele posestnik, svojo briško službo po hribih. Po hribih hodi tudi naš župan »po opravilih«, mastno plačan; za en sam pot v hribe si računa 10 K. Kdor 110 verjame, naj gre glodat v lanske občinske račune. On tako-le agitira: »Kadar vam bodo kaj duhovni govorili, nikar jim ne verujte,« i in neizogibni Skul iz Bučko hodi tudi v hribe pripravljal pot za občinsko vo- i lit ve. V svoji verski navdušenosti je nekoč govoril o Materi božji tako nesramno reči, da si jih ne upamo zapisati. In lak naj hribe spreobraČa?
d Št. Jernej. V nedeljo, 5. junija, sc je vršilo v društveni dvorani ob veliki udeležbi predavanje o groznem zločinu, ki se je izvršil nacl našim milim prestolonaslednikom Fran Ferdinandom in njegovo soprogo ter o tem, kam privede človeka prebiranje veri sovražnih časopisov. Bridko je zadela poslušalce še posebno vest, ko je društveni predsednik povedal, da je nadvojvoda nameraval letošnje poletje priti s celo
svojo družino v karluzijanski samostan v Pleterje ter v njem ostati celili deset dni. Havno dan pred umorom se jo dobilo dovoljenje od sv: očeta, ila sme tudi; vojvodih ja s svojo "hčerko Zofijo bivati v samostanu in si ga ogledati. Dne 21. junija, če bo lepo vreme, sc namerava napraviti iz Št. Jerneja izlet, na Gorjance k Sv. Nikolaju. Tam bo tudi v cerkvici sv. Nikolaja sveta maša. Torej prijatelji turistike, pridite na naše Gorjance, ki vam kličejo sjpesnikom: Prid' vrh planin nižave sin!
d Št. Janž. V društveni dvorani, katero je ravno pred enim letom blagoslovil g. deželni odbornik dr. E. Lampe, je bil politični shod, na katerem je govoril o položaju imenovani gospod. Omenil je umor pokojnega nadvojvoue Franca Ferdinanda in njegove soproge; kako je S. 1,. S. na shodu v Ljubljani najstrožje obsodila to anarhistično dejanje, izgovarjajo ga pa liberalci. Narisal jc Ferdinanda kot bodočega pra vega avstrijskega cesarja, prijatelja. Slovencev in Hrvatov in odtočnega i kristjana. Zato ga niso marali Nemci i in Srbi. Govornik je prešel na to, da se Avstrija nahaja v tej krizi, da se mora vedno ohraniti oboroženo, kar stane ve-, liko denarja. Posledica tega pa vedno večji davki. Kranjska dežela je med vsemi najbolje urejena. Pri davkih se je pritisnilo na bogatine in mesta; kmečko ljudstvo pa se je varovalo. Omenja davek na vino in mošt v hramih, katerega, so hoteli napraviti liberalci. S. L. S. pa je bila tista, ki ga je za branila. Liberalni župan Majcen godrnja, pa tako tiho. da ga nihče ne sliši. Nadalje navaja govornik liberalno gospodarstvo v Ljubljani in v Postojni, in pravi, da je gospodarstvo liberalnih županov na deželi ravno tako. Ivo Majcen »ostaja bled; ljudje gledajo namreč na. njega, češ, ali nas boš do tega pripeljal v Št. Janžu, kakor liberalni župani Ljubljančane in Postojnčane. Ko g. dr. Lampe našteva, kako dela S. L. S. za povzdigo živinoreje in prašičje-n je, vodovode, kapnice, vodnjake, ceste in mostove, so vsi navzoči liberalci tiho. Kovač Kos je že mesece naprej lagal: »Kadar pride Lampe, bom pa jaz govoril.« In bil je liho. Še prav verno jc I a »mogočni liberalni agitator« poslušal. ('.e si je pa kaj k srcu vzel, pa dvomimo, ker je zakrknjenega srca. — »General« Majcen je na povabilo gosp. Lampeta, naj pride le bližje na oder svoje mnenje povedat, obstal bled kakor zid med vrati. Neki mlinar ga je ogovoril; »Gospod župan, pojte no na oder!« Ampak župan ni imel korajže. Ivo ima korajžo samo takrat, kadar se piše v »Slov. Dom«. Bal se je tudi gospodu Lampe tu naprej vreči 10 milijonov dolga. Volilci! Na shodu ste se lahko prepričali, da liberalci lažejo, naj že govorijo karkoli hočejo. Govorijo o dolgu, o davkih, o cestah itd., pa le takrat, kadar ste pri njih v gostilni, in jim še morale plačati za to, da njihove laži poslušate. Na shodu pa ni bilo niti enega liberalca, ki bi skušal usta-
vili g. Lampeta in mu ugovarjati. Manjkalo je namreč še enega generala Ber-ceta, kateri jfe pred šestinfti leti razbil klerikalni shod. A danes po šestih le-j lih se ta general niti na shod ni upal ; priti! Velika izprememba! še več! Li- , lieralni general Brce je še celo kot spo-kornik šel z molitvenikom javno v roki k sveti maši, cla bi ga ljudje videli. Pred volitvami se je dobro spreminjati! Naj omenimo še enega korajžnega liberalnega kolovodjo. Pričakovali smo, da bo Prijatelj poslal kakega svojega zastopnika, pa ga nismo videli. Da bi sam prišel na klerikalni shod, še misliti ni. Ko je bila v penedeljek slovesna za-dušnica po rajnem prestolonasledniku Francu Ferdinandu in njegovi blagi soprogi- se niti tega ni udeležil, če tudi je bil on pismeno povabljen od županstva kakor drugi, kateri so se vsi ude-. )ežili.; Tudi v župni cerkvi je bil ves občinski odbor povabljen. Mimogrede nekaj na naslov c. kr. žendarmerije in ijudskošolskega učiteljstva: Prijatelj ni . bil udeležen, četudi uradno povabljen ; kot občinski odbornik, pri zadušnici po , umrlem Ferdinandu, članu cesarske hiše avstrijske. C. kr. orožniki in ljudsko-šolski učitelji in učiteljice pa zahajajo k njemu v gostilno. — Še eno sliko izza doželnozborskih volitev meseca decembra. ČeŠenjski »junak« Ermančev Nace pride v neko gostilno in nagovarja ženo, naj voli liberalno, češ, če klerikalci zmagajo, se bodo takoj občinske doklade zvišale. Preprosta a odločna žena ga na zavrne: Saj sle liberalci vedno imeli v rokah občino, na bi vi doklade odpravili. Volilci! Liberalci vam pri agitaciji vedno trobijo o davkih, kakšne bo-dele morali plačevati, če pride občina v roke klerikalcev. Da se pa liberalci ne razumejo na davke in doklade, dokazuje tole: Na shodu govori g. dr. LamDC o novem cestnem davku. Prejšnji Anže, kot župan novo pečeni Ivo Majcen hoče ugovarjati in bo/eče pravi med vratmi zadaj: Preje je bilo samo 20 odstotkov, sedaj jih je pa 25. Torej več! Govornik ga nakratko pozove, naj pride na oder proslavljat svojo 28 letno kunšt. In ko končno še g. župnik Bajec pobija laži liberalnih agitatorjev, prizna liberalni župan Anže Majcen, da se je zmotil. Udeležbe na shodu je bilo do 300 volilcev in volilk. To je bil impozanten političen shod, vsled katerega so bili lahko liberalni obrazi vsled obupanja bledi kot zid. Volilci, še enkrat! Če bi bilo to res, kar pišejo liberalci v svojih časopisih iu kar vam lažejo pri agitaciji, hi si vendar morali upati to tudi javno na shodu povedati. Ker pa tega niso naredili, ie dokazano, da se vam samo lažejo. Lažem pa, kakor veste, ni verjeti.
d Zagorje ob Savi. Grozen vrišč je nastal med našimi liberalci: Žalna zastava s sokolskega doma raztrgana. »Narod« in »Dan« vpijeta: Klerikalci so jo raztrgali, kako sumljivo so lazili v nedeljo popoldne; nekateri so se še celo shoda, v Unionu v Ljubljani udeležili. Zakaj pa ne pišete, kateri so ti sumljivci. Naznanite jih orožništvu, če
se vam zdi, da nc bo imelo preveč nepotrebnih ppiov. Ampak to vam povemo, vsi liber&lni kričači, -da med nami ga ne .bost« jjašii, ga nihamo, da bi sp takega dela 4otil. Torej -z mirno veštjo pričakujemo), da bi se zločinec našel. Klerikalci dosedaj še nismo zastav trgali. Kaj pa vi liberalci, se še kaj spominjate pred par leti, ko so imeli »ru-deči« bratje ponoči zastražene zastave, ali so jih takrat tudi klerikalci trgali?! Orožniški stražmojster Legat jim tudi ni po volji; ta mož pride vsako nedeljo k sv. maši, kar se za vsakega kristjana spodobi, pa že vpijejo, da je klerikalen strankar; mož ne more kar s kljuke vzeli tega zločinca. Mi vam svetujemo, če se vam preiskava orožnikov ne zdi povoljna, da si naročite saj deset detektivov, ali pa jo poverite neodvisnemu voditelju neodvisnih zagorskih kmetov, da bo staknil zločinca s svojim bistrim sokol.skim pogledom. — Pri nas imamo c. kr. poštni urad. Iz hiš zasebnikov so vihrale ob smrti prestolonaslednika žalne zastave, c. kr. pošta je ni pokazala, ali je pa sploh jiima. Če je nima, naj gospod poštar vendar sestavi eno prošnjo, jo nese podpisat orožniš-kemu stražmojstru in prošnja bo gotovo uslišana; saj pravi Narodov dopisnik, da je obdržal samo podpis g. straž-mojstra vodjo našega bolelnega urada na njegovem mestu. In tako tudi poštno ravnateljstvo gotovo ne bo odreklo vaši prošnji. Dopisnik se zaletava tudi v cerkveno žegnanje. Ako bi dopisnik poznal cerkvene predpise, bi drugače govoril. Sicer pa je cerkvene slavnosti dopisnik malo videl, saj je prišel samo trboveljskega gospoda župnika poslušat, ali bo kaj udaril po »liberalcih«. Dokler pa primerjate cerkvene slavnosti z vašimi veselicami in plesi in pohodi, pač kažete, da ne razumete prav nič cerkvenega življenja in da ste potrebni pouka bolj kot učenci prvega šolskega leta.
K>	SS83888S8838S88833S8S^83S888S8S888g888888888g8S8888888k_>
	Notranjske novice |
i<>	,SSS3SSS88888g8g8883888gS888888g8888888S888S88888888888g^
n Dobrova. V sredo dne 8. t. m. zjutraj ob 12. uri 10 minut po polnoči je udarila strela s silnim pokom v podo-mače županovo bajto št. 53. S slamo krita bajta je bila kmalu vsa v groznem plamenu. Poštna (Hantova) hiša je od te bajte oddaljena le dobrih 20 korakov; med obema je nekaj sadnega drevja in ni bilo za pošto nobene posebne nevarnosti, ker je bil veter ugoden; pač pa je bilo zelo ogroženo Poklukarjevo gospodarsko poslopje, vse natlačeno s senom in drugimi rečmi. Začelo je biti plat zvona. Domača požarna bramba je bila kar v trenutku na mestu požara in je ogenj pogasila. Stranka je bila zavarovana in je škoda z zavarovalnino pokrita.
n Vič. Romanje na Trsat in obisk Opatije in Postojnske jame se ne bo vršilo 18., ampak 25. julija. Uprava lelez-
11'
nir nam ni mogla dati za 18. julij poseb nega vlaka. Par pa nam ga je dala za
25.	julij in smo že vlak si zasigurali. Naj torej \si udeležene^ izJeta na Trgat to spremembo blagohotno sprejmejo ter naj se pripravijo za izlet na Trsat 25. julija. Ta dan od pol 3. do 3. ure popoldne naj pridejo v Ljubljano na južni kolodvor z listki, katere so dobili, ko so priglasili svojo vdeležbo. Vlak bo odhajal iz Ljubljane z južnega kolodvora ob 3 uri popoldne. Vrnili se bomo z izleta
26.	julija okoli 0. ure zvečer v Ljubljano. Tako bo vileležencem z Dolenjske in Gorenjske mogoče še isti večer domov priti. Vlak se bo vstavil na Brezovici in v Logatcu tja in nazaj, da bo tudi tamošnjim izletnikom vstreženo.
n Iz Ilirske Bistrice. Kakšne kandidate postavlja liberalna stranka, naj se vidi iz tega slučaja. Kakor znano, je propadli kandidat liberalne stranke l'r-bančič, voditelj mlekarne. Pa kakšen gospodar jc on? Ko je nedavno strankam izplačeval denar za mleko, tedaj je izplačal štiriindvajsetim strankam namesto dvajsetake stotake, to je nove bankovce po sto kron. To je gola resnica. Takoj jc pisal strankam, naj vrnejo nazaj. Nekateri so vrnili, o drugih no vemo. ln tak, ki še denarja ne pozna, naj bo naš poslanec?
n Iz Prema. V nedeljo prod sv. Petrom in Pavlom so imeli naši liberalci Ciril-Motodovo veselico pri Grahorju. 7. uspehom si ne morejo posebno pohvaliti. ker so sedaj niso izračunali vsote dobička oziroma — zgube. Med liberalnimi prvaki je pač najbolj zanimiva prikazen naša poštarica, ki je bila nekoč rolo blagajničarka našega izobraževalnega društva. Ta ženska seje drugi dan po veselici celo hvalila, da je pri njihovi slavnosti žo ob sedmih vedela za grozni sarajevski zločin. Zakaj pa torej niso tedaj ustavili plesa?! — Pri tem si dovoljujemo tudi vprašanje na slavno o. kr. poštno direkcijo, če je morebiti dovoljeno, da se v poštnem uradu med uradnimi urami zbirajo ženske, ki nimajo druzega opravka, kakor da s po-štarico opravljajo druge ljudi. Toliko za sedaj; ako pa še ne bo miru, bomo napeli drugo strune, da se bo ta intrigan-tinja, ki živi samo od prepira med ljudmi. enkrat odstranila s Prema.
n Studeno pri Postojni. Mladeniška Marijina družba jc napravila igro s sro-čolovom. Že to je hvalevredno, da mladeniči sploh nastopijo, tem bolj še, če to tudi dobro izvršijo. Igrali so igro kar v treh dejanjih; Fernando ali strah Asturije. Proizvajalo se je več kupletov, imeli tudi petje pod vodstvom domačega g. organista. — V tem času smo imeli tudi hud volilni boj, to tem bolj, ker jo bil nasprotni kandidat domačin — župan. Ker so pri volitvah propadli, so se s tem maščevali, da so napravili mnogo pritožb, če bi hoteli mi tožiti nasprotnike, kako so steparili in pritiskali na volilce, bi marsikateri šel v »prežon«, pa za enkrat jim prizanesemo; če jim borno drugikrat, ne vemo. Boljše kot v Studenski podobčini so se obnesli v Bu-12
kovski občini. .Mnogim so so odprle oci m vidijo, kje jo ros kmečka stranka, ki dela v korist kmetu, kje pa samo po imenu in po obljubah in pri volitvah« Kako hi gospodarili z nami, imamo očiten dokaz doma: Poglejte, kako gospodarijo pri mestnem gospodarstvu v Postojni. Pomolite najprej pred svojim pragom, petem pojdite drugam! — Veselimo se tudi nove ceste, ki bo šla iz Postojne v Podkraj. Gre tudi skoz našo vasi: Belsko, Buhovje, mimo Studene-ga in Gorenj. Slišijo se nekateri glasovi, da bi radi cesto drugod izpeljali, da se ogne Bolskega in gre daleč od Studene-ga. Radi bi prenaredili žo potrjen vladni načrt in vso zadevo zavlekli za nekaj let. Komu bi bilo to v korist? Prav nobenemu! Zato bi taki najbolje storili, da bi molčali, da pridemo prej k cilju.
n SpGdnja Idrija. Za vedno nam ostane • spominu veselica našega katol. izobraževalnega društva, ki je bila 29. junija na župnijskem vrtu. Pevski zbor je pod vodstvom g. predsednika odpel pravkar par pesmic, že so tudi igralci pričeli z igro »Pod vaškim znamenjem«, ko pride poslanec g. Gostinčar, ki je imel za lo nedeljo napovedan shod in prinese žalostno vest o sarajevskem dogodku. Ze preje se jo Culo nekaj govoriti o tem zločinu, a nihče ui hotel tega verjeti. Ko smo pa videli črno na belem, tedaj šolo smo se morali mlati v to žalostno usodo. Poslanec Gostinčar jo v kratkih, a krepkih besedah ožigosal sarajevski zločin, g. predsednik nam jo prebral posebno izdajo »Slovenca«, nas pozival, naj molimo za blagopokojnika, | za našega cesarja in za našo domovino, nakar smo se žalostni razšli. Našo društvo je poslalo takoj potem pismeno so-žalno izjavo c. kr. okrajnemu glavarstvu s prošnjo, naj to odda na višje mesto, v nedeljo 12. t. m. pa nam je g. predsednik v šoli predaval o tem zločinu in njega vzrokih. Sedaj se pripravljamo v društvu za veselico s petjem in igro v korist »Slovenske Stražo« po Velikem Šmarnu enkrat pa napravimo božjo pot na Brezje in na Bled.
n Žiri. To jo bilo ljudstva zadnjo nedeljo v Žireh! Blagoslovili smo dva nova zvonova, večjega, ki tehta 53 ccn-tov ali 2966 kg na ime sv. Mihaela, najmanjšega z 8 centi ali 432'/. kg na ime svetega Jožefa. Blagoslov "je izvršil gospod dekan -monsignor M. Arko iz Idrije ob asistenci 12 duhovnikov. Na tisoče ljudstva se jo zbralo okrog lepo okrašenega odra, na katerem sta čakala nova zvonova, da ju potegnejo v zvonik; vse je ugibalo, kako bodo spravili velikana skozi line. — Ob 3. uri popoldne so se pričeli škripci sukati. Na oder stopi mirnega obraza mojster Peter Oblak iz Lučen, ki je zolo spretno vodil vse priprave; mah-ljaj z roko v pozdrav — in »veliki« se je pričel dvigati z lahkoto kot bi vlekli gori škaf malte, ne pa teže 53 centov. Seveda vleklo je za šesterorameni škripec nad 100 krepkih mož in fantov v dolžini 200 korakov. Ni preteklo 10 mi-
nul in zvon je pogledal skozi lino \ Sv0. jc novo bivališče.
Dobri dve uri ste potegi, množi,,, se še ni raV.šla. »Slišali ga pa nioran, prvič od blizu«, so dejali ter vstrajuli Buin, bum, bum . . . je zadonelo okrog šestih; kakor električna iskra j,. skozi mozeg in kosti slehernega. L,^ glas ima«, pravi prvi, »mogočno doni-, pravi drugi, »ta pa ta« je soglasno ni ne' njo. Po podružnicah so zadoneli zvon* vi svojemu mogočnemu bratu v |i0. zdrav, v drugem stolpu pa so dvigali mali zvon. Sami otroci, — bilo jih jc okrog sto, — so z lahkoto potegnili : malega« do lin, kjer so ga sprejeli ij. kušeni možje ter spravili v zvonik.
Oba zvonova sta delo tovarno Su-massa iz Ljubljane. Velikega so kujiilj Marija Oblak iz Dobračeve, Jakob jn Franc Kavčič iz Koprivnika, ki -o (|a)j vsak po 3000 K. Malega pa posestnik Janez Primožič iz Opal (tudi :j(HiO K) Cela fara se pridružuje besedam gospoda dekana:- Čast in hvala jim! — Veliki zvon nosi napis: Treska in hudega vremena, reši nas o Gospod! j)a-rova I i so me: (slede imena). Pod /upnikom Jožefom Logarjem ter ključarjema Jožefom Oblakom in Antonom Kopačem. Mali pa: Nagle ju nepre-vidono smrti, reši nas o Gospod! Daroval me jo: (ime). — Naj bi nova zvonova bila vedno priči odločne verske zavesti žirovske faro!
Marijina družba ter pevski /.bor prirede 20. in 21. t. m. romanje na Brezje in Bled. Udeleženci naj se pravočasno javijo. Romarjem se lahko pridružijo tudi drugi občani.
Nadučitoljem na tukajšnji šoli jc bil imenovan dosedanji šolski vodja g. Leopold Hladnik. Naše organizacije oil imenovanega gospoda še mnogo pričakujejo, in če smemo soditi po se-datljem njegovem delu, no zastonj. Bodi nam iskreno pozdravljen!
Višji razredi naših šol so napravili v spremstvu učiteljev šolski izlet na Bled. Naj bo na tem mestu izročena iskrena zahvala gospodu duhovnemu svetniku župniku blejskemu Janezu Oblaku ter g. župniku ribenskemu Janezu Kramarju, ki sta tako prijazno vso potrebno oskrbela za dušo in telo izletnikov ter veliko pripomogla, da m) je izlet tako lepo izvršil.
H Iz raznih krajev |
Z avstrijsko-črnogorske meje nam piše slovenski vojak. Tukaj smo v Hercegovini na meji črnogorski. Prijetnosti ni tukaj nobenih. Pozimi hud mraz, poleti neznanska vročina: zraven pa slaba pitna voda. Kraji so jako dolgočasni, sami goli kameniti griči. Črnogorska zemlja je pa še slabši od hercegO-vinske. Ljudje v črni gori skoraj nimajo kaj jesti in večkrat se zgodi, da pridejo čez našo mejo ovce krast.
Ni
dolgo od tega, kar so morali naši lovci
ob 9. uri zvečer Črnogorce čez mejo nazaj poditi, ko so prišli po ovce. K maši že hodimo, samo pridige ne razumemo, ker je vse po mažarsko. Fantje, ki boste prišli na mejo k vojakom, varčujte sedaj z denarjem. Kdor nima na meji nobenega krajcarja, je res revež! Silno priporočljivo je tudi, da je vojak naročen na kak domač časopis. Tudi vojak ima svoj prost čas in najlepše ga porabiš z domačim listom v roki. Jaz imam »Domoljuba«, s katerim sva zelo prijatelja. Sicer pa ima vojaško življenje tudi svoje prav dobre strani. Če si pri vojakih pošten, reden, natančen in ubogljiv, ti bo ostal spomin na vojaško življenje v prav lepem spominu. — Eden od trenske divizije št. 16 v Hercegovini.
Ober-Marksloh, 5. julija. Tukaj se je danes ob pol 10. uri brala sv. maša za umorjenega prestolonaslednika in soprogo. Udležilo se jo je češko-sloven-sko veteransko društvo v kroju in z zastavo, in veliko drugih Slovencev. Zvečer ob uri se je vršil v dvorani, raz katero so vihrale cesarska in črna zastava, protestni shod proti nekaterim liberalskim in rdečim listom, ki sramotno blatijo rajnega kot papeževega »hlapca«. Glasen »pfui« je sledil tem besedam. Gosp. Theiselmann je v navdušenih besedah slavil spomin pokojnega. Udeležil se je evharističnega shoda na Dunaju ter osebno poznal rajnega. Slavil je njegovo veliko ljubezen do presv. Evharistije, do katoliške cerkve in do nas Slovencev. On je gojil veliko željo, vse slovanske pokrajine združiti v eno kneževino in tako jih rešiti ogrskega in nemškega navala. Tega so se Srhi zbali za Bosno in Dalmacijo in zakleli so se na njegovo življenje. Umrl jc! Ni ga več. Ostali pa so njegovi zgledi. Žalostni smo danes, a hodimo po potu, ki jo je On začrtal in blagoslovil nas bo z nebes. Sklenilo se je, da bodo drugo nedeljo 19. t. m. vsi Slovenci in veteransko društvo prejeli sv. obhajilo za rajnega. Zapela se je cesarska pesem in trikratni Živijo našemu cesarju! Ostro pa obsojamo in z nami vsi trezno misleči Nemci hinavske nemčurje in liste tam pri vas doma, ki nas obsojajo kot srbske pristaše.
Hochheide ob Reni. 8. julija. Še nikoli nismo tako težko pričakovali »Domoljuba«, kakor to pot. Zvedeli smo že dne 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla o žalostnem umoru v Sarajevu: ta novica je bila nabita na vsaki pošti, ali pravih poročil pa le nismo imeli. Vsa avstrijska in slovenska društva so imela dne 5. julija ob pol 11. uri sv. mašo za pokojnega prestolonaslednika in njegovo soprogo. Korakali smo skupno v cerkev, s 7 zastavami s črnimi trakovi. Cerkev je bila natlačeno polna. Gosp. kaplan Birkenfeld je v pridigi lepo poudarjal iskreno vernost umrlih in nam iu stavil v priporočljiv vzgled.
Ženitovanje bosenskih mohamedancev.
Poroke se vrše pri bosenskih mohav-metlaneih zvečer ali tekom noči v hiši neveste ali ženina. Poročuje moliame-tlanski duhovnik, kadi imenovan, ali pa njegov namestnik. Kadi sme pooblastiti tudi kakega hodžo iz ženinovega okraja, da lahko izvrši v njegovem imenu poroko. Poroke v uradnih prostorih kadija so zelo redke. Poroka se izvrši tako-Ie: Najbližji sorodniki ženina zahtevajo od muktarja (predstojnika) ažemata (mestnega okraja), v katerem stanuje ženin, pismeno izjavo, da je nevesta pripravljena prostovoljno in brez vsake sile iti za ženo z njim. Ravnotako mora kadi potrditi, da jc deklica polnoletna in da ni v sorodu z ženinom. Bosenski mohamedanci poznajo dvojno sorodstvo: po krvi in po mleku. Krvno sorodstvo je zapreka, ki se je ne more odstraniti v nobenem slučaju. Vendar pa so poroke med krvnimi sorodniki v gotovih slučajih dovoljene. Tako se n. pr. smejo poročiti med seboj otroci sester ali bratov, ako so stariši dekleta umrli in zapustili znatno premoženje, zato da to premoženje ne pride v tuje roke. Taki zakoni so seveda zelo redki in veljajo za nesrečne. Sorodstvo po mleku obstoji med onimi ljudmi, ki so bili izre-jeni na istih prsih, tudi ako je bila dojilja za to plačana in akoravno niso bili od nje dojeni otroci v nikakih sorodstvenih razmerah.
Ako se je konstatiralo, da med ženinom in nevesto nikakih zaprek ni za poroko, izdela hodža kakemu moškemu sorodniku ženina pismeno potrdilo, takozvani ilmi liaber, ki se predloži kadiju, nakar kadi dovoli hodži, da sme iz,vršiti poroko. Dovoljenje, ki ga izda kadi, se imenuje »šenadet na;-ma« ter je opremljen s pečatom kadija in šerijatnega sodišča. To dovoljenje ima navadno sledeče besedilo: »Deklica N., hči N. N. iz džemata X., poroči A. B. iz džemata Y. brez vsake zapreke, t. j. da so obe stranki zadovoljni in da niste mladoletni. Poroka se izvrši spričo zastopnikov obeh strank s »meri muadžel« ali s »meri muedžel«. Ta dokument prevzame moški pooblaščenec ter ga osebno ali po slugi izroči hodži onega džemata, v katerega je pristojen ženin, kajti samo ta hodža srne poročiti. V dokumentu navedenega izraza »meri muadželi« in »meri muedžel« pomenjata zanimiv odstavek iz moliamedanskega zakonskega prava, kakršen je v Bosni v navadi. Pomenita namreč naslednje: Po šerijatu, mo-hamedanski verski postavi, mora mož ženo pravzaprav kupiti. Kupnino se določi pred poroko sporazumno med ženinom in stariši neveste. Denar, s katerim se označuje kupna^ cena, je »akče«, katerih je dvesto za turški groš. Pri ubogih ljudeh znaša ta kupnina navadno 12.000 akčejev, kar je 60 turških grošev ali 10 kron. Ta kupnina
za nevesto se plača ali pred poroko in se imenuje »meri muadžel« ali pa se poroka izvrši na »kredit«, to je, da se nevestini stariši izjavijo pripravljene, počakati na plačilo, kar se imenuje »meri muedžel«. Strogo po besedilu postave bi drugi način kupnine sicer ne smel biti dovoljen, toda tekom časa se je udomačil in tako tudi dobil svoje pravice. Ko ženin, ki se na la način hoče poročiti, vstopi v poročno sobo, mora lakoj vprašait nevesto, ki čaka nanj, če hoče počakati na kupnino do gotove ure. šele po ugodnem odgovoru, ki seveda vedno sledi, se more izvršiti po-> roka.
Poroka se izvrši vedno v nena-vzočnosti poročnega para. Ženin in nevesta se pustita pri poroki zastopati. Ženina nadomešča kak bližnji sorodnik ali prijatelj, nevesto pa tudi kak bližnji sorodnik ženin, eden izmed onih, pred katerim se ji ni treba zakrivati obraza. Zastopnik ženina mora mora imeti poleg tega tudi dve priči, da je v resnici pooblaščen od ženina kot njegov zastopnik. Ko so tozadevne stvari rešene, se prično priprave za svatovščino. Svati se vabijo in čim več jih je, tem večji je sprevod in tem več časti jc za mlada poročenca in njujine sorodnike. Svatovski sprevod se zbere v ženinovi hiši ter odide med hruščem k domu neveste, da jo vzame s seboj. V tem svatovskem sprevodu so najbližji sorodniki ženina, medtem ko ostanejo ženske doma. V prejšnjih časih, ko je v Bosni še cvetelo hajduštvo, ko so v bližnjih gozdovih-gospodarili »vuci i liajduci«, ki so čakali, kdaj bi ugrabili za koga drugega nevesto, je bil tak svatbeni sprevod oborožen do zob, kajti mnogokrat se je zgodilo, da je moral rabiti orožje v obrambo neveste. Poleg neveste je bila prilika uropati tudi razne dragocenosti, kajti svatje so nosili bogato z zlatom vezene obleke in ženske, ki so bile ž njimi, so imele polno biserov in r.latih denarjev. Ako stanujeta ženin in nevesta v istem kraju, navadno tako sijajen sprevod odpade. Novesto peljejo zvečer peš ali na konju v novi dom. Na deželi in v pokrajinah, kjer ni dobrih vozov, svatbeni sprevod jezdi, med njimi seveda nevesta in ostale ženske na moških sedlih. V mestih so se začele uveljavljati že bolj mestne šege, medtem ko se na vasi še danes mnogo vriska, poje in strelja. Ko je dospel svatbeni sprevod do nevestinega doma, odidejo moški v »aliar«, t. j. oddelek za moške, ženske in dekleta pa gredo v harem. Moške goste sprejme in pozdravi oče ali kak bližnji moški sorodnik neveste. Ženskih gostov ne sprejme nikdar nevesta ali njena mati, temveč vedno le nevestina teta ali kaka druga sorodnica. Najvažnejša oseba med ženskimi gosti je »jenga«, »jengija« ali »jengibula«, nekake vrste vedeževalka ali čarovnica, ki se med" celo svatbo ne gane od neveste in jo vedno poučuje, kaj mora in kaj ne sme storiti in kako se mora zadržati.
y haremu pozdravi jengo nevesta
122
s poljubom na roko in > o a Jo kavo ali časo šorbeta. Ko se jo jenga okrepčala, izroči novosti obleko. ki jo ie pustil ženin napraviti zanjo. Nevesta so v bližnjem prostoru takoj" preobteče v to obloko. nakar so ide pokazat ženskim gostom. Ženske so dvignejo s sedežev in zakličejo ntašallah . da bi zagovorilo uroke. Nevesta nato poljubi navzočim ženam po vrsti roke ter sprejme čestitko in neštete željo, da bi bila zdrava, da bi so .ii dobro godilo itd. Ženske se pogosto s kavo in slaščicami. Ko so izpilo prvo čašo kave. zahtevajo, naj se jim nevesta izroči. Na to zahtevo so navadno odgovori z drugo 0. šo kavo ali šerbeta ter s v»ro;"'o nai šo nekoliko časa posode, ker jo še dovolj časa. To so toliko časa ponavlja, da poide čakajočim ženskam potrpežljivost in da se jim končno izroči nevesta, ki jo potom odpeljejo na ženinov dom.
Dolžnost naznanjevanja nalezljivih bolezni.
Zakon z dno 11. aprila 1913. drž. zak. št. t>7. o zabrambi in zatiranju prenosnih bolezni, označuje škrlatieo, dif-terijo (davico. abdominalni logar (tifus . grižo (.lisenterijo • opidemsko otrpnjonje tilnika, porodniško mrzlico, leg-.r z marogami. kozo, azijsko kolero, kugo. recidivni logar, gobavost tlepro). egipiiško vnetje oči (traliom). rumeno mrzlico, vra nični prisad (črmnicoV smrkavost in stoklost ter ugriznino po na stoklosti obolelih ali stoklosti sumljivih živalih kot bolezni, ki jih jo treba naznanjati.
Naredba ministrstva za notranje zadeve z dno o. maja 1911 razširjuje z zakonitim pooblaščenjem krog teh bolezni. ki jih ie treba naznanjati. Glede ošpic, dušljivt-ga kašlja in mumpsa (vnetja ušomio slinavke določuje namro" krajevno omejeno naznanilno dolžnost, to ie ošpice, dušljivi kašelj in murnps morajo SO naznanjati v zdraviliščih, kopelib. letoviščih, zimskih štacijah in drugih krajih to vrste, ki jih z lazgiasom določi politična deželna oblast, dalje te tri bolezni ter rdečice in norice v zavodih in internatih. ki jih deželna politična oblast istoiako označi razglasilnim potom.
Naznanilo so poda pismeno, ust-mono. brzojavno ali telefonsko: ako se je podalo telefonsko, mora so takoj pismeno p o n oviti, a naznanjevanja so so izdale posebno tiskovine !N'a-znasilu o kužni bolezni . katere pa so dolini uporabljati le zdravniki in predstojniki bolnišnic, ki bodo te tiskovine dobivali od iupai-s'ev.
H a z e n te splošne nalagala zakon in u a r e d b a z d r a v n i-k o ni v gotovih slučajih še neko posebno naznanilno dolžnost. Naznanjati morajo poles: tega vs^ik prvi primer obolelosti ali sumil K obolelosti ra škrlauci. difteriji. le-1 li
, carju z marogami. kozah, azijski ko-Feri kugi ali igiptiškem vnetju oči n o-m u ii o m a , in sicer brzojavno, t e 1 o f o n s k o ali, ako se naznanilo toni polotil ne more podati, po po-s t b n o m s 1 u ž u P a n u in politični o k r a j n i oblast i, v mestih s svojim ustavom politični deželni oblasti. Na enak način naznaniti je županstvu vsak pr v i slučaj stoklosti.
Naloga ž u p a n a je, da tudi s svoje strani najkrajšim potom naznani politični okrajni oblasti vsak prvi slučaj ono ravnokar imenovanih bolezni .
Enako jo naznaniti pri logarju z m a r o g a m i, kozah, koleri i n kugi ne lo vsak prvi, temveč s p 1 o h v s a k s 1 u č a j politični okrajni oblasti, v mestih s svojim ustavom deželni politični oblasti. Izjemo za te posebne naznanilno dolžnosti uvaja naredim z ozirom na škrlatinko, disteriti-jo in egipt. vnetje oči v onih krajih, ki jih ima določiti deželna politična oblast. v katerih sr: te bolezni trajno pojavljajo, kakor ie to n. pr. pogosto v velikih mestih.
V takih krajih razglasi županstvo primernim potom, da ima odpasti ta posebna naznanilna dolžnost.
Glasom naredbe imajo dalje z d r a v n i k i s pose b n i m i tisk o-v i n a m i (končno naznanilo) županu naznaniti oddajo bolnika, obolelega za boleznijo, ki jo je dolžnost naznaniti. v bolnišnico, njega preseli i c v . kakor tudi ozdravljenje al i smrt.
Krščanska gospa.
V. H.
Dne 18. februarja leta 18<W. je umrla na Dunaja nadvojvodinja Marija Immacu-lata, ki je postala vzor ljudem visokega in rizkega stanu. Rojena dne 14. aprila leta 1844. je stopila leta 1861. v zakon z nadvojvodom Karolom Salvatorjem, ki je pred njo odšel v večnost dne 18. januarja ISO?. Iz tega srečnega zakona je bilo 10 otrok, od katerih je ^e pet živih; med njimi tudi nadvojvoda Franc Salvator, soprog cesarjeve hčere Marije Valerije.
Nadvojvodinja je bila plemenita gospe v najboljšem pomenu besede. Ginljivo in vzpodbudno jo je bilo gledati, ko je klečala i s s-vojim soprogom, otroki in dvorjani v domači kapeli na Dunaju ah v Frauenkirchen pred oltarjem, da tako z Bogom začne dan in izprosi sebi in svoji družini blagoslov iz nebes. Ni ji bilo dosti enkrat na leto pre-ietnab sv. zakramente, ampak pogostoma ie bila s svojo družino pri mizi Gospodovi bamocbsebt se razume, da je bila družina vsak dan pri sv. maši in da so molili pred • f0 ,n P° Dvorni kaplan msgr. Cec-| coni je bil svetovalec v težavnih vprašan,ih v aiaoih letih. \ si so ga točno ubogali: | ctrokcai k; bil vzor učitelja.
Globoka, pristna pobožnost vojvodinje « ie izkazala tudi v težkih udarcih usode i ki so K) vtlikrat zadeb. Najtežje je gotovo
vsaki materi, ako mora svoje dete položit; v rake v; vojvodinja je to storila z lastnimi rokami. Dočim se vedejo mnoge matere pri grobu svojih otrok kakor obupane, vojvodinja ob taki priliki izgovorila krasne besede -Posvetila sem svoje otroke Bogu in zahvaljujem se mu, da jih je spoznal vredne in jih je vzel k sebi.«
Ko je bil njen soprog nepričakovano hitro poklican v večnost, se je sklonila s veliki žalosti nad umirajočim in je ostala pri njem, dokler ni z besedami hvaležnosti za njeno zvesto ljubezen zatisnil oči. §e]e potem se je zgrudila, tresoč se na vsem ii. votu, na mrliča in je udarila v pretresujoči jok.
Kot vzgojiteljica svojih otrok je bih stroga in je neizprosno gledala na natanf. nosi pri nalogah in zahtevala največjo pozornost pri predavanju. Vsako uro pouka je začenjala z molitvijo.
S služabniki je ravnala jako ljubeznivo toda zahtevala je od njih, da se točno dr ie hišnega reda. Kdor se je pokazal brezverca ali nenravnega, je bil takoj odpuščen. Pri takih prilikah je rekla vojvodinja: Kdor ni zvest svojemu Bogu, ne bo zvesl tudi nam.'
Rajna je bila velika dobrotnica reve-žev, katere je obdarovala ne le z rokami, rnarve-č tudi s srcem. Šla je osebno v .stanovanja revežev in jim prinašala dušno in telesno okrepčilo. Bila je vedno preprosto oblečena in je živela čisto po meščansko,
Z njeno smrtjo je bila končana njena življenska pot, ki ji jo je Bog v svoji previdnosti določil Spoštovana, ljubljena in občudovana od vseh, visokih in nizkih, ki so z njo prišli v dotiko. je zapustila za se-boj lep, blagoslovljen spomin.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jilt obrestuje po i°/o brez kakega odbitka
Mi ire ii i. zidni (i i.
Glej inserat!
Politične drobtine.
»Slovenski Narod« hujska srbske trgovce k bojkotu — zoper Krfr parjel Podlost naših liberalnih vele-srhov je brez meje. Sedaj hujskaj« svojo belgrajske zaveznike v »Slovenskem Narodu- čisto odkrito na bojko zoper žebljarsko zadrugo na Krop1-Imeli smo našo liberalce vedno za po«' le — a da gre njihova podlost tako daleč. da hočejo suesti nekaj zaslužka ubogim Kroparjem. to psesega v8«
meje. Kroparji, če bodete občutili kaj bojkota — potem, vedite, da se imate za to zahvaliti izključno samo pisačem in hujskačem »Slovensk. Naroda«! To so v resnici prava garjeva bitja, ki jih je treba s korenino iztrebiti'. Pri tej priliki moramo izraziti svoje začudenje, da se sme v ljubljanskem časopisu brez sramu hujskati v bojkot v prilog inozemske politične zarote zoper avstrijska podjetja! Kje jc občutnost, ki se pojavlja takoj, kadar sc pokaže le senca bojkotne tendence zoper kak nemški zavod v Ljubljani? Srbski bojkot, sklenjen v Belgradu iz zRolj političnih nagibov proti Avstriji, velja celi Avstriji brez izjeme — čudno tedaj, zelo čudno, da najde strastne zagovornike, pospeševat olje in podle ovaduhe <i Ljubljani in da je vse to dovoljeno!
Deželni glavar dr. šusteršič ogro-čen od slovenskih velesrbov. Deželni erlavar dr. Šusteršič je prejel od liberalne slovenske strani neko pismo, iz previdnosti spisano na pisalnem stroju in oddano na pošlo v Trstu dne 9. t. mes. To pismo jc nad vse značilno za liberalno stranko, njeno mišljenje in njene namere. Srbstvo se proslavlja v leni pismu kot »viteško« in zagovarja sarajevski umor, češ, da se je Princip odločil, umoriti enega »slovanožrca«. Končno naznanja pisec našemu dežel-icniu glavarju, da se najde oseba, ki mu bo zasadila štilet med rebra in sklepa: tV to Bog in sreča junaška.« (!!) Tako, idaj je menda vendar vsakdo na jasnem, s kakšno družbo da imamo opraviti. Slovensko ljudstvo sc bo znalo znebiti teh garjevih bitij. Treba jc pa takoj brezozirno nastopiti, kajti preveč jc ta svojat že otrovala del našega naroda, zlasti mladino. Našo hišo moramo enkrat izčediti, naj velja kar hoče!
Zasačeni! Naših liberalcev ni na nedeljskem shodu niliče imenoval, kljub temu se čutijo — zadete po neusmiljenih udarcih, ki so padali na moralične sokrivce sarajevskih moril-ccv. Sedaj besnijo in tulijo — in s tem priznavajo jasno svojo krivdo. Stik našega svobodomiselstva z velesrbsko propagando je znan. Saj je načrt te hudodelske zarote izrečno določa, da v slovenskih deželah podpira svobodo-miselce zoper »avstrijske klerikalce«. Slovensko liberalstvo je Velesrbom simpatično, ker vidi v njem sebi sorodno smer zoper Avstrijo. Slovenski liberalci so zasačeni, sedaj jih vsakdo pozna. Kdor se od sedaj naprej še z njimi druži, je deležen njihovega početja. Proč ž njimi!
+ Jugoslovanska Omladina je iz-
ilala oklic, ki je pravcati zgled velike predrznosti in nesramnosti. V tem sklicu daje Omladina iz Belgrada povodom besiijalnega Sarajevskega umora nauke Avstriji — ne obsoja pa niti z besedico podlega hudodelstva, marveč se točno bere mej vrsticami odobravanje tega živinskega dejanja, ln ta 'Omladina« razteza svojo organizacijo '.udi v naše kraje, v njenem duhu se »rnanizira del naše srednješolske mla-
dine. To so dejstva, preko katerih se ne pride z nobenimi prisiljenimi, hinavskimi pojavi, ki so namenjeni izključno le prevariti merodajne krege, — da hi se pod plaščem te prevare tem lažje nadaljevalo pogubno delo zoper temelje države. Toda, da se jim ne posreči, za to se bo skrbelo. Nekatero naivne uradnike lahko prevarijo, nc bodo pa nikdar več ogoljufali slovenskega ljudstva, ki jih bo znalo segnati iz slovenske skupnosti!
PREGANJANJE KATOLIČANOV V FRANCIJI.
V Franciji so nekaj časa pustili katoličane v miru, a zdaj jih zopet preganjajo. V Lillu so izgnali redovnice. Sestram sv. Jožefa Clunyškega so naznanili, da morajo 1. septembra sirotišnico zapreti. V Nantu nameravajo zatvo-riti višjo katoliško šolo sv. Stanislava in eksternat, Superiorja je povabilo sodišče. .
NEMŠKI VOHUNI NA FRANCOSKEM.
Pariz. V Nancyju se je vršilo prvo zasliševanje Nemcev llarber, Acli, Alemanne in Heguenz, ki sq bili areto-vani radi vohunstva. Z Nemci je bil konfrontiran francoski vojak Baucti 09. pešpolka. Medtem, ko so trije areto-vanci trdili, da Baucha ne poznajo, je izpovedal Ach, da ga je že večkrat videl. Vojak Bauch taji, da bi dajal Achu patronc, in trdi, da je Ach vsekako pa-trone sam ukradel i/, skladišča 69. pešpolka.
RUSKI MINISTRSKI SVET.
»Lokalanzeiger« poroča o ruskem ministrskem svetu v Petrovem Dvorcu pod Carjevim predsedstvom: Izredna seja ruskega ministrskega sveta je bila velevažna. Sazonov je poročal o sedanjem političnem položaju v zvezi s krvavim napadom v Sarajevu. Presojali so, če lahko dovede proti-srbska agitacija do mednarodnih zaplet-ljajev in kaj da naj se z ozirom na dostojanstvo in interese Rusije ukrene. Notranji minister Maklakov je poročal o notranjem položaju v Rusiji. Končno so razpravljali o pomnožitvi ruske vojne mornarice.
Gospodarske vesti.
Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Postojni priredi v času od 19. do 26. julija 1914 I. razstavo vajeniških izdelkov v poslopju ljudske šole v Postojni. Razstava se otvori v nedeljo dne 19. julija ob 9. uri dopoldne. Pri otvoritvi in za časa razstave bodo predavanja o obrtnih zadevah. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
Gospodinjsko društvo na Vrhniki se ustanovi kot oclsek S. K. I. D. v nedeljo dne 19. t. m. Ob pol 9. uri dopoldne sv. maša pri Sv. Trojici, nato zborovanje v gospodinjski šoli. Popoldne
družabni sestanek na vrtu Društvene-« ga doma. Gostje dobro došli.
Premije za pogozdovanje goličav.
Kranj sko-primorsko gozdarsko društvo jc podelilo za leto 1913 za vspešno pogozdovanje goljav kmečkega posest-: va sledeče priznalne diplome oziroma' premije in sicer: Priznavalne diplome Francetu Slane, posestniku v Litiji, Ignaciju Zore, posestniku v Črnem potoku in Antonu Kosmač, posestniku v, Radovljici. Premije v znesku po 40 K Antonu Merzel iz Studenca ter Jožefu šeks iz Gradiških Lazov; v znesku po 20 K Antonu Tschinkel iz Koprivnika, Francetu Kanduč iz Brega ter Pavlu Br ic iz Gradiških Lazov.
9. avstrijski vinorejski kongres, ki ga1 sklicuje avstrijsko državno vinorejsko: društvo, se vrši letos v Gorici od 5. do 13. septembra. Avstrijski vinorejski kongresi imajo namen povzdigniti in pospeševati vinske pridelke in vinsko trgovino, kakor tudi varovati skupne koristi le-teh. Kongresi se prirejajo, oziraje se na vse avstrijske vinorejske dežele, tako, da se, če le mogoče, menjajo v južnih ia severnih' vinorejskih pokrajinah. Član kongresa more postati vsakdo, ki naznani udeležbo pri kongresovem odboru in plača pristopnino 10 K. Kmetijska in vinorejska društva, kakor tudi zadruge so upravične udeležiti se kongresa in odrediti h kongresovim sejam svoje odposlance. Članarina se mora plačati za vsakega odposlanca. — Ko se plača pristopnina, dobe udeleženci kongresa pristopnico. — Vsi udeleženci imajo pravico udeleževati se razprav, zborovanj in glasovanj na kongresu, staviti predloge in posečati razstave, ki se prirede povodom kongresa, kakor tudi udeleževati se izletov itd. — Udeleženci dobe brezplačno izvod poročila, ki se objavi o kon-gresovih razpravah. — Kongresne razprave se morejo vršiti v vseh deželnih jezikih, — Povodom kongresa se priredi v Gorici poleg razstave strojev in priprav za vinarstvo pokušnja goriških vi m Vinogradniki, ki se hočejo udeležiti te po-kušnje z dopošiljanjem vina lastnega pridelka, naj od vsakega vzorca vpošljejO vsaj po šest steklenic, držečih 7/io litra1 vina. Ena teh steklenic se uporabi za pred-pokušnjo, ena za kemično preiskavo, ki se izvrši brezplačno, ena za pokušnjo pre-skuševalne komisije, ostale pa za pokušnjo udeležnikov vinarskega kongresa in domačih vinogradnikov, ki pridejo k po-kušnji. — Pri dopošiljanju vina naj se pazi na to, da bo belo vino v lakozvanih renskih steklenicah, črno v bordosteklenicah'; Odbor da vinogradnikom take steklenice kakor tudi zamaške brezplačno na razpolago. — Za najboljša vina se bodo delila razna priznanja in darila. — Kdor hoče svoje vino vposlati na razstavo, naj javi to do konca maja t. 1. predsedništvu 9. vino-rejskega kongresa v Gorici (deželni dvorec). — Odbor odpošlje svojedobno sam po vino. — Natančnejša in izčrpljiva pojasnila o pripravljalnih delih ter podrobnostih o kongresu, o vinorejski razstavi in javni vinski pokušnji se morejo dobiti vsak čas na zahtevo, pismeno ali ustno, pri predsedstvu 9. avstrijskega vinorejskega kongresa (Gorica, deželni dvorec).
Uvoz sladkorja v Avstro - Ogrsko.
-To leto je uvoz sladkorja v Avstro-Ogrsko-večji kakor navadno. Od januarja do maja se je uvozilo 40.988 meterskih stotov v vrednosti 1-3 milijona kron. To znači napram lanskemu letu iste dobe povišek 50 odstotkov. Avstrijske sladkorne rafinerije so zato določile cene sladkorja tako, da bo preprečen vsak uvoz.
AGRARNO - POLITIČEN TEČAJ
za odbornike kmetijskih društev, preč. duhovščino, gg. učitelje in učiteljice ter vse, ki se za zgorajšnje predmete zanimajo, priredi »Slovenska kršč.-socialna zveza« v »Ljudskem domu« v Ljubljani od 3. do vštetega 7. avgusta t. 1.
Tečaj je velike važnosti, zato jc pričakovat'. obilne udeležbe. Priglasiti se je takoj na naslov: Slovenska kršč.-soc. zveza v Ljubljani. Udeležencem, ki želijo, preskrbi Zveza hrano in stanovanje proti dnevni odškodnini 3 K, za vso dni skupaj z vstopnino vred pa 15 Iv. Denar za hrano in prenočišče jc treba poslati naprej obenem s prijavo. Kdor no refloktira na to, da se mu preskrbi hrana in prenočišče, plača za ves čas 1 K vstopnine, nakar dobi izkaznico.
Za tečaj so pripravljena tako odlična predavanja in načrti, cla bi vsaka župnija morala poslati na ta tečaj vsaj eno ali več oseb, delujočih v naših izobraževalnih in gospodarskih organizacijah. Prosimo zato takojšnjih mnogoštevilnih priglasil.
Odbor slovenske kršč. - soc. zveze.
Raznoterosti.
Hrvatje stražijo narodni značaj svojega Primorja. Minuli ponedeljek je s parnikom dospelo v Cirkvenico kakih 20 mažarskih dijakov s mažar-sklmi kokardami. Kako hitro so stopili na obal, so jih obdali Hrvatje in vljudno zahtevali, da snamejo izzivajoče mažarske znake. Ker so mažarski dijaki videli, da tu ni šale, so znake spravili v žepe, nakar so se Hrvatje vljudno oddaljili.
Še nekaj o cesarju Viljemu. Cesar Viljem se je izjavil, da strastno sovraži katoliško vero. Dostaviti je treba, da on ne samo da ni prijatelj katoličanov, ampak da tudi sploh nobeden kristjan ni, kajti znano je, da so od časov Friderika II. vsi nemški vladarji člani framazonske organizacije in se morajo kot taki odpovedati krščanski veri. Vsakega pruskega princa takoj, ko doraste otročjim letom, zapišejo v framazonsko ložo. Sicer ima pa Viljem, kakor razni drugi germanski vladarji, ki ,vsak trenutek menjajo vero (n, pr, rumun-feki, bulgarski, grški kralj itd.) jako široko .versko vest. Na Saladinovem grobu se je proglasil nekoč za poglavarja in branitelja mohamedanske vere. V resnici pa ni niti kristjan niti mohamedanec, ampak — »ge-
šeftsman«, «
Sadna letina v Avstriji. Uradno i-poročilo o stanju sadja v mesom-juni-l' ju poudkrja," da vreme ža sad.fc ni bilo posebno ugodno. Padlo je z. drevja mnogo sliv, češpelj in marelic. Za vinsko trto jo bil posebno v Južni Tirolski in Goriški do srede junija položaj neugoden. Ker je pa potem nastopilo toplo vreme, kaže sedaj, da bomo imeli v jeseni bogat vinski pridelek. Bolezni na trtah so sc dosedaj uspešno pobijalo z žvepljanjem.
Nekaj številk. Naša zemlja ima okroglo 1.031,500.000 prebivalcev. V Evropi 448,131.000, v Aziji 863,316.000, v Afriki 133.992.000, v Ameriki 178,677.000, v Avstraliji 7,387.000. V Evropi jo Rusi-ja »ia prvem mestu, ima 136,170.000 prebivalcev. Naša država je na tretjem mestu s 51,390.000. Nemčija ima 66 milijonov 835.000 prebivalcev, Italija 34 milijonov 671.000. Železnic ima naša država 44.820 km in so se pomnožile v 4 letih za 3215 km. Nemčija ima.61.936 km, Italija 17.228 km. Doig vseh držav v Evropi znaša 158.051,566.740 K. Največ dolga ima Francija 31 milijard 646,278.592, potem Nemčija 25 milijard 206,276.244, Rusija 23.023,149.004 in Avstrija 19.239,613.448 K. Na enega prebivalca v Avstriji pride okroglo 312 K državnega dolga. V vojnem času imajo evropske države 20,012.541 vojakov, v mirnem času pa 4,727.324 mož. Avstrija jc štela leta 1912. v mirnem času 424.258 mož, v vojnem času pa 1,872.000. — Največje mesto na svetu je London. Ima 7,251.358 prebivalcev; Dunaj je na secl mem mestu, ima 2, 132.523 prebivalcev.
Srbi napadli škofa. Pri Gradiški v Rosni so napadli Srbi škofa Gariča iz Banjaluke, ki se je peljal z opatom tra-pistov. Prevrgli so voz izvoščeka, ki ju je peljal. Škof in opat sta bila pri tem ranjena.
Gore so nevarne. Na Velikem Vene-digaju so našli te dni 7 mrtvih liribo-lazcev. Zalotili so jih snežni viharji.
Ponesrečeni mornarji. Na bojni ladji Tielgu, ki je last kitajske republike, je nastala velika eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 35 mornarjev.
Kako je vraga izganjal. Pred leti so izganjali v Klavžetu na Laškem iz obsedencev hudobnega duha. Izganjalci pa so morali biti neomadeževani poštenjaki da jim hudobni duh ni mogel kaj očitati. Pripovedujejo, da je k takemu bolniku bil poklican pobožen k;i-pucin. Ko ga obsedenec zagleda, vpraša: »Kaj pa hoče ta sveti mož pri meni?« Kapucin odgovori: »Svet, svet še nisem, ali z božjo pomočjo in z lastno prizadevnostjo še lahko postanem.« In hudobni duh mu ni vedel kaj odgovoriti. — Nekdo, ki se jc hotel tudi naučiti, kako se hudič izganja, je vse pazljivo opazoval in poslušal, kako je kapucin govoril. Prigodi se, da se drugo leto pojavi zopet tak nesrečni bolnik. Sedaj sc ponudi, da bo bolnika zdravil z bistroumnostjo ravno tisti, ki je prej-šje leto kapucina poslušal. Ko ga bolnik zagleda, vpraša »Kaj hoče pa ta osel pri meni?« Vprašani hitro odgovori: »Osel. osel še nisem, ali z božjo pomoč-
jo in lastno prizadevnostjo šc lahko po-i-stanem.« In. škratljec se je-zakrohotal!
Namesto k poroki v ječo. Na pošli v Milanu je izginilo iz nekega poštnega ovoja pred dvema letoma za 100.000 K denarja. Tatvine ic bil osumljen poštni uradnik 321etni Hilarij Corieri, kateremu pa niso mogli ničesar dokazali, Nad dve leti ga jo policija strogo nadzirala, našla ni ničesar sumljivega v njegovem življenju. Kar naenkrat pa io začel razkošneje živeti. Najel si je vilo in sklonil je zaroko z neko vdovo. Na dan poroke je povabil vse prijatelje in sorodnike na ženitovanjc. Pred poroko pa je goste presenetila polirija, ki je uradnika aretirala in odvedla v zaporo. Povabljenci so sc strahotna razšli. Are-tiranec sc je skušal, usmrtiti. Na njegovem stanovanju so našli še nad 60 tisoč kron denarja.
Mati ubila svojega otroka. Kočija, ževa žena Marija Prazer, ki jc bila odpuščena iz norišnice kot ozdravljena, je v duševni zmedenosti vrgla svoja dva otroka, v starosti od 3 do 6 let, skozi okno iz tretjega nadstropja. Otroka sta obležala na tleh mrtva. Mater so odpeljali nazaj v norišnico na Dunaj.
Kako odpravimo glavobol? Ako boli človeka glava, kor mu je udarila vanjo kri, sc mora ta kri zopet odvesti iz glavo v ostalo telo. To se najlažje stori na ta način, ako se polagajo na glavo ali na čelo mrzli obkladki. V ta namen priporočajo tudi posebne čepice iz aluminija ali gumija. Koristijo tudi mrzli ali gorki obkladki na tilniku. Zelo koristno je tudi, ako sc kri odvede v noge. Dostikrat pomaga žc, če se noge liilio zmijejo z mrzlo vodo. V nekaterih slučajih priporočajo tudi tople kopelji za noge, ki trajajo več ali manj časa. Toplota vode mora znašati povprečno 40 do 42 stopinj. Voda naj bo ravno toliko topla, da se pacijent ne poti. Gorki kopelji lahko sledi tudi kratka mrzla ko-pelj. Bolnikom, ki jim gorka kopelj nog vedno povzroči še večje vznemirjenje krvi, koristijo kratke, mrzle kopelji bolje. Pri glavobolu, ki nastaja vsled pomanjkanja krvi, so mora najprej dovesti kri v glavo, kar se zgodi s poklada-njem gorkih obkladkov na gotova mosta ali z gorkimi kopelji. Tudi svetlobna kopelj glave more uspešno učinkovati.
Pasji krst — najnovejši šport, iz
Pariza poročajo o naravnost neverjetnih stvareh svobodomiselnega francoskega sveta. Ker je popolna nenravnost in brezmejno uživanje omejilo na Francoskem število rojstev otrok, so začeli sedaj ljudje krščevati pse, ker otrok nimajo. Naravnost neverjetno je, kako nizko morajo pasti ljudje, ki nočejo ničesar več vedeti o veri svojih očetov. Nedavno so namreč dobile osebe iz najboljše pariške družbe sledeča tiskana vabila: »Gospocl in gospa X. Y. vas uljudno prosita ,da se udeležite glasb, in plesnega večera, ki se vrši v soboto, 6. junija 1. 1914., povodom krsta njuji-nega škotskega psa »Thanusa«. Začetek ob 5. uri.« Tega pasjega krsta se je udeležilo okoli 50 oseb. Bogve. ali se je za-
vednla ta gospoda, na kakšno nizko živalsko stopnjo se jc ponižala z zasra-movanjem prvega krščanskega zakra-mcn I a. Žalibog se bržkone ni.
16Ietni deček poizkusil umoriti 16-letno deklico. Nedavno je napadel 16-letni Matija Vrdnal iz Dolenje vasi pri Cerknici i6 let staro služkinjo Marijo Otoničar iz Žcrovniee pri Grahovem. Napadel jo je izven vasi in je hotel storiti silo. Vrgel jo je na tla in ji hotel roke zvezati skupaj. Ker sc je dekle branilo, jo je zabodel z nožem blizu gol-tanca. Ilotcl jo je skoro gotovo umoriti, da bi ga ne izdala. Izprijen deček jc žc izročen sodišču v Cerknici.
Ruska kmetiška mladina na Mo-ravo. Petrograjsko društvo »Rusko zrno« pošlje letos 80 mladeničev na Moravsko h češkim poljedelcem v pouk. Dosedanje take ekspedicijc so so v življenju ruskega kmeta izredno dobro obnesle. Tverska gubernijska uprava je poslala kmeta Jevgrafova na Češko, da bi proučil pridelovanje lanu. Poleg tega je poslalo društvo tudi eno žensko, da bi si ogledala pletenje košar na Češkem.
Skrivnost človeškega želodca. Nekateri ljudje spravijo grozne množine jedi in pijače v svoj želodec. O tem vedo zlasti mnogo povedati poročila norišnic. Rekord v »požeruštvu« pa je gotovo dosegel neki holandski bolnik, o katerem poroča holandski zdravnik Fakkc Meursing sledeče: Moža so pripeljali v bolnišnico, ker ni mogel več probavljali. Trdil je do svoje smrti, ki jc nastala vsled vnetja pljuč, da ni pojedel ničesar izvanrednega. Toda, ko so po njegovi smrti odprli želodec, so našli v njem gumb od električnega zvonca, razne predmete iz bakra, železa, cinka, svinca, stekla, kamna, lesa in porcelana. V želodcu, v katerem so so videle številne zaceljene rane, so našli žeblje, posamezne dele verižic, koščke ključev in klučavnic, mal žepni nož, dva svedra za odpiranje zamaš-kov, mnogo prstanov, gumbe, celo pa-trono s krogljo itd. Teli posameznih kosov jc bilo 400 in so skupaj tehtali 750 gramov.
Kako odpravimo debelost? Kdor bi so rad znebil preobile masti, naj pije vodo in se tudi pogosto kopa. To mu bo tudi pospeševalo prebavo in gibanje. Tudi gorski zrak izborno sodeluje pri odpravi maščobe, ker ravno pospešuje prebavo. To se lahko opaža že v hribovitih pokrajinah. Pa tudi morski zrak in morske kopelji uplivajo ugodno. Znano je, da priporočajo za odpravo maščobe redno pitje mineralnih vod, ki imajo v sebi mnogo soli. Take vode vplivajo ugodno tudi na srce, ker olajšujejo njegovo delovanje. Dihanje postaja lažje in telesni napori se premagajo z večjo lahkoto. Pitje mineralnih vod upliva ugodno tudi na obisti. Kopelji imajo vsakovrstne vplive na odstranitev maščobe. Treba jih je le pogosto rabiti. Najboljše pa je pogosto gibanje v naravi.
Narodno romanje v Lurd
pod duhovnim vodstvom gosp. Ant. Hribarja, župnika na Zalem Logu pri Železnikih
s posebnim vlakom
Začetek romanja dne 19. avgusta.
Romarski skupini potujeta: LJubljana, Pon-teba, Verona, Milan, Vlnteinllle, Marsailles, Lurd, Lyon, Genf, Marin Kinsiedcln, Inoinost, Ljubljana.	1948
Vožnja stane iz Ljubljane in nazaj v Ljubljano: I. K 540 —, II. K 390 —, III, K 250 —.
V teli vplačilih je zapopadenn vožnja, hrana, prenočišče, vodstvo in napitnina. Programi se dobo pri preč. gosp. Ant. Hribarju, župniku v Zalem Logu pri Železnikih in pri gosp. Lamb. Mally, trgovec, Medija-izlake pri Zagorju, v prodajalni K. T. D. prej H. Nlčman in pri poslovodju g. Henr. Zalcsjaiiu v Gosposki ulici 10 v Ljubljani.
Dobre knjige.
— »Zločin v Sarajevu«. Pod tem na-
da. in njegove soproge vojvodinje IIo-v Ljubljani izšla (33 strani obsegajoča knjižica, okrašena z naslednjimi slikami: Sliki nadvojvode Frana Ferdinanda in njegovo soproge vojvodinje IIo-lienberg, cesarjeva slika, potem: Sestanek pok. prestolonaslednika s soprogo na kolodvoru v Ilidžo, prestolonaslod-nikova sprejemna soba v Ilidže pri Sarajevu, aretacija napadalca Čabrinovi-ča, aretacija morilca Praneipa, proglašeni preki sod v Sarajevu, pri atentatu preluknjani avtomobil, sprevod v Sarajevu, parnik »Lacroma« z rakvama v Trstu, rakvi na mrtvaškem odru v Trstu, polaganje rakev na vozove v Trstu, prestolonaslednik v krogu svoje družine (zadnja družinska slika iz lota 1914.), sprevod v Trstu (tri slike), blagoslov žrtev na ljubljanskem kolodvoru, na mrtvaškem odru v dvorni kapeli na Dunaju, sprevod na Dunaju v noči 3. julija, grad Artstatten, kapela v Artstžlttnu, prestolonaslednikovi otroci na kolodvoru na Dunaju, ko se vračajo od pogreba, prestolonaslednik zadnjič na Opčinah pri Trstu, prihod v Sarajevo eno uro pred napadom, prestolonaslednik Fran Ferdinand na manevrih, prestolonaslednikova družina v gradu Bclvcdere, prestolonaslednik s soprogo v Trstu, zadnji izprehod v dunajskem pratru, prestolonaslednik Fran Ferdinand kot lovec, prestolonaslednik v uniformi generalnega armad-nega inšpektorja, prestolonaslednik Fran Ferdinand pri vojaški vaji, osiroteli otroci, novi prestolonaslednik v krogu svoje družine, cesarjeva družina pred dobrim polstoletjem. Tekst, t. j. opis atentata in Fran Ferdinandov življenjepis jc razdeljev kratke pregledne odstavke. Papir je fin, tisk krasen. Cena 70 vinarjev. Knjižica jc v resnici vredna, da se čimnajbolj razširi.
* »Mati vzgojiteljica.« Za dekleta, ki obiskujejo gospodinjske tečaje, pa
tudi za vsa druga vsaj nekoljko izobražena slovenska dekleta in za mlado ženo, je priredila neka učiteljica pod naslovom »Mati vzgojiteljica« knjigo, v katero je nanizila vodilne misli iz krščanskega vzgojeslovja. Ta knjiga, ki obravnava v devetih poglavjih na 102. straneh pouk o telesni, duševni, nravstveni in socialni vzgoji otrok v dobi od njihovega rojstva do vstopa v življenje, je res lepa in zlata vredna. Skrbnih in delavnih mater imamo Slovenci prav mnogo, dobrih vzgojiteljic pa premalo. To matere same čutijo, da jim manjka navodila in si žele pouka o umetnosti dobro vzgoje. Nudi ga jim ta knjiga v toliki meri, da je nobena mati, pa tudi noben vzgojitelj ne bodo odložil brez koristi. Toliko lepih, praktičnih vzpodbudkov k dofcri vzgoji nimamo Slovenci doslej še nikjer. Oblika knjigo je lična, njen tisk fin, jezik krasen. Knjigo je natisnilo in založilo tiskovno društvo vKranju« in se dobiva pri njem, kakor tudi po knjigarnah, s poštnino vred nevezana za 1 K 50 vin., vezana v pol plat no za 2 K in v celo platno za 2 K 30 vin.
Vesele povesti, katero prinaša 3. se-šitok znane in priljubljene »Zbirke slovenskih povesti«. Cena 60 vin. so srečno izbrane in polno res zdravega domačega humorja. Jakličevi dve povesti »Za možem« in »V pustiv je šla« prav kratkočasilo in šegavo popisujeta hrepenenje mladega in starega ženstva po zakonskem jarmu. V teh dveh povestih gledamo pred seboj kos domačega življenja z vesele strani. Istotako nagajivo in zajedno poučno opisuje Jurčičeva povest »Pravda mod bratoma« davno resnico, da more malo nesporaz-umljenje razdružiti brata in zasejati med nju prepir, ki se pa prav srečno in bratovsko konča po posredovanju lju-domilega sodnika. Priznati se mora uredniku tc zbirke profesorju Grafen-auerju, da zna prav srečno izbirati snov za to ljudsko zbirko dobrih slovenskih povesti, ki bo počasi prinesla vse, kar jc v našem slovstvu dobrega in lepega. Ker stane posamezni sešitek »Zbirke slovenskih povesti« le 60 vin. si jo lahko vsak naroči, komur je mar, tla spozna slovenske slovstvenike ter se hoče kratkočasiti ob dobrem berilu. Naroča sc v Katoliški Bukvami v Ljub ljani.
Vojska na Balkanu. Sestavila profesorja Anton Sušnik in dr. Vinko Šarabon. Cena broš. 6 K 50 vin., eleg. vez. 8 K 50 vin. Ta knjiga, ki pomenja najzanesljivejšo zgodovino balkanske vojske, je sedaj popolna, ter obsega vse dogodke in boje od začeika vojske do sklepa končnega miru v Bukarešti. Dodatku je pride jan tudi najnovejši zemljevid balkanskih držav s starimi in novimi mejami in so torej iz njega najbolj razvidne vojne pridobitve posameznih držav. Ta obširni zemljevid, ki stane saii zase 2 K, dobe naročniki brezplačno. »Vojska na Balkanu« je najbogatejše opremljena slovenska knjiga. Poleg silne velikega števila ilustracij, ,-okra-jinskih slik in bojnih skic, obsega knjiga dva zemljevida, veliko umetniških p:il »g
in krasno večbarvno naslovno sliko. Knjiga se bere kot mična povest in bo imela kot prvovrstno zgodovinsko delo trajno vrednost. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Zemljevid Balkanskega polotoka.
1 : 250.000. Cena v ovitku 2 K. Ta najnovejši slovenski zemljevid balkanskega polotoka in a začrtane nove in stare meje balkanskih držav, ter torej najjasneje pred očuje, koliko prejšnjega turškega ozemlju si js prisvojila vsaka d.žava. V njem bo našel vsak naročnik označene kraje, kjer so prelivali v zadnji vojski naši bratje svojo kri za krščanstvo in svobodo zlato ter na Balkanu dvignili zopet križ visoko nad turški polumesec. Ta krasni zemljevid dobi vsak naročnik celoletnega dela ;*Vojske na Balkanu« brezplačno.
Naša zdravila in njib uporaba v domačem zdravilstvu. Cena 1 K 20 b, vez. 1 Iv 80 h. — Cesto pomagajo tudi v resnih slučajih navadna preiskuše-rm domača zdravila, katera so uporabljali naši dedi. V tej knjigi so navedena domača zdravila z jasnim poukom, kako so uporabljati in proti katerim boleznim pomagajo. Iver v nujnih slučajih časih ni mogoče hitro poiskati zdravniške pomoči, medtem so domača sredstva povsod pri roki, jc knjiga koristna in potrebna. To knjigo pojasnjuje ravnokar izšla nazorna knjižica:
»Zelišča v podobah«. Cena G0 vin. Ta knjižica predočuje domača zdravilna zelišča v naravnih barvah. Označeno je tudi, katere rastline skrivajo v sobi poleg zdravilne moči tudi strup in katere so nestrupene. Kdor bo s to knjižico v roki iskal zdravilnih zelišč, katerih ne pozna, jih bo brez težave spoznal in našel.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
BOJ ZA KOVČEG ALI NEVOŠČLJIVOST.
Smešnice.
Podobnost. Orožnik in mavrica sta si podobna v tem, da sta znamenja miru in sc pokažeta navadno po nevihti.
V	pijanosti. Logar: »Kako da ste mogli zajca zgrešiti?« — Lovec: »Malo okajen (pijan) sem bil in sem namestil enega zajca videl dva. Pa je že zlodej hotel, da sein na napačnega strelil!«
V	šoli. Prof.: »Zemlja je v primeri is solncem tako majhna, da kadar bo skočila v solnce in se zopet ž njim združila, ne bomo 7 najboljšimi pripomočki mogli razločiti, da bi bilo zato solnce kaj večje.«
Iz kasarne. Korporal: »Dve reči sta torej, ki ju morate vselej saboj prinesti, kadar pridete na kontrolni shod: prvič vojaški list in drugič nobene palic e!«
Je vseeno. Stara mati: »Jožek, tukaj je papir, piši materi pismo!« — Jožek: »Pa ne vem, kateri dan je danes.« — Stara mati; »Pa zapiši včerajšnjega!«
Pri skušnji. Profesor: »Ime četrtega Kelodca pri prežvekovalcih boste vendar vedeli. Saj ga vidite pri vsakem mesarju!« — Dijak: »Danka.«
72
Kje je princ?
Resnica. A.: »Danes sem nekaj uča-kal, kar še nisem in ne bom nikoli več, dokler bom živ.« — B.: Kaj tacega?« — A.: »Petdeset let.«
V	naglici. Mlad gospodič: »Gospodična, če imate ravno srce pri roki, bi vas prosil za oboje.«
Nič posebnega. A.: »Poglej no bankirja Arona, ki ima polno redov — kaj je neki storil, da jih je dobil?« — B.: »Potrebne korake — druzoga nič.«
V	šoli. Učitelj učencu, ki se pri izpraševanju skriva za hrbet svojega soseda: »Štravs, ti ravnaš prav tako, kakor ptič tvojega imena; on tudi glavo v pesek vtika, da ga njegov učitelj ne vidi!«
Lepa iznajdba. »Čudno je, kaj so zadnji čas že vse iznašli: brzojavljenje brez žice, vožnjo brez konj, smodnik brez dima... sedaj še nekaj manjka: dota brez nevest e.«
Stara mati vnuku: »Žane, lo je vendar prehudo, da te mora človek celi dan kregati!« — Žan: »Stara mamica, to nič ne do, — nisem tako občutljiv !«
Oseka in plima. Star mornar pripoveduje: »Vihar nas jo bil zagnal na skaline, kjer smo obtičali. Čakali smo, da nastopi plima (pritok morja). Voda narašča, ladja sc dviguje, pa naval jo preslab, da bi so barka oprostila. Izme-čemo v morje, kar smo mogli pogrevati, pa šo ni zadosti. Tu pride kapitanu pametna misel. »Otroci« .— pravi »ali znale skakati?« »Pa šo kako!« — odgovorimo mornarji. — »Torej: eno, dve, tri!« — Poskočili smo vsi — 17 nas jo bilo - torej dobrih 100 centov poze. Barka je bila v trenutku za toliko lažja in se jo oprostila skalili. Skočili smo pa seveda tako visoko, da smo bili kako pol minute v zraku.«
Mnenje g. ilr. M. Murmayr-ja
v Slovenski Bistrici.
Gosp. J. Serravallo,
Trst.
Prav rad Vam potrjujem, da Vaše želoznato kina-vino Serravallo jc eno okrepčilnih zdravil, ki ga jaz rabim že 10 let. Srečna izbora vspešnih tvarin in izborrn okus zagotavljajo Vašemu izdelku trajen vspeli.
Slovenska Bistrica, 3. junija 1911.
Dr. M. Murmayr.
SiecksisplerHilijsio mleCno milo
PEBECO
PASTA
čisti usta i zube
Velik« Tuba K 1.50 mala Tuba KI.-
Vsaka gospodinja Vam bo pritrdila, da brez dobrega kavnega pridat-ka kava ni dobra. Čc hočete imeti dobro in okusno kavo, ji morate pride-jati Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem, ki je najboljši kavni pridatok sploh. Vse našo gospodinjo to vodo, zato pa kupujejo samo io cikorijo. To toni raje, ker tudi vedo, da je Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem pristno domače blago, edino to vrsto sploh. Tudi mi priporočamo Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem kot najiz-vrstnejši in pristno domači kavni pridatok!
1. avgust — dan sreče /.a onega, ki pravočasno naroči izborno turško srečko tnr po žrebanju tega dne prejme veselo sporočilo, da je njegova Številka zndeln 400.000 frankov! Vsaka srečka prinese gotov dobitek, zalo naj oni, ki hočejo svojo srečo poskusili s srečkami, nemudoma zahtevajo zadevno pojasnilo, ki jim ga glasom današnjega oglasa z obratno pošto in brezplačno pošlje za „Slovensko Stražo" g. Valentin 1'rbančič, Ljubljana 2.
Mm
Botri
ako hočete narediti svo jim birma licem res veselje in dati si oinin, jim kupite dobro uro in lepo verižico. Vse lo dobite, kakor tudi lepe uhane, prstane itd.po znižanih cenah pri dobro poznani tvrdki
FriinFM Ljubljana 249
. ^UULdU, prcžcrn0va ul. i.
!! llustrovan cenik brezplačno !!
TOPILNICA V LITIJI sprejme v trajno delo
pri dobri plači močne, zdravo
delavce
Technlkiim t^S!?:
Hainichen, Saško. Strok, tov. 1'rogr. zast	2IH7
iz gorske rži
se pošilja po povzetju v zavojih po 5 kg franko za
K 3-75 204.
z dodatkom lepih
platnenih brisač, robcev itd. iz tovarne Fran Sax, Maslovcily pri Smi-
fitz, (Češko). Prosimo poskusite.
Kupujte v Katoliški Bukvami!
OROŽJE ln KOLESA
no obroke. Posamezni deli najceneje II. ceniki znrtonj.
F. Du !ek, tovorno orožja, koles, Šivalnih strojev. Opočno ob drž. žel. 2125, Češko. 3357
Janus kolesa
(8 letno jamstvo) 123-1 so z ozirotu na
kakovost in cenenost nedosežna!
Šivalni stroji in zraven spadajoče, pnevmatike itd. po oka-sijskih cenah. Krasen katalog XI. zastonj in franko. Ma s Sku-rezky, Dunaj/I, Sluhenring B
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec 8. julija: 76, 46, 53, 85, 56. Brno 8. julija: 7, 46, 22, 28, 76. Line 11. julija: 14, 77, 89, 32, 7.
cene
za 100 kg.
Ljubljana, 7. julija 1914.
Deželni pridelki:
Pšenico ....
1<2......
Ajdo.....
ječmen ....
Oves.....
Proso belo . . Proso rniiicuo . . Koruzo stara . . Koruza nova . .
Lečo.....
tiroli ......
Lniieno seme . .
(irašicn.....
DomaČo deteljo . . Fižol RibmCmi . . Fižol PrepellCor . Fižol Atamluloii
Čebulo.....
Krompir . . . Zelje sveže . . . Zelje kislo brezsoda Kepo rjorenisko . Kepo svežo . . Repo kislo brezsod:
Brinje......
Kumiio.....
Orehi......
Gobe suhe. • . , Sulie hruške . . . Sulie Cešplje . . .
ležtce......
Želod......
Smrekovi storži
Seno......
Slamo.....
Stelja......
Cena
Živina, meso
živa varja:
Govedo pitano .
Teleta težka .	.
Teleta mulo .	.
PrnSICi . . .	.
KoStrunl . .	.
Cena
K
---:—
S6 l*K 1)0 110 «0 -
Kurefnina in drugo:
Maslo kuhano od K	dO . . .
Maslo surovo od K fJO-— co . . . Slanina svežotSpeh) Slanina prehojeno . Mast svinjsko . .
Loj.......
Jajca ioo komad »v
Pisane......
Golobi.....
Unca......j
Gos......j
KcIoni]a(no blago na debelo:
Riž Rangon od
K 25 - do . . . Kava Santos od
K Mtr— .... Sladkor od 1(81 -do 1'etrolej .....
Več pove Fr. Belec, št. Vid nad Ljubljano. 2300 I
Sprejme se učenec
okoli 15 let star, v trgovino z mešanim blagom.
Zmožen mora biti slovenskega in nekoliko nemškega jezika. Prednost imajo oni. ki so od poštenih kmečkih starišev. Nas'ov: Luka Senica, trgovec v Šmarju pri Sevnici, Štajersko. 2304
pljučne bolezni
Vse obolelosff sopilnih organov
aslovski kašeli.navsilni kašelj.preh!ajenje,mfluencaiu	SIROLIN "ROCHE'
Dobi se e K. t.- v vseh lekarnah.	. ,
UmaMi ihi 111 in ihii i i n ">" " fifc" i fl tf ti 1 'ii mitfJliiiMiiil iM "i Wi1H i 'i Vil i" T il"" ilV Ti" iMiili*itiiif f II fi 111' Hf I IM II (1 i 1111' II1111 lfiiifiii>tliliii>iliiiiftiMlliililii ¥ >f H" M liW 1 m Mi li' 'iT Yf ft""" liVitl finV" r f " V..... '
^mmm
r, 2
cnn V Vam plačani
OUU n OeVašilikurjih oCes, bradavic in trde kože tokom 3 dni brez bol. uu odpravi »loi unieovalec korenin Rla - balzam. — Ccnu lončku y. jamstvenim pismom 1 K, 3 lončki K 2-50.
llemeii!i, Mi« Ml
ošt. pred. 12 7llOgr.
Iščem zanesljivega mlinarja
kateri more takoj službo nastopiti. Plača po dogovoru, Zglasiti se je pri Antonu Vovk, mlinar v Mostah, pošta Žirovnica, Gorenjsko. 2227
Proda se zelo lepo
posestvo z mlinom
in malo ročno opekarno. Zaraščeni gozdi so oddaljeni četrt ure od poslopja. Tik hišo jc lep sadni vrt, na katerem stoje skedenj, štipa, svisli in kozolec. Prav blizu poslopij je polje in travniki. Vsa poslopja eo krita s cementnim strešnikom. Hišno poslopje je na treh vogalih že prenovljeno od temelja do vrha betonirano iz najbolj, materijala Tri sobe so že popolnoma gotove. Ker je čas ugoden in vse pripravljeno, se vse delo lahko kmalu izvrši. Potem sc odproda !a'iko opeka in orodje. Zgane opeke je 45.000, lanske mrve 35 — 40.000 kg. Več jiove lastnik Anton Bezlaj v Preski št. 26, pošta Medvode.	2006
Zakaj pač
je „Pravi :zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah?
?
Le zaradi svojih prednosti! krepak okus,
zlaorujava barva,
nedosežna izdatnost.
Tovarniška znamka: K a v i n mlinček.
•1 em 151/iofH8
pno znamko
oternit
TOVARNA UUDOV|THAT/(HEK > VOCKLAIBUCK
' , KOMUlMlTUUntO,
DUNAJ,IX
Z utisnjenimi čr< ! Rami I
(Zastopnik:
_ Jaiiacli i Co„ TrsL
pritlični hiši
železnice. Vsaka ima po tri
Na prodaj sin dve
docela prenovljeni
blizu Ljubljunc in Ečlcznice. Vsaka ima po sobe, jedilno shrambo, klet in vsaka svoj vodovod ter lep vrt s sadjem in za zelenjavo. Lepit lega, kraj miren in zdrav. Vpraša sc pri Fr.Jarko, Črnuče, pošta Ježic«.	_1782
Vsadko mora zadeti!
400.000 in 200.000 frankov so glavni dobitki
turških srečk
6 žrebanj letno ! Prili. žrebanje 1. avgusta. 475.000 ozir. 375.000 K, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki skupino 5 oziroma 3 izbornih srečk. 2210 13 ozir. 19 žrebanj vsako leto I Prihodnje žrebanje l.avgusla. Mesečni obrok od 4 K naprej. Za cenjene naročnike so določene
nagrade in premije! Pojasnilu daje in naročila sprejema za „Sloven-sko Stražo'-Valentin Urbančič, Ljubljana 2.
Dobri fotograflčnl aparati
ceneje kot kje drugod!
Kompletne kamero z zraven upadajočim oil K 1 do K 800 — in višje. Aparati za hitro fotografirani«-, auto-mnti in novosti. Priložnostni nakupi. Z državno in zlato kolajno odlikovani. .....—Ceniki zastonj. =— . . —
Eifr. Birnbaum, fotoindustrlja 18ai	Hirachbergr 644 Če&ko.
Družina
obstoječa iz U ali 4 oseb, sc takoj sprejme, L j-mož, žena ler dva sina ali dve hčeri v starosti od 15 do 20 let. Obstoji lahko družina tudi iz več otrok. Delo je blizu Ljubljano in obstoji v mlekarstvu in živinoreji proti mesečnemu plačilu ali drugačnemu dogovoru. — Ponudbe je poslati pod štev. 2230 na upravništvo „Pomoljul>a".	22.'J0
Ker ml za zimsko blago katero v kratkem začne prihajati, vsled pre-zidanja skladišč primanjkuje prostora sem se odločil
letno blago
pod ceno prodati
Blagovolite porabiti to ugodno priliko za nakup blaga. Ha/,lični ostanki kambrika, kotenine in drugega blaga skoraj zastonj, rute za na glavo 35 vin.
Zglasite so v glavni trgovini
Stritarjeva ulica štev. 5
kakor tudi v podružnici
..Pri Miklavžu"
Medarske ulice, zraven loterije.
USodna prilika tudi za 99- trgovce!
Zaradi preureditve trgovine vse blago
10 procentov ceneje
Priporoča se tvrdha K. W]0MAiJER. pri ..Solncu", mm
Ustanovljeno leta 1893.
Ustanovljeno leta 1893.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rcntni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
5
j ljanje denarja na razpolago brez-Q plačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 '/2, 15 ali 22 '/? let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago.
iDor.QŠtLeono° la8tno l,remoženie znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 19M 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Knlan, prelat in Btolni kanonik v Ljubljani 1 a 1 rotlrred.ednikt	II. podpredsednik:
Ivan Sninlk, stolni kanon.k v Ljubljani.	Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
»Luno,	Tiabllkni'"£ V. \ l^iT!: Dr Fer*° °«1»1, »lolni kanonik v Ljubljani; Ivan
vetnik vijuSljani; dr	Jii^^iSSf
M qH*7A l-O + l .
Predsednik: Anton Kržlč, .
bljani; Ivan Mlakar, profesor
Nadzorstvo:
Liab^if0*11^-;'1' l'-i"blJ'!"1.i- - <';l»ni: Anton Sadež, Utebel v I.i«-l-iobljani K.Or»|,.,, e. ki- In. rne. oflcijal v Ljubljani; Avguitin Zajo, c. kr. iac. revulent in posestnik v Ljubljani.