XX - 93 - 1999 gnezda zgrajena iz manjših kosti in lesne- ga drobirja, ki ga je verjetno prinesla voda. Drobne kosti pa so pobirale kar na betonskih t8m8ljih, gaj • flG nanjG pogosto zatečejo bolni ali poškodovani galebi ali druge ptice in običajno tam tudi poginejo. Ob pomanjkanju gnezdilnega gradiva na povsem goli betonski površini pač vse prav pride, v našem primeru tudi kadaver rečnega galeba. Franc Bračko, Gregorči­ čeva 27, 2000 Maribor TURŠKA GRLICA Streptopelia de- caocto COLLARED DOVE - A leucistic indi- vidual on 2:č1d March 1998 in Ljubljana city 22. 3. 1998 sem imel v središču Ljubljane priložnost opazovati nenavaden par turških grlic. En osebek je bil normalne sivorjave ali okraste barve, drugi pa je bi precej svetel. Svetli osebek pravzaprav niti ne bi bil tako opazen, če ne bi bil poleg normalno obarvanega osebka, saj so bile na njem vidne vse zunanje morfološke značilnosti turške grlice, le da je bilo vse skupaj nekoliko svetlejše. Barva peruti je bila skoraj bela, le konci peres (večinoma krovcev) so bili okrasto obarvani. Tudi glava je bila bela, vendar je bil črni ovratnik dobro opazen oziroma normalno črno obarvan. Osebek bi težko štel za albina, saj so bili nekateri temni vzorci perja (ovratnik, črnina v repu), ki jih srečamo tudi pri normalno obarvanih grlicah, povsem dobro izraženi, svetli oziroma beli pa so bili le deli, ki so pri normalno obarvanih grlicah sicer sivo rjave oziroma okraste barve. Takšnim osebkom ponavadi pravimo, da so levcistični. Grlici sta se divje spreletavali po dvorišču in videti je bilo, da normalno obarvani osebek odganja levcističnega. Pozneje levcističnega osebka nisem več opazil, priletela pa se je še ena normalno obarvana turška grlica. Turške grlice na našem dvorišču v središču Ljubljane gnezdijo že vrsto let v okrasnih smrekah, vendar pa sem levci- stični osebek tokrat opazoval prvič. Al Vrezec, Pražakova 11, 61000 Ljubljana ACROCEPHALUS MALI SKOVIK Glaucidium passeri- num PYGMY OWL On Yd Janumy 1998 at Vrhnika (C Slovenia) Skupaj s kolegi sem si 3. 1. 1998 ogledal mrhovišče za lisice blizu Ulovke pri Vrh- niki. Zanimivo je bilo namreč zaradi velikega števila krokarjev, ki so se tam hranili. V toplem vremenu (+5 stopinj C, rahel dež) so se krokarji zadrževali visoko po drevju. Približno 100 m od krmišča pa nas je razveselil mali skovik. Sedel je na vodoravni veji dobesedno nad našimi glavami, približno 6 do 7 m visoko, ter nas radovedno opazoval. Hitro smo ugotovili, da se predmet njegovega zanimanja v resnici skriva v gostem robidovju pod kolovozom. V gosti zimzeleni robidi je šaril stržek ter se značilno oglašal. Mali skovik je za kratek čas odletel ter se v krogu vrnil na bližnji gaber, kjer je razburjeno krožil s svojim kratkim repkom. Ob tem je treba opozoriti na nizko nadmorsko višino okoli 500 m ter pretežno listnat bukov-gabrov gozd, saj je mali skovik običajno ptica stalnica v sredogorju ter visokogorju vse do drevesne meje. Peter Grošelj, Godovič 124, 5280 Idrija KOZAČA Strix uralensis URAL OWL - 2 males and a Jemale on 2:č1d July 1998 at Trnovski gozd (W Slovenia) Poleti 1998 je bil tabor študentov biologije v Vipavski dolini, natančneje v Šempasu. Udeležil sem se le prvih dni tabora, in sicer v okviru ornitološke skupi- ne, ki jo je vodil Peter Trontelj. 22. 7. 1998 smo se odločili, da nekoliko pobliže spoznamo nočno življenje Trnovske- ga gozda, kjer naj bi po podatkih BENUSSI & GENERO (1995) bivala dokaj velika populacija kozač. V Trnovski gozd smo se z avtomobili odpravili pozno popoldne. Že med potjo smo na cesti, ki pelje po robu Trnovskega gozda proti Kuclju, v gozdu splašili veliko uharico Bubo bubo, ki je v gozdu verjetno lovila. Ko smo prišli do kraja nočnega postanka, smo se utaborili na robu gozda ob večji jasi v bližini Kuclja. Medtem ko smo zbirali dračje za ogenj, 61 ACROCEPHALUS sem vključil kasetofon s petjem samca kozače. Po približno 10 do 15 minutah, ko smo bili vsi zbrani ob tabornem ognju, se je nekje v daljavi v gozdu oglasil prvi samec kozače. Hitro se nas je nekaj odpravilo v gozd, da bi ga bolje slišali ali celo videli, kasetofon pa je medtem še vedno ostal vključen. Ni trajalo dolgo, ko se je iz gozda zaslišalo podobno, vendar veliko bolj hreščeče in glasnejše oglašanje samice. Poskusili smo slediti samcu in prešli smo mu dokaj blizu, vendar ga kljub temu nismo mogli videti, saj je pel visoko v krošnji bukve. Ko smo tako uživali v zamolklem petju kozačinega samca, se je iz neposredne bližine, 50 do 80 metrov, pričel oglašati še en samec. Kozače so se nato umaknile globlje v gozd, mi pa k ognju, kjer smo prebili ostanek noči. Zjutraj, ko smo se odpravljali na dnevni teren, pa sem nedaleč od našega počiva­ lišča našel pero kozače, ki nas je ponoči očitno še enkrat neslišno obiskala. Opisano opazovanje priča, kako številna je kozača v Trnovskem gozdu, in po ugotovitvah BENUSSI & GENERO (1995) je bila v Trnovskem gozdu zabeležena tudi ena največjih gostot kozač v Evropi. A1 Vrezec, Pražakova 11, 1000 Ljubljana KMEČKA LASTOVKA Hirundo m- stica BARN SWALLOW - Three interesting nest sites in 1998 in the city of Maribor Leta 1998 smo v društvu lastovko pro- glasili za ptico leta in v okviru te akcije popisovali njena gnezda. Pri popisu sem odkril tri zanimiva gnezda v središču Maribora. Dne 23. 6. sem na Rotovškem trgu 6 našel gnezdo nad vhodom v odprti veži hiše. Gre za starejšo stavbo, v kateri je mladinska knjižnica, v prvem nadstropju pa so stanovanja. V gnezdu so bili trije povsem operjeni mladiči. Gnezdo je bilo pritrjeno k železnemu nosilcu stropa s profilom v obliki črke X. Drugo gnezdo, ki ga lastovke že dalj časa niso uporabljale, pa je bilo vzporedno na drugi strani železnega nosilca. Drugo zanimivo gnezdo sem našel v Mladinski ulici 17, in sicer v hodniku, ki 62 XX - 93 - 1999 vodi z ulice na hišno dvorišče, obdano z nizkimi stavbami. Iz zelo prometne Mla- dinske ulice je hodnik zaprt z vrati, na hišno dvorišče pa popolnoma odprt. Tako so lastovke lahko nemoteno priletavale samo prek slemena streh na dvorišče in od tam v hodnik. Gnezdo je nameščeno brez opore v kotu zidu, v njem pa so bili štirje delno operjeni mladiči. Tretje gnezdo kmečke lastovke sem odkril v Splavarskem prehodu v osrčju starega Lenta. Ozka srednjeveška ulica, ki spominja na sredozemsko arhitekturo, ima več obokanih hodnikov, podhodov in mostovnih zgradb, ki vodijo na hišna - dvorišča ali pa povezujejo stavbe. Nad vrati obokanega vhoda št. 2 je bilo gnezdo zgrajeno na kovinskem nosilcu stare ulične svetilke. Obok je od zunanjega zidu pomaknjen nekoliko navznoter in deluje kot previs. Tako je gnezdo kmečke lastov- ke tako rekoč na ulici in ne v hodniku, pa vendar dovolj zavarovano pred dežjem. Gnezdo je bilo takrat že prazno, in to že kar nekaj dni, sodeč po sledovih iztrebkov. Drugo povsem sveže zgrajeno, a prazno gnezdo je bilo okrog dvajset korakov proč od prvega, na rozeti hišne ventilacije tik ob obokanem vhodu v Splavarski prehod. Kaže, da kmečka lastovka raje gnezdi v starih mestnih jedrih, kjer ima na voljo zidne police, visoke obokane hodnike, prehode in veže, kot pa v modernem urbanem okolju. In na te njene gnezditve- ne potrebe bi veljalo opozoriti tudi arhi- tekte, ki pripravljajo načrte za nova poslo- pja. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 2000 Maribor POVODNI KOS Cinclus cinclus DIPPER - A fl.edged young on 20th March 1999 on Sava Dolinka at Jesenice (NW Slovenia) Tomaž Rozman me je 20. marca 1999 dokončno prepričal, da sva malo pogledala za ptiči po Savi Dolinki ·in njeni okolici nad Jesenicami. Ob prihodu k predelu, kjer je reka zajezena, naju je čakalo res lepo presenečenje. Starša povodnega kosa sta krmila že speljana mladiča. Enega se mi je celo posrečilo fotografirati. Ob 18. uri sva