ARHEOLO ŠK O-TOPOGRAFSKE NOVOSTI 
S PO D R O Č JA COLATIA IN ATRANSA
J. Šašel 
Colatio
Obč. Dravograd
R 1 1. Št. P ete r na K ronski gori, O tiški vrh.
Posam ezni rim ski novci. — P ok rajin sk i m uzej v M ariboru, zem ljevid 
arheoloških najdišč.
P 2. T rbonje.
K am nita sek ira s toporiščno luknjo. — P ok rajin sk i m uzej v M ariboru, 
zem ljevid arheoloških najdišč.
R 3. Vič.
Posam ične najd b e rim skih novcev. — P okrajinski m uzej v M ariboru, 
zem ljevid arheoloških najdišč.
N 4. »Na gavgah« (nekaj sto m etrov severozahodno iz vasi) je našel Pun- 
geršek Ivan skelet z »železjem« n a nogah. Po pripovedovanju so na tem 
m estu lju d i obešali. N edaleč proč je n jiv a z značilnim ledinskim imenom 
»Na riglah«. 200 m severno od im enovanih »Gavg« so naleteli km etje pri 
za sa jan ju ostrvi b a je na zid v zemlji.
N 3. M ihélji trav n ik (vzhodno od vasi) ; tudi tod so po pripovedovanju do­
m ačinov na m anjši kopi sredi trav n ik a ljudi obešali,
Obč. Mežica
N 6. Mežica, hiša št. 48. P ri kopanju tem eljev so našli v globini 2 m skelet, 
ki je ležal 60 cm globoko vkopan v sloj proda, nad njim je bil še sloj 
prsti, nato ta n jša p last proda in današnji hum us. S kelet je bil sključen, 
delavci so zaradi neobičajne lege sklepali na nesrečo. P rekopali so ga 
n a pokopališča — Povedal šolski u p rav itelj H errgauth.
P
_ Obč. Mislinja
7. Dovže.
Kam eno dleto. — P ok rajin sk i m uzej v M ariboru, inv. št. (starega in­
ventarja) 1820.
1 R = antično obdobje; N = časovno še neopredeljivo; P = prazgodo­
vinsko obdobje.

8. H uda Luknja.
N V »Zmajevem kotu« so naleteli n a oglje, razbite lonce in obdelane 
kosti; tudi v »Plesni dvorani« so našli takšne predm ete, ki pa časovno 
še niso opredeljeni. — Jutro (Ljubljana) 28. ja n u a rja 1938; »Uspešna 
raziskovanja o n k raj Velenja«.
R V vhodnem delu jam e so pri gradnji poti razm erom a plitvo našli 
velik rim ski novec. — Povedal prof. S. Brodar.
P 9. Špehovka, jam a, tik nad Hudo Luknjo.
V rhnji sloji jam e so bili iz starejše železne dobe, v njih je ležala 
zapestnica okroglega preseka, okrašena s prečnim i vrezi, ter vretence 
iz neke belkaste mase, okrašeno z barvnim i krogi. Predm eti uničeni v 
pretekli vojni. — Povedal prof. S. Brodar. (Za paleolitski m aterial iz 
jam e glej: Q u artä r I, Berlin 1938, 140 s.)
N 10. Št. IIj pri T urjaku.
D esno od občinske poti proti Dovžam so n a njivi vidni okopi pri 
p. d. K ralju in Planinšecu.
O b č. Muta
N 11. Spodnja G ortina.
Približno 500 m severno od cerkvice Sv. P etra na robu terase nad 
D ravo se drži nekaterih parcel ledinsko im e »Belo mesto« (ob robu 
gozda, ob prečni poti). Tam so našli b a je sledove rim ske ceste, zidove,
R razne ostanke m aterialne kulture. M orda od tod tudi nagrobnik A lj 3. — 
Opozoril prof. J. M ravljak, Vuzenica.
O b č. Podgorje
R 12. Spodnji Razbor.
Rim ski novci. — P okrajinski m uzej v M ariboru, zem ljevid arheo­
loških najdišč.
Obč. Prevalje
P 13. D obja vas.
K am ena sekira, na toporiščnem delu odkrušena; dolžina 6,2, debelina 
1,4, širina 3,8 cm (T. I, 2). — P okrajinski m uzej v M ariboru,_ inv. št. (sta­
rega inventarja) 1828.
P 14. F arn a vas.
Za poslopjem F arn a vas 6 (lastnik Niko K ristan, p. d. Rajsm iiller) na 
njivi nekarakteristične prazgodovinske črepinje. Morda erozijski m a­
terial? — Shranjeno v gim nazijski zbirki na Ravnah.
P 15. Podkraj.
Fragm entirano kam eno kladivo s toporiščno luknjo; vsi robovi za­
obljeni; dolžina 10,6, debelina 5,4, širina 6 cm, prem er toporiščne lu k n je
2,4 cm (T. I, 6). — P okrajinski muzej v M ariboru, inv. št. (starega inven­
tarja) 1771.

P 16. Stražišče.
T ičlerjev vrh, strm o nad ravensko postajo. Po zložnem grebenu iz 
sm eri Stražišča in K rajg erjev eg a vrh a vodi steza mimo kapelice na 
ovalno razširjen platö, ki v vse tri sm eri strm o pada. Na njegovem 
sk rajn em robu je n a gozdnih tleh viden m alenkostno vzvišen ovalen 
nasip s prem erom a 8 in 18 m. T akoj pod platojem je v južnem pobočju 
vsekan prostor za km etijo Čičman. N a vzhodni strani, ravno na p re­
lom nici m ed platojem in pobočjem , k je r je b ila vkopana ja m a za vod­
njak, je najdeno m ed kam enjem in gozdno prstjo v globini 40—T O cm 
n ekaj odlom kov prazgodovinskih črepinj; vse so rdečkastorjavo žgane, 
blesteče, 8—10 mm debele, n a zunanji strani je glina m ešana s peskom. 
— S hranjeno v gim nazijski zbirki na Ravnah.
Obč. Radlje ob Dravi 
P 17. R adlje ob D ravi.
K am nita se k ira s toporiščno luknjo. — P okrajinski m uzej v M ari­
boru, zem ljevid arheoloških najdišč.
Obč. Ravne na Koroškem
R 18. K otlje.
Posam ič najdeni rim ski novci. — P okrajinski m uzej v M ariboru, 
zem ljevid arheoloških najdišč (F. Baš).
R avne n a Koroškem.
R 19. Vzhodni del parcel 450, 432 (Jeklarna). V obdelovalni prsti drobci 
rim ske keram ike, opeke, m ozaični kam enčki.
P arcela 432. N ekako sredi m ed državno cesto in Mežo p rih ajajo pri 
obdelovanju na dan večje rečne oblice'. Tod n ajd en a tudi slem enasto 
klesana apnenčasta plošča, velika 50 X 60 cm. — Poročilo domačinov.
Iz obm očja obeh parcel n ajb rž tudi del rim skega m ozaika, ki je 
vzidan v P okrajinskem m uzeju v M ariboru (opozoril rav n atelj B. Teply).
V bližini je n ajd en a tudi sk u lp tu ra od vode zelo izlizanega kam ni­
tega le v a — D anes v P okrajinskem m uzeju v M ariboru. O pozoril b i­
b lio tek ar D. Paradiž, Ravne.
R 20. P ot ob Suhi št. 9 (N. Šmarčan), P ri kopanju tem eljev za poslopje 
n ajd en a bronasta rim ska fibula iz 2. sto letja po n. š. (Sl. 1). — S hranjena 
v gim nazijski zbirki n a Ravnah.
P 21. Zelen breg.
Zelen breg št. 1 (N. Lesjak, p. d. P erlé). Nad potjo v skalovju južnega 
pobočja je bila n ajd en a kam nita sek ira s toporiščno luknjo; dolžina 14,3, 
širina 5,7, višina 4,3, prem er lu k n je 2,4 cm. Lepa patina. O strina lahno 
fragm entirana, tem e zaobljeno, zaobljeni tudi zgornji in spodnji robovi. 
L u k n ja im a n a zgornji strani lijak a st začetek, od k aterega so v n o tra­
njost rahlo vidne okrogle zareze v rten ja; nasprotni rob lu k n je je ostro 
odrezan. Sekiro h rani km et p. d. Ulci, Zelen breg (T. I, 3).

Obč. Slovenj Gradec
P 22. Sele.
Sele št. 2 (km et Hovnik). V koreninah stare vrbe blizu k m etije je 
b ila leta 1939 n ajd en a kam nita sekira s toporiščno luknjo; dolžina 10, 
širina 3,3, širina n a tem enu 1,7, dolžina rezila 3,9 cm, višina 4,1 cm. 
L u k n ja je znotraj dobro spolirana. S ekira je sicer dobro uglajena, 
vendar preprostejše delo in tudi ni povsem sim etrična, en bok je bolj 
plosek kot drugi, lu k n ja je bliže ploskem u delu (T. I, 5). — Mestni 
m uzej v Slovenjem Gradcu.
P 23. Slovenj Gradec.
B ronast kotliček, m enda prazgodovinski (trenutno založen v depoju 
N arodnega m uzeja v L jubljani). Opozoril rav n atelj J. Kastelic.
R 24. Slovenj G radec — okolje. (Baje m ed Homcem in Dobravo?) P ri iz­
kopavanju jark o v na vojaški »obuki« so naleteli vojaki na nek glinast 
cevovod, ki bi utegnil biti antičen vodovod za Colatio. — Povedal B. 
Žolnir, profesor, Slovenj Gradec.
P 25. Spodnji Legen.
Spodnji Legen št. 23 (Pečolar, p. d. Borovnik). Sredi njive, ki leži 
»Na tičnci«, so našli leta 1939 kam eno sekiro, ki so na n je j še vidni 
sledovi poliranja; dolžina 11, širina na tem enu 4, pri rezilu 7, debelina 
na tem enu 1,8 cm (T. I, 4). — M estni m uzej v Slovenjem Gradcu.
N a isti njivi (severovzhodni del) n ajd en e tudi prazgodovinske čre­
pinje. — Shranjeno v gim nazijski zbirki na Ravnah.
R 26. Stari trg.
P arcele 72, 194, 215, 216, 222 (vse tik ob današnji cesti). Pogoste 
n ajd b e rim skih novcev; od tod tudi sledeči, vsi bronasti:
1 D om itianus; Coh 647.
1 H adrianus; Coh 1357.
1 L. Ael. C aesar ; Coh 56.
1 F austina (podrob. nedoloč.).
5 C onstantinus I; Coh 123; 546 ; 244; 2 podrobnejše nedoloč.
2 C onstantius I C hlorus; Coh 9; 47.
2 V etranio; Coh 1; 3 var.
Sl. 1 Sl. 2.

1 V alentinianus I; Coh pa g. 90—91.
2 V alens; Coh 11 obakrat.
1 M a x im ia n u s ; Coh 50.
M e s tn i m u z e j v S lo v e n je m G r a d c u .
N 27. Podgorski potok, most. P ri postav ljan ju m ostička okoli leta 1930 so 
bili n ajd en i stari, leseni piloti. — Povedal J. Stare, Šm artno pri Litiji.
N 28. Jüdovje. Časovno neopredeljivi okopi.
P 29. Vrhi.
V rhi št. 4 (km et Vodovnik). P ribližno 500 m po tako im enovani 
»rim ski poti« proti Starem u trgu so našli le ta 1913 pri kopanju ap n e­
nice n ek aj bronastih predm etov, m ed njim i tudi — po km etovem opisu 
sodeč — dve tu ljasti sekiri, ki ju je shranil notar dr. H. W inkler iz 
S lovenjega Gradca.
O b č . Šmartno pri Slovenjem Gradcu
N 30. G olavabuka.
P ri delu na cesti Slovenj G radec—grad G allenhof so našli, že v b li­
žini graščine, veliko m arm orno ploščo. — Povedal prof. B. Žolnir, Slo­
venj Gradec.
N 31. Legen.
Legen št. 32—33 (F. U ršej, p. d. Bosi). P ripovedujejo, da je bil poleg 
Boslnove hiše v gozdu — »stari britof«.
P 32. Legen š t 71 (Kobolt, p. d. Jakob). K am nita sekira, ki je proti tem enu 
koničasta, tem e pošev in ploskovito odrezano, veliko 12 X 5 mm. Na- 
brek n jen o telo orodja p re h a ja v dobro ohranjeno in zakrivljeno rezilo. 
O be robni ploskvi sta pri rezilu ravno, pri tem enu zaokroženo zbrušeni, 
n ju n i robovi celo facetirani. Širši ploskvi sta vzboklo izoblikovani. Sle­
dovi enosm ernega končnega p o lira n ja so na tru p u še dobro vidni. Se­
kira, pogledana v profilu, ni povsem sim etrična, k er je bil kam en blizu 
tem ena še p re d končno obdelavo — kot je razvidno iz poliranja, ki je 
hotelo poškodovano mesto čim bolj zboljšati — ploskom a odluščen 
(T. I, 1). — Mestni m uzej v Slovenjem Gradcu.
N a »srednji njivi« so naleteli s plugom na zid; na »pongradi« so 
našli kam eno dleto, ki je dolgo okoli 10 cm in široko pri rezilu okoli 
5 cm. D leto h rani km et p. d. D aneu nad G rabentišlerjem na Legnu. 
P ripovedujejo, da je bil na »pongradi« — »stari britof«, k je r da je n a j­
denega še več kam enega orodja.
Obč. Vuzenica
P 33. Vuzenica.
K a m n it a s e k ira . P o v e d a l p r o f. J . M r a v l j a k , V u z e n ic a , k i jo j e v id e l 
v s v o ji m la d o s ti p r i s tric u , in j e b r e z d v o m a z dom ačega te re n a p o 
n je g o v i sodbi.

R 34. Železniška čuvajnica. Antično grobišče, ki so naleteli nanj o priliki 
železniških del (1859—60) pod V utejem , to je, pri 1. železniški čuvajnici 
od Vuzenice proti Vuhredu. Celovški m uzej hrani od tod trebušasto žaro 
z ozkim vratom iz rum ene gline, ki je bila najdena skupno z 12 d ru ­
gimi. — Landesm useum K lagenfurt, inv. 529, daroval Jos. Ulepitsch, ru d ­
niški uradnik, leta 1863. S tega najdišča je prav tam tudi fragm ent 
velikega m orskega polžka s sledovi um etne obdelave. — Landesmuseum 
K lagenfurt, inv. 556, daroval isti.
Na notico, ki ni objavljena, me je opozoril prof. J, M ravljak, Vuze­
nica, ki je dal n a razpolago tudi svoj prepis iz inv. knjige; predm etov 
samih pa v celovškem m uzeju ni mogel odkriti.
Lega grobišča sam ega kaže na neko pot, ki p rih aja s P o h o rja in se 
sklada p rejkone s srednjeveškim i živinskim i goni Slovenj G radec— 
Vuzenica.
Atrans
O b č . Trojane
N 1. Št. Gotard.
Hum nad Št. Gotardom. N ekateri domačini nedoločno pripovedujejo
0 starinskih najdbah na hum u za šentgotardsko cerkvijo. P ri obhodu 
nisem našel nikakega sledu na njivah. Res pa je, da so n jiv e stare, 
gozd pod njim i pa je preprežen z globoko vrezanim i, opuščenimi kolo­
vozi. Vrh hriba je em inentna razgledna točka.
N 2. H rastnik pri T rojanah.
H išna št. 1, p. d. pri Bolku, njiva »Resnerca«. Bronasta gmota (težka
1 kg), razjed en a od patine, n ajdena pri obdelovanju leta 1953.
R 3. Št. Ožbalt.
H išna št. 6 (Smerkolj). P red 40 leti je bila nad vrati poslopja vzidana 
»ribja deklica«, nam reč deklica z ribjim trupom , plastičen relief, ki so 
ga dali brez vzroka odklesati in uničiti.
N 4. Podm ilj pri Št. Ožbaltu.
Na hribu Sam argel za kmetom Vinkom M atjanom (p. d. Samoglar) so 
v skalovju b aje kaveljni, po pripovedovanju za čolne (»ko je bilo tod
še jezero«).
R 5. Podzid.
C erkev sv. M ohorja in F ortunata. Odlomek napisnega kam na, p re j­
kone nagrobnika iz belega m arm ora. O h ra rie n samo del napisa, ker je 
bila plošča predelana v kropilnik, deli črk so ohranjeni n a spodnji 
strani, v hrbtno ploskev kam na je bila vsekana školjka za vodo. P rem er 
školjke = 43,5 cm, debelina = 16,5 cm; višina črk = 5,5 cm. Klinasto kle­
sane črke so visoke, na k raje h hast im ajo trikotne odebelitve; ohranjeni 
so sledovi 5 vrstic. Višina ohranjenega dela napisne ploskve = 38 cm, 
širina = 17 cm (sl. 2).
Trojane.

R 6. H išna št. ? (Franc Brvar). P ri izkopnih delih za hišo leta 1949 našli 
več rim skih zidov, lu k n je za b ru n a in druge starin e — a samo v zahodni 
polovici poslopja.
R 7. Na n jiv ah nad »staro cesto« (pod hišo št. 7; vsek p rejkone rim ske 
ceste se na pobočju nad Bolsko dobro razloči, danes gre steza čezenj) 
za hišo št. 7 in severno ceste T ro jan e—Žide najdejo včasih posam ične 
rim ske novce; drugih značilnosti od tam ni.
H išna št. 8 (p. d. M atija). N a njiv ah pod hišo (nekako do prvega ko­
lena na pobočju, ki pada proti Orehovici) najdejo razm erom a pogosto 
posam ične rim ske novce.
R 8. Redko p a se n ajd ejo posam ični rim ski novci od hiše št. 8 na njivah 
proti Zidem (pa še to vsega v dolžini 200 m in le južno od ceste T ro­
ja n e —Žide).
R 9. H išna št. 9 (Režun). N a prostoru hišne p arcele te r na njivah pod hišo 
(do prvega kolena v pobočju, ki pada proti Orehovici) — je v zem lji 
zidovje in tudi pogosto n ajd ejo rim ske starine.
R 10. Zadružni dom. P rofil (sl. 3 a, b) je bil zrisan poleti 1953 o priliki 
gradbenih del za Zadružni dom v T rojanah; lega obeh zem eljskih p re­
rezov je razvidna s situacijske skice.
Z adružni dom stoji severno’ od ceste T ro jan e—St. G otard, ki poteka 
po vrhu grebena med dolinam a Bolske in Orehovice, in sicer na robu 
skoraj ravnega grebena nad dokaj strm im pobočjem. P adanje površine 
proti dolini Bolske, ob k ateri se spušča s T rojan cesta proti V ranskem u, 
je razvidno tudi s profila. N ad alje je s profila n a prvi pogled opaziti, 
večji vsek (sloj 1) neznanih kopačev med m 3—5, ki je segal dokaj 
globoko in prerezal n ekaj povezanih antičnih slojev.
A rheološko sterilno osnovo na tem m estu d aje lap o rn a kam enina, 
ki p ad a — kakor površina — proti severu. P rvi sloj (spodnji pas slo ja 8), 
ki leži n a njem m ed m 0—6, je sivozelen lapornat il z drobci oglja in 
posam ičnim i črepinjam i. Od n jih je bilo v očiščeni steni opaziti n. pr. 
n ek aj drobcev rjavo žgane, v rten e keram ike, okrašene z vertikalnim i 
m etličastim i vrezi, pa tudi že drobec do b re uvožene te rre sigillate. O 
form ah posod se n a osnovi slučajno najd en ih drobcev seveda ne m ore 
govoriti. Po površini tega sloja, ki delno skoraj neopazno p re h a ja v 
zgornji sloj (srednji pas sloja 8) sive ilovice z drobci oglja, tudi m alte 
in rdeče ožganega glinastega stenskega om eta, je (posebno razločno med 
m 0—2) ležala tanka, tem norjavo, delno že rdeče in višnjevo ožgana 
črta. T orej ostanek neke pogoreline.
K akor n ajn ižji sloj samo z ostanki oglja in keram ike ne dovoljuje 
sklepati k aj več kot o človekovi bližini, tako govori o njem že bolj 
konkretno druga zaznavna faza (rdeče ožgana črta) ; popolnom a jasno 
ga pa že prav v neposrednem okolju tega m esta dokazujejo koščki gli­
nastega stenskega om eta in m alte v sledečem, p re j om enjenem sloju 
(srednji pas slo ja 8). N a površini tega (posebno izrazito pri m 1) leži 
rum enkast pas ilovice z neznatnim i drobci keram ike, nad njim pa je sloj 
rja v e ilovice (vrhnji pas sloja 8), že poln arheoloških drobcev, lo je

11 Arheološki vestnik
£ £ I
i m Z
+
- / y -
— n m .
Prst; prekopano
Zid
Antične ruševine Sivozelena ilovica
É 3
Ruševinasta plast 
malte
Sterilna laporna
osnova
Estrih
Plasti
laporne ilovice 
s kulturnim i 
ostanki
Sl. 3 a

O'
to
SI. 3 b

četrta ugotovljiva faza človekove navzočnosti v neposrednem okolju 
tega mesta.
Tik za tem, ko je ta plast že ležala, ali p a delno že istočasno z njo, 
je bil vkopan tem elj zidu pri m 1,5 (z m alto vezani lomljenci), katerega 
pozneje porušene stene so pustile v sloju antičnih ruševin med m 2—6 
(spodnji pas sloja 2) nekaj ostankov zidnega kam enja. Sloj, k i sledi 
navzgor (spodnji pas sloja 5) — to je pas sivozelene ilovice — ne vsebuje 
posebnih arheoloških ostankov, p rejk o n e je bil nasut zato, da bi p rek ril 
in izoliral spodnje ruševine te r ustvaril »nova tla«, obenem p a tvoril 
podlago za estrih (spodnji pas sloja 4). Spodaj ležeči tem elj zidu ni imel 
več nobene vloge v te j plasti, m oral je m edtem nam reč odslužiti svo­
jem u nekdanjem u nam enu. P rofil se ni n ik je r dotaknil m ejnih zidov 
om enjenega estriha; sicer je p a vprašanje, če je bil v obzidanem pro­
storu. E strih p rek riv a ponoven pas sivozelenkaste ilovice, na n je j leži 
pas zdrobljene m alte (zgornji pas sloja 4) z vmesnimi koščki opeke, 
k am enja in drobci oglja, ki pa že pri m 2 preneha. Pas je p re k rit s 
ponovnim slojem sivozelene ilovice (vrhnji pas sloja 3).
Sedaj sledi navzgor močan sloj rim skih ruševin, ki kaže izrazito sled 
ognja, pravzaprav pogorišča: ožgani kosi porušenega stenskega ometa, 
glinastega stenskega oblepa, plasti oglja in podobno. To je zaključna 
rim ska plast na tem mestu, ki nedvomno pripada nasilno uničenemu, 
prejkone večjem u poslopju ali na tem m estu samem ali v neposrednem 
okolju.
P rofil plasti med m 6—il se sicer p rik lju č u je k prvem u, vendar je 
za 4 m pom aknjen bolj proti zahodu. Videti je, da se sloji v glavnem 
n ad alju jejo (tako v rh n ji kakor spodnji). M anjka predvsem zgornji pas 
sloja 8; pač pa je m ed obema spodnjim a pasovom a vrinjen sloj ožganine 
in om eta, oglja (med m 9,5—11.5), te r dopolnjuje s tem podatkom 
p rejšn jo polovico profila, k je r na tem m estu sledi om eta ni bilo. V 
močnem sloju 2 je nekaj ruševinskih pasov m alte (sloj 6), ki kažejo 
nekako na tri gradbene faze; poleg n ajn ižje je opaziti p ri m 7—8 tudi 
m očnejši sloj žganine — za podrobnejše podatke pa je potrebno seveda 
podrobno izkopavanje. Večji in solidnejši zid iz skrilavih lom ljencev, ki 
so vezani z dobro malto, na osnovi profila ni mogoče zanesljivo pripisati 
eni ali drugi fazi kulturnih ostalin na tem prostoru.
Trojane-Zide.
Na klancu je našel cestar pri cestnih delih že večkrat rim ske novce. 
Na okolišnjih njivah pa ni niti drobca kakršnekoli keram ike. O rači ne 
pom nijo nikakega zidu od tam. Pod 20 cm debelo plastjo prsti prične 
takoj tod običajna skrilava osnova. V endar ima pa vrh klanca med 
T rojanam i in Zidemi izredno geografsko in strateško pozicijo, tako da 
je težko verjeti, da bi v antiki ne bila izrabljena.
R 12. Iz T rojan so tudi sledeči rim ski novci (iz zbirke Stare, Šmartno pri 
Litiji, sedaj v N arodnem m uzeju v L jubljani):
1 a r Vespasianus.
1 a r F austina m ater.

2 a e Septim ius Severus.
2 a e C laudius Gothicus.
2 ae Gallienus.
1 ae Severina.
3 a r C onstantinus I.
N 15. Trojane, sta re ceste. Med n ajstarejšim i cestam i — pred desetletji 
im enovana tudi »rimska« med ljudstvom — je sledeča: T ro jan e—Št. Go- 
ta rd —Trzin—V olčja jam a—Presédle—O jsterc—Loke—Št. Ju rij ob T a­
boru—Celje.
D ruga sta ra pot se cepi na Št. G otardu in vodi na Cem šenik—Aržiše 
—Kotredež—T rb o v lje ali Zagorje.
Povedal F ran c Bolte, b ajtar, Zavrh 5 (pri Trojanah) leta 1953.
14. Učak, hrib p ri Trojanah.
M anjši hrib, ki leži med km etijo p. d. Dobiček (Učak 14) in km etijo 
p. d. Lukej (Učak 7), je mesto, od koder izvirajo p rejkone bronasti 
ostanki kipa M arka Avrela. Leta 1941 ga je dokaj preiskoval W. Schmid. 
Vrh in južno pobočje je prepregel z 0,5 m širokim i in do 15 m dolgimi 
ja rk i; kopali so po pripovedovanju D obička do globine 1 m in malo 
čez. Z ja rk i so nasekali dokaj zidovja in našli mnogo drobnarij, kakor 
o rodja in črepinj. W. Schmid je pripovedoval domačinom, d a je našel 
utrdbo. O rači še danes najdejo na n jiv ah rimsko keram iko, p a tudi 
železno orodje in orožje ter zidove, ki se jih plug dotika, in sicer na 
njivah po vsem hribu.
U čak im a zelo strateški položaj in povsem obvladuje trojanski 
klanec in preval; stoji na m eji m ed dolinam a R adom lje in O rehovice 
(Zagorski graben in Č rni graben) in obvladuje tudi možnostno traso 
stare ceste, ki p rejk o n e ni vodila po sm eri današnje, am pak južno, 
tikom a okoli h rib a ter nato pod km etijo p. d. Cvet proti Št. O žboltu po 
južnem pobočju potoka Radom lje (cf. S. R utar, Letopis M atice Slovenske 
za leto 1890, L ju b ljan a 1890, 121). P ripovedujejo nam reč, da je to stara 
trasa.
' N 15. U čak št. 7 (Novak, p. d. p ri Luketu). Tik nad grabnom , po katerem 
teče Učašca, ki se malo nižje izliva v Radom ljo, je dolga, laporna njiva, 
k je r so leta 1952 na njenem jugovzhodnem k raju p ri kopanju jam e za 
repo našli staro zidovje in živalske kosti. N a robu n jiv e tik nad Učašco 
je teren um etno tako izoblikovan, kakor d a tiči pod rušo ostanek m a n j­
šega mostu čez potok.
R 16. Žide pri T rojanah.
N ihče starih ne pomni, da bi bili našli na njivskih ali stavbnih p a r­
celah v Zideh zidove. N ekateri pripovedujejo, da sporadično n ajd ejo 
novce n a njivah tik pod vasjo.
T udi pri cerkvi sv. M ohorja in F o rtu n ata v Podzidu ni bilo najdb 
(odlomek rim skega nagrobnika v cerkvi glej pod št. 5).
V poslopju št. 4 Žide (p. d. pri Devsu) pravi izročilo, da sta vzidana 
še dva rim ska napisna kam na. Na oglu hiše so vidni tr ije m arm orni kosi, 
od katerih je eden spodnji del m arm orne stele v velikosti: višina = 100, 
širina = 60, debelina = 25 cm.

ZUSAMMENFASSUNG
Einige archäologisch-topographische Novitäten im Bereiche 
von Colatio und Atrans
A bgesehen von kleineren topographischen Beiträgen, Notizen und 
N eufunden betreffend sporadisch gefundene S teinartefakte (s. T. I, Abb. 1 
= Nr. 32, Abb. 2 = Nr. 13, Abb. 3 = Nr. 21, Abb. 4 = Nr. 25, Abb. 5 = Nr. 22, 
Abb. 6 = Nr. 15) soll fü r die römische Epoche die relative W ichtigkeit — 
soweit heute feststellbar — von Ravne na Koroškem (früher G uštanj; 
Nr. 18—20: M osaikreste, schlecht erhaltene S kulptur eines Löwen aus 
M armor, F ibula Abb. 1, keram ische Reste auf den Feldern) besonders 
hervorgehoben w erden. Ebenso verdient besondere B eachtung Vuzenica 
an der D rau (Nr. 33, w oselbst beim B ahnbau im vorigen Jh. ein röm er­
zeitliches G räberfeld angeschnitten w urde (diese Funde sollen im Landes­
m useum zu K lagenfurt — Inv. Nr. 529 u. 556 — aufbew ahrt sein).
Von N ovitäten im Bereiche der statio Atrantina ist von In te­
resse das erste von dort publizierte Profil (Nr. 10; Abb. 3 a, b), wie auch 
das neue Inschriftfragm ent, w eisser M arm or — verm utlich G rabstein — 
aus Podzid (Nr. 5), das in der Kirche des hl. H erm agoras und F ortunat als 
W asserbehälter V erw endung fand (Abb. 2); H = 45,5, D = 16,5, Bh = 5,5 cm. 
E rhalten sind Spuren von 5 Zeilen.
A