Št. 16. V* Gorici, v sredo dne 24. fefcravarija 1904 Tečaj XXXIV. Izhaja dvakrat a* tedea, is «ioei t sredo in •obete ob 11. uri predpoldne ter stane z terednirai prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti prejeraana ali t Gorioi na dom poSiljana: Vse leto ....... 13 K 20 h, ali gld. 660 pol leta ........ 6 ,60 , , ,3-30 Setrtleta.......8 , 40 . . , 1-70 PosamiCne Številko stanejo* 10 vin.- •'¦• Naročnino sprejema npravnifitvo v Gosposki ulic" 8tv. 7. v Gorici v tGoriški Tiskarni* A. GabrHek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. tveoar; ob nedeljah, pa od 9. do IS. are. Nn aarelila bres depealane ¦arrfala« ie ¦• ezirano. Ogl«»t trn •••laal«« se raCunljo po petit-vrs^b Se tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka' vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Srke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr, vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, »Vse za omiko, svobodo In napredek I« Dr. K. Lavni. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 9t 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5.. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnifitvo s« nahaja v Gosposki ulici 5t. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. _.„ . Naročnino In oglase Je platatt loeo Gorica. Dopisi naj se pošiljajo ie uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reCi, katere, ne spadajo v delokrog uredništva, naj. se pošiljajo le upravniitvn. »PBIMOBEC« {shaja neodvisno od «8o5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. ---------.gpgg, fn tprimoMB« ler prodajatOGFoiloT v to- bakarni Bohvrarz v Šolski uliol 'n Jellersits v Nunski ulici; —- v Trstu v tobakami Lavrenoic na trgu della Caserma. Telefon it. 83. >Gor. Tiskarnac A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal., V čem se strinjajo klerikalci in socijafRt demokralje ? V Idriji se je zgodilo zopet nekaj, kar je pokazalo klerikalce m socijalne demokrate v Čudni luči. Tista malo častna zveza izza Časov deželnazborskih volitev le vedno drži ter se pokazuje ob raznih prilikah. Prilika, da se je zopet pojavila, je bila sedaj ob vo-litvi župana, ko se je predlagalo od napredne večine, naj se izvoli prejšnji župan Lapajne Častnim občanom mesta Idrije. Strnili so skup klerikalci in soc. demokralje ter mu odrekli častno občanstvo, dasi je seveda napredna večina glasovala soglasno za izvolitev častnim občanom. Če izvzamemo Ljubljano, je v današnjih časih menda ni občine po celi Sloveniji, v kateri bi bilo tako težko županovati, kakor je idrijska. Izvanredne razmere so v Idriji, odkar se je delavsko prebivalstvo zavedlo svojih teženj ter je zavel tudi po idrijski dolinici duh po napredku ter so trpini stopili na dan s svojo opravičeno zahtevo po boljših razmerah, in odkar so uvideli možje, ki gorijo za procvit Idrije, da jo erar le izkorišča ter zanemarja, in da se more priti do boljših časov le ob skupnem delovanju vseh slojev prebivalstva. Ko so nastopili ti časi, je bilo treba moži na čelo občine, ki ume ta novi duh ter ima vse potrebne zmožnost«, biti tak ^ipan, tak voditelj mesta, kakorSnega zahtevajo razmere. Idrija je k sreči imela takega moža. To je bil mladi Dragotin Lapajne. Sam sin mesta Idrije, član družine, ki stoji v tesni zvezi z razvitkom mesta, čuteč človek, ki pozna vso mizerijo idrijskega rudarja ter čuti vse potrebe rojstnega mesta, izobražen mlad mož z vsemi potrebnimi svojstvi in marljivostjo — takega župana je dobila Idrija. In res se je lotil dela. Sedem let je županova!, ves čas pa tudi delal. Reči se mora brez vsakega pretiravanja, da se je brigal res vsestransko za povzdigo mesta in prebivalstva. Trudil se je za delavce, dal zanemarjenemu mestu potrebne naprave, skušal uvesti s prometom nove dohodke, skrbel za pouk z ustanovitvijo realke itd., s kratka: kdor pozna Idrijo, poreče, da takega župana Se ni imela kakor je bil Dragotin Lapajne. To stoji, in to bodo priznavali Se pozni idrijski rodovi, čeprav se dobi med sedanjimi lake, ki mu odrekajo zasluge, dasi jib vidijo. Seveda potem je umevno, da mu ti ljudje nočejo dati častnega občanstva. Mi ne pišemo tega morda zategadel, da bi peli slavo odstopivSemu županu ter ga branili, (bra ni ga že dosti njegovo delo 1) marveč mi se bavimo s tem slučajem, ker je tipičen. Pokazalo se je, da klerikalci in so-cijalni demokratje stojijo na tem stališču, d a se ne sme priznati zaslug na-rodno-naprednerau možu, pa čeprav jih jasno vidijo pred je moralo studiti vsakemu poštenemu človeku, kdor pozna neomadeževanega bivšega župana. Od vseh stranij so butali vanj iz klerikalnih in demokratičnih vrst, in na vse načine so mu metali polena pod noge, da bi ga le prisilili do odstopa. Tu je delala neka posebna strap*,, kakoršna je sicer umevna pri klerikalcih, ali nas je presenetila, ko smo videli, da se je pojavila tudi pri idrijskih soc. demokratih — neka strast, ki je slepa, ki jo rodi divji fanatizem, kateri ne zna več ločiti dobro od hudega, marveč se zaletava v svoji maniji v kako reč, ne glede, kake posledice more imeti, tudi za stranko samo. Tako delovanje je skrajno pogubno za naš narod boj. S klerikalci smo sicer v takem pogledu ter protivno vsakemu pravemu Že davno na čistem, ker vemo, da je njihov boj v glavnem osebnostni boj. Ubijanje oseb je njihova glavna naloga. Zategadel se ni čuditi, da ne priznavajo nobenemu naprednjaku nikake zasluge. Kadar jim kaže, sicer kričijo, da hočejo pravico za vse, da ao jednaki proti vsem in pravični, ali njihova praksa je vsa drugačna od teorije; zato klerikalni stranki ne more nikdo več ničesar verjeti ter je ne more smatrati za resno stranko, ki ima pred očmi pravico ter blagor vseh. Drugače pač smo mislili o socijalnih demokratih. Po njihovih načelih tiče vsakemu delavnemu možu, kar mu gre, in ako hočejo biti zvesti svojim nazorom, morajo za občino tako unetemu možu, kakor je bil Lapajne, dati svoje priznanje ter bi se ne smeli prav nič protiviti njegovemu častnemu občanstvu. Ali, Žal, tudi pri socijalnih demokratih, ki imajo pač več jednakih namenov z narodno - napredno stranko, vidimo v slučajih veliko razliko med teorijo in prakso, da, vidimo jih v Idriji celo v družbi s klerikalci unisono nastopati proti možem na-rodno-napredne stranke, ki so res kaj storili za Idrijo, li to, kar je storil bas odsto pivsi župan, ne stori sto klerikalcev in socijalnih demokratov skup! In vendar mu odrekajo vsako zaslugo. Pravijo, da je storil le svojo dolžnost. Klerikalci pa so rekli, da zakaj je odstopil prav sedaj, ko bi moral Se nadaljevati započeta dela — dasi so ga poprej obrekovali in grdili po javnosti, da se napredku. Stranka z zdravimi načeli ne sme ovirati v plodonosnem delu moža druge stranke, marveč mora imeti toliko morale, da ga podpira, ob jednem pa lahko kaže svoje vrline, da se po njih celo ravna oni mož, in tako dela za svojo bodočnost. Lajati v koga, ki je zaslužen ter delaven v splošni blagor ljudstva, je sicer lahko delo, ali poštene stranke nedostojno. Če se bo postopalo tako naprej, potem si pomagamo mi sami vedno bolj v tujo odvisnost, ker delamo sami proti svojim koristim. Politična strast pač ne sme iti tako daleč, kakor je Sla že pri idrijskih klerikalcih in socijalnih demokratih, kajti po taki poti ne bo mogla Idrija napredovati — pa tudi ne bi mogel nikak drugi kraj na sploh! Po takih pojavih pa se tudi spoznava stranke, koliko so vredne in koliko zdravega jedra je v njih ter koliko jim je v resnici mar za sploSni blagor, koliko pa za lastne interese. Mi te sodbe tukaj ne izrekamo, marveč jo prepuščamo čltateljem. Naj sodijo sami, saj smo prepričani, da nič ne izgreše..... Kdo pa bo delal, ako bo Ie oblaja n za svoje delo, ako se le skomizgne z rameni za ves trud, ki daleč presega tisto obligatno dolžnost? Mi smo tudi prav odločno proti pretiravanju ter umemo ločiti dolžnost od zasluge, ali stojimo pa na tem stališču, da gre delu in trudu priznanje, da za ljudstvo zaslužen mož zasluži tudi lepo besedo zahvale, — saj smo vsi ljudje, in pa čisto naravno je, da sloni napredek tudi na priznanju dela in zaslug. Zakaj pa klerikalci in soc, demokralje tako povzdigujejo svoje :ože P Pač le za to, ker sodijo, da gre delu priznanje in zaslugi hvaležnost, Zakaj se mi prav nič ne branimo povedati resnico in ie izroči pohvalno o možeh drugih strank, ki to zaslužijo? Zato, ker stojimo na stališču: vsakemu, kar mugrei Stranka, ki se tega ne drži, ne more biti koristna občemu blagru, zlasti pa morejo biti nasprotna naziranja škodljiva tako malemu narodu, kakor je naS, ako ima celo v takih rečeh sovražnika v sebi, ko gloje na njim že tako dosti drugih. Po takih pojavih pa se, kakor rečeno, spoznavajo stranke, in v tako spoznavanje smo napisali ta članek. Razlika med klerikalci in liberalci Pred nekaj leti med priprostira ljudstvom na kmetih Se ni bilo znano, da so na svetu liberalci in klerikalci. Bilo je skoro v vsaki vasi mirno, in poznali niso med seboj ne liberalcev, ne klerikalcev, Večinoma povsod so gospodarili ? občinskih odborih možje, ki se niso brigali ne za liberalce in ne za klerikalce. Marsikdo povpraSauje, zakaj pa se je moglo shajati takrat brez teh dveh? Kdo je začel prvi ločiti ljudi v dve vrsti, v liberalce in klerikalce ? Ako se ozremo nazaj na tiste mirne čase, vidimo, da je takrat po vseh krajih imel prvo in zadnjo besedo duhovnik. Kar je rekel on, vse se je zgodilo. Mnogo reči je bilo pametnih, mnogo pa neumnih. V pa, neumne in pametne ukaze duhovnik: e so slepo pokorni ljudje lepo ubogali. Zato je bil povsod mir, zato duhovniki niso ločili svojih ovčic v liberalce in klerikalce. S časom pa napreduje svet in ljudstvo. V mnogih krajih so se nekateri možje začeli zavedati in niso hoteli ubogati vsega, kar jim je župnik aH kapelan nasvetoval. To pa je oblastne I »gospode* ujezilo in začeli so ruvati proti ' takim možem. — m - TrUe mušketirji. Napisal Alexamlre Dumas. Drugi del. (Dalje) Aramis napiše dolgo pismo. Komu? Nihče ni vedel tega. V sosedni sobi je čakala Ketty, ki je imela §e isti večer odpotovati v Toura. Athos izpije v majhnih požirkih zadijo steklenico svojega Španskega vina. Med tem časom odide d'Artagnan s svojo stotnijo na pot. Ko pride v Jauborg Sain-Antoine, se obrne in se še enkrat veselo ^zre na bastiljo; toda opazuje" samo bastiljo, ne opazi miladv, ki pri j aha mimo na konju-sircu ter pokaže njega s prstom dvema možema hudobnih obrazov, ki se takoj približata vojaškim vrstam, da si ga zapomnita natančneje. Na njun vprašujoči pogled da ona znamenje, da je to oni pravi. Prepričana, da se pri izvrševanju njenih povelj ne moreta več zmotiti, spodbode milady konja in izgine. Moža pa sledita stotniji in zasedeta pri izhodu iz Jaubourga Saint-Antoine dva popolnoma osedlana konja, ki ju je držal pričakujoč ju sluga brez livreje. XI. Obleganje La Rochelle-a. Obleganje La Rochelle-a je bilo jeden izmed velikih političnih dogodkov za vlade Ludovika XIII. in jedno izmed velikih vojaških podjetij kardinala. Zato je zanimivo in celo potrebno, izpregovoriti o njem nekaj besed, zlasti ker so nekatere podrobnosti tega obleganja za povest, ki smo jo pričeli pripovedovati, tolike važnosti, da jih ne moremo preiti molčč. Ko je pričel kardinal to obleganje, so bili njegovi politični načrti silno obsežni. Razložimo najprej te n potem hočemo opisati zasebne načrte, ki morda niso imeli na Njegovo Eminenco nič manj upliva. Izmed važnih mest, ki jih je dal Henrik IV. hu« genotom za pribežališča, je ostalo le še La Rochelle. Šlo je torej za to, da se razdene zadnja kalvinska trdnjava, ono nevarno mesto kipenja, s katerim so bile vedno v zvezi vse kali meščanskega upora ali zunanje vojne. Nezadovoljni Španci, Angleži, Italijani, klateži vseh narodov, srečolovei vseh vrst so se zgrinjali na prvi klic pod protestantske zastave in se organizirali j kakor razširjena družba, katere veje so segale Čisto mirno v vse kote Evrope. La Rochelle, ki je dobil po poginu drugih kai-vinskih mest novo važnost, je bil torej ognjišče prepira in častihlepja. Poleg tega je bilo njegovo pristanišče v celem francoskem kraljestvu jedirio, ki je bilo še odprto Angležem; če se je imelo posrečiti, zapreti to Angležem, našim večnim sovražnikom, potem je imel kardinal končati delo, katero je pričela Jeanne d'Are in nadaljeval vojvoda de Guise. Tudi Bassompierre, ki je bil zajedno protestant in katolik, protestant iz prepričanja in katolik kot vitez reda Sv. Duha; Bassompierre, ki je bil Nemec po rojstvu in Francoz po srcu; Bassompierre končno, ki je imel pri obleganju La Roohelle-a posebno poveljstvo, — tudi on je rekel, ko je napadal mesto na čelu več drugih visokih gospodov, ki so bili protestantje kakor on: Bodete videli, gospodje, da smo dosti neumni, da vzamemo La Rochelle.« In Bassompierre je imel prav : kanonada z otoka Re mu je napovedala sevenske dragonade: osvojitev La Rochelle-a je bila predgovor k odpravi nantskega edikta. Ali poleg teh načrtov zravnajajočega in urejajočega ministra, ki spadajo v zgodovino, se mora ozirati kronist, kakor smo rekli, tudi na male cilje zaljubljenega moža in ljubosumnega tekmeca. Kakor je splošno znano, je bil Richelieu zaljubljen v kraljico. Če je imela ta ljubezen pri njem samo političen namen, ali če je bila čisto naravno eno onih globokih Čutil, s katerimi je navdahnila Ana Avstrijska one, ki so bili okoli nje, tega ne moremo povedati ; ali vsekakor je razvidno iz prejšnjih poglavij te povesti, da ga je Buckingham premagal in ga grenko okanil v dveh ali treh slučajih, zlasti glede demantnih klinčkov s pomočjo mušketirske udanosti in d'Arta-gnanovega poguma. Riehelieuju torej ni bilo samo na tem, da oprosti Francijo sovražnika, ampak tudi na tem, da se maščuje nad tekmecem; sicer je moralo pa biti maščevanje veliko in sijajno in v vsakem oziru vredno moža, ki ima v svoji roki za bojni meč vse moči celega kraljestva. Richelieu je vedel, da se v boju z Anglijo bori Ce pa so bili te vrste možje precej veljavni pri ljudeh, imeli so za seboj nekaj ljudi. Tudi to ni ugajalo mnogim duhovnikom in zaceli so na razne načine preganjati svoje neposlušne farane. Da p& je veC izdalo, zaceli 30 jih pobijati s pomočjo vere. Iz precej dobrih katoliških mož napravili so liberalce, ki nimajo nobene vere in ki zato niso nic vredni. Poznamo mnogo takih mož, ki hodijo v cerkev, k spovedi in sploh opravljajo svoje verske dolžnosti. Pred nekaterimi leti so bili v veliki veljavi pri du-iia'nikih. Danes pa so najbolj sovraženi od ¦ d^j-ovnov in raz prižnico jih duhovniki imeli ajejo liberalce in brezverce. Vendar pa so . resnici ravno tako pošteni ljudje kakor takrat, ko so duhovnike vse slepo ubogali. Včasih ni bilo Časopisje razširjeno tako, kakor je danes. V mnogih vaseh rezven žup- | nika in učitelja ni nobeden imel časopisa. Ko pa je začeb izhajati veC Časopisov, začel se je boj med njimi. ,In kakor vidimo v vsaki vasi nekatere moje, ki podrepujejo avojim duhovnikom, tako so tudi nekateri Časopisi zagovarjali samo duhovne. Tih Časopisov so se oprijeli duhovni in zaceli so jih Uriti med ljudi. Take vrste Časopisi so danes »Slovenec«, »Domopb« in »Bogoljub* na Kranjskem. Kdor bere te Časopise in je naročen na nji, ta je pravi katoličan, in duhovniki imajo dopadajenje nad njim, ce je drugače se bolj napačen človek. So pa tudi drugi časopisi, kateri nočejo duhovnikom vsega prav da«. Te Časopise duhovniki preganjajo in kdor jih bere, je liberalec, brezverec i. t. d. V teh časopisih se pove večkrat kakšna ostra beseda proti du-. hovnikom, ki pa je navadno tudi vselej resnična, ker jo je treba podpreti z dokazi in pričami. Resnica pa bode v oči, zato je pregrešno brati take .liberalne" časopise. Klerikalne Časopise pa lahko beres brez greha, Čeravno je notri ssma laž in onrekovanje. Zato je le tisti pravi katoličan, ki bere laž-njivega .Domoljuba« in hinavskega .Slovenca«, saj ta dva lista priporočajo duhovniki. Ker pa je na svetu vedno dosti kratkovidnih in nerazumnih ljudi, zato za sedaj vidimo, da niročujejo le take Časopise, ki mnogo lažejo in obrekujejo. To so pravi klerikalci. V neki vasi D. je polovica vasi klerikalne. Naročenih imajo veC »Domoljubov*, iu župnik jim daje »Slovenca*. Dekleta so vpisana vsa iz klerikalnih rcdovin v »Marijino družbo* in tudi za žene se pripravlja nekaj takega. Druga polovica vasi je liberalna ali napredna. To so boljši kmetje vmes. Nekateri so naročeni na .Rodoljuba* in .Gorenjca*, in učitelj jim posoja »Narod*. Prvi so klerikalci in bilo bi pričakovati, da so to najboljši ljudje. Ali zmoti se vsak, kdor misli, da je tako ! Med klerikalnimi možmi se nahajajo najslabši ljudje. Posebno so nekateri vneti žganjarji, ki doma pretepajo svoje žene, med tem, ko imajo znanje z dekleti. Dekleta teh klerikalcev, ta-koimenovane Marijine družbarice, vsako leto preskrbe faro z nekaj nezakonskimi otroci. Klerikalni fantje so hudi pretepači, ki napadejo vsakega mirnega liberalca. Toda župnik nikdar ne reče tem ljudem nič Zalet"*, ker pridno berejo »Domoljuba*, so vpisani v Marijine in druge pobožne družbe; kadar so volitve, volijo same »katoličane*. PaC pa župnik rohni vsako nedeljo nad liberalci, kdterim ne more drugega očitat:, da berejo napredne Časopise in privolitvah nočejo voliti ne župnika, ne drugih klerikalnih hinavcev. Kakor v D., tako je marsikje drugod, da so klerikalci najslabši ljudje, vendar jih duhovniki hvalijo, ker so jim slepo pokorni v vseh stvareh. Poznan je neki posestnik, ki je jako zagrizen klerikalec Velikokrat je pijan in takrat se obnaša • kakor najslabši baraba. Vsaka drup besedamu j* kletvic* in besede, ki se ne govore v polteni družbi. Na prsi se bije: Hudič, jaz sem katoličan, hudič! Naročen je na »Domoljuba* in po gostilnah ves pijan vpije: »Duhovni so apo-stelji, posluSajmo jih I' In kdor mu ne potrdi, začne ga zmerjati z liberalcem. Poznamo dragega takega klerikalca, ki ima take lastnosti, da jih opisati ne moremo in nočemo. Vendar ata oba ta dva v veljavi in poštena katoliška moža. Nasprotno pa vsi drugi niso nic vredni, ki tako ne delajo. Koliko izgledov bi se Se lahko navedlo. Pa dovolj tega. Iz vsega, kar moremo opaziti med klerikalci, lahko rečemo: Vsak tat, vsak pijanec in surovež, vsak Se tako slab Človek ima veljavo in je dober katoličan, Ce se kaže klerikalca. Taki ljudje imajo posebno veljavo v farovžih. Ako si pa Se bolj pošten in dober, Ce pa ne držiš in ne potrpiS vse z duhovnom, potem si najslabši človek in duhovniki ti že kar naprej obetajo pekel. Tak je razloček med klerikalci in liberalci. Človek ima razum, pamet in prosto voljo. Vse to je prejel od Boga. Ako tedaj Človek podpira neumne stvari in jih odobrava, ako nfCesar sam ne misli, temveč hodi po svet v farovž, tak Človek zametuje od Boga podarjeni razum in prosto voljo. Kdor je tedaj mož, sram ga bode prištevati se med take ljudi, kakor klerikalci. Kdor bode te vrste prebral, naj pogleda okrog sebe in spoznal bode, da smo zapisali resnično stvar. Potem naj pa sklene nikdar bratiti se s klerikalci, ker vse slabe lastnosti klerikalcev so nalezljive, kakor Črna kuga. Kdor pa zboli za klerikalno kugo, temu ni pomagati več. Zato, vsak poštenjak, se sramuj biti klerikalec t Tako piše »Gorenjec*. Ako zapišemo na mesta kranjskih listov naSe, pa smo na Goriškem, saj so razmere prav take, kakor drugodi med klerikalci in »liberalci*. DOPISI. S Slapa. — No, že zopet se je oglasit »nepoznani* dopisnik s Slapa, in v »Gorici* z dne 13. februvarja t 1. St. 13. »Čvrsto* ožigosal naSe bralno in pevsko društvo, katero mu je zelo pri srcu, ker "e noče Se po- giniti, Čeravno mu je bilo že tolikokrat pre-rokovana smrt Gotovo si misli: Vsak sedaj spozna, da ne znam prerokovati, kajti že pred letom ?m mu prorokoval pogin, ali ni se mi vreiuiiUo ! Kdo bi si bil mislil, da po tolikih nasprotstvih in javnih napadih je društvo se toliko drzno, da si upa prirediti avojim družbenikom o pustnem času plesni venček?l Kako iz srca so se smejali nasprotniki, ko so videli, da je društvo v zadregi radi prostorov. Čeprav so vedeli, da je to prišlo le iz nepremišljene naglice. »Ha, ha*, so si mislili, »sedaj je te preSmentane društve konec". Toda varali so sel Ravno nezgode so vzbudile v društvenikih novo navdušenje in požrtvovalnost, tako da je društvo danes gmotno bolj podprto nego kedaj-poprej. Kdor le količkaj pozna naše razmere, in pazljivo cita dopis v .Gorici" St. 13., posneti mora, da iz slednje vrstice govori strastno sovraštvo do društva. Kdor pa je bil navzoč pri plesnem venCko dne 31. ja-nuvarja *. 1., mora pripoznati, da je taka pisava naravnost nesramna. Fantje, v prvi vati pa dekleta, razumete, kaj vam dopisnik očita ? Ni li naravnost nesramnost, da se drzne »nekdo* o poltenih dekletih tako podlo lagati f Ali naj vas to oplasi? Ali se vam je treba sramovati, da ste bile navzoče P Jas mislim, da ne 1 Poštene veselice so bite se vsikdar dovoljene od vsake strani, in dopisnik s Slapa jih ne zabrani, Ce Se tako nesramno piSe o njih. Kakor se dopis v »Gorici* razume, je bil tudi g. dopisnik pri plesnem venčku navzoč. Kot vesten poročevalec bi bil moral bitježiti resnico. Toda, ker se mu niti prejina leta niti letos nt izpolnila vroča žel »a, da bi mogel poročati o škandalih, si je moral ohladiti srce s tem, da je postal v »olikani obliki* poročilo v list, kateri ne pazi na to, ali je poroč.io resnično ali ne, ampak le na to, da napolni svoje predale. Kaj pa naj bode najsijajnejsi odgovor g. dopisniku? To, da se tem tesneje oklenemo našega društva, da delujemo v vedno večji prospeh in zdruienje v društvu, kamero deluje brer ozira na sedanje politične stranke in katero podaja za majhno plačilo dveh kron na leto povoljno berilo vsem t Pogum torej 1 Junaško naprej, in bodočnost je nala i Iz Doberdoba. — Slavno uredništvo .Soče" v Gorici. Sklicujoč se na paragraf 19. tiskovnega zakon* zahtevam z ozirorn na dopis, objavljen pod zaglavjem .Iz Doberdoba* v 14. številki VaSega lista z dne 17. februvarja 1904., da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da sem vedel za pogoje za tukajšnji vikarijat, Se predno sem došet semkaj, res pa je, da je bil takrat vikarijat prazen že tri in pol me«ace in da sem ga sprejel le vsled pokorščine brez kakih pogojev od strani občinarjev. Ni res, da sera jaz kedaj pregovoril celo tedanjega Žu- pana, da mi je obljubil Šolo, res je marveč, da sem jaz dobil dekret od prec. knezonad-Skofijskega ordinarijata v Gorici, da naj pod-učujem tudi v Soli. Ni res, da bi se bil jaz v pravdi z vlado zavezal s tedanjim starej-Sinstvom v ta namen, da bodem dobivSi plačilo iz verskega zaklada maševal one maše brez letnih 124 gld., res pa je, da se nisem nikdar s starejsinstvom zavezal pod takimi pogoji. Ni res, da bi se bil z ranjkim svojim prednikom pobotal, češ, da sem bil potegnil tudi zanj nekaj plače, res je marveč, da nisem zanj nikoli nic dobit iz verskega zaklada, ker je bil vikarijat prazen že tri in pol mesece pred mojim dohodom, in da se torej tudi nisem mogel pobotati z njim glede kakih zastankov plače. V Doberdobu, dne SI. svečana 1904. Ant. Bratina, vikarij. Opomba uredništva: Dopis je nam poslan od znanega lažnjivega .Obrambnega društva* v Ljubljani, OnatB ii niM imiee. Imenovanje. — Kancettstum pri c, kr. okr. scdnijl v Kobaridu je imenovan Angelo Maniaco. Predavanje dr. Banmgartna ii W0-rlihofua. — Opozarjamo ponovno na hi-gienično predavanje, katero bo imel dr. Baumgarten v petek popoludne ob 5. uri v tukajšnji gtedalilčni dvorani. Predaval bo o moči živcev, izrabi in zopetni pridobitvi. Dr. Baumgarten je izkušen zdravnik, ki deluje že dolgo vrsto let v Worishofnu, kjer ima na razpolago raznoteri materijal bolniški. Tekom let, deloval je 5 let skupno Se z ranjkim Kneippom, si je nabral premnogo izkušenj, zato bo njegovo predavanje brez dvoma velezaniroivo. Dr. Baumgarten slovi tudi kot izvrsten govornik. Pred vsem pa je vetevažen predmet predavanja: o moči živcev. V današnji dobi trpi Človeštvo, zlasti po mestih, največ na' živčnih boleznih, katere zahtevajo toliko žrtev 1 Dr. Baumgarten se nahaja sedaj na daljšem potovanju v svrho predavanja. Predaval je v Sotnogradu, Uncu, na Dunaju, v Budimpešti, v Gradcu, v Mariboru, v Gorici, odkoder gre v Trst, v Ljubljano, Celovec, Inomost. Opozarjamo z nova na to obče koristno predavanje ter priporočamo obilen obisk. Politični obhod r-dl gradnje bohinjske železnico. — C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici javlja: Gr. kr. železniško ministerstvo je zaukazalo z odlokom od dne 8. februvarja 1904. št. 6844 E. B. D., da se imata glede varijante med km 40"6 do km 41-3 (kat. občina Obloke) vršiti politični obhod in razlastitvena razprava v smislu dotočeb ministerske naredbe od dne 25. jaau-varja 1879. drž. zak, st. 19. — Vsled tega se v smislu § 14. zakona od dne 18. fehru-(Dalje v prilogi.) z Buckinghamom, da v triumfu nad Anglijo triumfira I nad Buckinghamom v očeh kraljice. j Tudi Buckinghama, ki je sicer stavil v ospredje čast Anglije, so vodile koristi, ki so bile popolnoma stične koristim kardinala, r.uddngham se je hotel tudi maščevati osebno: ker ni mogel pod nikako pretvezo priti na Francosko kot poslanik, je hotel prodreti v njo kot premagovalec. Iz tega sledi, da je bila stava pri igri, ki ste jo igrali dve najmočnejši kraljestvi zavoljo dveh zaljubljencev, samo pogled Ane Avstrijske. Prvi vspeh je imel vojvoda Buckinghamski: do-spevši g devetdesetimi ladjami in kakimi dvajset tisoč možni nepričakovano pred otok R§, napade nenadoma grofa de Toirac, ki je zapovedal na otoku v imenu kralja; po krvavem boju se mu je bilo mogoče izkrcati. Mimogrede omenimo, da je padel v tem boju baron de Chantal; baron de Chantal je zapustil siroto, majhno poldrugoletno delrletce. To malo dekletce je postalo pozneje madame de SevignS. Grof de Toirac so fe umaknil z garnizijo v trdnjavo Saint-Martin in postavi! sto mož v majhno trdnjavico, ki se imenuje La Pree. Da dogodek je pospešil kardinalove sklepe; dokler nista mogla sprejeti poveljstva pri obleganju La Ro-chelle-a kralj in on, kakor je bilo določeno, je izročil vodstvo prvih operacij Monsieurju in odposlal na bojno gledišče vse čete, ki so mu bile na razpolago. Prednji straži tja pomikajoče se vojsk? je pripadal naš prijatelj d'Artagnan. Kralj je imel, kakor smo povedali, slediti takoj, kakorhitro zaključi zborovanje parlamenta; toda ko je zapustil dne 23. junija zborovanje, je čutil, da se ga je polastila mrzlica; vendar je hotel potovati, ali ker se je njegovo stanje poslabšalo, je bil prisiljen, obležati v Villeroi. Kjer je ostal kralj, so pa ostali tudi mušketirji; iz tega je sledilo, da je bil d' Artagnan, ki je služil pri gardi, vsaj začasno ločen od svojih dobrih prijateljev: Athosa Porthosa in Aramisa. Ta ločitev, ki mu je bila samo neprijetna, bi ga bila gotovo resno vznemirjala, da je slutil, kakšne neznane nevarnosti ga obdajajo. Vendar se je v taboru, v katerem so ce nastanili dne 10. septembra 1627. pred La Kochelle-om, vršilo vse brez nesreče, Položaj je bil še isti; gospodar otoka R6, vojvoda Buckinghamski, je prišel oblegat s svojimi Angleži trdnjavo Saint-Martin in trdnjavico La Pr6e, in obleganje La Rochelle-a je pričelo s tem, da je sezidal vojvoda d'Angoul@ma pred mestom majhno trdnjavico. Garde, ki jim je poveljeval gospod des Essarts, so bile nastanjene v nunskem samostanu. Ker pa je d'Artagnan, kakor vemo, v svoji Časti-hlepnosti hotel prestopiti med mušketirje, je občeval b svojimi tovariši le redkokrat prijateljsko; bil je torej osamljen in prepuščen svojim lastnim mislim. Njegove misli niso bile baš vesele; odkar je živel v Parisu, je bil vedno zapleten v državne zadeve; toda v svojem zasebnem Življenju, v svojem hrepenenju po ljubezni in sreči je imel malo vspeha. Kar se tiče ljubezni, je bila jedina ženska, ki bi jo bil ljubil resnično, gospa 3onacieux. m gospa Bo-nacieux je izginila, ne da bi mogel izvedeti, kaj se je zgodilo Ž njo. In v svojem hrepenenju po svati si je on, mož, ki je stal tako nizko, nakopal sovraštvo kardinala, to se pravi sovraštvo moža, pred katerim so trepetali najodličnejši možje kraljestva, prifienši od kralja. Ta mož bi ga bil mogel uničiti, ali vendar ni storil tega: za bistre oči d' Artagnanovega duha je bila ta prizanesljivost luč, ki mu je odkrila boljšo bodočnost. Poleg tega si je nakopal še drugega sovražnika, ki se ga je bilo sicer bati manj, ki pa se ga, kakor je slutil d'Artagnan instinktivno, kljub temu ni smelo prezirati: ta sovražnik je bila miladv. Za nadomestilo vsega tega si je pridobil pokroviteljstvo in naklonjenost kraljice, toda naklonjenost kraljice je bila takrat samo vzrok novih preganjanj, in kakor znano, je Čuvalo njeno pokroviteljstvo zelo slabo: vzgled Chalais in gospa Bonacieux. Njegovi '"edini dobiček je bil torej demant, vreden pet ali šesttiseč frankov, katerega je nosil na prstu; ker pa je d'Artagnan pri svojih slavohlepnih namenih hotel ta demant ohraniti, da bi se mogel dati nekoč po njem spoznati kraljici, ni imel ta Čas zanj nič večje vrednosti kakor kremenovec, po katerem je hodil. Kakor kremenovec, po. katerem je hodil, pravimo, kajti d'Artagnan je razmišljal o tem, ko se je izpre-hajal samoten po prijaznem potu, ki je vodil iz ta-bora v vas Angoutin; zatopljen v te misli je Šel dalje, kakor se je namenil, in dan se je pričel že nagibati, j ko se mu zazdi ob poslednjem žarku zahajajočega ! solnca, da se sveti za bližnjim grmom cev muškete. D'Artagnan je videl bistro in mislil hitro; jasno mu je bilo, da ta mušketa ni prišla semkaj sama in | da se oni, ki jo je prinesel, ni skril za grm iz pri j a- ! teljskih namenov. Odloči se torej, da se umakne, ko zapazi za skalo na drugi strani ceste prav tako cev muškete. To je bila vsekakor zaseda. 1 Mladi mož se ozre na prvo mušketo in opazi z nemirom, da se namer j a proti njemu; toda kakorhitro Priloga „8ofr' it. 18. i to !4. fatravarija 1901 varja 1878. drž. zakona št. 30. javno razglaša, da ao dotični, katastralnO občino zadevajoči pripomočki *.* /rojeni pri županstvu na Grahovem oa dne 10. februvarja do vštevši 3. marca t. 1. ter da se imajo podati morebitni prigovori zoper zahtevano razlastitev v rečeni dobi ustmeno ali pismeno na c. kr. glavarstvo v Tolminu. Nepoboljšljiva nestrpnost naših klerikalcev se je zopet dokumente vala v »Slovencu*. — Naš Članek »Bojeviti klerikalci* je sicer zbodel gospodo okoli klerikalnega glasila, toda zopet je dokazala svojo strupenost s par iztrganimi stavki, in,kojjLno pravi, da smo po farovžih beračili. Sklep se glasi: V našo blagajno niti novca! Kdor ponuja pošteno blago za pošteno ceno, ta neberači;akcrkdci blaga ne mara, ohrani svoje novce — in mirna Bosna. Kdor pa blago kupi, ni izkazal se nikake miloiCine, kajti za svoj denar je dobil blago, *~ In »Knajporec* je gotovo veC kot vreden bor-nih 2 K na leto. Kdor ga naroČi, prav, bo to pac le njemu v korist, a kdor tega noCe, tudi prav! On obrani svoje kroni, izdajatelj pa svoj list, Ako ne bo dovolj naročnikov, končno tudi prav, bo pac tKnajpovec* nehal izhajati, ker ni izdajatelj ni tiskar nista prav nic navezana nanj. Hi smo v svojem Članku le naglaSati, kako so klerikalci dokazali, da je ž njimi nemogoče vsako skupno delo celo v takih obCekoristnih, da fplotno Človekoljubnih rečeh, ki utrnejo nikake ;tike s strankarskimi homatijami. — Da smo prav imeli, nam je zopet potrdil .Slovence". —Pravi Naj nam le s# pridejo z javkanjem o kakem skupnem delu, jim le posvetimo! Učiteljsko drnitvo aa goriški okraj priredi zborovanje dne 3. marca t I. ob 9VS uri zjutraj v prostorih vSlovenske čitalnice* v Gorici. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega rednega letnega občnega zbora. 2, Zavezino zborovanje; •) volitev delegatov, b) rolitev morebitnega poročevalca, c) reservni fond. 3. Dopisi podrulnic. 4. Poročilo zastopnikov o njiju delovanju v c. kr. okrajnem tolikem avetu. 5. Poročilo stalnega odbora o njego* vem delovanju. 6. Razni nasveti in predlogi. K polnostevilni udeležbi vabi stanovska samozavest, zanimiv vspored in odbor. Vipavska s>leintea. — V seji trgovske in obrtne zbornice so sprejeli predlog, da naj se zbornica potrudi za to, da bo tretji vlak, ki vozi sedaj le dvakrat v tednu opo-ludne, vozil vsaki dan. Dopisnika lš*e, namreč lokvarski faj-metter PlesniCar. Straino rad bi vedel, kdo je pisal oni dopis s Trnovega ter kdo je pisal z Lokvij v ,Sočo% zato pa se je zaletel v »Gotici* v trnovskega učitelja g. Fr. Le-bana. Fajraollra Plesničarju je malo mar, če je resnično ono, kar je pisano, ampak on iice osebe. To je te stara navada politiku-joCib fa]*t;o;Urov! Sam seveda se ne podpise, ampak skril se je za bombastičen pod- pis : Mi, ki smo bili zraven. Tako delajo dosledno politikujoči nunci, ki dopisnike z dežele iščejo vedno le med učitelji. Ako je priobCen v »Soči* kak dopis o kakem nuncu, tedaj sumijo najprvo učitelja. Mi poznamo nCitelje v deželi, ki niso pisali še niti Crkice za »Sočo", pa so jih grdo sumničili, da so oni in nihče drugi pisali o njih. Čemu sti--fc*M«4#ta»lft^ hoCe, stvari se je treba držati. In to priporočamo tudi lokvarskerau fajmoštru PiesniCarju. Najboljši recept zanj je ta, naj da mir; potem ga pustijo gotovo vsi v miru! Ali PlesniCar ni rojen za mir, marveč za. nemir, katerega je**vzroCil že toliko gori po planoti,, kjer se razvija klerikalno divjastvo povsodi tam, kjer ima svoj vpliv PlesniCar. Le molči naj ta pop in pusti mirne ljudi v miru, sicer ga naslikamo v vsej gloriji politikujočega duhovnika ter narišemo vse, kar je že provzročil ta namestnik božji lepega na trnovski planoti in okoli, Zdi se nam, da bo treba po vzgledu iz Doberdoba pretresti Se marsikaterega, PlesniCar bi bil vreden! Ali Trst ali nI«! —- Pod tako devizo so se postavili Lihi glede vseueiliškega vprašanja. Ne Gorica ne Trident, ne nobeno nemško mesto, ampak edinole Trst. Če nima stati v Trstu vseučilišče, potem noCejo nič. Kdor pozna Lahe, tisti ve, da take izjave ni vzeti baš dobesedno. Kadar se vlada odloČi za kak kraj, potem se že počasi udajo... Še vedno se imenuje tudi Gorica za kraj bodočega vseučilišča, ali bolj v ospredje je stopil Roveret. Baje misli vlada premestiti laike stolice iz Inomosta v Roveret, s Čemur hoCe to vprašanje končno rešiti. Cei-Soea: Dne 15, t. m. je bila tu komisija, katera je odločila najlepše suhe in sotnCne prostore za že dolgo zaželjeno dvo-razredno šolo, Hvala jej! Faslje, osebna dohodnina! — .Gorica* se je že razkoračila radi nase notice, zakaj silijo duhovniki v komisijo za odmero osebne dohodnine ter kako se branijo plačevati davke primerne dohodkom. Uazkora-Cia pa se je prav po svoji navadi, Splošnega pomena nase notice ne vpoSteva, marveč je iztrgala le eu btavek, v katerem smo povedali, kaj obsega poziv v aPrim. listu*. Na to pa pravi, da ga ni človeka, ki bi komu zameril, ako se stavi po robu krivici ter porabi postavna sredstva, da pride do svojih pravic. In glej! ,SoCa* se zaganja v duhovne same radi tega, ker hočejo doseči pravico ter se postaviti po robu krivici! Strašno, strašno 1! Neizpodbitna resnica je, da so fasije, ki prihajajo iz posvečenih rok, po veČini pravi monstrum fasij, poznamo pa tudi nunce v deželi, ki imajo velike dohodke, ali plačujejo jako male davke. V komisije silijo le zato, da imajo vpliv pri odmeri osebne dohodnine za duhovne, in sicer edinole za duhovne. Treba pribiti z nova, i da možje poznajo le sami sebe ter da znajo kaj pridno skrbeti za svoj žep! To zveni jasno iz tistega poziva v ,Prim. listu". V komisijah hočejo skrbeti le zase, za druge nic. Naj plačajo ti, da bi toliko manj plačali oni! Ali je to pošteno ?! Kar se pa tiče tistega, kar je iztrgala »Gorica* iz naše notice, povdarjamo tudi mi, da je prav, da se postavi po robu vsakdo, kadar se mu res godi krivica. Ako-se-je-zgodila kakemu duhovniku res krivica pri odmeri dohodnine, potem naj le išče odpo-moCi. To je čisto v redu. Proti temu nimamo mi nič.. Ali tistemu pozivu v .Prirn. listu* se pozna očito, kam meri pozivatelj. Mi smo tisto merjenje dobro razumeli ter zato primerno osvetlili. Gre za tem, da se varuje duhovniški žep tako* da bi plačali le malo, kar bi ne bilo v mkakem skladu s pravimi dohodki, ali kar bi jim bilo čisto všeč. Po tisti »pravici* vzdihujejo. .Dajte cesarju, kar je cesarjevega*, — ta nauk je le za druge! I Zapeljani kmetje. — V Poljanah na Gorenjskem so imeli tudi zadrugo, in sicer umljivo na katoliški podlagi. Zadruga je »živela* še ne 4 leta, pa je izdihnila. Primanjkljaja je okoli 20.000 K, katere morajo plačati seveda kmetje! V Poljanah imajo sicer pametnega župnika, ki je svaril ljudi, naj nikar ne ustanovljajo takega društva, ker se da lahko že naprej preračunati, da ne more imeti bodočnosti, ali kaplani so bili toliko bolj goreči — in konec je bil ta: zadruga se je ustanovila. Žalostne posledice se vidijo sedaj. Pretekli teden je raznašal eksekutor zapeljanim kmetom plačilne naloge, da morajo plačati v 8 dneh primanjkljaj, ki znaša, kakor smo rekli, okoli 20.000 K. Čedna svo-tica, katero je požrla klerikalna brezvestnost. Tako pada zadruga za zadrugo, konsum za konsumom, vse pa radi tega, ker ne umejo zadružništva ter ker kmete kar naravnost sleparijo s takimi zadrugami, Ne gledajo na to, ali je v kakem kraju taka zadruga potrebna ali ne, marveč jo ustanovijo v — politične svrhel Z vsem svojim .gospodarstvom* le ^oUtikujejo, in ker delajo v politiki neizmerno škodo slovenskemu ljudstvu, mu jo delajo tudi v svojem .gospodarstvu*. Pa previdni so tudi ti klerikalni tiči! Kadar ima počiti kak konsum, takrat se že poprej da kaplan izbrisati in pa navadno ga premestijo kam drugam. Plačaj ti, neumni kmet! si mislijo —- gospod nune ne plača nič; dosti je, da te je grdo nabrisal! Ubogi zaslepljena, ki še kaj verujejo takim posvečenim zadrugarjem! Poštenih palic zaslužijo taki sleparji, ki spravijo le en kraj kar ob 20.000 K. Kdo torej izžema naše ljudstvo, kdo spravlja ljudi na beraško palico ?1 Bon Sbalciilcro Izročen laški oblasti. — V ponedeljek v jutro je bil izročen don Sbalchiero, katerega so iskale laške oblasti radi storjenih goljufij, izročen .materi Italiji*. Zjutraj ga je odpeljal redar Al. Krapež v civilni obleki po Železnici do Krmina. Don * Sbalchiero je bil brez talarja in brez ko- larja. Iz Krmina sta se peljala v Visinale do meje. Ko so prišli karabinieri, so podpisali akt o izročitvi, na kar so ga uklonili ter odvedli peš med vojaki z nasajenimi bajoneti do Sv. 'Ivana pri Mancanu. Tam so stopili na vlak ter ga prepeljali v Videm, od koder ga izročijo sodniji v Basanu. Strajk t Fodgorl končan. — Izmed odpuščenih delavcev so sprejeli nazaj vse, izvzemši 4. Radi tega je pričelo v papirnici zopet redno delo. Izpred sodnlje. — Dne 2. nov. lani je bil nevarno ranjen v Solkanu Josip Zavr-tanik, ko je šel zvečer mirno domov. Zaprli so bili štiri mladeniče, katere pa so izpustili, ker se je pokazalo, da so nedolžni. Potem so prijeli Franca; Bašina, ki je bil svojemu prijatelju sam priznal, da je ranil Zavrtanika. Sodnija je prisodila BaSinu 1 leto ječe, poostrene vsaki mesec s postom in trdim ležiščem, Jos. Alfano iz Italije je bil napravil svojo ljubico Kat. DevčiČ iz Hrvatske, da je ukradla g. Krušiču izpred prodajalnice novo suknjo, kakor smo poročali, Obsojena je bila na 4 mesece ječe, Alfano pa na 6, Po prestani kazni ju izženejo iz Gorice. V .Corrleru* se je oglasil neki laiki sodnijski uradnik, kateremu nI všeč naša notica glede imenovanj pisarniških uradnikov po c, kr, aodnijah, kjer prnt^ajo na celi četi Lahe. Le ako teh ni, p šele imenujejo sposobnega Slovenca, iiar pravi tisti uradnik o službah, v katerih se nahajajo Slovenci, mu povemo, da kar jih je, so skrajno potrebni pa tudi vsestransko sposobni. Kdor govori tu o kakem protežlranju Slovencev, je navaden lažnik. Kar se tiče pa Kobarida, smo že povedali svoje mnenje jasno, povemo pa v tolažbo onemu sodnijskemu uradniku v ,Gor-rieru", da se bomo oglašali vselej, kadar se nam bo zdelo potrebno, kakor to delamo vedno. Mi nismo nič intranaigentni, mi zahtevamo le to, kar nam tiče! V ostalem pa opozarjamo na okolnost, da članek v .Corrieru* prav kaže, da so tisti laški uradnički res taki sovražniki Slovencev, kakoršne smo jih že večkrat naslikali. Iz članka veje prav očito hud protislovenski duh! Kaj taki ljudje naj službujejo med Slovenci?! Okrajna posojilnica v Kobarida, registovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela letni občni zbor dne 10. marca t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih g. Andreja Ma-šera (Žgan). Dnevni red po § 37. zadružnih pravil. Načelstvo. OdpuSčene kazni. — Cesar je - pustil 83 kaznjencem v raznih kaznilnicah ostanek kazni. Izmed teh se nahajajo trije v kaznilnici v Gradišču in dva v Kopru. »To vse ljubezen efrl*. — 28 letni Jos. Zaletel je čakal na svojo ljubico v ulici Tr°h kraljev, po imenu Amalija Gorjanec. Nemalo pa se je začudil, ko jo je videl priti vidi, da cev obstane, pade podolgem na tla. V istem I hipu poči strel, in d' Artagnan začuje žvižg krogi je, ki zleti ravno nad njegovo glavo. Tu ni bilo izgubljati Časa; hitro skoči kvišku, in neposredno nato razbije krogi j a druge muškete kamen j o na mestu, kjer je ležal. D*Artagnan ni bil izmed onih nepotrebno hrabrih ljudi], ki iščejo smešno smrt, da bi se reklo, da se niso umaknili niti za korak; poleg toga ni šlo tukaj več za pogum, ampak d*Artagnan je bil napaden zahrbtno iz zasede. »Če pride Se do tretjega strela,* pravi sam pri sebi, t sem izgubljen.* In pri tem vzame svoje noge v roke in steče proti taboru s hitrostjo ljudij iz njegove domovine, ki so tako slavni zaradi svoje hitrosti; toda kljub njegovemu brzemu teku more prvi nabasati vnovič in pomeri tako dobro, da podere kroglja njegov klobuk in ga odnese za kakih deset korakov naprej. Toda ker d' Artagnan ni imel drugega klobuka, ga med tekom zopet pobere, pride Čisto bre: sape in zelo bled v svoje bivališče, sede, ne da bi komu kaj povedal, in prične razmišljati. Ta dogodek je mogel imeti tri vzroke: Prvi in najnaravnejši: mogla je biti zaseda Ko-chellancev, ki bi jim ne bilo neljubo, usmrtiti jednega izmed gardistov Njegovega Veličanstva, prvič, ker bi bil na ta način jeden sovražnik manj, in drugič, ker bi mogel imeti ta sovražnik v svojem žepu polno mošnjo. D'Artagnan vzame svoj klobuk, pregleda luknjo, ki jo je napravila kroglja, in zmaje z glavo. Kroglja ni bila iz muškete, ampak iz arkebuze; gotovost strela mu je vzbudila misel, da mora biti izstreljen iz za- sebne puške: vsaj navadna vojaška mušketa to ni mogla biti, ker kroglja ni bila istega kalibra. To je mogel biti prijazen spomin gospoda kardinala. Spominjamo se, da je d'Artagnan v hipu, ko je zagledal ob blaženem solnčnem žarku cev puške, občudoval potrpežljivost Njegove Eminence glede svoje Toda d'Artagnan zmaje z glavo. Pri ljudeh, proti katerim je bilo treba samo iztegniti roko, se je Njegova Eminsnea redkokrat zatekala k sredstvom take vrste. To je moglo biti miladvno maščevanje. To je bilo verjetnejše. Zastonj se poskuša spomniti obrazov in noše morilcev. Tako hitro je bežal, da ni imel časa, da bi kaj opazil. »Ah, moji ubogi prijatelji,« zamrmra d'Artagnan, kje ste? Ah, da Vas ni zdaj!« D'Artagnan je prebil noč zelo slabo. Dvakrat ali trikrat je planil kvišku, ker si je domišljal, da prihaja k njegovi postelji mož, hoteč ga zabosti, ter se zbudil, Toda dan je napočil, ne da bi se mu pripetila v temi kaka nesreča. Toda d'Artagnan je slutil prav, da kar je odloženo, še ni izgubljeno. Ostal je ves dan v svojem stanu; da bi se opravičil pred samim seboj, si je napravil za izgovor, da je slabo vreme. Prihodnji dan ob devetih so se dvignili na boj Vojvoda Orleanski je pregledoval odkazana mesta. Gardisti so hiteli pod orožje, d'Artagnan je st pil s svojimi tovariši v vrsto. Monsieur je šel ob čelu vojske sem in tja; nato se mu približajo rfšji častniki, da se mu poklonijo, gospod Des Essarts, stotnik gard, prav kakor drugi. Za trenotek se zazdi d'Artagnanu, da mu je po-mignil gospod Des Essarts k sebi; misleč, da se moti, počaka drugega znamenja svojega predstojnika; ko pa se migljej ponovi, stopi iz vrste in odkoraka pred stotnika, da izve povelje. »Monsieur želi za nevarno nalogo, ki pa prinese onim, ki jo izvršijo, čast, nekaj prostovoljcev, in dal sem vam znamenje, da ste pripravljeni.« »Hvala, stotnik!« odvrne d'Artagnan, ki ni želel nič boljšega, kakor odlikovati se pred očmi vrhovnega generala. Res so Rochellanci po noči napadli in zavzeli bastijo, katere se je polastila kraljeva vojska pred dvema dnevoma. Zdaj je bilo treba izvedeti, kako je sovražnik zastražil to bastijo. Za nekaj trenotkov res spregovori Monsieur in pravi. »Za to podjetje rabim tri ali štiri prostovoljce, ki jih bode vodil zanesljiv mož.« »Kar se tiče zanesljivega moža, ga imam že izbranega, Monseigneur,« pravi gospod, samo, da pove Monseigneur svoj namen, in mož ne bode premalo.« »Štirih prostovoljcev je treba, ki se daje z menoj usmrtiti!« zakliče d'Artagnan, dvignivši svoj meč. Dva njegova tovariša gardista takoj priskočita k njemu, in ker se jima pridružita še dva vojaka, je bilo zahtevano Število popolno. D'Artagnan torej ostale zavrne, ker ni hotel zapostavljati onih, ki so se javili prvi. Neznano je bilo, ali so se Rochellanci po osvojitvi bastije zopet umaknili ali so pustili v bastiji posadko; da se to določi, je bilo treba opazovati omenjeni kraj iz bližine. mu nasproti z nekim P. Brajdo» Ko ga je ironično pozdravila, jo je okloratal. Brajda se je na to postavil za dekle, ali ko je Zaletel vzel nož v roke, je pobegnil. V teka je padel, Zaletel ga je dohitel, potem pa ga ranil, da je moral v bolnišnico. Razgled T>o sveta. Avstrijska delegacija. (Dalje.) Princ Lobkovic je rekel med drugim, da se da narodnostni moment v armadi kaj dobro spojiti z monarhidnim Čutom. Govorniku se ne zdi opravičeno, da bi se v ogrskih vojaških Šolan Se bolj gojila madjaršcina; kajti ravno tako malo, kakor mi v Avstriji ne smemo zasledovati germanizatoriCne tendence, tudi Bfadjari ne smejo madjarizovati v armadi za naS denar. Govornik je se vprašal ministra, ali je res, da se ogrski državljani v vojaški aktderaiji pogojno ne smejo učiti kakega slovanskega jezika. Rezervami ukaz vojnega ministra je popolnoma v soglasju z vojaškim službovnikom. Del. dr. Fiedler je dokazoval, da Ogri nimajo pravice, si razlagati državno-pravno nagodbene zakon* z c.trom na skupne zadeve. Resolucija dr. Denchaite bi armado popolnoma izročila Ogrski. Sprejetje te resolucije bi bilo izzivanje vseh nenem-Skih narodov v državi. Dolžnost vseh poslancev -v, se potegovati, da dobi avstrijski parlament vse tiste'pravice, ki so se dovolile Ogrom. Del. knez Schflnburg je rekel, naj se vojaške koncesije, ki so se dovolile Ogrom, tudi pošteno izpolnijo, obenem pa se naj Ogrom odločno zaMice: »Do tu in ne dalje!" (Dalje pride). Cehi m Bose, — V Pragi je bila 21. t* m. masa za zmago Rusov v Aziji. Pred cerkvijo je bilo zbranih kakih 3000 ljudi, ki so župana- in njegovega namestnika pozdravili z bornimi Slava klici. Vmes se je Culo žvižganje, kar je provzročik* velikansko raz* burjenost. Policija je posegla vmes in areto-vala tri žvižgate. Vsled tega je hotela množica demonstrirati pred nemško hiSo in pred ameriškim konzulatom, *ar pa je policija preprečila. Uvažanje mesa !¦ Argentlnije prepovedano. — Uradni list javlja, da je na-mestniStvo vsled naredbe miniateratva za notranje stvari smatralo sporazumno s c. kr. pomorsko oblasjo umestnim, da je popolnoma prepovedalo uvažanje mesa iz Argentiriije v Primorsko, oziroma prevažanje istega po Primorskem. Morebitne poliljatvemesa, dosle ali direktno, ali po prevoznem prometu, se bodo zavračale na meji. Japonski otroci. — Japonsko dete, ko se rodi, dobi hrane od matere šele Četrti dan. Poprej dajo otroku, da srka v svilo zavito koreninico, Makuri imenovano. Sedmi dan po rojstvu dobi otrok prvo ime, ko stopi v mladeniško dobo, dobi drugo ime, istotako v moški dobi in na starost. Japonski* pisatelj Jamura pripoveduje, da .so ga imenovali najprvo[Sabuk*o, Lo je bil star 15 let, je dobil ime Navmi itd. Malih otrok ne. povijajo, marveč se morajo svobodno premikati. Mati je v japonski družini, tudi' v najboljši, sama oskrbovateljir jtroka, katerega pa nikdar ne poljubi, ker Japonci smatrajo poljub iz zdravstvenih ozirov za nedopusten. Po sedmem mesecu odstavi mati otroka ter ga začne hraniti z rižem, kar traje najmanj eno leto. Japonske ptsmenke. — Naprednjaki med Japonci sij prizadevajo že deset let da bi se uvedle latinske Črke v njihovo pismenost To bi vsekakor posredovalo medsebojno zbliževanje z ostalim svetom« Mesto 26 latinskih črk naSe abcede imajo Japonci do 5000 raznih znamenj, kar dela mnogo truda v Soli, posebno- pa Se tiskarnam. ToJI princi y rnsko-Japonskl vojni. — Med mnogimi, ki so ponudili Rusiji svojo službo na bojiScu, je bil prvi pnnc Jaime de Bourbon, sin don Karlosa, Isti je dan gard-nega polka v VarSavi ter je bil na dopustu, ko je napočila vojna. Takoj jo brzojavil guvernerju Rusko-Poljske ter ga prosil, naj ga posije med prvimi na bojiSCe. Drugi za rusko vojno vneti princ je Arzen Karagjorgjevic, brat srbskega kralja Petra I. Vsedel se je takoj na železnico ter se odpeljal v Petro-grad, da osebno prosi za uvrstitev med bojevnike. Tretji je general Louis Bonaparte, ruski general v Tiflisu, ki postane baje obenem vrhovni poveljnik ruske kavalerije. tsi m Japonci. Baska brodovje v vshotal AsIJI. Ruske vojne ladije, ki pripadajo Tiho-oceanaki eskadri, so bile zgrajene Se le nedavno in stanejo ogromne avote. »VarSavskij dnevnik" priobcuje, da te svote dosezajo 184*242.000 rabljev. Velikih vojnih ladij je 7, in to so: .Peresvjet* 10,500.000 rubljev; .Petropavlovsk* G.500.000 rubljev; .Pol-tava* 7,800.000 rubljev; , Cesarevič" 12,600.000 rubljev; ,Seva?tapol* 8,700.000 rubljev; .Retvizan" 10,400*000rubljev; ,Po-bjeda" 8,700.000 rubljev. Nadalje križarji I. vrste: ,Bajan% »Varjag«, .Askold*. tPa-lada", "Diana", katerih vsaki poedini stane 4 do 6 milijonov rubljev; potem križarji II. reda: »Novik«, »Bpjarin",»Razbojnik-, ,Za-bijaka*, katerih vsaki stoji 1 do 3 milijone rubljev: vojne topnjace ,Bobr", „Otvažnij\ tGremyaStij" in .Korejec*; prevozni ladiji aAmur* in .Jenisej"; križarja za mine »Vsadnik* in „Gajdaraak"; in torpedov 12. V vodah Tihega oceana se nahajajo križarji I. reda .Rossija", .Gromoboj", ,Rjurik% .Bogatv^ in »Vulkan«, katerih vsaki je stal 5—10 milijonov rubljev. Križar H. reda je »Džigif; vojni topnjafii »Giljak" in ,Mand-žur". Na potu v Tihi ocean se nahajajo: velika vojna ladija ,OsJabIja\ ki je stala 10 milijonov rubljev; križarja I. reda »Dmitrij Donskoj* in »Aurora% katerih vsaki je stal do 5 milijonov rubljev, dalje križar -II. reda ,Almaz% ki je stala 3 miljone rubljev. Poleg njih je 24 torpedovk. fiusl v Mandžuriji. Z dobro poufiene strani javljajo, da se v Mandžuriji nahajajo nastopne ruske Čete: Vsega je 228.000' mož s 3900 častnikov. In to v prvi liniji 180.000 mol s 3000 častnikov v drugi liniji pa 48.000 mož z 9000 častnikov. V prvi liniji je 110.000 pešcev; 12.500 konjenikov, 7500 topničarjev s 27 baterijami, 12000 pijonirjev in 8000 trdnjav-skih čet. V drugi liniji je 40 batalijonov jpe- hote, 36 konjeniških eskadronov *n mnogo baterij. Nesreča aa Bajkalakem jeseru. Na Bajkalskem jezera se je zgodila nesreča. V noči med 15. in 16. t m. je nastal silen vihar m nabrze vsled tega, ker se je temperatura raptdno povišala, je počil sest kilometrov od mesta Tarboje led v Sirokosti nad 200 metrov na nr.eslu, kjer je jezero globoko 1447 metrov. Utonila Je paldraga statalja pljealrjev la mala četa od 3. praparja ielesal&kega polka. V vsem se pogreša 128 prostakov, 24 podčastnikov in 8 častnikov, med njimi polkovnik Petrotov. Bajkalsko jezero, ali kakor ga Rusi imenujejo Svjatoje more je največje gorsko jezero na svetu. Dolgo je 624 km, Široko pa 30 do 90 km. Jezero obkolujejo visoka gorovja, ki se, dvigajo do 1600 m nad jezersko površino. Voda je svatlozelena, sladka in izvanredno cista. Jezero zmrzne meseca jennvarja in se otaja tele koncem maja. Led je povprečne 1 do 2 metra debel. Srednja globoCina jezera znaSa 210 m, pri predgorju Stoj pa j« jezero globoko 1700 m. Čim jezero zmrzne, je led najboljše prometno sredstvo. V tem času se najtežji tovori prevažajo preko zamrzne-n:ga jezera. Kakor je znano, vozi sibirska železnica preko Irkuatka v Mandžurijo, oziroma Vladivostok. Vsa ta proga je že dograjena razen dela na južni obali Bajkalskega jezera v dolžini kakih 120 km. To je najtežavnejši teren, ker se gorovje neposredno iz jezera dviguje strmo kvišku in je vse pretkano z vodnimi žilami. Doslej so železniške vlake poleti na močnih parobrodih prevažali preko jezera, po zimi pa so napravili preko ledu pravo železniško progo. Tudi letos so hoteli to storiti. Pri polaganju železniškega tira pa se je zgodila gori navedena nesreCa. *»* Iz japonskega vira se potrjuje, da so Rusi res prekoračili reko Jaht in da marSi-rajo na Pujgjang. To je stretegicne vel«-važna postojanka, nekake korejske Termo-pile. Tu je bila že v 10, stoletju velikanska bitka in tu so Japonci l 1894. v veliki bitki porazili Kitajce. Pujgeang je nekak ključ do Soeula. — Poljski listi poročajo, daje ruska vojna uprava v ruski Poljaki poklicala40.000 rezervistov pod zastave. — Petrogad 20. fe-bruvarija. Danes se je razglasilo uradno poročilo o pomorski bitki pri Čeraulpo. Poročilo pravi, da so se Rusi borili z nedosežno hrabostjo, Na križarki »Vanjag* je bilo ubitih 33 vojakov in 1 oficir, 17 vojakov je težko ranjenih, 2 oficirja sta lahko ranjena. Na ladji .Korejec« ni bil nihče ranjen. Ko so Rusi spoznali, da se ti dve ladiji ne moreta nbraniti velikanske premoči Japoncev, sta ruska zapovednika »Varjega* in »Korejca* sama dala razstreliti svoji ' diji, da nista padli Japoncem v roke. — Carigrad 20. fe-bruvarja. Tukajšnji diploraatični krogi pripisujejo sultanovemu sklepu, da se Turčija ne proglasi za nevtralno glede rusko-japonike vojne, velik pomen, toliko bolj, ker je vlada poklitahi is Male--Azije dve devfeijč vojaštva-v Evropo.< Buskl koisfc Kozak je rojen vojak, izboren jahalec in nedosegljiv strelec. Kozaki so znani kot najboljši konjeniki na svetu, ki se zlasti odlikujejo po svoji izvanredni hrabrosti in brez-primerni drzovitosti. Dasi je kozak konjenik, vendar je tudi izvrsten bojevnik kot pešec. Kozaški prapori s? kar najbolje oboroženi; vsak kozak ima pnsko, sabljo in sulico, mnogo pa jih je tudi preskrbljenih s samokresi. Prvi prapori, ki so določeni za napad, imajo tudi male topove, katere znajo izvrstno uporabljati. To »jahajoče topnicarstvo" je baje za sovražnika nekaj grozovitega, če se Vse te lastnosti kozakov upoštevajo, se mora priznati, da bodo kozaška krdela Japoncem se delala velike preglavice, zlasti ker je japonsko konjenistvo priznano kot slabo, kine bode moglo uspelno odvračati kozaških napadov. Japonski vojak je sicer hraber in navajen na vse mogoče strapace, toda vCasi zadostuje vsaka malenkost, da ga spravi ob pamet, da ni ved dostopen zdravemu razumu* To je pri vseh Azijcih enako. Dasi so Japonci vojalko popolnoma po evropskem vzoru izvežbani, vendar ni verjetno, da bi se jim bila z vbitjem evropske vojaške discipline v glavo, izbila ta vsem Azijcem skupna lastnost — maloduSnosti, ki se pojavi vselej, kadar jih zadene mesto pričakovane sreče — nesreča, baB v trenotkih, kadar bi bila zlasti potrebna krepka volja in resna odločnost. Taksna armada je, ako je poražena in se je polasti divji strah in obup, izgubljena, zlasti ako se v begu ni varna pred napadi sovražne kavalerije. Ako bi bila bilka v bližini morja, in bi se Japonci jeli umikati proti morju, bilo bi to zanje usodepolno. Kar bi jih namreč kozaki v begu ne pobili, nagnali bi jih, ako bi se preje ne udali, v morje, da bi niti eden Japonec ne utekel poginu. Pa tudi v slučaju, da bi bila bitka oddaljena od morja, bi bilo kozaltvo ta Japonce grozovit bič, zlasti kadar bi se začeli umikati. Prav gotovo je, da bi te le malo bežecih Japoncev moglo reeiti pred saskdu« joCimi jih kozaki. Naj se to stvar torej sodi tako, ali drugače, sigurno je le, da bo kota« kom pripadla Se važna vloga v započeti vojni z Japoucil *•• Vojni minister Kuropatkin je odstopil kot vojni minister in je s posebnim carskim ukazom imenovan zapovednikom armade v Mandžuriji. — V bitki pri Comulpo se je japonska križarka »Gukaltka* potopila, neka draga križarka pa je bila težko poškodovana. — Ruski trgovci so za zgradbo novih Vojnih ladij darovali 50 milijonov rubljev. — Na-čelstvo Starovercev je ponudilo vladi, da prevzame za tri milijarde državnih zadolžnic. — Listi poročajo, da je 10.000 Japoncev na potu k reki Jalti, kjer so Rusi 'brali že večjo armado. D' Artagnan odkoraka s svojimi štirimi tovariši iu se poskusi približati po jarku; gardista sta korakal« ž njim v isti vrsti, in vojaka sta šla za njimi. Misleč, da sta zaostala iz strahu, koraka mirno naprej. Na ovinku varnega pota so bili oddaljeni od bastije samo še kakih šestdeset korakov. Nikogar ni bilo videti, zdelo se je, da je bastija zapuščena. Trije predrzneži so se ravno posvetovali, ali naj gredo še naprej, ko pokrije obzidje naenk? t oblak dima in okoli d'Artagnana in njegovih tovarišev zažvižga cel ducat krogel j. Vedeli so, kar so hoteli vedeti: bastija je bila zasedena. Nespametno in brez vsake koristi bi bilo, ostajati še več časa na tem nevarnem kraju; d' Artagnan in gardista se obrnejo ter prično umikati precej begu podobno. Neposredno predno dospo na ravno, pade j eden izmed gardistov: kroglja mu je prodrla prsi. Drugi, ki je bil zdrav in nepoškodovan, nadaljuje svoj tek proti taboru. D*Artagnan noče zapustiti svojega tovariša na ta način, in zato se skloni nadenj, da bi ga dvignil kvišku in mu pomagal pri povratku; toda v tem hipu počita dva nova strela; jedna krbglja razdrobi ranjenemu gardistu glavo, druga zleti za dva palca mimo d'Artagnana in se zarije v kamenje. Mladi mož se hitro obrne, kajti ta napad ni mogel prihajati iz bastije. Prešine ga misel na vojaka, ki sta ga pustila na cedilu, in ga spomni nevarnosti, ki ji je ubežal pre dvema dnevoma. Zato sklene, priti to pot stvari na jasno, in pade čez telo svojega tovariša, kakor bi bil mrtev. Takoj vidi, kako se pokažeta izza zapuščene utrdbe, oddaljene kakih trideset korakov, dve glavi:! bila sta vojaka, ki sta ga spremljala. D' Artagnan se | ni motil: ta dva moža sta mu sledila, samo da bi ga umorila, ker sta upala, da bodo pripisovali smrt mladega moža sovražniku. Ker pa bi bilo mogoče, da je samo ranjen in bi pozneje naznanil njun zločin, se napotita k njemu, da izvršita svoje delo popolnoma. D'Arfcagnanova zvijača ju k sreči zmoti, da ne nabašeta svojih pušk vnovič: j Ko sta oddaljena od njega samo še kakih deset korakov, plane d'Artagnan, ki si je ves čas prizadeval, j da ni izpustil svojega meča, naenkrat kvišku in skoči j tesno k njima. Morilca uvidi ta, če zbežita v tabor, ne da bi usmrtila svojega moža, da ju ta zatoži; tudi skleneta) takoj bežati k sovražniku. Jeden izmed njih pograbi svojo puško za cev, hote jo rabiti kot bat; silno zamahne po d'Artagnanu, toda ta odskoči na stran in se izogne udarcu; toda to skok odpre banditu pot, da zbeži takoj proti bastiji. Ker Rochellanci, tvoreei posadko, niso vedeli, zakaj teče ta človek proti njim, vstrelijo nanj, da se zgrudi, zadet od kroglje, ki mu je zdrobila ramo. Med tem plane d'Artagnan na drugega vojaka in ga napade s svojim mečem. Boj ne traja dolgo. To revče je imelo v obrambo samo nenabaBano puško. Gardist zabode morilca s svojim mečem v stegno, da se ta zgrudi na tla. D'Artagnan mu nastavi takoj meč na vrat. »O, ne umorit? me !« vsklikne razbojnik. »Milost; milost, častnik moj, in vse vam povem.« »Ali se izplača, da podarim za tvojo skrivnost tvoje Življenje?« vpraša mladi mož in odtegne svojo roka »Da, če pri svojih dvaindvajsetiir letilil ki jih približno imate, pripisujete svojemu življenju kako vrednost, zlasti še, ker je z vašo lepoto in hrabrostjo mogoče doseči vse mogoče.« »Torej govorite hitro, revče!« pravi d'Artagnan. »Kdo ti je naročil, da me umori!« »Ženska, ki je ne poznani, ki pa so jo imenovali milady.c »Kako pa veš ime to ženske, če je ne poznaš t« »Moj tovariš jo jo posnel in tako nagovoril; i njim je sklenila pogodbo in ne z menoj. V svojem Žepu ima celo pismo od te osebe in po tem, kar sem« slišal, mora biti to pismo za vas velike važnosti.« »Toda kako si zašel ti v to sramotno podjetje ?« »Predlagal mi je, da je izvršiva skupno, in jaz sem predlog sprejel.« »Koliko vama je plačala za to lepo podjetje?« »Sto Iouisdorov.« »Torej,« pravi d*Artagnan sil.;:h\ »ceni me vsaj visoko. Sto Iouisdorov, to je za dva postopača, kakor sta vidva, če precejšnja vsota; tudi mi je umevno, da si ponudbo sprejel, in hočem ti biti milosten, toda pod jednim pogojem.« »Pod kakšnim?« vpraša nemirno *><><*, vide da, še ni vse končano. »Da greš po pismo, katero ima tvoj tovariš v svojem žepu.« »Toda,« vsklikne razbojnik, »to je samo drug iiay čin, usmrtiti me; kako naj grem iskat to pismo med streljanjem iz bastije?« »Kljub tem« je moraš iti Iskat, kajti prisegam ti, da sicer umreš po moji roki.« (Dalje pride). Narodno nspadarstvo. CeSkt trgoTski muzej t Pragi* — Ta muzej izdaje Časopis »Obchodoi Lisly", ki se peCa sedaj s trgovinskimi razmerami vseh slovanskih narodov v državi. V posebnem, v slovenščini pisanem pismu, nam naznanja uredništvo omenjega lista med drugim to-le: ....Dalje nameravamo v tekoCera letu razširiti delokrog naSega lista ter smo se namenili objavljati v prihodnje tudi Članke ti-CoCe se trgovinskih razmer po vseh deželah slovenskega naroda in če bo le mogoče ustanovimo posebno in stalno rubriko za-4ake Članke, kakor smo to že storili-za Članke o slovaških trgovinskih razmerah na Ogrskem. — Pri tem se bomo v prvi vrsti ozirali na mestaT fn zYdeve,Tyef "brifilo"lnoljd6e' kako skupno delovanje slovenskega in češkega naroda, V dosego tega cilja pa Se nimamo zadostnega Števila sotrudnikov, ki bi nas podpirali prt tem za slovensko in češko trgovino brezdomno koristnem delu; zato se obračamo na Vas s prošnjo, da blagovolite opozoriti svoje p. t. sotrudnike — da je nam jako dcbrodoSel vsak le tako majhen članek o trgovinskih razmerah slovenskega naroda. Pred vsem pa si želimo člankov in poročit iz raznih trgovinskih srediftč, kakor iz Trsta in Ljubljane, dalje iz raznih primorskih in eventualno tudi dalmatinskih mest, poleg tega pa tudi o trgovinskih zvezah Slovencev z Dunajem in Ogrskim. Članke bodisi večjega obsega ali tudi le nekaj vrstic broječa poročila sprejemamo pisane v slovenskem jeziku in jih tiskamo v češkem prevodu, ki ga sami preskrbimo, ter plačujemo zanje izmed čeških listov največji honorar. Za tiskano stran v nasera listu plačujemo 10 (ozir. 8) kron ter nimamo nič proti temu, če se članek objavi istočasno tudi v kakem slovenskem listu, ksr brezdvomno koristi i stvari sami i tudi pisatelju, ker lahko dobi dvojen honorar. Poleg tega želimo, da bi nam slovenski pisatelji trgovinske stroke blagovolili pošiljati svoje novo fcdaite knjige v oceno, ker upamo, da bi to pospeševalo čeSko - slovensko vzajemnost na polju trgovine in bi bilo tudi za knjigo samo koristno, ker bi si s tem pridobila brezdvomno nekaj odjemalcev — omenimo le razne čelke trgovske šole, katerih je nad SO in ki vse z, Kerševani & Čuk v Gorici t ulici Riva Castello šiav. 4 (konec Rastema.) Priporočata slava, občinstvu h mesta in z dežele svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev in dvokolas iz tovarna „P«ch" tar dragih sistemov. Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi Šivalnih strojev, dvokoies pušk in samokresov. Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom-na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoies točno in dovršeno. Posojujeva tudi dvokolesa. I« T Najboljša reklama za Ilirske testenine je fakt, da jih slovenske dežele konzumirajo ogromne množine, med tem ko se \ druge testenine nikakor niso mogle vdomačiti. Ilirske testenine =:!LT= = Gorici, Rabatišče št. 22. = V Ameriko potujoči naj se blagovolijo obrniti na '•J Agenturo Zwilchenbart v Bucnsu ali Baslu (Švica) T^VF« - U*$f f OPl<. Vožnja čez morje samo 6 dni. •L Na vsako vprašanje daje se kretom pošte in brezplačno odgovor in pojasnila. Aromatična esenca (Mercanfonio) Spiritozna tekočina, izdelana iz destilacije aromatičnih alpskih zeljisc. Po dolgem raziskavaniu ie dokazano, da se isto vspešno in gotovo vporablia pri bljavanju in ogadnosti, posebno y Lasu nosečnosti, pri čre vesnem trganju, glavobolu, živčnih In histeričnih boleznih ter obvaruje pred kolero. Lekarna G. B. Pontoni „Pjrl dveh zamorcih" — Gorica, Raitglj. 4* »Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici ===== priporoča sledeče zvezke ===== TALI JE: I. zvezek: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) II. c : Brafraaec. Borka v enem dejanja. — l (2 možki, 3 ženske osebe.) j III. « : Starinama. Veseloigra v enem de- janju.— (3 možke, 4 ženske osebe.) IV. « : Medved snubač. Veseloigra v enem de- janju. — (3 možke, 1 ženska oseba.) V. « : Dckter Hribar. Veseloigra v enem dejanju.— (5 možkih, 3 ženske osebe.) VI. ¦«¦¦ : Dobrodošli! Kdaj pajdete domu? Veseloi igra v enem dejanju. — (2 možki 2 ženski osebi.) VII. « : PatHarka. Burka v enem dejanju. — (3 možke, 2 ženski osebi.) VIII. « : Čitalnica ari braajevki. Burka v enem dejanju. — (2 možki, 5 ženskih oseb.) IX. zvezek; idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju. ~ (1 možka, 3 ženske osebe.) X. « : En« are doktor. Burka v enem dejanju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.) XI. « : Bve taid. Veseloigra v enem dejanju -- (4 možke, 3 ženske osebe.) XII. « : Mesalina. Veseloigra v enem dejanju. — (3 možke, 3 ženske osebe.} Vsak posamezen zvezek stane 40 vin., po pošti 5 vin. več. Jg Izvrsten okus dobi kava, ako r4 hLj ji primešate h |VYDROVE ŽITNE | | * KAVE. * i ffi Poskusite! Poštna 5 kg po- ^ ^ šiljka 4 K 50 h franco. ti jS Vydrova livarna žitne kave Praga VIII. | m Doslej |e izšlo u zalogi „Gcriške tiskarne fl. Gabršček" D SOTicf 7 knjig „Uenca slouansMh poueslij" B 8 i. knjiga: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. — 3. Slepčovodja. — 4. Slika iz gladnih let — 5. Slovaške sličice. — 6. Ada. 7. Očenaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K 1*— II. knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali mofi domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik, — 10. O Hiljakih. — Cena ....KI*— III. knjiga: 1. »Prokleti ste...'« — 2. »Kadar pridem z vojne t« — 4. Pomladni mraz«. — 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena........... . . K I-20 IV. knjiga: I. Rusinja. — 2. Prve rože. — 3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. — 5. Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena .......K 1-20 V. knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. — 2. Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noč v gozdu. 6. Izdajalec. — 7. Gozd sumi. — S. Dva huzarja. — Cena.....K 1-20 VI. knjiga; 1. Črtice z ogljem. — 2. Ta tretja. — 3. Poroka po pomoti. — Cena K V20 VII. knjiga: l. Bolnik. — 2. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o cčabnem Ageju. — o. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 1*20 »Venec slov. povestij« prinaša prevode iz ru&ine, poljsčice, češčine, slovaščine in srbohrvaščine. — Izhaja v nedoloConih rokih. Kdor naroči po pošti, na} pridenc 10 uin. za poSttilnc. Dr Pošilja 86 jedlno po povzetja ali naprej poslanim zneskom. «%ej Fla zahtevanfe poSIljamo cenik nak književne zalege, Razglas Vobče znana Huberjeva gostilna v Bovcu obstoječa iz; novo urejene kuhinje, 2 sobi za goste, 3 kleti, 2 veliki dvorani, 8 spalnih sob za goste, 1 obširno dvorišče, 2 velika hleva za konje in drugo živino, 1 sadni in 1 ze-lenjadni vrt in nad 10 hektarov najboljših njiv in travnikov, je pod j ako ugodnimi pogoji na prodaj. Odda se tudi ta gostilna z vsem posestvom pod ugodnimi pogoji v najeta na večletno dobo. Eventuelno se proda oziroma odda* v najem tudi sama gostilna z vsemi poslopji, dvoriščem in vrti. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema lastnik Domicijan Huber do konca meseca marca 1904. icijan Huber. s; iž m it ii itlšTUF M Gorica # Gorica Hdtel jri zlatem jelen" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači, —• Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem Času prijeten vrt z verando, — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborita kuhinja, Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj»-pivo. IIXIE ;; u n i% n ;;::::; ! Išče se deklico, inteligentno in s 1500 kron kavcije, v svrho sprejema neke trgovine v Gorici. Zahteva se znanje slovenskega, Italijan* | skega in nemškega jezika. i Ponudbe na; »Obuvala'1 upravniitvo „S>oLb". | Ifarol prašči)^, ! pekovski mojster in sladčičar | v Gortel na Kornu St. 8. j Priporoča vsakovrstno pecivo, kolafie za j birmance, torte i. t. d. ! Priporoča, se slavnemu občinstvu za . mnogobrojna naročila ter obljublja silidn. r^sirezbo oo iako zmernih cenah. požar! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s • ¦ ___________ Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. «« 99« vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapltallje: 75,000.000 K. Fo velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s vseskozi slovaasko-narsdlM uprava. Vsa pojainn« a»Je» Gcnsraini zastop v Ljubljani, Segar pisarne so t Iastnej bnCBij hiši Gospodskili ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši aloveB, koder posluje. Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne i OlllBRdlUVlllll =: iw i |z= brizgalnicami S IVI nove sestave, koje od desne [vjj W in leve strani vodo vlečejo in ya mečejo. V vsakem položaju i, j delujoče kretanje brizgalnice jk I nepotrebno! m R. A. Smekal M Zagreb, . 1 ] skladišče vseh gasilnih pred- jk j metov, brizgalnic, cevi, pasov, n sekiric, sekalk in gospodarskih 0 strojev. M i l 129 odlikovanj i I II